wm
'Ja S
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA J R'B O V LJJE
l.eiu ii
iKBOVLJE, 21. oktobra 1949
Štev. 41
Predsednik vlade LRS Miha Marinko med trboveljskimi rudarji
V sredo, 19. oktobra, je prispel v | dopoldanskih urah v Trbovlje predsednik vlade LRS Miha Marinko, ki I Je posetit trboveljske rudarje. Po prihodu v Trbovlje si je ogledal v spremstvu predstavnikov sindikata in direktorja rudnika Jamske naprave. Najprej si je ogledal Zapadni obrat, delj časa pa se je zadržal na Vzhodnem obratu, kjer se Je razgovarjal z brigadirji mladinske brigade, ki nosi njegovo ime. Po ogledu Vzhodnega obrata Je odšel tovariš predsednik na kosilo, ob 4 popoldne pa Je imel v Delavskem domu zborovanje, katerega se Je udeležilo preko tisoč rudarjev, žena in mladine. Dvorana Delavskega doma Je bila svečano okrašena z veliko sliko tov. Tita In državnimi zastavami. Tov. predsednik Je prispel v spremstvu sekretarja Okrajnega komiteja KPS Trbovlje tov. Dušana Povšeta, v pozdrav pa Je zaigrala rudarska godba iz Trbovelj.
Zborovanje Je začel sekretar Okrajnega komiteja KPS Trbovlje tovariš Dušan Povše, ki Je v imenu delovnega ljudstva Trbovelj pozdravil tov. predsednika ter mu izrekel dobrodošlico. V svojem pozdravnem govoru Je naglasil sledeče: »Njegov obisk danes med nami je visoko priznanje vašim uspehom in sem prepričan, da bo še bolj strnil vaše delovne vrste v borbi za predčasno izvršitev planskih nalog.«
Ob vzklikih Titu in Partiji Je spregovoril zbrani množici tov. predsednik Miha Marinko, ki Je uvodoma naglasil, da Je s svojim prihodom v Trbovlje izvršil obljubo, katero je dal rudarjem
ob priliki dosege rekorda. Današnji časi In okolnosii so takšne, da je treba še bolj poudariti našo borbo za plan, za premog in da vam ob tej priliki
izrečen zahvalo v imena CK KPS. Tovariš predsednik je izrazil željo, da bi rudarji še nadalje izvrševali svoje planske naloge ter da bi imeli pred očmi zavest, koliko pripomore uspešno
doseganje planskih nalog k skupnosti. Naj ima vsakdo zavest, da je danes v Jugoslaviji delavski razred tisti, ki drži oblast v rokah, In temelj tega je rudarski proletariat. Uspehi slovenskih rudarjev v celokupni proizvodnji Jugoslavije pomenijo mnogo. Vi, radarji, kt ste sl postavili nalogo, da izvršite plan do 29. novembra, boste to nalogo tudi v celoti izvršili. O tem sem pie-pričan. Apeliram na vaša patriotska čustva, da podvojite svoje napore, da boste planske naloge dnevno presegali. Vsa naša bitka za socializem Je in ostane briga naše oblasti za boljše življenje našega človeka. Dvigniti je treba proizvodnjo dela z izboljšanjem tehničnih pogojev in dobro organizacijo.
Tovariš predsednik je nato nakazal svetovni položaj glede na klevetniško gonjo SZ In njenih satelitov proti naši državi ter med drugim naglasil, da mi vsi vemo, da smo spoznali, da so padle krinke z obraza onih, ki smo jim tako slepo verovali. Od naše trdnosti In enotnosti Je odvisen nadaljnji uspeh naše borbe za izgradnjo socializma, katerega bomo uresničili vkljub vsem oviram. Govor tov. predsednika Je bil večkrat prekinjen z vzkliki Titu, Partiji In CK KPJ. Ob zaključku govora se Je zahvalil tovarišu predsedniku za njegova izvajanja sekretar Okrajnega komiteja Trbovlje. Po končanem zborovanju pa sl Je tovariš predsednik ogledal »Dečje jasli« v Trbovljah ter Izrekel, da so res ene Izmed najlepših v Jugoslaviji.
Pismo CK LM 3ugos'aviie delavski mladini
Mladinske proizvodne brigade morajo stopiti v prvo vrsto borcev
za uvedbo novih metod dela
Z zvezi s širjenjem gibanja za visoko produktivnost dela, s katerim so pričeli naši proslavljeni rudarji Alija Si-dotanovič, Nikola Skobič in ostali, in ki se sedaj razširja po vseh panogah gospodarstva, se postavljajo važne naloge pred organizacijo Ljudske mladine. Doseženi rezultati najboljših mladih delavcev v raznih gospodarskih panogah kažejo, da so že stopili k upo-rriiljanju metod dela Alija Sirotanovi-ča, ki osigurava mnogo večjo produktivnost dela kot je bila dosedanja. — To Je zlasti pokazalo petnajstdnevno tekmovanje najboljših mladinskih rudarskih brigad iz Breze, KaknJ«, Trbovelj, Zagorja, Raše, Murskega Središča, Aleksinca, Zenice, Banovičev in resavskib delavcev v Trbovljah, v katerem Je zmagala brežiška brigada, ki je cel čas tekmovala vzlic tehničnim In drugim težkočam znatno prekoračevala normo. Glede na velikanski pomen, ki ga ima gibanje za visoko produktivnost dela za izpolnitev in prekoračenje nalog petletnega plana, je prisvajanje in širjenje tega gibanja med širokimi množicami delovne mladine najvažnejša naloga Ljudske mladine v borbi za izpolnitev plana.
Zaradi tega Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije poziva vse mlade delavce in delavke, vso mladino, ki dela v proizvodnji, da si drzno prisvaja nove, dovršenejše metode organizacije dela, da tekmuje v doseganju večje produktivnosti v vseh panogah industrije, v rudarstvu, gradbeni-
štvu in prometu. To tekmovanje naj bo hkrati borba za izboljšanje delovne discipline, kvaliteto proizvodov, za varčevanje in čuvanje strojev in za čim hitrejšo prilastitev tehničnega znanja in strokovnega usposabljanja delovne mladine.
V cilju organiziranja tekmovanja za prilastitev novih metod dela in množičnega prekoračevanja norm, v cilju ostvaritve močnega gibanja za visoko produktivnost dela med delovno mladino, imajo vsi komiteji podjetij in vsa višja vodstva Ljudske mladine sledeče naloge:
1.	da stalno proučujejo pogoje in možnosti uvajanja novih metod dela v 'svojih podjetjih in da na široko organizirajo prilastitev teh metod s strani mladine;
2.	da posvetijo vso pažnjo obstoječim mladinskim proizvodnim brigadam, zlasti pa organizaciji dela v teh brigadah, da bi mladinske delovne brigade stopile v prvo vrsto borcev za uvedbo novih delovnih metod. V vseh podjetjih, kjer so za to dani pogoji, naj se podvzamejo mere za osnovanje novih mladinskih brigad;
3.	da redno spremljajo In proučujejo nove delovne metode v različnih panogah proizvodnje In da jih posplošijo po tisku in z drugimi propagandnimi pripomočki. Da konkretno organizirajo prenašanje izkustev najboljših delavcev In delovnih kolektivov v posameznih strokah po tisku, z nasveti in sestanki ter z zbiranjem udarnikov itd.;
4.	da v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami in upravnimi podjetji podvzemajo mere za nagrajevanje mladincev, novatorjev, borcev za visoko storilnost dela In da uvedejo skrb za njihove življenjske pogoje;
5.	da osigurajo redno pomoč mladinskim organizacijam v podjetjih in da podvzamejo vse potrebne organizacijske mere za okrepitev mladinskih organizacij v vseh gospodarskih panogah. Največjo in vsakodnevno pomoč je treba posvetiti organizacijam Ljudske mladine v rudarstvu, da bi bile v stanju da dajo kar največji mogoči doprinos v borbi za izpolnitev plana v vseh rudnikih;
6.	da osigurajo redno operativno evidenco o sodelovanju delovne mladine v borbi za izpolnitev plana, zlasti pa širjenje novih delovnih metod med mladino.
Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije poziva vso delovno mladino in vsa vodstva Ljudske mladine, da se v največji meri potrudijo za izpolnitev teh nalog in da dajo s svojimi delovnimi zmagami vse večji doprinos k izpolnitvi plana za leto 1949 in celotnega petletnega plana.
Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije.
Naj živi Komunistična-partija Jugoslavije, voditeljica vseh delovnih ljudi nase države!
Kolektiv opekarne na rudniku Trbovlje je izpolnil letošnji proizvodnji plan
Kakor smo že na kratko poročali v zadnji številki našega lista, je delovni kolektiv opekarno v Trbovljah izvršil 12. t. m. svojo plansko nalogo za letošnje leto.
Tudi letos, kakor lansko leto, se j« delovni kolektiv 3 tehničnini-Vodstvom na čelu krepko boril za dosego svoje proizvodne naloge. Borba ja bila tem težja, ker je opekami primanjkovalo delovnih moči, borila se je pa tudi z vremenskimi neprilikaml in drugimi nevšečnostmi. Uspeh tega delovnega kolektiva je tem večji, ker je imel obe rat opekarne letos za 9,4Vi višji produkcijski plan kot lansko leto. Poleg tega si je kolektiv sam zadal nalogo, da bo kakovost svojih izdelkov izboljšal, kar se mu je tudi v polni meri posrečilo.
Zasluge za dovršitev plana imajo vsi delavci in delavke tega obrata, prav opsebno pa še tovariši Maruševec, Vinšek, Hanžek ter tovarišice Dežman, Klančišar, Sušnik, Horvat in še drugi. Pohvale vreden je seveda stari miner tov. Žaubi kakor tudi delavci pri mlinu, rezalnem stroju, odvažanju, sušilnici, peči itd,- Skratka, ves aktiv, partijska celica, sindikalni pododbor in uprava, vsi so bili ves čas vzorno na delu.
Posebej moramo pozdraviti ozko povezanost med kolektivom tega obrata, ki je eden bistvenih garantov uspeha v vsakem podjetju.
Omeniti moramo nadalje, da je kolektiv tega obrata poleg svojih planskih nalog napravil največ prostovoljnih ur pri gradnji novega vodovoda na rudniku. Prav tako je treba naglasiti, da je bil kolektiv opekarne pri zbirki za KP ob priliki okrajne konference KPS v Trbovljah na prvem mestu.
Predanost delu in ozka povezava kolektiva opekarne služita lahko za zgled ostalim podjetjem. 03-
Brzojavka
iz trboveljskih revirjev Mestnemu komiteju KP Srbije, Beograd ,
Ob petletnici osvoboditve pošiljamo iz rudarskih revirjev Trbovlja, Hrastnika in Zagorja bratski pozdrav glavnemu mestu nove Jugoslavije — svobodoljubnemu in herojskemu Beogradu.
Mesto, iz katerega je nekdaj vladala, a nikoli zavladala nasilna monarho-fašistična klika, je danes v zavesti našega ljudstva kraj zgodovinskih dejanj za vse naše narode. Tu je bil raztrgan izdajalski Cvetkovičev pakt in od tu je naš herojski CK izdal poziv na upor proti okupatorju. Danes je Beograd enako drag vsem našim republikam. Postal je žarišče, ki združuje in usmerja plemenite napore naših delovnih ljudi v graditvi skupne socialistične domovine. V boju proti revizionizmu, za pravilne odnose med socialističnimi državami, ki se danes bije naša Partija in vse naše ljudstvo, se ves svet ozira na glavno mesto naše svobodoljubne dežele. Svet mora izvedeti, da je vodstvo Sovjetske zveze izdalo stvar, za katero so vojaki Rdeče armade skupno z borci vseh naših narodov žrtvovali svoja življenja prt osvoboditvi Beograda.
Naši revirji, rudarji naših premogovnikov bojujejo ta boj z izpolnjevanjem in preseganjem plana. Sporočamo Beogradu, da bomo skupno z vsemi delovnimi ljudmi Jugoslavije vztrajali v tem pravičnem boju do zmage.
Naj živi svobodoljubni Beograd!
Okrajni komite KPS Trbovlje
Gibanje za vežio storilnost ie postalo
last ceiotnesa kolektiva steklarne Hrastnik
Tovarna stekla v Hrastniku je prva med tovarnami stekla v državi, ki je množično uvedla brlgadni sistem dela po novem načinu, ki ga j« podvzel znani rudar iz Breze Alija Sirotano-vič. Novi način dela je pripomogel do velikanskih uspehov v rudarstvu kakor tudi v drugih industrijah.
V steklarski industriji tega razmaha Se ni bilo zabeležiti v tako veliki meri kakor ravno v steklarni Hrastnik. Po tekmovanju, ki se ga je udeležil ves kolektiv steklarne v čast Okraj, ne partijske konference in kjer so bili doseženi taki uspehi, kot jih ne pomni zgodovina steklarne, je pričela partijska organizacija tovarne v sodelovanju z upravo in sindikatom razmišljati o stalni uvedbi sistema dela po novem načinu.
Pričeli s pripravami za tretje tekmovanje za čim večjo storilnost. Partijska organizacija je temeljito proučila možnosti stalne uvedbe novega načina, tekmovanje v soboto 15. oktobra pa je pokazalo, da je dana možnost, da postane ta način dela stalen. Na sestankih sindikata in raznih konferencah je bil izdelan podroben načrt. Najboljši delavci, člani in nečlani Partije so si že par dni pred tekmovanjem zadali_ individualne obveze, obenem pa so pozvali na tekmovanje vsa podjetja steklarske industrije v državi. Temu tekmovanju se je odzval edino kolektiv steklarne v Straži.
Ljubezen do Partije in kljubovanje obrekovalcem je vzpodbujalo c eloten kolektiv pri delu
Na dan tekmovanja so že pred 6. uro zjutraj postajali delavci in delavke pri grafikonih in presojali obveze ki so si jih zadali posamezniki in brigade. Ves kolektiv je zajel ogromen elan dela. Prva izmena je izvršila svojo nalogo že ob 10. uri zjutraj, to je v petih urah, celotno nalogo pa ie Izvršila s 149.8%>.
Najboljša brigada, katero je vodil brigadir, 2 kratnl udarnik Rohner Oskar, in ki se je obvezala prekoračiti normo za 150«/». je dosegla rezultat 292»/», kar je bil najboljši uspeh prve izmene. Brigada novatorja Benčine Emila se je obvezala prekoračiti normo za 50«/*, ^doseženih pa je bilo 179“/«. Brigada 3kratnega udarnika Lehna Vinka je dosegla 177«/* brigada 2kratn«ga udarnika Kerina Vinka 1(14.4"/». brigada Zupanca Franca, tudi dvakratnega udarnika, pa je dosegla 163.3"/o dnevne norme.
Mladinske brigade so tekmovale v počastitev 30. obletnice SKOJ-a
Mladina steklarne tekmuje že mesec dni v počastitev 30. obletnice SKOJ-a, tekmovala pa bo vse do konca meseca Ea tekmovanje, ki je bilo 15. oktobra so se temeljito pripravili. Posebno se je izkazala mladinska brigada v steklo, pihalnici, ki je dosegla najboljši rezul tat vsega tekmovanja, saj je presegla normo za 354”/«. Veselje je bilo gledati te mladince, kako jim je šlo delo izpod rok. Lahko smo ponosni, da imamo takšno mladino. V vsem njihovem delu si opazil veselje, elan in ljubezen. Med brušenjem stekla si nehote slišal posem dela kot odgovor obrekovalcem ki so proti socialistični graditvi naše domovine. »Z delom jim odgovarjamo,« je dejal mladinec, ki je pravkar dovršil svojo dnevno normo.
V brusilnici si je član Partije Poljšak Franc, zadal obvezo, da bo prekoračil normo za 100"/«, dosegel pa je s svojo brigado 256"/». Brigada, ki je delala pri stiskanju stekla, si je zadala obvezo, prekoračiti normo za 80%, dosegla pa je 286*/*.
Brigadir Umek Ivan, član KP, si je zadal obvezo, da bo prekoračil normo za 100"/«, dosegel pa je 291%. Lep uspeh Je dosegel tudi brigadir Kolenc Vinko,
član KP, ki je dal obvezo za 80%, dosegel pa je 279% svoje proizvodne naloge.
Druga izmena je dosegla normo za 155.9'Vo
V popoldanski izmeni so še bolj zagrizeno tekmovali. Med tekmovalci je bil tudi sedemkratni udarnik Sihur Anton, ki je ob 5. uri že presegel nor-za 53%. Ta dan je imel izredno težko delo pri kozarcih za vlaganje, zato ni dosegel tega kar je pričakoval, zlasti še, ker je tovariš, ki mu drugače pomaga pri delu, obolel ter je delal z mladim tovarišem, ki pa mu ni šlo delo tako dobro od rok.
Najboljši uspeh je dosegla brigada Pevca Jožeta, ki je dosegel 184.2%. — Brigadir Pevec Jože je bil v pričetku leta eden najslabših delavcev. Rad je delal »plave«, saj jih je imel preko 14. Odkar pa se je pričelo tekmovanje, je postal eden najboljših delavcev in ni v zadnjih treh mesecih imel nobenega neopravičenega izostanka.
Brigada Martinija Petra, štirikratnega udarnika je dosegla 183.4% norme. Brigada Vovka Pavleta 166.6%, brigada Klenovarja Iva 160.4%, briga da Potočana Alojza pa 146.6%. Proizvodno nalogo so dosegli v popoldanski izmeni že ob 6. uri.
Najboljša je bila v tekmovanju nočna izmena, ki je dosegla 156.25 f'/o svoje naloge
Uspehi dopoldanske in popoldanske izmene so vzpodbujali brigadirje, ki so delali v nočni izmeni. Posebno jih je vzpodbudilo to, da je druga izmena dosegla dnevno nalogo že ob 8. uri zvečer, vse kar je bilo narejenega preko tega pa je bil presežek. Svojo nalogo je tretja izmena dosegla že ob 3. uri zjutraj. Celotno nalogo pa je dosegla s 156.25%. Najboljše brigade v nočni izmeni so bile brigada Loknerja Emila, ki je dosegla normo 225%, brigada petkratnega udarnika Oprešnika Aniona s 224.3%, brigada enkratnega udarnika Kajzerja Franca s 196%, brigada Ovnika Alojza s 195% in brigada Belcerja Alojza s 191.5%.
V vsem tekmovanju tega dne je bil skupni dnevni plan dosežen s 154%. Uspeh bi bil lahko še boljši. Da pa ni bilo tako je krivda v tem, da so ta dan izdelovali po večini samo majhne artikle, ki povzročajo veliko večjo zamudo kot izdelovanje artiklov velikega obsega. V tekmovanje je bilo vključenih 63 brigad, z rezultatom pa, ki je bil dosežen, dokazujejo, da je možno tudi v steklarski industriji uvesti nov način dela.
' n. Izredno zasedanje Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje
Pretekli teden je bilo v Trbovljah | šatl, kaj smo jim mi nudili za ves nji-II. izredno zasedanje Okrajnega ljud-1 hov trud in požrtvovalnost. Država
skega odbora. Zasedanju so prisostvovali poleg odposlancev zastopniki Okrajnega komiteja KPS Trbovlje, OF in zastopnik Oblastnega ljudskega odbora za ljubljansko oblast tovariš Sorn Ivan.
Tovariš Sorn Ivan je uvodoma pozdravil zasedanje ter naglasil važnost in pomen novega Zakona o ljudskili odborih ter podčrtal važnost predsto-ječih volitev v krajevne ljudske odbore.
S točnim izvrševanjem naših dolžnosti, odgovarjamo našim klevetnikom.
Predsednik okrajnega Izvršnega ljudskega odbora tov. Povše Dušan je v svojem referatu nakazal gospodarsko in politično situacijo. V prvem delu svojega referata je naglasil važnost izpolnjevanja vseh nalog, ki se postavljajo pred volivce, ker le v točnem izvrševanju velikih dolžnosti, ki jih imamo napram tolikim milijonom žrtvam, lahko dan na da», mesec za mesecem zavračamo vso ono grdo in gnusno gonjo kominformbiroja, ki jo že poldrugo leto vršijo proti nam in ki je dosegla višek z odpovedjo prijateljskih pogodb o sodelovanju med Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti ter med aašo državo. Prej gji slej bo zgodovina pekaaala, da imamo v tem neverjetnem sporu prav mi. Tovariš Tito nam v nekem svojem govoru izjavlja, da ni več daleč čas, ko nam bo lahko na razpolago jasnejša slika o vsem tem šparu in gonji. Svojo vročo željo in trdna voljo do graditve socializma pa dokazujejo naši delovni kolektivi s »talnim preseganjem dnevnih in mesečnih planskih nalog. Naše ljudstvo z delom dokazuje svojo predanost Partiji in tov. Titu.
Potrebna je boljša koordinacija dela med OLO-jem, upravami podjetij in sindikati
Uspehi, doseženi na področju industrije, so v trboveljskem okraju prav dobri. Veliko zahvalo smo dolžni predvsem našemu požrtvovalnemu delavstvu, ki je posebno s poslednjimi tek' movanjt dokazalo svojo trdno voljo prekoračili plan, s tem pa zagotoviti skorajšnjo zgraditev socializma. O tem pa, ko vlagajo ti delavci vse svoje sile za čim večjo proizvodnjo in se trudijo za čim boljše uspehe, se moramo vpra-
priznava rudarjem prvo mesto med delavskim razredom in se trudi to priznanje izraziti na več načinov: s pro-glaševanjem udarnikov, z raznimi nagradami, z baljšo prehrano in drugimi potrebščinami. Tudi v našem okraju bi lahko »torili več v pogledu izboljšanja prehrane. Priznati moramo, da v tem pogledu nismo izvršili svoje dolžnosti S samimi besedami globoke hvaležnosti nismo storili zanje nič, z obljubami pa tudi nič, če jih nismo uresničili. Pri tem je treba grajati odgovorne osebe pri raznih podjetjih in naše sindikate, ki v tem pogledu niso pokazali dovolj zainteresiranosti in dovolj brige. Podjetja so sicer pošiljala svoje, za to določene ekipe na teren, niso pa njihovega dela dovolj kontrolirala in usmerjala. Temu neresnemu prizadeva nju so kajpak odgovarjali nezadostni in pičli uspehi
Odkup mleka, zelenjave in jajc je bil nezadosten
Veliko je bilo zgrešenega na račun našega marljivega delavstva z nezadostnim odkupom mleka, zelenjave in jajc, kar vse bi lahko prehrano znatno izboljšalo, če bi se delavstvu vsi ti kmetski artikli nudili v vsaj nekaj večji količini. Veliko krivdo pa nosijo pri tem tudi razni špekulativni kmetje, ki raje špekulirajo in jim je prav malo mar, kako naj bi se izboljšala prehrana našega delavstva. Marsikaj bi bilo treba pripomniti, zlasti glede odkupa mleka, kar bi gotovo ne govorilo v prilog našega dela. Točno je, da so periferije Trbovelj, Zagorja in Hrastnika v prejšnji Jugoslaviji lahko zadostno oskrbovale naše rudarske družine s potrebno količino mleka, medtem ko danes nismo mogli doseči zadostne količine niti z onim mlekom, ki ga nabavljamo Iz poljčanskega in krškega okraja. Razlogi za to tičijl predvsem pri nekaterih naših kmetih - špekulantih, ki se mlečnemu kakor tudi vsem drugim odkupom stalno izmikajo, izgovarjajoč se, da mleka nimajo, istočasno pa ga dajejo prašičem ali pa z njim v svojem koristoljubju špekulirajo. Tako doslej posestniki iz Lokavca niso oddali niti enega litra mleka. Za Iz-boljšanje odkupa mleka bodo na novo organizirane odkupne postaje, in to predvsem v Radečah in v Dolah pri. Liliji. Ista slika je pri odkupu jajc,:
samo da nosijo krivdo za slab odkup v veliki meri Kmetijske zadruge, ki se zanj premalo zanimajo. Prehrano našega delavstva bi lahko v veliki meri izboljšali z zadostnim dovozom zelenjave in sadja.
Odkup žita je bolje uspel
Bolje kot drugi odkupi je uspel odkup žita, vendar pa so bile tudi pri tem zagrešene napake. Nekateri KLO-ji niso imeli zadostne evidence, imamo pa tudi primere, ki jih moramo označiti kot kriminalne. Tak primer je bil v KLO-ju Podkumu, kjer so nekatera gospodarstva mnogo prenizko obremenili, nekatera pa sploh ne, tako da je kontrola našla pozneje pri nekaterih precejšen višek žitnega pridelka doma shrambi, še v več primerih pa skritega. Odkup krompirja poteka zadovoljivo. Pribiti pa je treba, da so nekateri KLO-ji zavzeli v tej akciji popolnoma oportunistično stališče. Tako je KLO Vrhovo celoten odbor s predsednikom in tajnikom ostro protestiral proti OLO-ju, zaradi predpisanih količin. Razlog in posledica pa sia bila, da so se še ostali posestniki oprijeli odborovega mnenja. Izvršeni kontrolni pregledi pa so ugotovili precejšnje viške baš pri tistih, ki so se najbolj pritoževali.
Točna ugotovitev setvene površine in hektarskega donosa bo omogočila č im pravičnejšo odmero obvezne oddaje
Dolžnost nas vseh je, da se jesenska setev v celoti izvrši. Setveni plan mora biti tako kakor vsi plani izvršen, ker to terja pravilen razvoj in napre-. dek našega gospodarstva. Setvene komisije imajo pri tem veliko odgovornost in morajo biti kmetu dober svetovalec, pomočnik in vodnik. V nekaterih krajih bo primanjkovalo delovne sile. V takih primerih bo treba organizirati frontne brigade, ki bodo v pomoč pri setvenem delu. Točna evidenca in pregled nad razvojem setve sta zelo važni postavki. Pri točnem vršenju evidence nam bo uspelo odkriti poslednje najmanjše delčke zatajene in neobdelane zemlje. Imeti moramo v vidu, da je od letošnje jesenske setve odvisen obseg kmetijske proizvodnje v prihodnjem letu. Plan jesenske setve se je zvišal za naš okraj napram lanskemu letu pri vseh žitih za 2%. Vst KLO-ji so pravočasno dobili navodila, toda nekateri se za njih izvajanje prav malo brigajo, kot je to baš v KLO Gabersko, ki mu je jesenska setev postranska briga.
Pet kmetijskih obdelovalnih zadrug je slabo spričevalo naše aktivnosti
V pogledu ustanavljanja kmetijskq-obdelovalnih zadrug nismo storili doslej niti koraka dalje, razen ustanovitve kmetijsko - obdelovalne zadruge v Podkumu, v katero se je vključilo U gospodarstev s 343 ha zemlje. Vsi pogoji za novo zadrugo pa so tudi v Trojanah. Dosedaj imamo v našem okraju 17 ekonomij in 5 kmetijsko obdelovalnih zadrug, kar pa je vsekakor veliko premalo in dokazuje našo slabo aktivnost.
Z najožjo povezavo z masovnimi organizacijami bomo lahko v celoti izvršili vse naloge in nudili našemu delavstvu prehrano. V zaključku svojega govora je tovariš predsednik nakazal še naloge ljudskih odborov v zvezi s pripravami na volitve ljudskih odborov. Referatu tov. predsednika je sledila diskusija, v kateri so poslanci diskutirali o odkupu, prosveti in zadružništvu. Po diskusiji pa je sprejela skupščina odločbo o ukinitvi Okrajnega od. kupnega podjetja, odločbo o ustanovitvi okrajne lekarne v Radečah, o ustanovitvi Okrajnega odkupnega podjetja za živino in mleko ter Okrajnega odkupnega podjetja za poljske pridelke.
Kritika in samokritika je bila vedno eno izmed naših najmočnejših orožij
Parat H. koigrestm Ljudske prosvete
Slovence
V decembru bo v Ljubljani 11. kon-dres LPS, ki bo analiziral vse doteda nje ljudsko-prosvetno delo ter nakazal smernice za bodoče delovanje na tem polil).
.iiišem okraju se bomo čim bolj, pripravili z.a kongres in izvedli v predkongresnem tekmovanju vse naloge, ki nam jih je nakazal IO LPS v svojem razpisu, objavljenem v »Ljudski pravici« dne G. avgusta 1949.
Naš okraj je v zadnjem času razgibalo ustanavljanje kulturno-umetniških društev, ki nastajajo kot nujna posledica načrtnega in smotrno organiziranega ljudsko-prosvetnega dela. Ljudska prosveta je namreč družbeno politična organizacija, katere osnovne enote so družba. V našem okraju obstajajo štirje SKUD-i. (»Lojze Hohkraut« — Trbovlje, »Aleš Kapla« — Hrastnik, »Vesna« — Zagorje, »Viktor Strel« — Zidani most, KUD-i Radeče, »Ciril Pust«
—	Dol pri Hrastniku, »Ivan Cankar«
—	Loka pri Zidanem mostu, Loke-Ki-sovec »Ivan Kavčič« — Izlake ter IZUD-i Cemšenik, Pcdkum. — Ostali manjši kraji pa so vključeni kot sekcije v najbližje društvo.) Vsa društva imajo sekcije, ki obsegajo več ali manj panog ljudsko prosvetne dejavnosti. V teh društvih so sedaj volitve delegatov za okrajno skupščino, ki bo kakor je omenjeno 6. novembra v Trbovljah. — Dosedanji KLPS-i bodo poslali svoje zastopnike na okrajno skupščino v kolikor ne bodo dopuščale objektivne prilike ustanovitve društva do tega ter-
Veličastno se )e vršila v lepo okrašeni dvorani na dan 4. oktobra ob 14. uri popoldne konferenca sindikalnih podružnic Okrajnega ljudskega odbora, MLO, sodišča in Narodne banke Trbovlje y času, ko se bo vršil I. kongres uslužbencev državnih ustanov.
Konferenco je pozdravil In otvoril predsednik sindikalne podružnice OLO tov. Levec Lade, s posebnim pozdravom tov. sekretarju okrajnega komiteja KPS in zastopniku OSS Trbovlje ter objavil dnevni red konference.
Po izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarja in ovrovateljev, kandidacijske, volivne In resalucijske komisije je podal gospodarsko-političnl referat v zvezi s I. kongresom predsednik sindikalne podružnice OLO tov. Levec Lado, v katerem je očrtal na eni strani sindikalno delo državnih ustanov, njih uspehe in napake, na drugi strani pa osvetlil notranjo in zunanjo ekonomsko-politično situacijo, 8 katero mora biti podrobno seznanjen sleherni član sindikata.
Za tem je prešel še na nekatere konkretne primere podružnice naše zveze v našem območju. Dejstvo je, da beležimo v našem sindikalnem delu do danes resne rezultate, ki pričajo, da naši uslužbenci v glavnem že razumejo nove socialistične naloge in da se je z velikim tempom vršil proces pretvarjanja našega državnega uslužbenstva v uslužbenstvo socialističnega tipa. Da bi pa bilo delo naših podružnic še uspešnejše, je potrebno ustvariti trdno povezavo med sindikatom in Partijo in vodstvi ustanov, kajlt le na ta način ustanova z lahkoto premaguje vse težave in Izvršuje planske naloge v redu.
Omenil je tudi, da v strokovno-političnem delu podružnice OLO, MLO, sodišča in Narodne banke niso storile dovolj. Ce govorimo o tem, si pač moramo biti na jasnem, da je strokovno-politični dvig naših uslužbencev v neposredni povezavi z uspešnim izvrševanjem zadanih nalog.
Državnim uslužbencem v bivši Jugoslaviji ni nihče forsiral ideološke Izgradnje, ker je vladajoča klika stre-
Vsi aktivi, ki še životarijo osamljeni po okraju, pa bodo vezani na ta društva Tako bo razpredena mreža ljudsko - prosvetnih organizacij po 3em okraju.
Kna izmed najvažnejših nalog, ki jih predvideva kongresno tekmovanje, je organizacija izboljševalnih tečajev in popolna odprava nepismenosti. Petletni plan predvideva kot nujno posledico našega razvoja, industrializacije in socializacije kmetijstva, ideološki dvig malega človeka. To pa bomo dosegli le z neposredno vzgojo naših množic. V ta namen bo organiziranih v našem okraju več izobraževalnih tečajev. To bo obenem letos naša največja kultur-no-poiitična akcija. Za uspešno izvedbo te naloge je potrebna zavednost in pripravljenost slehernega aktivista, ki mora imeti pred očmi le en cilj — dvigniti ideološko raven našega človeka, da bo oborožen z znanjem lahko odbijal vse napade, ki lete danes na nas s strani informbirojevcev ter da ne bo niti za hip podvomil o pravilnosti naše poti in o uspehih našega ustvarjanja
To so naše najvažnejše predkongresne naloge. II. kongres sam pa bomo počastili s kulturnimi prireditvami v času od 1. do 13. decembra. Da bi imelo poverjeništvo za prosveto stalen pregled nad izpolnjevanjem nalog, naj pri-neso delegati na okrajno konferenco poročila o izvršenem delu in načrt za bodoče delo.
mela za tem, da bi bil uslužbenec čim manj razgledan in tako čim manj škodljiv njih interesom. Govoril je o načinu ideološko-politične izgradnje, da je individualni način študija v sistematični povezavi z organiziranimi študijskimi seminarji itd. zelo uspešen In edino pravilen. Pri tem imajo važno vlogo tudi rdeči kotički. Podružnica OLO je organizirala tak kotiček in ga opremila s potrebnim. Ne mine dan, da ne bi bil obiskan s strani članstva. Zaželeti je, da tudi ostale podružnice in to MLO, sodišče in Narodna banka, v kolikor nimajo možnosti, da bi ga same ustanovile, zainteresirajo svoje člane za obisk našega kotička.
Važno je tudi poudariti, da kultur-no-prosvetno delo v naših podružnicah še nima nekih ustanovljenih sistematičnih oblik. Tudi tukaj moramo prekiniti s kampanjskim delom, ker le na ta način bomo dosegli smoter kul-turno-prosvetnega udejstvovanja.
Kakor v rudnikih, tovarnah in podjetjih, je treba vnesti socialistični duh tekmovanja tudi v naše ustanove. Podružnica OLO je v tem smislu že prebila led. Toda ni dovolj, da se tekmovanje samo formalno napove, treba je storiti še mnago, da zajame tek-mavalni duh slehernega uslužbenca.
Važna naloga sindikalne organizacije državnih ustanov je tudi socializacija vasi. Delavski razred in z njim naša inteligenca morala biti danes bolj ko kdaj koli prej aktivno zainteresirana na tem vprašanju. Podružnica OLO je v tem smislu precej po-krenila, saj je okoli 50% njenih članov vključenih v aktivno delo na vasi. Vendar pa je tudi v tem primeru treba storiti še mnogo več, predvsem na področju socialistične preusmeritve kmetov kot takšnih, ker nam KZ brez dobrih zadružnikov ne pomenijo mnogo.
Glede na vse to vidimo, da so naloge naših podružnic tako velike, da je na eni strani potrebna močna organizacijska politična okrepitev naših podružnic, na drugi strani pa dobri organizacijski prijemi upravnih odborov v povezavi s partijsko organiza-
... in vodstvi podjetij. Prav tako bo ireba ustvariti tudi večjo povezavo naših 4 podružnic, ker le tako bo ielo uspešno
b temeljito pripravo na i. kongres .er z doslednim pripravljanjem sklepov, ki jih bo pilnesel ta kongres, v cilju odprave vseh dosedanjih nepravilnosti in razglabljanju dosedanjih uspehov bomo dokazali, da smo tudi ini državni uslužbenci sposobni uresničevati naloge, ki jih postavlja v tvezi z graditvijo socializma pred nas naša Partija In tovariš Tito, na drugi strani pa bo to naš odgovor vsem klevetnikom ter ponoven dokaz socialistične predanosti naših uslužbencev 'artiji in tov. Titu
Po končanem izvajanju tov. predsednika so se oglasili k diskusiji sledeči tovariši: Tov. Prhavc iz podružnice sodišča, ki je govoril predvsem o informbirojevskih izpadih in poudaril. da je potrebno, da vedno in povsod stavljamo to vprašanje da si bo o bistvu nesramne gonje, klevet in gospodarskega pritiska ter kršitve pogodb s strani informblroja na jasnem sleherni človek in da s pravilnim tolmačenjem vsega tega sodelujemo v aktivni borbi za resnico. Nato se je oglasil k diskusiji član podružnice OLO, tov. Kos Alojz, ki se je dotaknil predvsem nalog, uspehov in nedostatkov mladine Jugoslavije. Za uspešno delo in izvrševanje nalog, ki stoje danes pred mladino Jpgosla-vije, je potrebno, da mladinske organizacije zberejo v svojih vrstah čim širše množice mladine ter vzgajajo mlade ljudi v neutrudljive in neomaj. ne graditelje socializma.
Nadalje je diskutiral tov. Pečnik Milan, član sindikalne podružnice OLO, o pomenu socializacije vasi, in tov. Podlunšek o važnosti strokovnega in idealoškega usjaosabljanja članov sindikata in poudaril, da krepka strokovna izobrazba, kombinirana s trdno politično izgradnjo je in kaže lik novega državnega uslužbenca.
Kot zadnja sta diskutirala tovarišica iz Narodne banke in tov. Škrinjar, elan sindikalne podružnice MLO, ki je osredotočil diskusijo predvsem na socialistično tekmovanje ter pozval navzoče, da tekmujejo vsi brez izjeme na političnem polju za socializacijo vasi.
Po končam diskusiji je poročal navzočim preosednik kandidacijske komisije, da je bil predlagan za delegata za I. kongres tov. Levec Lado. predsednik sindikalne ipodružn. OLO. glede na njegovo požrtvovalno delo m zasluge pri podružnici Predlog kandidacijske komisije je bil z navdušenjem sprejel in potrjen z aplavzom.
Nato so se vršile tajne volitve in )e bil z večino glasov izvoljen za delegata tov Levec Lado, kar je bilo ponovno sprejeto in potrjeno z. močnim aplavzom.
Za tern so bile prečitane resolucije, ki so bile poslane republiškemu sindikatu uslužbencev državnih ustanov v Ljubljani ter glavnemu odboru zvezo sindikatov Slovenije Ljubljana, ki so bile soglasno sprejete
K zaključni besedi se je oglasil sekretar Okrajnega komiteja KPS Trbovlje tov Povše Dušan, ki je dejal: Tovariši in tovarišice, vaše navdušenje je jasen dokaz vaše predanosti Komunistični partiji in tov. Titu ter bi rad podkrepil ob tej priliki besede tov. Tita. ki pravi: »Delajmo tako, kot da bi ne bilo vojne petsto let, a pripravljamo se. kot da bi bila vojna jutri!«
. Dotaknil se je tudi gonje informbl-roja, naglasil, da smo na koncu te obrekovalne gonje ter da je ta borba še bolj ojeklenila naše narode in Partijo, saj to dokazuje tekmovanje v naših rudnikih, tovarnah in podjetjih. Ce bi mi privolili in se uklonili SZ, bi bila naša Jugoslavija to, kar je bilo v predvojni dobi zato je potrebno, da vse inscenirane laži, katere kujejo demokratične države — članice informbiroja na čelu s SZ, raz-krinkujemo ter korakamo smelo v bodočnost. Baš zaradi tega pa morajo sindikalne organizacije v tej dobi doprinesti kar največ k izgraditvi Titove Jugoslavije. Zato vam kličem, tovariši in tovarišice: Smelo naprej za čimprejšnjo dograditev socializma v naši državi, ker bomo s tem dokazali vsemu svetu, da smo vredni člani socialistične družbe.
Naj živi CK KPJ s tovarišem Titom na čelu!
Z burnim vzklikanjem tov. Titu, Partiji in udarnikom ter skandiranjem Tito — heroj, Mi smo Titovi, Tito je naš — je bila konferenca slavnostno zaključena
Pevci ljubljanske filharmonije so gostovali v Trbovljah
V soboto dne 17. t. m. smo imeli v Trbovljah zopet goste. Tokrat je gostoval pri nas vokalni zbor slovenske Filharmonije pod vodstvom svojega pevovodje Rada Simonittija. Spored je bil razdeljen v dva dela, ki sta obsegala manj znane slovenske umetne in srbske pesmi. Mnogo teh pesmi smo slišali v Trbovljah prvič.
Na zboru je bilo opaziti, da ima za seboj dobro šolo in da ima poleg drugih v svojih vrstah že starejše, rutinirane pevce. Vse pesmi je odpel brezhibno, predvajanje je bilo odlično. Pri nobeni pesmi nisi slišal kričavosti ali celo siljenje glasov, ki tako rado za-
Rudarska godba iz Trbovelj na gostovanju v Dalmaciji
Trboveljska rudarska godba se je v soboto vr»ila z gostovanja po Dalmaciji, kjer je sodelovala skupno s pevskim zborom SKUD-a »France Prešeren« iz Kranja in plesno skupino iz Guštanja. Vse gostujoče skupine so se sestale v Ljubljani ter skupno krenile pod vodstvom tovariša Koširja iz GO ZSS. Skupine so gostovale v Karlovcu, Dugi Resi. Šibeniku, Splitu in Ka-štelu Starem. Povsod so jih sprejeli prijazno z godbami in cvetjem ter jim ob tej priliki podarili krasna darila. Zelo lep sprejem je bil v Dugi-ResI, Šibeniku in Splitu. Gostujoče ekipe so se vrnile iz Dalmacije z lepimi vtisi. V enotedenskem gostovanju z godbo, petjem in plesom pa so s kulturnim delom utrjevale bratstvo in edin-stvo naših narodov, skovano med narodnoosvobodilno borbo.
vede naše jievce, ker mislijo, da je lepo petje tisto petje, ki je »močno«.
Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je prišlo ta večer do svojevrstnega užitka, želeli pa bi, da bi tudi ta nastop vzpodbudil Trboveljčane in jih pripravil k ustanovitvi mešanega zbora, za katerega so dani vsi pogoji. — Resnica je namreč, da smo 14 pevskem oziru v naši dolini močno popustili, morali pa bi s silami, s katerimi razpolagamo, prednjačiti vsemu slovenskemu podeželju. Pričnimo že končno posnemati tudi v kulturnem pogledu s naše rudarje, ki se bore v prvih vrstah za izgradnjo socializma.
V Zagorju so proglasili udarnike
V	nedeljo, dne 16, oktobra je bilo pri rudniku Zagorje proglašenih 43 udarnikov. Med njimi so trije desetkratni, dva devetkratna, eden sedemkratni, eden petkratni, 5 štirikratni, 10 trikratni, 4 dvakratni udarniki. — Prvič je proglašenih 17 udarnikov. Trije desetkratni udarniki, in sicer tov. Burkeljc Ferdo, Čretnik Jože in Garantini Vinko so prejeli kot darilo lepe ročne ure v vrednosti od 9100 din. Po proglasitvi je rudniška uprava pogostila udarnike s skromno zakusko v rudniški restavraciji.
V	govorih tov. direktorja rudnika, predsednika sindikata in v diskusiji udarnikov je bila poudarjena odločna volja, da se napno vse sile za doseganje letnega proizvodnega plana do 29. novembra.
Uslužbenci državnih ustanov mesta Trbovlje se pripravljajo na I. kongres
Kr: iko potdcajo ©topi v trtj©velf§kem
okraju
Trboveijslii Mm je soiieSeval na sludikainem prvenstvu rudarjev v M v nopmetu
Oddaja krompirja se je določala na podlagi ugotavljanja hektarskega donosa posameznih gospodarstev, ki so ga vršile po množičnih organizacijah postavljene komisije. Pri določanju tega donosa so posestniki videli in podpisal; tozadevne zapisnike. Ob začetka odkupa so prejeli na množičnih sestankih odločbe o oddaji ali pa se jim je prečitala obremenitev. V KLO Vrhovu je bil ob tej priliki dokaj razburljiv sestanek, ki so ga povzročili kmetje, češ da v nobenem primeru nimajo niti toliko krompirja kot predpisuje obvezna oddaja. Pri oddaji se je pokazalo, da imajo krompirja dovolj in je tudi že plan oddaje dosežen z 98"/o. Ko je bil v tem KLO-u odkup, so šle komisije pregledovati zaloge tn so ugotovile velike viške krompirja. Naletele so na kmeta, ki je izjavil, da spomladi lahke proda krompir tudi po 20 din, medtem pa je pred našimi organi moledoval, naj se mu oddaja zniža, čeravno je imel dovolj krompirja za seme, družino in tudi za svinje. Imamo tudi primere, da nekateri Kl.O-ji niso posvečali zadostne pažnje tej najvažnejši akciji in so obremenitve napravili povsem šablonsko brez kake utemeljitve. Tako je n. pr. KLO Kotredež predpisal Železniku Ivanu iz Potoške vasi 40 kg obvezne oddaje, medtem ko je skupni pridelek pri tem posestniku ugotovljen s 450 kilogramov. Na drugi strani se pa niso obremenili največji posestniki kot n. pr. Forte Ivan iz Potoške vasi, Drnovšek Jože Iz Prapreč ln Drobež Ivana iz Čebin vzlic temu, da so v IV. kategoriji. Podobni primeri so tudi na KLO Dol pri Hrastniku, kjer je KLO obremenil kmete iz IV. kategorije Bezgovška Franca, Kupška vas, s 152 kg, Igričnika Alojza Iz Brntce S 335 kg, malega kmeta Marka Franca iz Kala pa s 1584 kg. Manjše nered-hostl so bile v KLO-ju Zagorje tn Senožeti; pri slednjem je zavrl tempo predpriprav tov. Dornik, referent pri poverjeništvu za državne nabave pri OLO Trbovlje, ki je nepravilno razlagal zadolžitev posameznih gospodarstev.
Odkup se vrši na brigadnl način. Pri formiranju brigad se je opazilo, kako posamezna podjetja razumejo odkup In kakšno voljo Imajo. Vsa podjetja so bila zadolžena, da pošljejo v to brigado najboljše ljudi, vestne tn predane. So pa podjetja, ki še sploh niso poslala predvidenega osebja, in to so: cementarna Trbovlje, Okrajni magazin, Biro potrošniških zadrug, rudnik Zagorje in elektrarna Trbovlje. Podjetje Zidar in rudnik Trbovlje sta poslala vsak po eno tovarišico, ki pa imata doma dojenčka. Tl dve tovarišici se zavedate važnosti odkupa in vestno Sodelujeta, medtem ko podjetje krije doma bolj odporne ljudi Najbolj je to akcijo razumela Kemična tovarna Hrastnik In Steklarna Hrastnik.
Naši aktivisti so vestno na delu. večinoma prehodijo ves teren peš, medtem ko v našem OLO-ju opazimo vsakodnevno luksuzno prevažanje zasebnikov. Naš’ tovorni avtomobil! nimajo v zadnjem času nikakega bencina, medtem ko sl ne znamo razlagati, kako to, da je za zasebna prevažanja dovolj bencina. Predlagamo, da podjetja pregledajo. Iz kakšnih virov se črpa gorivo za te vožnje. — Pri odkupu krompirja so se podjetja zadolžila, da bodo odvažala blago z odkupnih postaj. Podjetje kot n. pr. rudnik Trbovlje, Hrastnik ln Potrošniška zadruga Trbovlje so se zavedala' važnosti odkupa. medtem ko je rudnik Zagorje le po večkratnih urgencah razumel bistvo odkupa krompirja Se lepši primer Imamo s šefom preskrbe rudariev v Zagorju, ki ni posla' nikogar, niti ni sam sodeloval pri odkupih, kot Je bil zadolžen, marveč nam ie le od daleč po telefonu filozofiral; pred akcijo nam je obljubil vse. ko pa je bilo treba delo oživiti je zbolel, ali pa go-
voril po sestankih, kjer se premlevajo ničevosti
Najboljše uspehe pri oddaji krompirja so dosegli KLO Vrhovo, Breg in Hrastnik, predvsem zaradi dobrih priprav in pravilnega ravnanja pri oddaji. — So pa tudi KLO-ji, kot n. pr. Zidani most, Trbovlje, Loke, Kisovec, Dol pri Hrastniku, ki so dosegli zelo nizek odstotek odkupa krompirja. Tu bi bilo treba poudariti predvsem dejstvo pomanjkljivega sodelovanja z množičnimi organizacijami. Na splošno je pa pri tej najvažnejši akciji vse ^premlao pomoči s strani OF, sindikata in LM3, kajti tndi oni so soodgovorni za preskrbo našega de'ovnega ljudstva, ki vsakodnevno izpolnjuje svoje planske naloge.
Množične organizacije bi morale izvajati na samem teienu pravilno diferenciacijo in malemu kmetu dokazovati, zakaj je samo on vesten pri oddaji, medtem ko razni veliki posestniki še danes ne razumejo povezave med delavcem in kmetom, ki se najbolj izraža pri izmenjavi produktov med industrijskimi kraji in kmečkimi vasmi.
ODLOČBA
Na podlagi 6. točke 5. člena Zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov Ljudske republike Slovenije, Okrajni Izvršilni ljudski odbor Trbovlje odloča:
I.	Zaradi prenehanja mandatov dosedanjih odbornikov ter odpovedi mandatu namestnikov, se razpišejo nadomestne volitve za odbornike in njihove namestnike v 8.. 9., 12., 14., 31. In 41 volivni enoti OLO Trbovlje.
II.	Volitve bodo v nedeljo 27. novembra 1949.
Okralnl festival gasilstva v Trbovljah
Za zaključek požarno - varnostnega tedna se je vršil v Trbovljah okrajni festival, ki je pokazal velik uspeh našega gasilstva v novi socialistični drža-vL V nedeljo 9. oktobra so se zbrale gasilske enote našega okraja z motornimi vozili v tehnični opremi pred rudniškim gasilskim domom v Trbovljah.
Zbora gasilcev se je udeležilo okrog 500 gasilcev Iz vsega okraja, med katerimi so bili starejši zaslužni gasilci ter ženske, mladinske in pionirske ekipe. Zborovanju gasilcev je prisostvovalo številno občinstvo, ki je pokazalo veliko razumevanje za delo današnjega gasilstva. Formirala se je povorka gasilcev, ki je odkorakala ob pol 10. uri dopoldne z rudarsko godbo lz Zagorja na čelu proti trgu Trbovlje, ki jo je spremljalo ostalo prebivalstvo. Gasilske čete so odšle na pokopališče, kjer so položile vence nr grobove v narodno osvobodilni borbi padlim borcem-gasil-cev. Pa nagrobnem govoru tov. Slavka Hlastana je odigrala delavska godba žalostinke tovarišem, ki so dali življenje za veliko idejo, ki živi še danes med gasilci Po enominutnem molku je povorka odšla h gasilskemu domu Trbovlje — trg. kjer so se Izvedle vaje za popoldanski gasilski nastop.
Ob 14.20 uri je povorka odkorakala na stadion FD Rudarja, kjer so gasilci nastopil! s svojim programom Izvedbo val izurjenih gasilcev je opazovalo z velikim zanimanjem okrog 800 gledalcev.
Ocenitev gasilskega dela je tako glede hitrosti kakor tudi glede tehnične izvedbe posameznih vai z orodjem prav dobra. Članstvo je pokazalo vestno in požrtvovalno delo. kot ga terja današnji gasilski zakon Tudi gasilci odgovarjajo z dejanji na nesramna blatenja Informbiroja. da jih njegovo umazano obrekovan ie ne ovira v delu za veliko socialistično skupnost, za očuvanie državnega tn ljudskega ■metin
Na prvenstvu rudarjev v nogometu in odbojki sodeluje trboveljski Rudar s svojo nogometno ekipo. Tekmovanje je na igrišču športnega društva Rudar v .Kaši. Nogometne ekipe so razdeljene v dve grupi. V prvi so: Rudar Trbovlje, Rudar iz Kaknja in Ivančiča iz Ivanjeca. V drugi grupi: Rudar iz Kostolca, Rudar iz Rase in Rudar iz Zletova. Prvo tekmo je igral Slo-venskki predstavnik Rudar z Ivančico ni se je končala neodločeno 0:0. Moštvo Ivančiče je igralo zelo surovo. Rudar je igral bolje, vendar ni pokazal tiste igre kakor se je od njega pričakovala.
V drugi igri sta igrala Rudar Iz Kostolca in Rudar iz Raše. Rudar lz Raše je Igral prav dobro ln zmagal z rezultatom 3:0.
Trboveljski Rudar je zasedel komaj četrto
mesto
V nadaljnjem tekmovanju rudarjev Jugoslavije je dosegel trboveljski Rudar še sledeče rezultate: proti Rudar* ju iz Kaknja j izgubil z rezultatom 2:1, v borbi za tretje in četrto mesto pa je izgubil z Rudarjem iz Kostolca z rezultatom 3:0 (0.0).
Četrto mesto, ki ga je dosegel Rudar iz Trbovelj, vsekakor ni v čast nogometašem Trbovelj, ki so dosegali že lepe zmage.
Številni ljubitelji Rudarja se sprašujejo, kaj je z moštvom, kdaj se bodo prenehali sami porazi in kaj Je s nestalno formo liginega moštva Rudarja Iz Trbovelj.
KvaišSikadfske tekme za vstep v slovensko Fgo
Namizni tenis
Rudar (Trbovlje) : Kla-divar (Celje) 5 t2
V nedeljo se je v Trbovljah odigral namizno-teniški dvoboj za pokal FLRJ med trboveljskim Rudarjem in Kladi-varjem iz Celja. Ekipa Rudarja je presenetila z zmago nad renotniranim nasprotnikom, ki je nastopjl brez Čoha, in zmagala z rezultatom 5:2, kar je vsekakor uspeh mlade teniške sekcije Rudarja.
Gregorčič (Jes.) : Bratstvo (Hrastnik) 5 (O
Nogometna sekcija Bratstva iz-Hrastnika je v nedeljo odigrala nogometno tekmo na Jesenicah proti tamkajšnjemu Gregorčiču za vstop v slovensko ligo. Bratstvo je utrpelo vise* poraz
Zasavski ocvirki
Kakor smo že poročali, se je tudi v Trbovljah pred več meseci odprla prepotrebna krpalnica in čistilnica za obleke in perilo. To podjetje »obratuje* vsak dan — pri zaprtih vratih...
V Trbovljah imamo kavarno, kjer se točijo vse alkoholne pijače, ne dobiš pa tamkaj kave, ne prave, ne »Zike«. Zato je tudi popolnoma pravilno, da pravimo, da imamo »kavarno«. — In veste zakaj ne kuhajo prave kave? Ker se jim je mlinček pokvaril...
Na največjem obratu rudnika Trbovlje so pred kratkim ugibali, ali naj rečemo temu obratu »za pa dni« ali »zahodni« obrat. Pravilno ime za ta obrat ne bi bilo težko najti, toda Trboveljčani smo dosledni Slovenci: vsi pravimo, da sonce zahaja, rečemo pa za-padnl obrat...
Naše Zasavčanke so iznajdljive, da ne rečem genialne. Kakor veste, je usnje za čevlje zaenkrat še »kritičen material«. Pa jo je neka Trboveljčan-ka pogruntala. Sla je v knjigarno, si tamkaj kupila dva luksuzna izvoda neke v elegantno usnje vezane knjige in si dala lz tega usnja napraviti — prelepe šolne! — Genialno, kajne? To dekle tolče v Iznajdljivosti Edisona, Teslo in Pupina! Jaz bi potreboval za tak sijajen domislek najmanj 200 let!
Jedilno mast štejemo danes prav tako še med »kritično« blago. Praktični rudarji si vedo pomagati iz zadrege in si sami rede prašiče. To je pametno, posnemanja vredno in — v redu. Ni pa v redu, da so med nami ljudje, ki sl rede te živali na ta način, da si ponoči po tujih vrtovih in njivah »izposojajo« poljske pridelke za svoje arašiče. Nič ni varno pred nekaterimi.
in ni izpolnilo pričakovanj. Kljub temu, da moštvo ni nastopilo kompletno, je rezultat 5:3 previsoko izražen. S tem porazom je moštvo Bratstva praktično Izgubilo vse izglede, da se kvalificira med najboljše slovenske klube.
Proletarec a Ločan (Škofja Loka) 3 s 0 p-f.
FA. GRD i SD Borut (Žalec) 4 s I
Nogometni aktiv centralnih rudarskih delavnic Trbovlje je odigral v nedeljo prijateljsko nogometno tekmo s SD Borut iz Žalca ter zmagal z rezultatom 4:1. Igra je bila zanimiva ter je moštvo aktiva CRD zaigralo prav dobro, kar mu je tudi prineslo zasluženo zmago.
ne korenje, ne pesa, ne krompir, ne buče — skratka nič! Vsa poštena javnost se zgraža nad početjem teh pokvarjencev.
Zasavčani nismo kar tako! — Ko so se vračali trboveljski smučarji po smučarskem mnogoboju iz Ljubljane v Trbovlje, so pokazali še odlično fizično kondicijo, ker so na postaji vstopali v avtobus kar skozi okno. Ce bomo vzgojili zadostno število takih talentov, se nam obeta nov tehnični napredek, ker bomo lahko pričeli fabricirati avtobuse brez vrat!
Da ne pozabimo! — Na razdelitev mila za britje v Trbovljah še vedno čakamo in čakamo... Je torej le res, kar smo zadnjič trdili, da je trboveljski meridian daleč za ljubljanskim.
K inemaiogvafi
KINO »RAJKOa — HRASTNIK predvaja avstrijski film ■Otroci Pratra«.
Predstave: v soboto ob 5 in 7; v nedeljo ob 3, 5 in 7; v nedeljo dopoldne ob 10 za mladino po znižani ceni.
Naslednji teden predvaja sovjetski film »Mičurlne. Predstave v sredo ob 7, v četrtek ob 5 in 7. v
KINO »TRIGLAV« — ZAGORJE Sobota 22. okt. ob 5 in 7 zv., nedelja 23. okt. ob 10, 5 in 7 zv.
Sovjetski film ■Akademik Pavlov«
Sreda 26. okt. do 30. okt. ob 5 in 7 zvečer
Ameriški film
■Tarzanov zaklad«
Uredništvo Trbovll«
(■prava rudnika Trbovlje telefon M
Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni »rednik Stane Snštar