peitTfi7«rTSTmmrviiewvwr:
JUTRA
Maribor, sreda 11. decembra 1929
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova
Oglasi po tarlfu
Izhaja razun nedelje in praznikov vtak dan ob 16. uri Ra8un pri poitnsm tek. uv. v L]uWJanl it 11.400 Velja msssSno, prejtman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljan na dom pa 12 Din
Telefon:
Uradn. 440 Uprava 455
Cena 1 Din
Leto I
ceata it 13
* larifu
Račun |
Oglasa sprejsma tudi oglasni oddelak .Jutra" v Ljubljani, Prsismova ulica it. 4
Velja i r
Likvidacija narodno-pros-vetnega dela na Hrvatskem
Včeraj ste šli skozi naše časopisje dve vesti, ki jih je morda le malokdo med nami precenil po njih globlji vsebini in dalekosežnosti. Prva je sporočala, da se je v nedeljo, dne 8. t. m. vršila v Zagrebu glavna letna skupščina centralnega Udruženja hrvat-skih prosvetnih društev, Prosvjetne-ga Saveza. Na skupščini je podal glavni tajnik Saveza nerazveseljivo poročilo, da delo Saveza v letu 1929. ne more zadovoljiti. Dogovorjeno je bilo s hrvatskim seljačkim prosvetnim udruženjem, Seljačko Slogo, da bi slednja organizirala podeželska predavanja, Prosvjetni Savez bi dal na razpolago predavanja, odno-'"'-' predavatelje, finansirale bi pa to delo oblastne samouprave. Iz vsega pa ni bilo v celem letu ničesar. Ker odbor ne vidi nobenih izeledov, da bi bilo v bodočem letu boljše, je podat ostavko in predlagal, naj se izvoli likvidacijski odbor, ki naj najkasneje do junija 1930 skliče izredno glavno skupščino. Takrat se naj ali Savez obnovi ali pa razpusti.
Istega dne, 8. t. m., pa je imel svojo sejo tudi upravni odbor druge prosvetne organizacije, SeljaČke Sloge, v kateri je bilo včlanjenih na stotine kmetskih izobraževalnih, pevskih in tamburaških društev. Tudi v tej organizaciji je odbor po daljši razpravi Prišel do zaključka, da je delovanje Do deželi postalo nemogoče in je sklenil predlagati likvidacijo. Dne 16. II. 1930 se bo vršila glavna skupščina Seljačke Sloge, ki naj o predlogu definitivno sklepa.
Nedvomno, dva presenetljiva, simptomatična sklepa. Dve veliki prosvetni centrali med hrvatskim narodom pred likvidacijo, v razsulu. To ni samo običajen pojav razpada kakega društva, kakoršnih najdemo tuintam, •je, ampak tu segajo korenine globlje. Ako so bila poročila obeh tajnikov, na podlagi kojih so v obeh organizacijah prišli do skoro enakega sklepa Ja likvidacijo, v svojem bistvu točna, ce je torej res, da je vsled nezanimanja postalo prosvetno delo v hrvatskem delu naroda nemogoče, iluzorno, kaže to na težko bolezen, na tež-«o duševno krizo v hrvatski inteligenci. Zakaj, kdo drugi je poklican, prosvetno delo med narodom voditi in JjTsiti, nego inteligenca? Ali naj pričakujemo ali zahtevamo od pripro-stega Seljaka ali delavca, da bo vse ‘0 delo organiziral sam. brez sodelovanja razumništva, ki ima dolžnost, ;*a iz svojih zakladov znanja daje golemu narodu, da ga dviga k luči spoznavanja?
} ,«i pa moramo v razmotrivanju in sKanju vzrokov za krizo prosvetnega va+il^d Hrvati še globlje. Ves hruški narod je tekom zadnjega leta gvfl v težki dilemi. Skozi leta in le-igrača političnih demagogov, brez
Orlovskih domov
SKLEP LJUBLJANSKE IN GORENJSKE SOKOLSKE ŽUPE, DA NAJ PRIPADE TUDI VSA MATERIJALNA IMOVINA NOVEMU SOKOLU.
LJUBLJANA, 11. decembra. Vse zanimanje slovenske javnosti je osredotočeno sed^j na vprašanje, kaj bo s Sokolskimi in Orlovskimi domovi. Dočim sta se ljubljanska in gorenjska sokolska župa že izrekli za to, da naj dosedanji Jugoslovanski Sokol vstopi v Sokola kraljevine Jugoslavije ne samo s svojimi fizičnimi in moraličnimi silami, ampak tudi z vsem svojim gmotnim premoženjem, pa Orel dose-
daj v tem oziru še ni zavzel jasnega stališča.
V	dobro poučenih krogih se zatrjuje, da so Orlovski domovi že svoje-časno, ko se je pričelo govoriti o možnosti razpusta dosedanjih telovadnih organizacij, prešli deloma v last župnikov deloma cerkve. Kar pa se tiče ljubi jan skecra stadiona, pa se govori, da je stadion pred nekaj dnevi kupil ljubljanski škof dr. Jeglič, vendar pa je ta verzija zelo dvomljiva.
PTHronescu u Pragi
PRAGA, 11. decembra. Včeraj je prispel semkaj rumunski zunanji minister dr. Mironescu, da se sporazume s češkoslovaško vlado glede enotnega stališča držav Male antante napram problemu vzhodnih reparacij. Mala antanta bo podala tozadevno skupno izjavo, v kateri bo izražena skupnost interesov Male antante. Kar se tiče madžarskih reparacijskih plačil pa bodo države Male antante izjavile, da toliko časa ne podpišejo Youngovega načrta, dokler ne bo rešeno madžarsko reparacijsko vprašanje. Češkoslovaška In Rumunska zahtevata v zvezi s tem rešitev vseh finančno-po-litičnih spornih vprašanj, izvirajočih iz trianonske mirovne pogodbe.
Ponočni boji v Sofi)i
SOFIJA, 11. decembra. Med dvema skupinama, obstoječima iz 8 oz. 3 mož, je prišlo ponoči v neki stranski ulici do revolverske bitke. Na bojišču sta obležala dva mrtveca, katerih iden tite še ni mogoče ugotoviti. Ustreljen je bil tudi lastnik male ponočne kavarne, ki je hotel posredovati. Splošno prevladuje prepričanje, da je tudi ta krvavi dogodek posledica notranjih sporov v organizaciji macedon-skih revolucijonarjev.
Zanfmfua obravnavo u Beogradu
BEOGRAD, 11. decembra. Danes se je vršila pred tukajšnjim sodiščem zanimiva obravnava, tja kateri Sta se morala zagovarjati voj. zdravnika Rikard Jug in Mihajlo Adrijanov. Oba sta bila obtožena, da sta dne 20. maja 1928 vsled malomarnosti povzročila smrt vojaka Antona Pernega, ki sta ga dala v svrho u-gotovitve, ali je res gluhonem, elektrizl-
rati. Jug je poveril izvedbo tega poizkusa Adrijanovu. Ko je ta spustil v Pernega električni tok, se je Pemeg nenadoma dvignil in dal zdravniku znamenje, da naj ustavi tok. Zdravnik mu je stavil nato še nekaj vprašanj, nakar se je zgrudil Pemeg mrtev na tla. Vsi poizkusi, da bi ga obudil k življenju, so ostali zaman. Sodišče se je na podlagi razprave prepričalo o nedolžnosti obeh zdravnikov na smrti Pernega in je oba oprostilo.
Aretacija bivšega poslanca Josipa Pre-davca.
Na povelje kraljevskega sodnega stola v Zagrebu je policija aretirala včeraj bivšega poslanca in predsednika bivšega zagrebškega oblastnega odbora, Josipa Predavca, ter ga odvedla v zapore kraljevskega sodnega stola v Zagrebu. Dogodek je vzbudil veliko senzacijo, čeprav ni došel nepričakovano. Aretacija je v zvezi s polomom radi^evske Seljačke glavne zadruge in je Predavec osumljen zločina prevare. —
Ljubljanska Blasbena matica u Sulci
LJUBLJANA, 11. decembra. Na povratku z naravnost nepričakovano sijajno uspele koncertne turneje po Franciji, je priredila ljubljanska Glasbena Matica včeraj v reformacijski dvorani v Ženevi pred številnim mednarodnim občinstvom koncert. Pevci so bili po vsaki točki viharno aklami-rani in so morali dodati več pesmi. Iz Ženeve odpotuje Matica še v Curih, nato pa se vrne naravnost domov in prispe v Ljubljano jutri, v četrtek.
Uisofco odlikovanje gospe Curie
PARIZ, 11. decembra. Slavna kemičarka, gospa Curie, je bila odlikovana z redom častne legije II. razreda in s tem prva ženska, ki je dobila tako visoko francosko odlikovanje.
TEŽKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
BRUSELJ, 11. decembra. Na kolodvoru v Namurju se je pripetila usodna železniška katastrofa. Lokalni vlak, ki je prihajal iz Bruslja, je tik pred postajo iztiril in se popolnoma razbil. Izpod razvalin so potegnili 6 mrtvih in nad 50 težko ranjenih. Mrtvi in ranjenci so večinoma iz Bruslja. Vzrok nesreče še ni ugotovljen.
stalno odrejene linije, je hrvatski narod izgubil kompas za pravo orientacijo na razburkanih valovih političnega življenja. V novi položaj, ustvarjen s 6. januarjem, se ni mogel hipoma znajti. Saj smo videli, da je hrvatski narod molčal skoro celo leto kakor grob. Molčal Je na izdajstvo Paveliča in tovarišev, molčal na revolverske strele na Schlegia in dru*-ge. Molčal je in iskal orijentacljo. Našel jo je šele nedavno zopet; ne še morda ves hrvatski narod, a gotovo je, da je Zagreb spregovoril že v Imenu njegove večine. Razumljivo je. da v tej nejasni situaciji, v tej zadušljivi
atmosferi nezaupanja ln iskanja novih vidikov, ni bilo ne volje ne smisla in ne možnosti za širše zasnovano in amotreno narodnoprosvetno delo.
Danes, ko se povrača tudi v hrvat-ske kraje duh trezne stvarnosti In razboritosti, smo prepričani, da se bodo otvorile nove možnosti za široko delo na prosvetnem polju. Zato tudi ne dvomimo, da sklepi o likvidaciji prosvetnih central od glavnih skupščin ne bodo v tej obliki potrjeni, ampak kvečjemu tako. da se bo iz obeh dosedanjih central izcimila samo ena velika in močna prosvetna organizacija za vse hrvatske kraje.
Kaj Je EUza. hči s Kavkaza.
Do danes edini originalni film iz kav* kaškega življenja, v katerem nastopajo pravi domači Kavkazijci v vseh vlogah. Elizo glumi pristna hči slavne Georgije, lepotica, kakoršno rodi samo ta zemlja, po vsem svetu znana po lepih ženah. Eli-za je zgodovinska slika, ki prikaže tragično usodo Kavkazijcev v 1. 1860. Krvave borbe Čečencev za rodno grudo. Peklenske spletke kozaških vojvod. Krik si-rotinjske kletve. Nežna idilična ljubav mohamedanke do kristjana. Eliza žrtvuje ljubav, ker pripada svojemu plemenu. Povest Ijubavi iz kršnih planin Kavka« ških, kjer reka Terek šumi pesem o vinu, bojih in ljubezni. Ta edini ruski kulturni film predvaja ZKD v Grajskem kinu. — Opozarjamo nanj, ker ne boste imeli kmalu prilike, videti film take umetniške vrednosti. —
Igralci državne razredne loterije
se opozarjajo, da so srečke za novo 19. kolo ravnokar prispele. Žrebanje I. razreda se bo vršilo 16. januarja 1930. Dobite jih v upravi »Jutra« in »VeČemika« v Mariboru. Hitite, dokler traja zaloga! —
Kuhanje s plinom.
V	pondeljek se je vršilo v mestni ptt« narni drugo predavanje o izredni praktičnosti kuhanja s plinom, ki je vrh tega še cenejše. Gospodinje so došle v zelo lepem številu in pokazale veliko zanimanje za, predavanje. Pripravilo se Je poldrugi Id" logram pljučne pečenke na angleški način brez masti, dalje 2 in pol kilograma goveje juhe, dušen riž, jabolčni kompot in mastneno kito, za kar se je porabilo 1150 1 plina (približno za 3.45 Din). Mestna plinarna je razstavila pri tej priliki tudi razne štedilnike, kuhalnike in peči. Na splošno željo se bo vršilo prihodnji pondeljek še eno predavanje in se bo tedaj peklo samo pecivo.
Doživljal dveh trgovskih potnlkt* v Mariboru.
Trgovska potnika Ivan Djanovit te Vo-ja Krstit sta se pripeljala včeraj po poslih iz Beograda v naše mesto. V Vetrinjski ulici, kjer sta iskala prenočišče, sta srečala brezposelnega monterja Toneta Zupana, ki se je skregal s treznostjo' in pričel oba tujca kar na lepem izzivati, končno pa se je še zakadi! v Krsttfa, ga zgrabil okrog pasu in treščil dvakrat na tla, da je dobil poškodbe na desni rOki in obrazu. Da pa tudi Djanovič ne bi bil prikrajšan, je s svojo dlanjo parkrat premeril še njegov obraz. Kmalu potem, ko je Tone dokazal svoje atletske sposobnosti, pa je prišel stražnik. Cim pa je Tone zagledal oko postave, mu je takoj upadel ves pogum in je milo prosil za usmiljenje, češ da je alkohol še mnogo močnejši od njega. Poskušati je hotel sicer kasneje svoje moči tudi na stražnikom, a je slabo naletel. Hočeš nočeš je moral čez noč v luknjo, ko se je zbudil, pa je opazil, daje pri pijančevanju prišel še ob svoj povr-_ *nik- prstan ln ves denar.,
K Dosmrtnici dveh vzornih uiltvllev — vzgojiteljev
MANOM POK. JOSIPA LASBACHERJA IN IVANA KRAJNIKA.
Minnull teden so izročili materi zemlj v staroznanih narodnih Rušah truplo upokojenega nadučitelja Josipa Lasbacberja. Ravno teden dni preje pa so pokopali na mestnem pokopališču v Pobrežju šolskega upravitelja v p. Ivana Krajnika. Njuna smrt je bila v listih kratko objavljena. Ko smo pa ju zagrebli, smo kratkomalo utihnili, dasi sta po svojem delu in trpljenju zaslužila oba, da njun spomin ne izgine med nami, ampak ostane lep in svetel sedanji generaciji, pa tudi poznejšim rodovom.
Oba pokojnika sta bili zanimivi osebnosti in sta daleko prekašala vsakdanjo povprečnost bodisi v značaju, bodisi v delu za šolo in ljudstvo. S tem sta si postavila sama najlepši spomenik, ne samo v srcih mladine, ampak tudi med prebivalci, kjer sta delovala, da ne omenjam njunih stanovskih tovarišev, katerim nista bila le iskrena prijatelja, ampak tudi vzornika v šolskem in zunanjem delu.
Pokojni Lasbacher je prišel v Ruše pred štiridesetimi leti potem, ko je sluz boval v samotnih in zapuščenih hribov skih vasicah pri Sv. Lovrencu nad Pre Snom ter v Črešnjicah pri Slov. Bistrici. Med nacijonalno prebujenimi, gmotno dobro študiranimi in ponosnimi Rušami je imela učiteljska četvorica Lasbacher -Lesjak - Senkovič - Stane kaj hvaležno polje za uspešno udejstvovanje v šoli in zunaj nje. Sadovi njihovega vsestranskega in dolgoletnega vzajemnega delovanja niso mogli izostati. Ruše so zaslovele širom naše domovine po svoji naeijonalni zavednosti, ki je bila tudi v onih časih, ko je bila narodna zavednost Slovencev velik greh, neomajna in trdna kakor je neomajno in trdno njihovo Pohorje. Rušam in Rušanom narodni sovražnik ni mogel do živega, pa čeprav je imel vsa mogoča sredstva na razpolago. Dasi jih je vojna furija odgnala v verige uklenjene med zasmehovanjem opljuvane v Gradec, vendar so se vrnili po mukah in trpljenju nenklonjeni, neupognjeni in upravičeno ponosni zopet v svoje ljubljene Ruše. In Lasbacher je županoval naprej, delal s svojimi tovariši in drugimi veljaki za prihod svobode.
In ko je ta mož zatisnil oči po tolikem delu, po trpkih izkušnjah In trpljenju zlasti v zadnjih letih, se je zgrnila množica ljudstva, stanovskih tovarišev in zastopnikov cele Dravske doline ob njegovem
odprtem grobu. Zato niso bile prazne besede, katere je govoril pred hišo žalosti pokojnemu častnemu občanu in svojemu predniku župan Gorišek v slovo. Tudi govor njegovega dolgoletnega sodelavca nadzornika Senkoviča in drugih dveh stanovskih tovarišev ni bila gola formalnost. Zakaj pokojni Lasbacher je bil povsod in vedno cel mož.
če je bilo na zunaj Lasbacherjevo živ Ijenje in delovanje mirno in brez pre-tresljajev, je bik) življenje pokojnega Krajnika tem bolj burno. Rojen v Solkanu, je študiral gimnazijo v solnčni Gorici, učiteljišče pa v Kopru in Gorici. Vsled izredne nadarjenosti in pridnosti je napravil že v prvih letih izpit za meščanske šole. Rabil ga žal ni nikoli. Zakaj v tistih letih so imeli pri oblasti zaslombo in upoštevanje ljudje prožnih hrbtenic. Krajnik je bil pa mož, ki je hotel vedno stati vzravnan na lastnih nogah in misliti z lastnimi možgani. Zato je menjal poraznih hribovskih vasicah prav pogosto službe, dokler se ni za dalj časa ustalil v divnem Kobaridu, kjer je bil zelo priljubljen.
Tekom dolgih 20 let ni imel nič manj nego devet različnih službenih mest. — Nesrečen slučaj ga je prisilil, da je zapustil solnčno Goriško ter je prišel ob zatonu minulega stoletja na zeleno Štajersko. Tu je služboval na samih težkih postojankah: Sv. Jošt na Kozjaku, Blanca, Sv.: Ema, Kozje in po prevratu do svoje upokojitve v Breznem ob naši severni meji. Potem se je naselil v Mariboru.
Pokojni Krajnik je bil silno rahločutne nravi. Vsaka krivica, vsak udarec živ-jenske usode — in teh je bilo več kot preveč na njegovem križevem potu — ga je neizrečeno bolel. Ne samo tedne in mesece, ampak leta in leta je nosil svojo bol zaprto v srcu. Kljub temu pa ni klonil nikdar in pred nikomur. Živel je svojemu poklicu dan in noč. Posebno se je rad ba-vil s kartografijo, v kateri je bil pravi veščak. Še kot upokojenec je dovršil ne-caj tednov pred svojo smrtjo stenski zemljevid marenberškega okraja. Zelo rad je bi! v družbi svojih tovarišev, ki so ga umeli in cenili radi njegovega značaja in trpljenja. Marenberško društvo ga je izvolilo svojim častnim članom.
Oba zaslužna pokojnika ostaneta pri vseh, ki so ju poznali, v trajnem spominu.
Mariborski in dnevni drobiž
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 11. decembra. Zaprto.
Četrtek, 12. decembra ob 20. uri »Krog s kredo« ab. A.
Petek, 15. decembra ob 17. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Dijaška predstava. Dijaške cene.
Sobota, 14. decembra ob 20. uri »Velika abeceda«. Kuponi.
Nedelja, 15. decembra ob 15. uri »Zupan Stilmodski«. Kmečka predstava. Glo. boko znižane cene. — Ob 20. »Worm ski orožar«. Znižane cene. Kuponi.
Dijaška predstava v marib. gledališča
Prihodnja dijaška predstava v marib. gledališču bo v petek, 13. trn. ob 17. uri. Vprizori se ena najboljših Cankarjevih del »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ki je dosegla največji uspeh v letošnji sezoni. Cene 7—2 Din.
Kmečka predstava na mariborskem Odru. V proslavo desetletnice mariborskega gledališča bo v nedeljo, 15. t. m. ob 3. POP- za okoličane-kinetovalce kmečka predstava. Vprizori se pretresljiva drama te dni vojnih grozot, Maeterlinckov »Stllmondski župan« pri izredno nizkih cenah.
Obrtno gibanje u fDariboru
Pretekli mesec so bile izdane sledeče nove obrtne pravice: Piščanec Alojz, trgovina z lesom. Državna cesta; Hlebec Angela, trgovina z mešanim blagom, Koroška cesta 47; Haas Anton, trg. z meša-pim blagom, Cankarjeva ul 35; Zlahtič Avgust, izdalav/Miii kosmetičnih predme-
tov, Koroška c. 8; tvrdka Franc Perkič & Pollak, izdelovanje perila, Dravska ul. 10; Gajšek Marija, strojno vezenje, Rotovški trg 8; Kramberger Ivan, branjarija, Koroška c. 90; tvrdka »Radio«, trgovina z radio-aparati, Gosposka ul. 38 (podružnica); Wolf Elizabeta, trgovina z delikatesami, Aleksandrova c. 26; Rosman Antonija, pečenje kostanjev, Slomškov trg 3 (stojnica Kr. Petra trg); Lah Ivan, mesar, Koroška c. 53; Leskovar Frančiška, šivilja. Koroška c. 43; Hrvatin Milan, pre važanje tovorov, Vrbanova ul. 10; Tinna-uer Jurij, trgovina z lesom, Gregorčičeva ul. 7; Lepoša Franc, trgovna s šivalnimi in poljedelskimi stroji, Glavni trg 1; Fornezzi Antonija, trgovina z mešanim blagom, Betnavska c. 31; Lokar Vinko, mizar, Samostanska ul. 17; Smrekar Le-nard, mesar in prekajevalec, Tattcnba-cliova ul. 2; Omerzu Julij, trgovina z mešanim blagom, Meljska c. 2; Bole Stanko, špedicija, Meljska c. 29; Grom Edo, izdelovanje likerja iz sadnih sokov, Maistro va ul. 3; Črepinko Oton, sejmarstvo s svečami in posodo, Pobrežka c. 46; Žun-kovič Josip, krznar, Koroška c. 47; Ter-zer Alojz, krojač. Aleksandrova c. 48; Pe-teln Erik, optik, Gosposka ul. 5 in Kočevar Ferdo, trgovina z lesom in premogom, Betnavska c. 5.
Izbrisane pa so bile sledeče obrtne pravice: Benzzi Ivan, mesar. Tattenbacho-va ul. 2; Csemba Filomena, Izdelovanje ženskih oblek, Meljska c. 42; Košar Jurij, pek, Kettejeva uL 22; Pišlerič Franc, trgovina z delikatesami, Frankopanova • c. 29; Kočevar Ivo, trgovska agentura in komisija, Cankarjeva ul. 30 in Šegula Leo poldina, strojno pletenje. Koroška c. 34. <
Kaj se godi u Derujuschfcoui touarni u Loiteršbergu ?
Pretekle dni je nastala v opekarni Fran Denvuschka v Lajteršbergu pri Mariboru zopet rabuka, ker je tovarnar naenkrat znižal delavcem mezdo in to proti določilom kolektivne pogodbe, ki jo je delavstvo sklenilo z njim meseca majnika za eno leto. Vse je mislilo, da je spor s tem poravnan, ker je tovarnar Derwuschek vsled intervencije srezkega poglavarja obljubil, da sprejme delavce zopet na delo in jih plača po veljavni tarifi.
Dejansko pa se spor ni poravnal, anrnak se je zadnjo soboto še tako poostril, da so delavke zopet prišle k zastopniku Delavske zbornice in ga prosile pomoči, ker jih je tovarnar Derwuschek vrgel iz službe.
Za celo leto se je namreč delavstvo s tovarnarjem Derwuschkom borilo za plačilo 50% dodatka za nadure v smislu zakona o zaščiti delavcev Spor je prišel celo pred ministra so-cijalne politike, ki- je že meseca julija odločil, da velja za Denvuschkov obrat le 8urni redni delavnik in da mora vsled tega plačati delavcem za nadure preko tega časa zakoniti 50% pribitek. Za izplačilo so ponovno intervenirali delavski zaupniki, Delavska zbornica in Inšpekcija dela, pa vse zaman. Končno so delavcem tudi pri Inšpekciji dela nasvetovali, naj se obr nejo na sodišče, in tako je te dni vložilo okrog 20 delavcev pri mariborskem okr. sodišču proti Derwuschku tožbe za izplačilo 50% dodatka za nad ure. Tovarnar Derwuschek je nato v odgovor v soboto tožiteljem odpovedal službo in naturalno stanovanje, ostalim delavcem, ki so tožili, pa javil brez odpovedi, da za nje nima več dela.
Na ta način je vrgel tovarnar Der-wuschek na cesto ljudi, ki so že leta in leta pri njem v službi in so delal od 4. ure zjutraj pa tudi do polnoč, s povprečno mezdo po 2—3 Din na uro. ljudi, ki so delali na dan tudi po 17, celo po 18 ur, ne da bi dobili le za eno uro plačan 50% dodatek. Kam naj gredo sedaj na zimo?
Znano je. da je v Mariboru in okolici vsa industrija, ki je zelo močna, v nemških rokah, večinoma celo inozemskih. Tudi tovarnar Denvuschek je doma iz Gradca. Svoje nemštvo je tudi pri teh odpovedih dokumentira s tem, da je poslal odpovedi tem slovenskim delavcem v nemškem jeziku, čeprav njegovo pisarniško osobje prav dobro obvlada slovenski jezik. Upamo, da bodo oblasti ukrenile vse korake v zaščito domačega delavstva pred nemškim kapitalom.
klepajo tako ropotijo. Fant se oda: za ta predmet si je denar »izposodil«. Napotili so ga v hotel »Januška«. da se malo odpočije.
Blizu tovarne meril se nahaja Tre-tjakova žaga Pri tej žagi stare in votla hruška. Dati mora prostora mladi. Ko jo podero, se vsuje iz nje vse polno nieril. Katera sraka jih je v tisto duplo nanosila?
Sokolski dom ni še dogotovljen, imeli smo pa^ vendar že nekaj veselic. Pri zadnji mi je še najbolj ugajal pevski zbor, ne toliko radi lepega petja, ampak radi dejstva, da sodelujejo sko-ro vsi sl®ji: od rokodelskega pomočnika pa tja gori do gospoda z fakul-tetsko izobrazbo. Prav tako! — Mislili smo, da bo dvorana za naše razmere dovolj prostorna. Zdaj smo prepričani, da je premajhna. K o bodo postranski prostori v redu, se v dvorani ne bo več pilo, jedlo in pušilo
Za jasen in zimo KARO fievlit, „V1,
Iz Slouenjgradca
Tik postajališča se nahaja restavracija, pred njo divji kostanji, pod nji mi mize, in pri eni teh miz sedi mladenič pri četrtinki vina. Ko zagleda orožnika, ki nista imela ž njim nobenih slabih namenov, se spusti v tek. Osupla jo udereta za njim, ga ustavita in pobarata. Razkrinkal sc jima je kot že davno iskani ljubitelj koles.
Da pa ne boste mislili, da imate samo v Mariboru take amaterje, Vas moram zagotoviti, da jih imamo mi razmeroma več. Izmed mnogih slučajev še ta-le:
Joža R. sc je pred par dnevi skesano izpovedal. Fant je še mlad, a izboren kolesar. Dober kolesar in dobro kolo sta dva različna pojma. Dober kolesar naj b! imel tudi dobro kolo, kar pa je združeno s težavami, posebno pri takih fanxih. ki zaslužijo dnevno komaj par kovačev. V tem slučaju si je treba kolo »izposoditi«, prepleskati — radi estetike — in poizkusiti. Ce ugaja, se ga obdrži, če ne, se podari kakemu dobremu prijatelju proti primerni nagradi. Tako tudi naš Joža. Prepleskanje nekaj stane. Tudi v tem oziru je gnala radovednost naše orožnike. da so ga pobarali, kajti večkrat je lažje »najti« kolo kot barvo, ker so naši trgovci zakrknjeni in dobro za-
Iz prosvetne oprave.
G. Rudolf Wagner, šef odseka za osnov no šolstvo v prosvetnem ministrstvu v Beogradu, je premeščen k prosvetnemu oddelku banske uprave dravske banovine kot šef odseka za meščanske šole.
Poceni meso.
Jutri, v četrtek, dne 12. t. m., od 8. dop. naprej, bo v utici na sejmišču na prodaj 200 kg svinjskega mesa in slanine po 14 Din kilogram. Prodaja samo na konsu-mente, največ po 2 kg na osebo.
Uradne ure pri sodiščih v Mariboru,
Počenši s 15. decembrom se uvedejo pri okrožnem in okrajnem sodišču v Mariboru naslednje uradne ure: Ob vseh delavnikih izvzemši sobote od 8. do 12.30 in 15.30 do 18. ure; ob sobotah od 8. do 14. ure; ob nedeljah in praznikih delajo samo dežurni uradniki od 9. do 11. ure. Vložišče je odprto ob delavnikih izvzemši sobote od 8. do 12. ure in od 15.30 do 16.30; ob sobotah od 8.—13. ure; ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure. —•
Svojo lastno godbo
so sl ustanovili mariborski mesarji. Vodi jo mesar g. Polegeg in je godba prvič nastopila v torek na občnem zboru mesarske zadruge. Mesarji so na svojo godbo zelo ponosni. —
Današnji trt
Kmetje in kmetice z okolice so pripeljali danes na trg vsakojake jesenske dobrote. Prevladovala je zimska solata po 0.50—1.50 Din glavica. Pa tudi drugega povrtja je bilo v izobilju. Posebno zelja, kolerabe, cvetače, špinače, zimskega motovilca ih ohrovta. — Na novem Glavnem trgd pa so se prvič pojavile božične smreke po 7.50 do 30 Din. — Božična perutnina, posebno purani in pitane kokoši je doživela veliko povpraševanje-Cene so bile sledeče: Purani in purice Din 70—120, pitane kokoši Din 40-" 50, kapuni Din 30—65, piščanci za pe' čenje po Din 25—35 komad. — N’3 Vodnikovem trgu je bilo davi 8 vozov čebule, zelja in krompirja. Cene se od sobotnih niso mnogo razlikovale.
Na Trg svobode je dospelo vsega 16 vozov slame, sena in otave. Dočim so nekateri zahtevali za slamo 90, so dr« gi za seno zahtevali 75—80 Din me-terski stot. Prodajala pa se je slama fiksno po Din 50—60, a seno P°
75—110 meterski stot. Do sklepa našega poročila je bilo prodanih 8 vozov.
Pri poapnenju arterij
v možganah in srcu dosežemo pri vsaK* danji uporabi male množine Franz Jožefove vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinika za notranjo medicino so dosegli celo P polustransko ohromelih s »Franz Jo*® vo« vodo najboljše uspehe pri iztreblja j črevesa. »Franz Josefova« grenčic3 dobi v vseh lekarnah, drogerijah in sPj ' trgovinah.
Slovensko lovsko društvo v
VO-
poziva svoje članstvo, da se v čjem številu udeleži odhodntee ’	.j^
danta 45. pp. in našega člana P® . j.j. g. Čedomira Stanojloviča, ki bo ,nCgn t. m. ob 21. uri v mali dvorani doma. i— Predsednik.
Sokolstvo v Ameriki
VSI SLOVANSKI NARODI V AMERIKI RAZEN BOLGAROV IN LUŽIŠKIH SRBOV IMAJO SOKOLSKE ORGANIZACIJE. — JUGOSLOV. SOKOLSKA ORGANIZACIJA NI ENOTNA. — »KATOLIŠKO« SOKOLSTVO.
Izvzemši Lužiške Srbe in Bolgare ima'
jo vsi slovanski narodi v Ameriki svoje sokolske organizacije. Letos se je po zletu češke »Ameriške sokolske zveze« v Chicagu na pobudo Jugoslovenske sokolske župe vršilo posvetovanje vseh sokolskih org. nizadj o ustanovitvi Zveze slovanskega sokolstva v Ameriki.
Češko Sokolstvo je organizirano v »Americke Obci Sokolske«, ki je bila u-stanovljena 1. 1916 po spojitvi »Narodni Jednoty Sokolske« in župe Fiigner-Tyrš. »Narodni Jednota Sokolska« je bila ustanovljena že 1. 1878 v Chicagu po združitvi 10 sokolskih edinic Severne Amerike. Takoj začetkom 1. 1879 je izšla 1. št. »Sokola Aroerickeho«, ki je po ustanovitvi »Americke Obce Sokolske« postal službeno glasilo nove osrednje organizacije in je baš letos stopil v drugo polsto-letje.
Jednota se je posluževala modrega kroja (rdečega kot simbola revolucije v Arne riki niso radi videli!), in je bila nazivana »modro Sokolstvo«, v nasprotju z rdečim, t. j. župo Fiigner-Tyrš, ustanovljeno leta 1897 v Chicagu.
Na prvem kongresu 1. 1918 v Clevelandu je bila sprejeta v zvezo Americke Obce Sokolske tudi Jednota delavskih ameriških Sokolov, ki je pa radi razrednih in idejnih razlik izstopila in ostala samostojna organizacija. Americka Obec Sokolska obsega danes v 7 župah 116 sokolskih edinic. Zadnje četrtletno poročilo navaja 7094 moških in 4720 ženskih članov, skupno 11.814 članstva. Župe so:, vzhodna, severnovzhodna, srednja, zapadna, severna, južna in pacifična. Na čelu A. O. S. je starosta Jožef Čermak, ki že nad pol stoletja dela na razvoju ameriškega Sokolstva. Napisal je tudi več strokovnih spi* sov o telesnih vajah. Sodelavci so mu Jarka Košar, načelnik Jarka Jelinek, znan posebno po svojem organizatornem sokol skem delu po prevratu na Slovaškem, urednik »Sokola Americkeho« Ferd. L. Musil, ki je uredil letos tudi prvi letnik ameriškega sokolskega Zbornika, itd.
Jednoto delavskih ameriških Sokolov je primerjati z našimi delavskimi telovadnimi enotami. Ustanovljena je bila aprila 1899 v New Yorku in šteje danes 14 edinic z 919 člani.
Danes je brezdvoipno jasno vsakomur, da daje smer modernemu razvoju v zadnjih desetletjih v glavnem le elektrika tista tajna in skrivnostna sila, ki jo poznamo vsi. a ji pravega bistva še vedno ne vemo. Kaj je elektrika? S tem vprašanjem so si belili glave največji učenjaki Sveta, a rešili ga niso. Novejša in najnovejša raziskovanja pa prihajajo vedno bolj do zaključka, ki danes znanstveno še ni bil precizno in jasno izrečen ki se pa sam po sebi usiljuje: da je elektrika sploh Pogonska sila vsega življenja na zemlji in najbrže tudi izven nje, v vseinirju. Brez dektrike bi življenja, verjetno, torej sploh ne bilo.
Vendar je pa bil potreben kulturni razvoj dolgih tisočletij, da je človeštvo skrivnostno moč elektrike sploh spo?nalo in jo Izkoristilo sebi v prid. Vse te pozitivne Pridobitve na torišču elektrike pa datirajo Šele iz zadnjih desetletij. Po zaslugi velikega ameriškega iznajditelja je dala elektrika človeštvu novodobno razsvetljavo — električno žarnico in obiočnico. jjnko nam tedaj elektrika razsvetljuje no-cj. a služi nam tudi za kurjavo, saj so Električne peči in električne priprave za krevanje in kuhanje dan za dnem bolj j^Pularne. Največjega pomena je pa da-s elektrik- brez dvoma kot pogonska ti« * vsem svetu goni električni tok tri?7®Jn stoisoče obratov, obrtnih, i ndus-
boii u ?rugib- Pred njlm se b°li in ske UlTikaio l°komobile in druge pogon-tanrlu ?.rave i« napravi in bodo sčasoma biti čisto izginile.
Centrala slovaškega Sokolstva v Ameriki je »Telovadna slovaška enota Sokol«, ustanovljena 1. 1896 v New Yorku. Organizacija šteje danes 9904 člane, 2525 članic, 7657 naraščaja in 573 podpornih članov, skupno 20.826. L. 1S05 je izdala prvo številko »Slovaškega Sokola«. Od leta 1922 do 1925 je bilo slovaško in češko Sokolstvo združeno v »Telovadni Zvezi a-meriškega Sokolstva«. Najlepši uspeh te združitve je bil krasni zlet 1. 1925 v Chicagu.
Jugoslovenska sokolska župa je bila ustanovljena 1. 1921 s sedežem v Chicagu. Nastala je z reorganizacijo bivše hrvat-ske župe Tomislav. L. 1928 je bilo v njej združenih 9 edinic z 5000 člani in krog 1000 naraščaja. Ta župa pa ne obsega vsega jugoslovenskega Sokolstva. Je poleg nje še Slovenski Sokol, ki ima v Zedinjenih državah 4 ediniee, Srbski Sokol (samo 1 etHnica v Akron, Ohio) ter Jugoslovenska sokolska župa na Pacifiku (4 ediniee). Medsebojno razmerje med vsemi temi organizacijami je prijateljsko.
Amerikansko-Russkij Sokol Sojedinenija je osrednja organizacija ruskega Sokolstva. Ustanovljena je bila 1.1919 z 12 edi-nicami (262 članov); I. 1926 pa je imela že 337 edinic z 19.000 člani v 9 župah. Starosta je J. Wasel, službeno glasilo »Sokol Sojedinenija«.
»Zarzad Zvriazku Sokolstva Polskiego v Americe polnocnej«, osrednja organizacija poljskega Sokolstva v Ameriki, je bila ustanovljena i. 1894 in ima danes 14 žup z nad 26.000 člani. Službeno glasilo je »Sokol Polski«.
Sokolskega imena se poslužujejo v Ameriki tudi organizacije, ki so se pri nas imenovale doslej Orli. Čehi imajo »Kato-licko jednoto Sokol« s časopisom »Kato-lickj' Sokol« v Chicagu, Slovaki »Rimsko-in grško-katoliško telovadno enoto Sokol«, ki ima danes 50.000 članov in izdaja svoje glasilo »Kato!icky Sokol« v Pas-saic.
Delo naprednega ameriškega Sokolstva je letos doseglo višek v chikaškem zletu, ki ga je priredila Americka Obec Sokolska. Slovaško Sokolstvo je imelo zlete v Honiesteddu in Yonkersu. Češko in slovensko klerikalno Sokolstvo pa se je udeležilo letošnjih orlovskih slavnosti v Pragi. —
Toda elektrika ni nadomestila samo prejšnjih mehaničnih sil. ustanovila je tudi docela nove pridobitve. Tako nam je dala najprej žični brzojav in telefon, za *em pa brezžično telegrafijo in telefonijo ter ž njo v zvezi enega največjih moder-nili tehničnih čudežev — radio. Prav tako pa je elektrika usodno posegla tudi v kemijo in fiziko in omogočila nešteto novih spoznanj in metod. Prav tako se je naposled uveljavila tudi žc v zdravilstvu, kjer so električne masaže, obsevanja itd. neprecenljive važnosti. Da, celo kriminalistika jo je izrabila v švpj namen, ko je v Združenih državah Severne Amerike uvedla »električno smrt«, Prav te dni smo pa bili tudi v Mariboru priče dogodka, ki je sijajno dokazal, da pred elektriko tudi umetnost ni več varna. To je bil koncert električne glasbe na aparatih ruskega prof. Teremina. Tudi ta »eterična glasba« je v bistvu le »električna glasba«.
Življenje novodobnega sveta se tako vedno bolj elektrificira in elektrificiralo se bo v doglednem času še bolj. Cela vrsta resnih in največjih znanstvenikov se bavi neprestano z vprašanjem elektrifikacije ladij, automobilov in aeroplanov in brez dvoma je, da bomo že v dogledni bodočnosti imeli vsa ta prometna sredstva uravnana na električni pogon. Po prvih poizkusih, ki so se zelo dobro posrečili, se pa da elektrika uporabiti tudi pri poljedelstvu, posebno vrtnarstvu in naposled tudi pri reji perutnine. Nekateri prorokl pa gredo celo tudi še dalje, skoraj v območie fantazije in pravijo, da se
jodo nekoč s pomočjo elektrike celo mr-iči obujali. V to resni misleci vsaj zaen-crat sicer še ne verujejo, toda gotovo je, da hrani elektrika v sebi še neštete skrivnosti in skoraj neomejene možnosti in smo mi pravzaprav tako šele na začetku njene popolne izrabe v prid človeštvu.
Prebrisani prodajalec ur
V	nekem bukareškem listu je bila objavljena sledeča vest: »Našel sem zlato uro. Lastnik naj:se zglasi pri meni... v popoldanskih urah in dobi uro takoj nazaj.«	>	••••■■.
»Lastniki« so bili povabljeni posamič k najditelju. Sprejel jih je neki gospod v temni pisarniški sobi ter pokazal vsakemu oddaleč uro: »Ali je to dotična ura?..,« »Seveda! Poznam jo po števnici...«
»Prosim Vas torej, izročite mi pobotnico, da ste od mene prejeli uro in da nimate nič več od mene zahtevai!«
»Z veseljem!« je vsakdo odgovoril.
»Lastniki« so res sestavili od gospoda narekovano pobotnico, jo podpisali ter izročili potem najditelju, ki pa je nato skromno pripomnil: »Imam pa še eno prošnjo do Vas. Poglejte, ura je res dragocena, najbrže še kak spomin in lahko ste veseli, da ste jo dobili zopet nazaj in vrh tega še brez dolgotrajne procedure pri policiji... Jaz bi moral uro sicer izročiti policiji, toda Vaš obraz mi je zadostoval... Za svoj trud in ustrežljivost pa prosim 300 lejev...«
»Takoj, takoj,« je odvrnil vsak »lastnik«, izplačal zahtevano vsoto, nakar je dobil svoj zaželjeni zaklad nazaj... Potem pa se je izkazalo, da je bila Čisto navadna double-ura. In kljub temu ni bilo mogoče nič napraviti.
Ura je bila namreč 300 lejev tudi vredna. Premeteni gospod je pač postavil prodajanje ur na precej nenavadno in široko podlago Prodal je na ta način tekom enega samega dne nič manj kot 400 ur, napravil dobro kupčijo in se odpeljal potem v drugo mesto, da tudi tamkaj poizkusi svojo srečo.
Prekrstitev; starodaunih turških mest
Modernizacijskl val v Turčiji se je lotil sedaj že tudi imen raznih mest, katera si bo treba vsekakor dobro zapomniti, kajti turška poštna uprava je že uradno razglasila, da pisem z napisi dosedanjih krajevnih imen ne bo več odpravljala. To velja predvsem za Carigrad (Konstantinopel), ki se imenuje sedaj Stambul. To je namreč nekdanje pristno turško ime tega mesta, ki pride torej s tem zopet do veljave.
V	preteklem desetletju, ki je bilo polno politično-zemljcpisnih prevratov, so dobila nešteta mesta nove nazive, toda tolikokrat kakor Carigrad, gotovo nobeno drugo mesto tekom zgodovine ni dobilo novih imen. Po turškem sporočilu se je Carigrad prvotno zval Lygos —»svetlo mesto«. L. 658 pred Kristovim rojstvom je nastal potem Bizanc, ki ga je kasneje porušil Sept. Severus. Po zopetni zgraditvi je dobilo mesto ime Hettalofo — mesto sedmih gričev, za časa rimskega cesarja Konstatina pa je nastal Konstantinopel (Carigrad). Ko so 1. 1453 Turki o-svojili mesto, so je prekrstili v Stambul, kar pomeni — mesto. Toda v Evropi je bilo tudi še vnaprej najbolj poznano ime Konstantinopel, dočirn so Rusi, ki so vedno hrepeneli po tem mestu, nazivali kraj Carigrad. To ime je obenem v rabi tudi pri vseh Jugoslovanih.
In sedaj je Carigrad z odlokom turške vlade postal Stambul. Ta prekrstitev pa ljudem še ne bo delala tolikih težkoč, kakor imena raznih drugih turških mest. Že nad 3.000 let stoji Smirna, znana tudi iz križarskih vojn in sedaj trgovci ne bodo dobivali več preprog in fige iz Smirne, temveč iz Isniira. Drinopolje '(Adriano-pel), katero je ustanovil rimski cesar Adrijan, je dobilo ime Edirne.
Tudi mnoga druga turška mesta so dobila v zvezi z uvedbo latinice v Turčiji nova imena. Nova turška prestolica se nič več ne imenuje Angora, temveč Ahka-ra, starodavna rimska naselbina Caesa-reapase je izpremenila v Kaissere.
Dvojčki.
Mlada gospa je pisala svoji materi:	.
»Pošiljam ti sliko mojih dvojčkov. Fotografirati smo dali samo enega. Druel ie prav tak kakor ta.«
Šport
Koliko je nogometnih klubov na svetu?
V	mednarodni nogometni zvezi je združenih skupno 46 držav. Najbolj je razširjen nogomet v Angliji. London sam ima preko 1000 klubov, v provincah in kolonijah pa nad milijon nogometnih klubov Na drugem mestu je Nemčija s 6.300 nogometnimi klubi in 250.000 igralci. Francija ima 3203 klubov; Italija 2054, Belgija 1200, Nizozemska 1030; Češkoslovaška 939; Poljska 595; Madžarska 430; Jugoslavija 385; Danska 334; Romunija 298; Turčija 389; Avstrija 245; Japonska 300; Peru 142; Uruguay 336; Bolivya in Finska 61 nogometnih klubov.
Ženska olimpijada v Pragi 1930.
Tretja ženska olimpijada se bo vršila na igraliču SK Slavije v Pragu
Concordia v Nemčiji.
Popularna SK Concordia v Zagrebu bo odigrala nogometne tekme: dne 22. t. m, proti SK Minervi v Berlinu in 1.1. 1930 proti Tennis Borussia v Berlinu. Za nastop naših nogometašev vlada silen interes.
Sportaši iz cele Jugoslavije pri NJ. VeL kralju.
Januarja 1930 bo deputacija naših spor-tašev sprejeta v avdijenci pri Nj. Vel. kralju. J. N. S. bo pri tej priliki predal Nj. Vel. kralju umetno izdelano plaketo.
Perška
popularni nogometaš, je izstopil iz SK Gradjanskega in se prijavil Concordiji,
lUf
Liska iiovhlanlnf
sprtjme it slučaj smrti in dožtrctja me I zdrave osebe od 1. do 90.10» tn tspUča I de nsjvei Din 51.000-— mpod porah. I Zahtevajte brezplačno pristopno Igavo §
Kalif in njegov/ strežaj
Kalifa je njegov strežaj po neprevid*1 nosti pri mizi polil z vročo juho.
Skrajno razjarjen je kalif obsodil dečka radi nepazljivosti na smrt. Dečko je prosil za milost. Ker pa vse prošnje niso nič zalegle, je zlil nato na kalifa polno skledo juhe.
»Kaj si storil?« je zavpil kalif, besen
do skrajnosti.
In dečko je prostodušno odgovoril; »Storil sem to v trdnem prepričanju, da bi moglo Vaše Veličanstvo zgubiti svoj dober sloves. Kaj pa bi si mislil narod, ako bi zvedel, da ste svojega slugo radi tako malenkostne neprevidnosti izročili rablju!«
Dečkov odgovor je kalifu silno ugajal. Ukrotil je svojo jezo, se posmehljal, potrepljal dečka po rami in ga ponlilostil. Od tedaj ga dečko ni nikdar več polil in njegov visoki gospodar je bil izredno ž njim zadovoljen.
Ha laponskem smelo plesati le polnoletni ljudje
Župan mesta Tokia je izdal energične odredbe, s katerimi upa, da bo zajezil prodiranje modernih plesov na Japonsko, ki po njegovem mnenju škodujejo japonskemu plemenu. V bodoče je namreč vsem mladim ljudem obeh spolov, ki niso še dosegli starosti 21 let, strogo prepovedano brez pismenega dovoljenja staršev ali varuhov hoditi na plese. Vrh tega se morajo vse plesne zabave končati ob 10.30 zvečer, v vsakem lokalu, kjer se vrši ples, pa mora prireditelj sestaviti natančen seznam vseh udeležencev, da ga lahko policija vsak čas kontrolira. V seznam se mora vsak udeleženec plesa osebno vpisati.
Izginuli otok
Kakor se poroča iz Kapstadta, že več mesecev z otoka Saint Paulu, ki leži v Indijskem morju in pripada Franciji, ni mogoče dobiti nobenih vesti Domneva se, da se je otok najbrže pogreznil v morje. Parnik »Euripides« je krožil več dni okrog vodovja, iz katerega se ie poprej dvigal otok, vendar otoka ni več našel.
Elektrifikacija ilvllenla
SKRIVNOST BISTVA. — ELEKTRIKA V SEDANJEM IN V BODOČEM ŽIV-
LJENJU ČLOVEŠTVA.
'SffM l
'MarffirifsJČ? V f» C P N T K Mr*
V	MarlBoru, 3ne IT. XII. 1929.
uJi	^———
^ofn/0<
Mihael Zevaeo
Beneška ljubimca
Zgadavlnakl rtman iz starih Benetk
Praznota lastnega življenja se mu je zdela podobna brezdnu, ki ga z ničimer ni mogoče zasuti.
Včasih si je prigovarjal, da pride sčasoma do sprave med njim in Leonoro.
To misel, ki se je vzbudila v njem, je utrjeval od dne do dne; služila mu je kot nekakšna opra-vičba za njegov beg.
Dandolo je sklenil, da zapusti Benetke in se ne vrne nikdar več.
V	tem zmislu je ukrenil vse predpriprave.
Kakor vemo, je spravil veliko vsoto v zlatu v Milan: in gondola s tremi zanesljivo udanimi mornarji je neprestano čakala pred palačo Altieri.
Tri dni po prizoru, ki smo ga opisali v prejšnjem poglavju, je Dandolo vstopil v hčerino sobo.
Videla sta se le še redkokdaj.
Pretveza, da jo mora čuvati in braniti, ni imela več prave veljave, in kadarkoli se je skliceval nanjo. mu je Leonora odgovorila:
»Pomirite se, oče; saj nisem več bolna. Verjemite mi, da bi se ubranila sama. če bi imel generalni kapitan proti meni slab namen; toda nima ga ... On mi ne more več storiti zlega.«
Kadar pa je Dandolo prišel k svoji hčeri, ga je vselej sprejela, premagovala se in se vedla proti njemu tako. kakor da je pozabila preteklost. Toda pod to krinko je oče dobro videl hladnost in morda celo mržnjo svojega otroka.
Tisti dan je prišel k Leonori z namenom, poizkusiti zadnje, da jo spravi s seboj.
In vrhutega je imel morda povedati hčeri še kaj drugega, kajti pred vrati je zamrmral:
»Treba je. da izve to podrobnost . . . Kdo ve, nemara jo to zopet privede k meni!«
Leonora je predla na kolovratu.
To je bilo tiste čase delo preprostih žensk in kmetic. Patriciike so izbirale svojim prstom odličnejša opravila in so vezle ali delale čipke za svoje šerpe in pajčolane.
Toda Leonora je ljubila to delo.
Rahli in monotoni šum kolovrata jo je pomirjal in njena misel je mogla pri tem slediti njenim sanjam, ki so se gradile polagoma iti se mahoma razsipale, podobne zračnim pokrajinam, ki se tvore v oblakih.
Dandolo je sedel h hčeri.
Leonora je pokimala očetu v pozdrav, a njeni gibčni Drsti se niso ganili od niti.
»Dete moje,« je izpregovoril Dandolo, »ali si kaj premišljala v predlogu, ki sem ti ga stavil pred par dnevi? ....«
>0 kakšnem predlogu, oče?«
»Da bi skupaj zapustila Benetke in se umaknila v kako mesto ali vas, ki bi ti bila povšeči...«
»Saj sem vam odgovorila, oče.«
»Da. res je, povedala si mi neusmiljeno svojo voljo . ..«
»Zakaj neusmiljeno?«
»Zato. ker mi ta tvoja volja, da ostaneš tu. tudi če jaz odidem, jasno priča, da nimam več svoje hčere ...«
Leonora je molčala.
Z razburjenjem, ki ga je zaman skušal prikriti, je Dandolo nadaljeval:
»In vendar, hčerka, sem morda nedolžnejši. nego se zdi... Moj greh ... Ah. daj, da ti povem, Leonora; res se mi zdi, da je potrebno .... V moj greh me je napeljavala moja ljubezen do tebe.«
»Vem, oče,« je dejala Leonora velikodušno, »vem to: vaš greh je bil zmota vaše očetovske ljubezni. Če ne bi vedela tega, ne bi sedela tu pri vas ...«
»Še nekaj drugega ti hočem povedati, Leonora.«
Pogledala je očeta z globokim pogledom, ki ga Dandolo ni mogel prenesti, kajti povesil je oči.
»Poslušaj.« je povzel, »moja želja je, da izveš ta dogodek: potrebno je: boš vsaj vedela, da če je bilo komu mogoče oteti Rolanda Kandiana. je bilo mogoče meni... Treba je torej, dete moje, da se v mislih prestaviš nazaj v tisto strašno noč...«
»Oče,« je dejala Leonora in planila pokoncu. »Kako si upate izgovoriti to ime! Kako si upate buditi v meni te spomine!«
Njeno lice je postalo bledo kakor vosek.
»Izustil sem ime, ki ga izgovarja tvoje srce še zdaj, v slehernem trenotku tvojega življenja: omenil sem spomine, ki tarejo mene morda še bolj nego tebe... In vendar, treba je. da me poslušaš... Nočem umreti, nočem izginiti iz tega sveta z neznosno zavestjo, da me moja hči preklinja ...«
»Ne preklinjam vas. oče.« je dejala Leonora krotko in obrnila glavo v stran.
»Naj bo. Odpuščaš mi. Toda kljub temu si prepričana, da sem bil jaz od začetka do konca te tragedije izdajalec svojih dolžnosti. V tem pa se motiš, in najsi ti bo še tako težko, treba je, da ti pokažem natančno resnico. Moi notranji mir zahteva to ... danes bolj nego kadarkoli.«
Leonora se je oborožila s pogumom.
Vrnila se je na svoj sedež h kolovratu, pognala ga, sklonila glavo in dejala:
»Če je potrebno za vaš notranji mir, potem govorite oče ...«
»Preden se dotaknem bistvenega dejstva, vedi. da če Roland Kandiano ni bil aretiran že najmanj desetkrat,' odkar je pobegnil, je to preprečil veliki inkvizitor beneški... Ali si vedela to?«
»Ne. oče,« je odgovorila Leonora z dušečim se glasom.
»Vedi Še nekaj... Par dni po njegovem begu
iz ječe mi je prišel neki berič povedat, da pozna skrivališče Rolanda Kandiana. Ta mož je govoril resnico... Peljal sem ga na sredo Lida, in ko sva bila sama. daleč od vsake priče, sama v najini gondoli, sem zahteval od nje^a. naj pozabi, kar ve, in naj ne ovadi begunca ... Berič ni hotel... Ali veš, kaj sem storil ? ... Zabodel sem ga in vrgel njegovo truplo v morje: tako je bil Roland Kandiano otet.«
Leonora se je zdrznila. Toda ostala je sklonjena nad svojim kolovratom.
»Razumem,« je dejal Dandolo bridkostno. »Vse to je bila prepozna pokora... Toda poslušaj dalje ... to. kar ti povem zdaj, se je zgodilo mnogo prej... že na predvečer tiste strašne noči... Poslušaj ...!«
Leonora je trepetaje sklanjala obraz, da prikrije svoje bridke muke, ki so jo trpinčile ob strašni verigi spominov, dvigajočih se iz očetovski!* besed.
Toda oče je bil dejal:
»Moj notranji mir zahteva, da govorim.«
In hči, velikodušna do zadnjega, se je vdala V to poslednjo muko.
Dandolo je zbral svoje misli.
Začel je počasi stopati iz kota v kot; vladalo je težko molčanje, ki ga je motilo samo rahlo brnenje kolovrata.
Naenkrat pa. ko se je ravno vračal iz ozadja sobe. mu je padel pogled na Rolandovo sliko.
Leonora jo je bila obesila v tej sobi na steno.
Ona sama jo je gledala le redkokdaj; skoraj bala se je ozreti nanjo. Kliub temu pa se ji je zdelo, ko jo je imela v svoji bližini, kakor da je Roland sam pri njej in čuva njeno žalostno dušo.
»Ali veš,« je vprašal Dandolo, »na kakšnem kraju je bila kupljena ta slika?«
»Da. oče.« je dejala Leonora, »v palači kurtl-zane Imperije.«
Dandolo se je prestrašil hčerine navidezne mfr-r.osti.
»In ti se nisi vprašala, kako in zakaj je prišla slika na tisti kraj?«
»Čemu bi se?«
»Potem ti lahko jaz-povem. Sliko je m.pravfl Tician po naročilu te ženske iz spomina. In ravno ta slika, Leonora, me opominja na to, kar sem tl hotel povedati. Videl sem jo že enkrat v ImperijinI palači.«
»Vi. oče!«
»Bilo je na predvečer tvoje zaroke, Leonora. Roland je prišel po svoji navadi v najino staro hišo na Olivolskem otoku. Bila sta na vrtu ti !n on...«
»Oče,« je’ dejala Leonora z dušečim glasom, »za božjo voljo, imejte usmiljenje.«
(Nadaljevanje slediV.
Maaogtul,ki*Mljovpo«r*. tfovalM to »očija! a« nam mm »bilnstra: VMka bsaeda 30 p. MJmanjtt imk Dta 5*.
z Mali oglasi
Ž»nHv*, doptaoovnj« In ogla. *i trgavnkaga ati rek temna ga inaiaja; ***k» baaada 50 p, Mjman|tt tnaaak Oia tO'—
Sobo- in frkoslikanje izvršuje po ceni, hitro io okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Praktično za božično darilo.
Vezene blazine za otoniane, namizni prtički, štiri oglati in podolgasti in razne druge stvari proda Ferk, Trg Sva-bode 1 I, vrata 17.______________________3220
Volčji pes
dober varuh na prodaj. Vprašati, Meljski dvor 18.	3217
Pozori
Patent posteljni fotel, soliden, praktičen, za vsako sobo uporaben, od 1000 Din naprej pri izumitelju in izdelovate-iju B. Jagodič, Rotovški trg 3.	3090
Mehanična delavnica
za popravila vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, zajamčeno so lidne in brezkonkuren-čne cene znane tvrdke Justin Gustinčiča Maribor, Tattenbachova 14. Zadostuje dopisnica, da pridem po stroj in gramofon na dom.
3010
Nepremočljive gojzerje dobite poceni v »Brzopodplati«, Tatten bachova ulica 14.	3091
Sobo
z vso oskrbo oddam po nizki ceni. — Aleksandrova c. 51 I, dvorišče. 3214
Letna trgovina
priporoča svojo bogato zalogo bukovih in mehkih div, kakor tudi premog iz Trbovelj ter is Zabukovcev.
Josip Govedi!
Maribor, Preiarnova uL 19
Niške cena) Tolaa poatreiba!
Štampiljk
lT. SOKLIČ;
Framsko vino lastnega pridelka
v zapečatenih steklenicah liter po Din 13, dobite pri Frangeš, Gosposka ul.
Vulkanizacijo
avtogumija, galoš in snežnih čevljev sprejema Franc Terbuc, Glavni trg 4.
3213
Krasne pletene obleke
v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17.	2319
Služkinja zmožna kuhanja ter za vsa hišna dela se sprejme. Plinarniška ulica 9.	3218
Nudi Vam v lastni prodajalni
(v novih Scherbsumovih paviljonih na Aleksandrovi ceati)
od Din 95— dalje Gramofone...od	Din	345*—	dalje
Violine . Mandoline Gitsre . .
...	,	136*—	.	Ročne harmonike . .	.	,	85'—
. . ,	,	207-—	.	Kromatlčne harmonike	.	,	1590-—
in vse ostale glasbene instrumente po izredno nizkih cenah
MEINEL A HEROLD
Vil	TOVARNA	GLASBIL,	GRAMOFONOV	IN	HARMONIK
Interesenti izven Maribora zahtevajte katalog pod naslovom: Maribor št 163 IzvriuJ« vaa popravil«	Vsilita	zaloga	pMR
Preprodajale? popnat! PoSilja se na vse strani!
Poiskusite naše nove pakarske špedialltete
kakor: Štel« a la cokosette, sijajne v okusu in trajne Saaioalanaka rogljlike iz francoskega testa
Pravi tirolski sadni krak (ni za zamenjat c drugimi Izdelki) v vsaki velikosti, trajen
Oastelnskl prepotene« v vsak olHIkan« ianatno čajno pecivo, veselje vsake gospodinje Pravi opatijski prapaCanac, izvrstnega okusa
in naši vsestransko znani in priljubljeni orehovi reglJKkl, polunjskl upognjenci In vinska pellice, venCast! kolaCI IM •
Pekarna Schmid, Maribor, Juriiieva ulica 6
KoMOtcll fclntra« v Ljubljani:
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brosovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. tU predstavnik Stanko Detela v Maribora.