Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Vetfa za vse leto $6.00 n i Za pol leta.....$3.00 g Za New York celo leto . $7.00 | Za inosemstvo celo leto $7.00 J igsoiqJ GLAS NARODA n i Ost sloven skih delavcev "v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day accept Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. , ■ ■ II'-P——1— TELEFON: 00ETLAHDT 287«. Entered ss Second Class Matter, September 11, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act cf Congress of March 3, 1879. NO. 143. — STEV. 143. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 18, 1924. — SREDA, 18. JUNIJA, 1924. TELEFON: CORTLANDT 287». VOLUME XXXII. — LETNIK XXXLL HERRIOTiiBO OBJAVIL SVOJ PROGRAM Zavzema se za poročilo Dawesa in reformo davkov. — Priznanje sovjetov, boljši sporazum z Berlinom in odpoklic poslanca pri Vatikanu,—so nadaljne točke njegovega programa. — Zahteve socijalistov in komunistov. — Izjava nave vlade bo sicer dolga, toda določna. — Zopetno uvel javi j en je vladnih monopolov. Pariz, Francija, 17. junija. —- Izjava nove vlade, ki bo pre<**itana ilanes popoldne v poslanski zbornici, bo precej dolga«, a razočarani bodo onij ki so pričakovali presenetljivih senzacij v programu ministrskega predsednika Herriota. Splošni obris vladne veroizpovedi bo isti kot ga je Herriot že podal soci ju listom, ko se je pogajal žnjimi za njih podporo. Izjava nove vlade bo razširila točke v programu, na temelju katerega se je. iskalo podpore socijalistov, ter bo ponovila zagotovilo, da je najširša podpora socijalistov zaželjiva. Ugotavljala bo, da bo delovala vlada za boljši sporazum z Nemčijo, da bo podpirala kar najhitrejšo izvedbo Dawesovega načrta. Odpoklicala bo poslanika pri Vatikanu, storila kar bo v njeni moči, da ojači roke Lige narodov in gledala na to, da bo zakladniški pri-mankljaj pokrit z razširjenim sistemom obdačenja, nakar bo vlada lahko odpravila dohoke, katere dobiva sedaj iz davka na plače. ■_ - Skorajšnje priznanje sovjetske vlade bo ena med točkami vladnega programa, a z določbo, da je treba za varovati interese Francije v Rusiji. Oni, ki so pričakovali, da bo ministrski predsednik Herriot objavil, da se zavzema vlada za*skorajšnje izpraz-nenje Kuhra, bodo razočarani, soglasno z onimi, ki poznajc namene novega načelnika vlade. Izjava,glede te točke in glede vprašanja varnosti ter proračuna bo sledila tako tesno splošnim smerem Poincarejeve politike, da pričakujejo prijatelji ministrskega predsednika, da bodo nekateri radikalei presenečeni, če ne že ogorčeni. Razprava glede interpelacij bo sledila za prečitanju vladne izjave ter se bo najbrž pričela z intervencijo p« slant-a Vincent Auriola, socijalista, o katerem se glasi, da je pripravljen ugladiti novemu ministrskemu predsedniku pot na način, da bo zadovoljiv socijaliste, ne da bi prestrašil takoj od pričetka zmernih radikaleev. Poslanec Caehin bo v imenu komunistov zahteval, naj vključi amnestijski program Jacques Sadoula, člana sovjetske vlade, ter Henrija Guilbeauxa, ki je pobegnil tekom vojne na Špansko ter stopil v špijonažno službo nemške vlade. Oba sta bila obsojena na smrt radi veleizdaje. Louis Rollin, poslanec iz Pariza, bo interpeliral v imenu opozicije. 4'Izjava nove vlade bo precej dolga, a povsem določna," — je rekel Herriot častnikarskim poročevalcem po zaključenju prve kabinetne seje. 4AMi hočemo, d pride parlament do prepričanja, da nam lahko nakloni svoje zaupanje ter želimo govoriti o vsaki točki našega programa." Herriot je rekel nadalje, da se bo na poti v London ali na povratnem potovanju posvetoval z belgijskim ministrskim predsednikom ter ministrom za zunanje zadeve. To bo storil v namenu, da informira svojega kontinentalnega zaveznika glede vseh novih razvojev na polju mednarodne politike. Fiskalni program vključuje odpravo postav, katere se je uveljavilo s pomočjo dekretov tekom zadnjega dela Poincarejevega režima; zopetno uveljavljenje vladnega monopola na užigalice; uveljavljenje natančnega inventarja glede finančnega položaja v namenu, da se zagotovi uravnan proračun, kazensko zasledovanje fiskalnih sleparij; strogo izvedenje postav glede dohodninskega davka ter uveljavljenje direktnih davkov, s katerimi se bo olajšalo bremena, katera nosijo sedaj davkoplačevalci. Vzgojni program vključuje odpravljenje dekreta prejšnega vzgojnega ministra glede obligatnega poučevanja latinščine v višjih šolah. VELIKANSKI HANGAR V LAKEHURST, N. J. MEDNARODNADELAVSKAKONFERENCA Prejšnji švedski ministrski predsednik in sedanji švedski zastopnik pri Ligi narodov, Branting, je bil izvoljen predsednikom mednarodne delavske konference. — Rekel je, da je treba mirovne pogodbe modificirati. Mir je mogoče za jamčiti le s pomočjo socijalne pravice. — Prerokovanje Beneša. — Amerika ni bila zastopana. iAfcf.V'- " ' CO»T»lQMT UKMMOOa 2 U»df«>OOP. h Pogled na velikanski ameriški mornariški hangar na Lakehnrst Field. N. -T. Onstran hangarja opazite nejasen obris relikanskega Zeppelina "Shenandoah", nekoliko *bliže gledalca je pa vodilni balon J-l. SMITH IN McADOO NE PRIDETA VPOŠTEV Številni voditelji demokratične stranke, ki so že dospeli v New York, izjavljajo, da bosta Smith in McAdoo izločena in da bo nominiran takozvan '' dark horse" v osebi senatorja Glassa. Ce ne bo governer Alfred Smith nominiran kandidatom demokratične straaike na narodni demokratični konvenciji, ne bo imela država New York nobenega mesta na narodnem demokratičnem tiketu. To je trdil danes celo eden kampanjskih voditeljev go vernerja. Smitha. Ta položaj s* je razvil, ker so nasprotniki Smitha v zadnjem času vedno pogosteje omenjali ime senatorja Copelanda za mesto podpredsednika. Ce ga ne bo zahtevala njegova lastna država, bo imel senator Copeland malo prilike, da dobi nominacijo, kajti v politiki velja princip, da mora lastna država podpirati vsakega, ki hoče priti na tiket. Ta novica se je razširila med prvimi došleci na konvencijo ter se domneva, da bo imela DVANAJST RUSKIH GRAFTERJEV OBSOJENIH Dvanajst nadaljnih so v Rusiji ob-dili na smrt radi špijonaže. — Sovjeti so izvanredno strogi z vstfmi, katere se dolži špijonaže. Moskva, Rusija, 17. junija. — -Ruske sovjetske oblasti postopajo na drastičen način s civilisti m prejšnimi častniki v boljše viški in carski armadi, Ivi so bili spoznan, krivim špijonaže. V teku zadnjih par mesecev je bilo usmrčenih nn ducate ljudi rudi špijonaže in dvanajst nadaljnih smrtnih obsodb je bilo izrečenih včeraj. Med novo obsojenimi so štirje, katere dolže, da so prodajali tajne dokumente in informacije gledi* boljše viške armade M. Če-hoviču, članu poljske misije v Leningradu. ki se je izognil smrti edinolc s tem, da je pobegnil iz Rusije. Pred najvišjim sodiščem v Leningradu se vrši sedaj obravnava proti dva in štiridesetim prejšnim častnikom rdeče armade in civilistom, ki so bili baje zapleteni v špijonažno organiza- ZADEVA MATTEOTTIJA ŠE NI POJASNENA Fašisti nameravajo s pomočjo svoje banditske vlade potlačiti zadevo izginolega socialističnega poslanca Matteotti-ja. Matteot-ti je pretil, da bo razkril velikanski graft. .cijo. katero je baje vodil gene-blagodejen učinek na prilike ?rv.' . - - , , 1 ^ ral Savmkov, ki je iul vojni mi- Aernerja. nister v kalbinetu Kerenskija. Ker se bo pričela konvencija __ , , . . » Minsku. glavnem mestu Re- ze v enem tednu, je nastal txdo- . . , V. .„ , A . . le Rusije, je bilo sedem hudi sno- zaj, vsprteo ikaterega morajo pri-1 ' NAJNOVEJŠI NAČIN SAMOMORA. Berjlin, Nemčija, 16. junija. — Trgovski agent Bali as je sel na samotno mesto ter si ovil vse telo Z bakreno žico. Na daljši kose« žice je privezal kamen ter ga vrgel preko močne električne žice, vodeče »z elektrarne. Kakorhitro sta se žici Ballas mrtev. * ZRAČNA ZVEZA. MED &VED BKO IN RUSIJO. Stockholm,' Svfedska, 17. junija. Včeraj Je bil«, ustanovi j ena redna zračna, cveta med Stockhol-morn in Helsšngforsoan na Fin-Zrakoplovi bedo pluli red TUDI MADŽARSKI VOJAKI SO DOBILI BONUS. znati celo najbolj odločni prista- j ši MeAdoo-ja ali Smitha, da bo moral kandidat pridobiti zase najmanj 732 delegatov, če hoče zmagati. Čeprav iifcso pristaši McAdoo-j a mnenja, da bo zmagal njih kandidat, če že 21c radi drugega pa vsaj raditega. ker je zet-! znanih krivim ter obsojenih na Kmrt radi špijonaže ter doba vi ja-nja tajnih informacij za policijsko armado. Najvšje sodišče je potrdilo dvanajst smrtnih obsodb, dočini so bili ostali obsojeni na > stroge zaporne kazni. V Vinici v Ukrajini je bil ob- korist Poljske. NOVI FRANCOSKI PREDSEDNIK LJUBI BIKOBORBE. Budimpešta, Madžarska, 17. junija. — Nekatere države so nagradile svoje vojne junake s čeki, na Madžarskem je pa druga navada. Včeraj je podelil regent Horthv 2258 madžarskim junakom "Red vrteštva". Nadalje je vsak dobil ko« zemlje, katero je vlada odvzela veleposestnikom. NEMŠKI TURISTI NE BODO VEČ PLAČEVALI -DAVKA. Berlin, Nemčija, 17. junija. — Dosedaj je moral ph^ati vsaik Nemec, ki je potoval v inozemstvo na kratek obisk, najmanj petsto mark davka. Predsednik Ebert je pa včeraj naročil, naj se to na-redbo odpravi. pokojnega predsednika Wilsona, j so->en na *lllrt kaP>tan Renoluuko, je vendar dosti ugibanja, ki pa'č'lan <*ar*ke armade, ki j* se giblje v povsem drugih sme-1 haJe priznal, da je špijomral na reh. Kada^oli se se stanejo pristaši McAdooja, se pojavi vprašanje: — Kaj mislite, kdo bo "dark horse"? tega je razvidno, da niso posebno trdno uyerjeni. da bo stališče njih kandidata lahko in da bo zmagal v boju za nominacijo. Governer Smith ima seveda veliko pristašev in prijateljev med različnimi delegacijami, celo med člani californijske delegacije, na katero se v glavnem opira kandidatura McAdoo-ja. V splošnem po kažeja vsa zna menja, da bo na demokratični konvenciji prav tako malo razburjen ja kot ga je bilo na republikanski v Clevelpndu. BTVfcl GOVERNER KAZNOVAN ZA8TRAN PREHITRE VOŽNJE. Santa Barbara, Tal.. 17. junija. John Alden Dix, bivši governer države New York, je bil včeraj kaznovan z globo 'petnajstih do-, iter je prehitro vozit Pariz, Francija. 17. junija. — M. Doumergue. novi predsednik francoske republike, je pravi sin Midi-ja, kot imenujejo " južno Francijo, ker je odločen zagovornik bikoborb. ki predstavljajo v sosednji Španski narodni šport-. Na vprašanje glede njegovega mnenja z ozirom na bikoborbe, je novi predsednik baje odgo. voril: — Moje sedanje stališče mi ne dovoljuje, da. bi odgovarjal na vsa vprašanja, ki mi jih stavlja-jo časnikai-ski poročevalci, vendar pa vam lahko zagotovim, da se moje mnenje glede bikoborb ni niti malo izpremenilo. Biko-borbe, tako drage našim ljudem na jugu, mi še vedno ugajajo. .Številni-oni, ki jih kritizirajo, so skrajno popustljivi glede drugih športov, ki se ne morejo niti izda-leka meriti z bikoborbami. Rim, Italija, 17. junija. — Stališče fašistov napram od v eden j« ter domnevanemu umoru .socialističnega poslanca Matteotti-ja je razvidno iz pisanja lista Popolo d'Italia v Milanu, ki je organ Mussolinija. Ta list izjavlja, da j«* zahteva za polno preiskavo slučaja v resnici zahteva, naj mlm-»(rski predsednik resignira. List stvari opozicijo, tla je sklenil Mussolini ust raja t i n:» svojem mestu ter se upirati vsem proti-fašistovskim manevrom. London, Anglija. 17. junija. —* Angleži, s katerimi je italijanski socijalističiri poslanec Matteotti govoril tekom s vojega zadnjega obiska v Londonu, so mnenja, da so opi*l, bre* podpisa In osebnosti h« ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po-liljaii po Money Ord»r. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnji bivali&če naznani, da. hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA" I 82 Cortlandt Street, Boroutjh of Manhattan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 SILA MUSSOLINUA IZZVANA Precej velika kriza, ki predstavlja predvsem izzvanje V A R C NO Uporabljajte Bordenovo Evaporirano Mleko namesto drage dvojne smetane za svojo kavo. Veliko boljše je kot navadno mleko in ceneje kot smetana. Za navadne predpise, ki zahtevajo mleko, razredčite Bordenovo Evaporirano Mleko z enako količino vode in ga uporabljajte ravno tako kot bi uporabljali mleko iz steklenice. \ Če hočete vedeti, kako ku. hati z Bordenovim Evapo-riranim Mlekom nan\ pošlji, te ta oglas s svojim ime* nam in naslovom. No. 1. THE -BOROEN COMPANY Set Yoti Milk 1- T T i_____"HITilSlhniVi ifiirr' — Dia; Tam so s a nKfatan l-Uo Cge* 5x£ailb oSeli strani vna v/, uiere k«».ji- mt j** .wgnnsu h nilii, ki so komunisti že najmanj j nekako sto članov Čeke v dvora- oni. ki je izg.uiil prejsrii teden na skri /r.eslen način. itristo let. Ti menihi so skrajno pri- x^o. Hitro so izolirali prve štiri vr_ Matteotti, ki je bil član opozicije, je izginil. J™ in gostoljubni. Sovjeti so ste v pritličju in njih voditelj je Sedaj je opozicijsko časopisje definitivno 'dvignilo 'jim bili vedno naklonjeni. Sedaj I zakneal s hripav.m glasom Pariške telefonske ope-ratorice, nija sta resjgmrala pod ognjem teli obdolzb ^ . ak ^ a na , Treba Je povdariti na tem me_ Inozemski časnikarski poročevalci v Rimu soglaša-j ^^ Srečni ste, če pridete naUtu, da so v Rusiji eene sedežev jo. da sta napravili ti dve resignaeiji velik vtis na javno golovjee ()tok ker obstaja tudi j različne za vsako vrsto in da sta-MUieilje. jxrinski kraj v Sibiriji, ki jeme sedež v prvi vrsti štirikrat ali Mussolini je oči vidno dospel do obratne točke V svoji zuan kot skrajno neprijetno biva- petkrat več kot pa v zadnji vrsti, karijeri. jlišče. Deželo je navdala groza. | — Treba, je nekaj denarja, če Diktartorja pozivajo, naj reši skrivnost ter izroči hočete prit iven. kaj ne? pravici povzročilce zločina, o katerih je ugotovljeno, dal — Da, še boljše pa je če ne do_ pripadajo njegovi stranki. ibiva človek nikakih pisem iz ino_ če je tO resnično, se je pojavilo v Italiji stanje dlllia.^emstva in če nima nikakih stikov v katerem ne more zreti mnenje višjih slojev še nadalje s tujci. j Znana stvar je, da je pariška ravnodušno na umor in politično brigailtažo. I ~ To j'e resnica, — se je ogla-1 telefonska služba najslabša na ce- Dve leti, sredi velikanskega odobravanja reakcijo-i"la neka mIada ženska- — Verajiem svetu, a kljub temu zahteva narjev vsega sveta, je dajal Mussolini svojim banditoml^0^ pouk v terorizmu. Očividno je imel dva učenca, ki sta le preveč dobro sprejela vase nauke mojstra. Mussolini pričenja leta 1924 žeti, kar je seial leta 3922 in 1923. Brez dvoma bo še več takih afer kot je afera poslan- risien mišnici. ipljučih. Prebavni aparat mora bi- ča Matteotti-ja. — Kakšni mišniei? jti normalen in zobje zdravi. Nos Brez dvoma bo Še nekaj časa poveljnik črnosrajčnikov _ Odkar se je pričelo gibanje' mora biti dovršen, glas čist, brez dost i močan, da bo jadral V viharju. ! proti levemu krilu, so zatrli veči-i vsakega nosljanja. Sluh mora i- Konceiil konca, Če ni samorešpekt Italijanov tako uni- no prodajalen, v katerih so pro-jmeti kot zajee. Oči morajo biti ceil kot je uničil V Rusiji ta rešpekt sovjetski teror, ga bo-'dajali luksurijozne stvari. Čeka: popolne. Kandidat inja ne sme trdo posledice njegove lastile politike izgnale iz urada ter ga 'pa ni zaprla Chic Parisiena. Ta: peti na nikakih kronični živčni izročile pozabi jen ju. I prodajalna je predstavljala neke 1 bolezni. Celi telesni biskat. • napornemu poklicu. — Ne ravno raditega, — se jej Kandidatinja mora biti visoka oglasil moj prijatelj. — Vera najmanj pet čevljev in tri palce. Pavlova je bila tako nespametna, Izloči se vsako prosilko <> ka-da se je pustila ujeti v Chic Pa-Jteri se domneva, da je bolna na Leninova oporoka. V nekem zadnjih pisem, priob-cenih v Matin je Henri de Korab na živahen način opisal neka-tere učinke nenadnega preobrata k strožjemu izvajanju komunistične ^eorije na ru^o (življenji?. Na mesto režima strpljivoeti, ki je prevladoval še pred enim letom, je stopil režim zatiranja* Korab pise: — Moj prijatelj je prišel na u-lico ter me spremil v majhen hotel, pred katerim se je ustavil moj izvoščik. Jaz sem prvi vstopil in predno je zaprl vrata, je pogledal moj prijatelj gorindol po cesti. — Kaj gledaš? — Skušam izvedeti, kakšen učinek je proizvedel tvoj prehod. Le pomisli, — vilo nasproti so .izpremenili v opazovalno postojanko. Kadar zapusti kdo hišo, mu slede. Če se odpelje v avtomobilu, mu bo sledil špijon na motornem kolesu. — To je prašno. Iz tega bi se dalo napraviti dober ameriški film. — Kmalu se človek naveliča tega. Isto stvar so storili z vsemi inozemskim^ misijami. Nemogoče je napraviti tri korake, ne da bi bil človek zasledovan. Člani Čeke niso bile preje tako dobro opremljeni in labko si se jim izognil. Sedaj pa je to popolnoma nemogoče. Šla sva v obednieo, ki je služila kot jedilnica za številne družine, spojene z inozemskimi misijami. Torej se je zgodilo nekaj no-Vegat — sem vprašal. — Torej Saiate zopet teror t j vrste vade. Če je kazala, kaka mla_ |dal ženska prevč nagnjenja do j svilenih nogavici m drugega le-jpotičja, je bila izgubljena. Če jc j nakupila količkaj vrednosti, so jo - Teror, to je prehudo, _ jeltak°j P™eli zasledovatL To se -ie rekel moj prijatelj. - Le malo Z-0tlil° tudi Z Ver° PavIova ljudi ustrele v sedanjih dneh in' Mo-i Pri.iatel-i in .)az sva skleni-tudi mučilne kamre so odpravili. la Preživeti večer v gledišču. Naj-Dosti ljudi ipa aretirajo in deporJPrvo sva hotela večerjati. Po-tira.jo. jtrebovala sva skoro eelo uro, da i-ai.,, »^oto inajdeva- restavracijo. Restavracija - Kako dolgo traja e o! Empire kjer so -odli ei-ani je P° Preteku dveh tednov se bo . - Tzza Leninove smrti. Vse ka-^ " pričel tukaj internacionalni km,- ustroj mora biti dovršen. Potemtakem mora biti pariška telefonski; operatorica pravcati* Afrodita. Nikdo pa ne ve. kako pravzaprav izgleda in čeprav je mogoče telesno dovršena, ni nika-ka telefonska aperatorica. MEDNARODNI KONGRES V MOSKVI. Moskva, Rusija. 15. junija. — že, da so našli med njegovimi papirji oporoko, katero sedaj izva- bila zaprta — Od Čeke? — sem vprašal «rres. Predsednikom je bil iineno- - i . . , ^ , . . . ... van Zinoviev. Rusijo l>odo zasto- jajo. Dosti boš še *ul o tem, ko skupmo beračev ki ni izgubila svo. . ^ ^ ^^ ^ Rueharin boš pričel poizvedovati. j^f stare navade ter stala Pri vra~; — Koga pa aretirajo? Saj ven.jtil1-|lar ini nikakih /proti-revolucijo-| — Iie' — so pojasnili be-, narjev. (rači. — Lastnik.je zaprl sam, kaj- — Prijemajo predvsem bogate fi g°st-l> niso hoteli več prihajati ljudi. Vprašaj M. G____On ve ne-'Bili s0 v strahu. kaj o tem, ker je to sam doživel. J V rastavraeiji Jar je bila ista j — Kako to? — sem rekel zelo stvar. Konečno sva vendar našla presenečen ter se obrnil proti ne-'ponižno restavracijo, ki pa je bi_ kemu gospodu izrazito židovskega la kljub temu draga. Gostje so iz-tipa, ki je sedel na drugem kon- gledali kot našemljeni. —našem-cu mize. Občutek utrujenosti. ^Ijeni kot proletarei. — Ali so aretirali vas, ki ste_ Skoro Lsti utis sem dobil član misije? v 0_ Ali ste utrujeni po parurnem peri, kjer je stal moj sedež deset |delu? Ali je vaša energija izčrpa-— Jaz nisem diplomat, — jejdolarjev. Gledalci, ki so plačali; na? Ali ho^te vedeti, kaj je pratv odvrniL — Jaz sem le ruski tr- prav toliko, da eujejo Carmen, so naprav z vami? Vzrok vsega :e-govee, ki ima nekaj stikov z ino- nosili vse mogoče in nemogoče ko-;?a le ne^istost vašega želodca. I>a zemskimi misijami. Nekega lepe- stume, — visoke škornje, rde«e ali °lajšaJe svoje delo ter ga pov-ga dne sem se znašel v Lubijanki ' črne srajce ter klobuke iz usnja. sPežite- morate piti Trinerjevo — Gospod, — sem rekel, — Ženske, ki so bile eno leto poprej Grcilko Vinf>- ki vam bo razbistri- meni se zdi, da ste Izraelec. Mož se je nasmehnil, — Gotovo. To ,pa ni nikako Io um ter vas usposobilo za delo. skrajno elegantno in okusno oble-i cene. so nosile obleke iz čudnega;0 zdravil° ^evesje ter od- materijala in mesto kuzuhovine ^trani 1>°=laviton vzrok siabe^a jamstvo več v deželi sovjetov. Nič so nosile šerpe iz vobie. To je bi- teka' zaPrnerv^" nosti. nemirnega spanja in oh- vec. ne pomVnija vaiSrtTla, 5e je lo zelo naivno varnostno sredstvo. , , , _ . y- .... . . cut-ka siplosne oslabelosti. Ce tr- kajti povsem logično je zadosto- . ...... . , . , ,. prte vsled revmatičnih ali nevral- val o samo dejstvo, da so bili tam- človek Žid. Pravim celo, da morajo sedaj Židje trpeti in sicer raditega, ker imajo denar. Ja^: za svtoijo \osebo «enq( preživel le en teden v samostanu na Solovjee o-toku. — V Belem morju? kaj, da jih kompromitira v očeh oblasti. Bil sem navzoč pri zelo čudnem prizoru. Drugi odmor je bi skoro končan in zagrinjalo se je že dvi- gi č ni h bolečin, lumbaga ali utrujenih mišic, si nabavite Triner-jev Liinianemt pri vašem lekarnarju ali prodajalcu, in presenečeni boste, kako hitro deluje. --P- — — , »■■»■»• V Italiji je začelo grmeti in bruhati. V primeri s tem izbruhom in grmenjem je. najhujši izbruh Vezuva le komaj slišen šelest. ★ Pred par leti je stopil pred moralno in materijalno poraženo Italijo Mussolini ter jo- je s prepričevalnimi besedami nalagal, da je zmagovalka in da je. ena najmočnejših medNnočnimi. Vsak južni narod je precej dovzeten za navdušenja polne besede in fraze. Včasih se tako izpozabi. da v tem navdušenju ne ve, kje se ga glava drži. Mussolini je predobro poznal to dovzetnost svojih so-rojakov ter jim je zaigral tako opojno melodijo, da so se upijanili Lil znoreli. Ob zvokih Mussolinijeve mnzike je pozabil italijanski narod na svojo pomilovanja vredno revšči- i no. na svojo nemoč in na svojo poštenost. Ihujnalmianska Ustanovljena L 1898 SCataL Seimnta Inkorporirana L l&t>l GLAVNI URAD v ELY, MINN. J •lavni odborniki! rmiamt: itoolf pirpan, nt m iu »%., 8. Podpredsednik: LOUIS BAL.AKT, lb08 E. 32nd St., Lorain, O. Wajnlk: JOSEPH 1WHLKR, Ely, Mlun. ■Ucajnlk: LOUIS CHAMPA. Boa Ml. Ely, Mum. fcU*«Jmlk m«Uplatenlb smrlnlB: JOHN MOVilN, »I •-« VulutM. Mima. mm ift Mussolini je mož velikih zmožnosti. Skozabil na razoranje in obupne razmere v lastni deželi ter za hrepenel po sosedovi lastnini ter jo v resnici tudi dobil. U ver jen je bil, da bo napolnil to novoprklobljeno lastnino s svojo slavo in tisočletno kulturo, pa' jo je napolnil le z revščino in ponižanjem. Novi podaniki so dobro vedeli,' da ne gre niti za slavo in niti za' kulturo in zato so se z vsemi božjimi in človeškimi pravieami !*>-rili proti bedi, revščini in ponižanju. Njihov odpor je bil grozovito poplačan. Po vsem Primorju je opažati nečastna dejanja italijanske časti in ne viteške spomenike tisočletne kulture. Italijani so vročekrvni. Hitro vzplamti v njih pJamen navdušenja, šine neizmerno visoko, pa je kmalu tako temeljito pogašen. da niti iskrica ne ostane. ★ Mussolini je najbrže to predobro vedel in se je začel na tihem pripravljati za svoja stara leta. Vedel je, da bo p rej a lisle j napočila tudi njegova ura. in da mu bo odklenkala za vselej, ko mu bo enkrat pričelo klenkati. Začel je gromaditi premoženje. Stopil je v stik z mednarodnimi ljudskimi in državnimi sleparji ter prodal oziroma skušal prodati še tisto bore malo naravnih zakladov, ki jih hrani Italija. Za njegove mahinacije je izvedel razl>orit socijalistrčni poslanec ter sklenil Mussolini ju javno pred zastopniki italijanskega naroda vreči težak očitek v obraz. Vodilne sile fašizma so izvedele za ta namen ter se poslpžite najpodlejšega sredstva, ki se ga more poslužiti človeško bitje. Poslancu so vzeli kompromitu-joče dokumente ter ga vrgli v vodo. . ★ Z umorom poslanca si je fašizem samemu sebi zadrgnil zanj ko za vrat. Italijanski narod (se j je izpte-met oval. • Že drži za vrv. Vrv se že na-teza. Mussolinijev režim bo najsra-notnejši madež v zgodovini ita-. lijanskega naroda. Toda tudi najsramotnejšt madež je mogoče že vsaj deloma oprati. Taki madeži se perejo s poštenostjo in, dobrimi deli. Bog ve če ga bo Italija oprala, ali že vsaj skušala, oprati f Vrtkvm XnvHlki vos. v, qiMww, m ammu at*t« •lata A v«-, Fittatmraa, Pa. Natoral *«a*M ■JBABNIK, Moaat M« BakavaU Street*, Pittsburgh, P*. KOHOK MLADIC, 1*14 W. IS Btr«^. CaiM«o. UL KAN K BJCSABMC. MM .Waafeloatoa ItrHl 1M»H| JU»TOK UOKAXD SUUBODNTK. Soa it«, Mly.t Mlaa. GKKGOR J. PORENTA, 110 Steveoaoii Bid«., Pvyallv*. I FKANK SORICJB. IUI Hi CUur At*.. d«t*iaa«. a zarutavalnl Mkiri TlUNflM PIIC, TM Ixmdoa Rd., N. HifiUii. PAUXJNE SRMKNC, «81 Park Btr., Milwaukee. Wia. IOBIP BTERLB, 404 R. Mesa A venue. Pueblo. Cola. ANTON mi I AFC. IU Marka« Streat. WtUwu, Ok * i Jfrdaotlmo aradn« tfaall«: ^Ui Ki Taa atrart tikajo«* aa aradnia aadev kakor tail aaa&ra* MWrtW aaf m poalljajo n» rlaTuoca tajnika. Vm pritotbe oa] m potuja aa ■•rtnlka porotneaa odbora. ProAnj* u »prejem do Tik tlaaeT ■pričevala naj ■»> polllja na vrhovnega «dravnika. Jaaoalovanaka KatoUflka Jednota »e priporoča r**m JajoeloTaao— M abUan prlatop. "C d or Cell postati član te organlsaelje, naj m sala al tajnika bUtnJeaa drufltva J. 8. k. J. Za ustanovitev novlb dralter pa obralM aa aL tajnika. Novo druitro se labko vatanovl m ■ člani aH članicami. Iz Jugoslavije. Ubegli prokuiist. Beograjska polieija je prišla na sled velikemu sleparju iu pustolovcu, ki pil je želibog odnesel pete. Josip Šante! je bil proku-fist pri .Jugoslovanskem Ll«»y«lu d. ti. Nastopili je zelo elegantno, bil je galanten kavalir in velik prijuttfj nežnega spola. Seznanil se je tudi z neko brhko Zagreb-r-anko, s katero se je tudi porn-eil. Medteui je družba na jmdla-gi kontrole knjig ugotovila, in. šantl jo je še pravočasno }>opihal iz Beograda, pus tee svojo ženo brez vsakih sredstev. Policija je tekom nadaljne preiskave ugotovila. <1* je Šantl jxmeveril tudi dva reka v znesku za 24,000 in 10.000 Din. iu sicer je oškodoval Frauko-srp-sko banko. Tudi več drugih sleparij je Izvršil. 1'nnl kratkim Šantl pisal nekemu svojemu prijatelju v Beogradu, da je bil v Pragi, kjer je napravil par dobrih "kupčij", od t am je krenil na Dunaj in z Dunaja v Pariz. Povsod je izvedel par rafiniraaiih 1ojh»v-šein. Sedaj se je odjH'I.jal z letalom v Iyondon. Piše, da mu o našli cariniki organi zanimivega tihotapca. V Bakru so earmski organi pre*rle kg. Na vprašanje, kaj ima v njem, je odgovoril, tla ima samo perilo in potne potrebščine. A carinski organi so zahtevali, tla odpre kovčeg, ker kar lako na besedo se ne more verjeti nikomur. Ali kako so .se iznenadili cariniki in tudi publika, ko so odprli kovčeg in v kako zadrego je prišel njegov lastnik! V kovčegu je bilo namreč samo na vrhu nekaj običajnih robcev, pod njimi pa svileni robci. po I n kovčeg dobro stisnjenih svilenih robeev. Seveda so tihotapcu prijeli in mu odvzel tihotapljeno blago in po preiskavi se je dognalo, da je ta duhovnik — dr. -Iuretič je namreč duhovnik — večkrat tako potoval s Sušaka proti Zagrebu, kjer je prodajal -tihotapljena svilo. l{cs zanimiv tihotapec: duhovnik in po vrhu šk urednik klerikalnega lista! Spomladna potovanja v domovino. Znano je, da sedanja priseljeniška postava dovoljuje povratek tekom šestih mesecev izven kvote tudi onimf ki niso ameriški državljani Naši rojaki imajo sedaj najlepšo priliko obiskati svoj rojstni kraj in se zopet zadovoljni in okrepčani na duhu in telesu, vrniti. Kadar se odločite potovati v domovino je najbolje, da se obrnete za navodila na nas, ker imamo v tem oziru dolgoletno skušnjo in smo radi tega v stanu, Vas dobro poslužiti. Denarna izplačila in druge bančne posle izvršujemo najugodneje. Frank Sakser State Bank 62 Cortlandt St., Hew York, K. 7, GJlAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE RANKS GLAS NARODA. 1 S. -7I X. 1924 B r i g i t a. Spisal C. Golar. Ker ni navada pri lahkamišljenih vin jet ah in razposajenih ro-Himioah, ki so le kratkega življenja in hitre sape, delati uvodov, ga opustim tudi jaz, čeprav bi biio to zelo koristno iz več kakor enega vzroka Prvič bi lahko omenil, da je dala snov mojim pričujočim vrsticam živa in nepokvarj«*na realnost, ki jo srečate na vsak korak, edino s to razliko, da je zdaj zagrnjena v pliš, zdaj pa v plavo robačo. Xadalje bi prišle tudi do večje veljave misli in globokoum-na razmotrivanja o krinolinah iu preozkih krilih, o njihovihr kolini ih in nevarnostih z etičnega, «'Siel učnega, moralnega in mardp. btr katerega stališča. Vse to bi kpi-feal po svoji vesti, a ker dolgovezni uvodi torej niso v modi, se mora pisatelj pokoriti javnemu mnenju in zgrabiti naravnost in predrzno v sredino svoje snovi Pračujjičemu načrtu bi dal lahko naslov, p o vse drugačea t>d sedanjega. "Povest o usodnih očeh" bi bil zelo ptimeren, zakaj videli bomo gospodično z modrimi očmi mi črnimi lasmi. J ni*- j' je bilo Brigita ter je bi!a v vsakem ožim zt4o uvaževanja vredna in prisrčna dama. Razen pr»-j oMiemjeruih lastnosti, ki jih nikakor ne moremo gospodični šteli v zlo, je imela zelo prikupna ilea z lično jamica na sredi, imela je nadalje mično bradico in nnd vse mičeii podbradek. Zobki so se ji svetili, nabrušeui vsako jutro ft kaicclontom, in prijetna sapica je prihajala iz njenih ust. Njeni prst in v-*e drugo, kar spada k b.pl in piijazui gospodični, je bilo izbrano, iiepreležano blago. Iu ker je bila tako odLična in earmantna gospodična, >3 jo fidi m'S]«.'-dje primerno uvaževali. to se pravi, jako so jo uvaževuli, s&j je bil njen smeh prisrčen, in nežna li mehka in bela je bila njena iv»čiea, s katero je znala nebeški lepo'pobožati in gorke in polne »n sočne so bile njene ustnice, in poljubi teh ustni«* so mamili, žguli in vzhuj*li ogenj in sladke občutke. Kaj je peklo v primeri z žaronn čvuib oči in rdečih u^ien. kaj so nebesa v primeri s sladkostjo ne-«nega ©bj*ma' In tako — je bila če*cena in ljubljena kako*- najlepša svetnica, d-dciia je bila splošne ljubezni in ohvjtievanja. zato pa se je zgodilo, da ni Inlo fistega vroče zaželjene-ga kavalirja, ki bi hotel za 7 mer a j vgrkruiil \ to vabljivo jabolko, ki bi pokleknil pred gosp4*iično Bri-g>to in dejal: "l.jubitui vas. iu meni ni p*.moči, dokler vas ne veučam z mirto in vam ne snamem pajčolnna z glave." Ženina ni bilo, in vendar je bil vrhunec hrepenenja v njenem sr-(u, da bi jo ogrnila snežna haljiea in bi ji zapeli angeli božji himno vseh himen. In kako tudi 1 Zakaj ive- bi se go-sp«rd Baltazar odločil. da sname venec devici Brigiti, ako jo je lahko poljubil vsak večer, ako so ga vsak dan božali njeni, drobčka-ni prsti? In prav tako je mislil gospod Anton, iH lisfcih misli je bil g«'?pod Marijan. Iu ko je prišel iznova mesec maj Ln pripeljal polne gaje in livade rož v deželo, se je gosjvidie-na Brijfita .»grabila za čelo * "Moj Bog, moj Bog, skoraj me je sram! Ah, kako sem že stara! Nihče ne sme zvedeti! Že dvaindvajset let! In še nimam moža!?' Sedla je. pogledala skozi okno in se zamislila. Ah, kam si sfrčala. Brigita s kratkimi krik, lastavica z jutranjo roso oškropjjena! Rosa na poletni roži ne ugasne tako naglo, kaker lete, beže mlada leta! O Brigita: Tiha in velika melanholija je objela lepo devico, a potem se je porajal v njej velik načrt. Viaoke (■<> /ve/,de, čiste, mrzle coei, a kaj ic vikočina zvezd proti visokemu na.'rrtu, kaj je glcbočina morja pr'ti globokim mislim gospodične Brigite, ki bi se rada omožila! Štela je svoje prijatelje, in. glej, bilo jih je lepo število. Zato si je dejala: "Dovolj 1 je, in z njihovo po močjr pridem naprej. Še vedeli tie bodo, kdaj in kako jim bo eraatel nos. Oblekla se je. v črnino in sla je interesamtna in bleda in žalostma v BMfito. Zavila je mimo gledali Dostikrat je že šla to pot in ne sama in ka»ko je bila prijetna! Saj ;e stanoval v njej oni, ki ji je nosil spomladi grenkodehteče norice in modre vijolice. Poevonila je in vstopila. Naproti ji je prihajal mlad gospod in v pozdrav jo je burno objel. "Ah, prijatelj, tolaži me!" je dejala gospodu Baltazarju in <:t* razjokala. "Zakaj moja ljubica?" jo vpra-gospod Baltazar. Od sočutja so mu drhtele ustne in njegove oči so sentimentalno orosile. *' 3 T i rsl i si, umila mi je teta. Nenadoma na« je zapustila. Danes zjutraj sem dobila brzojavko in jutri je njen pogreb. Pomisli si, in zadnjič, o božiču je bilo to, mi je obljubila, da zapusli vse meni. Pravijo, da je imela stotisoč. Ah —" Gospoda Baltazarja je objelo veselje, razpol oženje, pričakovanje in nemirna radost. "Moje sožalje, ljuba gospodična zelo te pomilujem, draga Brigita. Gotovo, to je neprijetna stvar. Smrt v rodbini, izguba ljubljene tet t--a!» nikar ne jokaj!" Co^poduna je pogledala prijaznega gospoda in s smehom v srcu je nadaljevala : "Sicer sem prepričana, da je tela napravila testament. Dobro se spominjam, ko mi je govorila o tem. Ali —" "Kaj je, ljubica, sladko dete?" je nežno govoril gospod Baltazar. "Ah, saj ti je znano, dragi doktor, nekako težko ini je govoriti o tem — da mi je teta pošiljala vsak mesec —" "Nikar, nikar, go?podičm. Brigita. že razumem, ako hočeš, ti j:.z —" "Ne, n«». morda bi ti bilo ne-ug. dno. Stopila bi raje v banko iu bi vzela nekaj — nc za dolgo, samo za tolike časn, da se ureal zapuščinska zadeva." "Ne veš. kako rad. najdražja moja." — Brigita se je žalostno solzila. Toliko solz je privrelo na dan, da .j1-1 v njih utonila cela radost njenega prijatelja. Ali, ko je bila itvar uravnana, se je oglasilo veselje v lepi gospodični. Vrnila sta se na nj^n dom in tam na kuna-j»eju je s peljubi izbrisal mladi in ualantni gospod vse solze in žalost s čela in lic in oči lepi Brigiti. "Jaz pa mislim, vseeno, da s? boš moiaia navsezadnje omisliti kakega .soproga, na primer mene", je dejal gospod, ko je že bilo dovolj poljuboVanja. Ne mudi se, kam hitiš, naj vsaj pokopljemo prej mojo ubogo tetko."' 4'Seveda, nič so ne mudi, ali ker sva že skupaj —" "ln tudi moram poprej urediti svoje premoženje." (Je.spod Baltazar je bil nervo zen in je trepetal. "Nadalje^moram še pisali gospodu Antonu, saj veš, moj prijatelj je." "No, da, res je govoril tako, ali, draga moja, prijateljem r.i verovati na besedo " "Glej, in gospod Marjan je tudi tam na svoji graščini To b! bila dobra partija, ali nc, moj dragi prijatelj?" "Ne govori tega, draga moja, ti mi paraš srce, zakaj ne vidiš mene, svojega služabnika, ki. kleči pred teboj 1'' Tako se je zgodilo, da je gospodična Brigita dobila ženina, ki je d.;*et sekund kasneje dvigal desnico m z levico na srcu prisegal večno ljubezen njenim plavim očem in njeni hudobni dušici. ★ "Kakor ti je znano, ljubi prijatelj. mi je zapustila teta vse svoje imetje. Cenijo ga na »totisoč. In poglej, v naglici in uerazsodnosti sem se obljubila Baltazarju, veš, tistemu dohtarju prej, kako te ljubim; zdaj pa, ko je prepozno, padajo grenke solze na moje dekliške grudi. Ti, zame večno izgubljeni." Gospod Anton je objel lepo da-mico v .svoje naročje in ji govori!: "Potolaži se, moja Brigita, ni še ve je splošna bitka, ker so se tudi Orjunaši začeli boriti z orožjem in nato z naskokom zavzeli Rudarski dom, iz katerega so nanje streljali komunisti. Bitka je trajala kakih 10 minut. Kot žrtvi sta padla tudi Žarko Boltavzer. uradnik Kmetske posojilnice, ki je bil na mestu mrtev, dobil je kroglo skozi vrat. in Prance ^laj-pah. lekarnar, zadet od krogle in bombe, ki ga je silno razmesarila. Fmrl je na koloavoru v Trbovljah. Od komunistov so med bojem padli smrtno zadeti Albin Fric, Jakob Ocepek. Ivan Rozine in Franc Fakin. Težko ranjeni so Orjunaši Alojzij Lebar, Albin Ar-niš z Rakeka, Franc lješnjak z Rakeka. Josip Kukic z Rakeka in Vlado Porekar, učitelj iz Šoštanja, Težko ranjeni koaniuiisti pa so: Karel Razboršek, Mirko Weinberger. Ivan Hlebec. Ludvik Jajn in Helena Obaber. Lahko ranjenih je vseh skupaj okoli 40 oseb. Očividec jM>roča o trboveljskih dogodkih sledeče: lz vsega dogodka se jasno vidi. da je bil napad na Orjuno dobro premišljen in pripravljen. Zgodil se je na kraju, kjer je eesta zelo ozka. ta ko da se ni bilo kam umakniti. Komiuii-sti so pričeli streljati na Orjunaše z dveh strani in iz hiš. Iz Rudarskega doma sta bili vr ženi tudi dve ročni granati. Krivcev za napad ni iskati med tukajšnjimi delavci, ampak med voditelji v Ljubljani, kar dokazuje tudi komunistični shod. ki se je vršil tik pred orjunaško slav-uostjo. "Kmetijski list" dostavlja k temu: Obžalujemo globoko obojestranske žrtve, ker je prelita čista slovenska kri. in želimo, da se taka vprašanja ne rešujejo - s strastjo in hujskanjem, pač pa z razumom.— Kam tako pridemo? Pozor čitatelji. Opoiorfte trgoTc* 2a 9-brtnOn, pri k&torik kupi« Jet* ftli naročat« im sta ■ ajik postrežbo xa do vol j ki, da oglaftujejo v listu "Glas Naroda". I Im M astredf vtem Uprava "Glas Vareda" POZOR ROJAKI! Kmalu bode treba kositi mrvo in obdelovati farme in gotovo bode vsak farmar gledal da si nabavi najboljše poljedelsko orodje. Jaz prodajam najboljše— KRANJSKE KOSE katere sem sam izbral in nakupil ko sem se mudil v stari domovini. Te kose so narejene iz najboljšega jekla, ki se ga more dobit v Avstriji. Imam veliko zalogo in jih prodajam po sledečh cenah: Kose, (Vulkan) ......$2.75 Osle, (Bergamaške) B^otike, (kovane) ____$1.75 Recle in rinke..... Srpe ................ $1.00 Rinke za kose..... Klepec, (kladivo in ambos) ........ $2.00 Nadalje prodajam najfinejše Solvuske britve, avtomatične revolverje, svinčnike z užigalom itd. VSE BLAGO JE GARANTIRANO. Naročilu priložite Draft ali Money Order in pošljite na: — CHARLES REBEK St. B. Superior Oliver, Wisconsin .60 $1.50 .25 Ko pa sta vrnjla od poroke, , . . _ ,, je dejal ec-spod Marjan svoji mla- tak Prostor in sez,dah +ovarno .Jia tli score«*i - mestu kjer stoji danes bolnica Saint Louis in kamor so sedaj vzi dali spominsko ploščo. Toda izdelovalci svetilnega plina so se morali radi pomanjka nja sredstev boriti s silnimi tež-kočami. Leta 1819 je' gorel svetilni plin prvič v pariški operi. To je dvignilo mnogo hrupa in nasprotstev. Dame so se pritožile, da škoduje nova razsvetljava njihovi polti. Iz vljudnosti jim je pritrdil cel« znaaii romanopisec Charles- Ni dier. Tudi plesalke so se iznajdbi upirale. Kljub temu je prišel dan. ko jn zmagala mo-vost.' Toda šele pet let pozneje, leta 1824 se je združilo sedem trgovskih družb, ki so sezidale velike tovarne za svetilni plin. Letos je torej sto let odkar se je vpeljala izaiajdiba. ki je povzročila v industriji velik preobrat ter ji donaša veliko dobifi-ka. Samo izumitelj ni imel od tega nič — razen cenene posmrtne slave. soprogi: ' Prkitži mi vendar že enkrat tiste papirje 1" "Kakine papirje?" ga je naivno vprašala presenečena ženska. "*No, — glede tet'ne zapuščine." HI "Glede tistih tisočakov in gradu, katerega ti je teta zapustila." "Tisočakov iu gradu? Ali res misliš, da imam tisočake in grad? Ha-ha-ha. ha-ha-ha!" Brez konca m kraja se je smejala nevesta Brigita. Kakor bi gorelo milijon biserov, tako so je bl#ičal iu prelival smeh vesele neveste. Luksusne brzojavke v Belgiji. Belgijska požtna uprava uvaja v pro mest luksuzne brzojavke, r. j. telegrame, ki se bodo izdajali je govonla I na finem papirju ob raznih sve- kkI!" kaSneje de-j gani]! prilikah , zarokah, porokah, porodih, čestitkah in. kondolen- t £ -, . ,. , . .i cah. Te brzojavke bodo še enkrat Ah; ti nezvesta ljubica! ln jaz L , ^ . , - . . i Ldti ____ofeicajni telegra. sem mislil ia mi&lim zmeraj samo nate. Ti tvoji črni laski, kt se s ve- rni, poštna nadtatesa pa se bo upo- šia in obsUia p£?d. woka kiaa z dragi, noj! Ti bi me ubvarov tiio kakor črni demanti v kroni rabliaJa V d<*ro*™rne svrhe, za zamorskega kralja, bodo fcarej m«**™*, invalidske institucije, zaljšali blazino tvojega nevredne- vojne sirote ^ z& P0*"*«^« ga Baltazarja. Ah, in on Je tak v deželi cigan!" Goz-ipodioaa Brigita se je razio-J kal a. Zakaj t-J ni bBo pri meni, pi Mož, ki je pogrešal ženo in svoje prihranke, je oboje zopet na- v takih TURŠKI IZGNANCI BI SE RA DI VENILL težke nesreče. Nismm pe-lslučajik Carigrad, Turčija, 16. junija. Turška vlada v Arwgori dob iva danzadneon na tisoče prošenj tur ških izgnancev, ki bi še radi vr* nali v' domovino. posedaj ni vlada ugodila še nobeni tozadevni prošnji. * Sprejeli smo ^sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani.......................... 1.50 Nova velika sanjska knjiga....................... .90 Sanjska knjiga, srednja...........................35 Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod .......................................70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost..............................50 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana .............. .................... 1.45 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana...... 1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek..............................1.—- Na krvavih poljanah« Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. ............................. 1.25 Robinson, povest ....................................- .65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman............ .80 Rinaldo Binaldini >................................. .50 Sveta Genovefa .................................... .50 Predtržani, Preaern in drugi svetniki v gramofonu .. .25 čarovnica starega gradu .......................7..... .25 Hitri račun ar ali Praktični racunar............— .75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.— Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano................ 3.— Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ....................................... .90 Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 2.50 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.) Knjige .Vam pošljemo poštnine prosto., Slovenk Publishing Company 83 Cortl&ndt Street : : New York, N. T. GLAS NARODA. IS. JTTN. 1924 O ŽENSKI, KI JE BILA ... — Spini O. Soyka. P o ■ 1 o ▼ © n i 1 J. T. 29 (Nadaljevanje.) V pojasnite v tega je treba par besed. Merry in Wolfram sta bila komaj par dni v preiskovalnem zaporu. Oblaki se niso dosti bavile ž njima, kajti veljalo je najprej zapreti Evo M or sili i. Wolframu se je kmalu posrečilo izposlovati oproscenje. Zaeco z Merry jem sta zapustila jetnišnico. !Merry je šel domov, se skopal in se elegantno oblekel. Xato se je podal v prvo norišnico, eeš. da mu šumi po glavi ter profil, naj ga preiščejo. Wolframa je pa gnala r.eka Čudna sila v Benetke. In neka nepoznana sila ga je gnala v palačo Morsini. - Ko je stopil na pomol, mu je položil Italijan roko na rame rekoč: . — Sem notri ne sme nihče. — Kaj je to! — Državna zadeva. — .Jaz moram notri. — To je državna zadeva. — Oe vi pravite, da je to državna zadeva, vam jaz povem, da je Eva Morsini moja prijateljica. Ona me potrebuje. Te besede je izpregovoril "Wolfram preteče in odločno. To je bila neseda na pravem mestu. Vladni detektiv je zaslutil v tem človeku val one silne energije, s katero je bil sam navdan pred par trenutki. Agent je imel v gotovih zadevah zelo močne živce. Stopil je na stran, in Wolfram je pohitel v hišo. Poti po zavitih in temnih hodnikih mu ni bilo treba iskati. Njegovo uho ga je vodilo ter mu kazalo pot. Kajti zgoraj so se razširili zidovi, tramovje in kamenje je padalo po tleh. V d\eh sekundah je stal Wolfram pred vhodom v zgodovinsko sobo. Toda zgodovinske sobe ni bilo več. Čudna igračka pokojnega Oelija M«»rsinija je prenehala eksistirati. Že pokojnik je večkrat poudarjal, da vstop ni tujeem posebno priporočljiv. In to je bila ena izmed mnogih skrivnosti palače. Ali je Celijo Morsini vse V MIRU IN ZADOVOLJSTVU (?) KEVATONE VIEW CO.. NEW vnSK Bivši nemški kronprinc in njegova žena princeza Cecilija. — Z drugih svetov je pri vozil na zemljo ekspresni vlak, in žrtve so obležale na tiru. Morda se bo še kdaj vrnil. Morila ga bomo ne koč zopet spoznali in sicer z večjim razumevanjem kot nam je last ni sedaj. Do takrat pa bojte se dima, ne hodite na njegov tir. — Na kakšen t;r.' — s« ga vprašali.' Kje ste videli dim? Kje je tir? Ali ni mogoče tega jasnejše povedati v našem jeziku ' Darkosh se je obotavljal. Veliko je znamenj m vsak trenutek prihajajo nova svarila. Čas pa ni dozorel, da bi se brigali za svarila. S čim naj bi pojasnil izraz tir? Tir je bil zame lastovka, ki je butnila ob moje okno in je zatem zavila na desno, da je mogla živeti. . . (KONEC.) Smrtnonosni plini, bodo pomagali človeštvu. Plini, ki bi izbrisali slehrno sled sta prišla plinska maska in plin. življenja. — človeškega, živalskega in rastlinskega. — če bi bili koncentrirani, ki bi lahko zamo_ to uredil? Najbrže je bilo že prej tako, in baš vsledtega si je izbral to so- vse' živega v New bo za svojo zgodovinsko sobo. * |Yorku. če bi se jih spustilo iz Če je kdo slučajno stopil na prag, je spravil v gibanje mehani- .aeroplanov v zadostnih množinah, zein, ki je dvignil podpore ter izpodnesel zidovje. tso bili v Edgewood arzenalu, kjer Ko je Celij Morsni še živel, je bil prag pokriti z železno ploščo. »se nahaja naprava kemične voj-Malo pred smrtjo jo jt pa dal odstraniti. ^ službe, predmet poskusov, da se in vsledtega je tudi rekel svoj čas Evi: — Dokler bom jaz ži- ,uprabi te pline v boju proti šte_ vel, si ti tukaj varua. . jvilnim boleznim. Wolframa pa niso brigale te razvaline. j Presenetljiva izprememba je to. Videl je le telo Eve Morsini. Ležalo je na tleh in preko njega je od ubijanja k zdravljenju. Mesto bila debela deska. Eva je 'bila nezavestna. jda bi uničevali ljudi, bodo mogo_ g' Pobral jo je Ter jo odnesel na hodnik. Takoj zatem se je posili lče postali najbolj strupeni plini strop. Slike s sten, vsa oprava in vse je izginilo. prijatelji človeštva ter sovražniki * * * j le nedostopnih bolezenskih kali. Zopet je bil dan in znova je živelo vse v sedanjosti. Kot da bi ki so stavljale dosedaj znanstvč-silen blisk nrnrja izčrpal vso napetost. Morje je bilo mirno, tiha za-inikom nerešljive uganke, dovoijnost je vladala vsepovsod. j Tekmovanje v pripravah za Wollram je odnesel nezavestno žensko v motorni čoln. Tedaj plinsko vojno je bilo v glavnem se je pa nekaj pripetilo, česar ni nihče pričakoval, najmanj pa J odgovorno za ta zdravljenja, ki so se že posrečila v slučaju oslov- K njemu je namreč stopil Žandar Peter Bastler ter rekel strogega obraza: -- Gospod profesor. Eric h Wolfram, oprostite. .Jaz moram to žensko" aretirati. Wolfram je položil Evo na klop še predno se je obrnil k njemu. Nato je pa bliskovito zavihal rokave in v naslednjem trenutku je le- bolezni locomotor zal žandar na tleh. ' skegaj kašlja, bronchitis. Laryngitis, influence s tem. da se je izpostavilo bolnike plinom klorina. Sedaj se vrše eksperimenti, da se nniei kali jetike in celo strašne ataxia s po_ i močjo takozvanega "mustard'1 Ko se je bil nekoliko zavedel, mu je bilo rečeno, da tukaj ni me- L]j gorcičnega plina. Zadnia voj_ Sto za aretacijo m da ne sme v tujini izvrševati svojih uradnih dolžnosti. Našlo sta ga Bastler in Bolleman prosila naj O Bollemanu se ni nikdar ixv^delo o vzrokih i čeli z ekspe ij ju izpusti na suho. La]i tako z]< h njegovega početja. Ltva. Bacili 'iin Treh crn ' . , .,. se postali morilci bacilov in znan stveniki so nadaljevali z eksperi- Jna je napotila kemike, da so pri- jčeli z eksperimenti, ki so vljuče- zle učinke kot protisred- ___________ali bolezenske kali so Imel je na %esti več hudih pregreškov, in poKcija treh držav ga je postale eilj teh preiskav. Piini so ;$kala. Vsledtega se mu je zdelo umevnejše in umestnejše, da se skrije pred svetom in da ne pride v stik z oblastmi. stimPetCr BaStIer ^ Pa tak°j °dPeljal d0m°V ter iZrC5U °hla" mentL K° 80 Zam°rili b°leZen P°-' . . , . . vzročajdče bakterije, so zapazili Naprestano je zatrjeva m prisegel, da je Evo Morslnt šele te- ^inldoVanje linov na r-loveško daj spozna m sele tedaj vedel, da jo mora aretirati, ko so jo prinesli | )f> zdravlj -e se ~ ohetalo ee_ iz palace Morsini. , „ . £ ** ,,, .. .. . . . 3 „- ,, , . , lo s strasnim "mustard plinom. l'o njegovem mnenju se je do onega časa preoblačila m skrivala ter j? bila povsem drugačna kot so jo slike predstavljale. Vprašali so ga, zakaj je pustil svojo službo in šel ž njo. Povedal je, da jo je smatral za visoko dvorno osebo in da se je moral brezpogojno pokoriti vsem njenim poveljem. Upal je tudi, da bo dobil bogato nagrado, če jo bo ščitil. Tudi kmetje po vaseh in vsi so bili istega mnenja. In vsak bi šel za njo, samo če hi ga bila pozvala. * Eva Morsini se je zavedla v hotelu Excelsior. Njene prve besede so bile: „ K * * — Odpuščeno mi je. Bila je nepoškodovana. Da se je porušilo zidovje zgodovinske sobe, ni vedela več. Proces proti Evi Morsini ni bil več obnovljen, ker so dokazali zdravniški izvedenci, da je trpela pod nekim tujim vplivom ter ni bila odgovorna za svoje dejanje. Wolfram je večkrat rekel: — Da neka^ časa sem res živel v davno minuli dobi. Toda končno so zmagale razmere dvajsetega stoietja. Eva Morsini je postala Wolframova žena. Večkrat je bila že zamišljena ter kazala znake nenormalnosti, toda tudi to je sčasoma a na srefo niso Nemci Vinoma razumeli strašnegal učinka njih Nekega jutra aprila meseea leta 1915 so zapazili Angleži na fronti pri Tpres, večinoma indijske čete, neki čudno izgledajoč, rmensasto-bel oblak, ki se je valil proti njim po tleh od nemških črt. Oblak je dospel do zakopov. Možje so padli ter se pričeli zvijati od bolečin, kot pred kosilnim strojem. Tekom par minut je bilo celo bojno polje pokrito s hropeČimi. um-i rajočimi vojaki. Oni na robu bojne črte so bili omamljeni In dušilo jih je. Te je .bilo lahko ujeti kot vojne jetnike. Čete v ozadju so pričele bežati, ko so videli opustošenje pred seboj. Sest tisoč mrtvih je obležalo na tleh in velika vrzelj je bila napravljena v angleški fronti prešlo. Bivši časnikarski poročevalec Harry Hull je sedaj lastnik "Chicago News". Njegov gospodar Fred O. Stevenson je šel'v pokoj ter ujemu poveril vse vodstvo. D«ne noge mu manjka, leva je ohromela, toda njegova glava je jasna in njegove duševne zmožnosti so velikanske. Detektiv Mver se je povspel v službi. K temu je najbrže pripomoglo dejstvo,' da ni mogel oziroma da ni hotel takrat izslediti Eve m njenih dveh spremljevalcev. George Darkosh je molčal. Bil je filozof v. pravem pomenu be~ iede iti vsledtega so bile njegove izjave preeej temne ki nerazločne. napada. Canadci. ki so stali na le ;em krilu, so izpolnili vzel. Civilno prebivalstvo v vaseh na bojni fronti, ki se je skrivalo v kleteh, je podleglo smrtnosnim plinom. Nemci so se s strahovitim učinkom poslužili "mustard" plina. Uporaba tega plina je postala splofina ter nudila take taktične prednosti sovražniku, da je posta- no ga nekoč vprašali, kaj misli o Evi Morsini in njenih po-,lo povračilo neobhodno potrebno i: __^ ^ ^ | i že na temelju samoobrambe. Nato ki naj bi se boril proti plinu. Francozi so kmalu pričeli metati zaplenjene mustard bombe nazaj v nemške vrste. V prvih napadih s plinom so bili Francozi in Angleži zajeti povsem nepričakovano. Gledali so. brez razumevanja in varstva, dok-er niso padli. V Nemčiji so to presenečenje, s strašnim trpljenjem, katero je povzročalo, pozdravili z užitkom kot nov način, da se spravi sovražnika na kolena. Ameriški kemiki so sestavili jiormulo, ki je bila za eno Četrtino bolj strupena kot nemška. Kemi-fcom je bil mustard plin znan kot dihloretil sulfid. To je sladkasta tekočina, po okusu in duhu ter iz_ hlapeva taka hitro kot približno tnrpentin. Ce pride v stik s kožo. se ne opazi učinkovanja takoj. Nato pa se pojavijo otekline in mehurji in temu dejstvu se ima zahvaliti plin za svoje ime v izven-znanstvenih krogih. Ko se je pripetilo povsem nepričakovano ter bilo tudi obvladano, se je pojavilo vojevanje s plinom. je zahtevalo najboljše kemike, tehnologe in inžinirje. Povsem naravno je bilo, da bo groznim posledicam sledilo znanstveno raziskovanje neizmerne važnosti. Ko je bilo vojne konec, je bil stavljen predlog, naj se odpravi Kemično vojno službo, ki je bila ustanovljena, da se odpomore nujni trenotni potrebi. Zmagalo pa je naziranje, da se bo vojne bodočnosti! izvojevalo v glavnem s plinom in vsled tega je bila ohranjena ta panoga vojnega depart-menta. Danes je Edgewood arzen al v Marvlandu- v glavnem posvečen miroljubnim s vrh a m. Trgovski in znanstveni razvoj je bil pospešen z vojnim iznajdbami do obsega, ki ni bil dosedaj še pojasnjen. Naprava je dobila ime arzena1, ker je spadala pod vojni department, a beseda arzenal nI na mestu z ozirom na delo, ki se vrši v tej napravi. Industrijalec, farmer in vsak drugi bo imel dobičke od preiskav, ki se vrše tam. Ugotovilo se je, da obstaja glav na akeija plina v tem, da proizvede kongestijo pljuč. V usodnih slučajih je povzročil plin močna unetja, katerim je sledila konge-stija pljuč, ki je preprečila zračenje prvi ter dobesedno zaduJ šila žrtev. Dotični človek ni mogel dobiti zraka v pljuča ali kri. Pripetilo se je isto kot če človek utone. Unetja ni povzročila bolezenska kal, temveč ga je povzročilo kemično učinkovanje. Ugotovilo se je, da nebakterična kongestija ali hiperemija ugoden faktor v slučaju jetike. Na temelju tega so prišli zdravniki na i- jetiko, če bi se proizvedlo krajevno kongestijo. Pri poskusih, da se uveljavi zdravljenje s plinom se je upoštevalo dejstvo, da sta fosgen in klorin bolj razdržljiva za pljuča kot pa mustard plin. Ta zadnje imenovani plin sežge sapnik in bronhije, dočim so hlorin, fosgen in drugi plini bolj prodirljdvi. Z upoštevanjem vseh teh dejstev se je pre i skusil o moč mustard plina, če more uničiti kali jetike, ne da bi poškodoval tkanine pljuč. Možje, ki so uvedli tozadevne eksperimente~se boje le ene stvari. da bi se namreč poskusilo zdravljenja s plinom brez primerne skrbi. Tudi v slučaju zdravljenja prehlada s klorinom je absolutno bistveno, da se uporabi največjo pažnjo. Treba je pripraviti tesno zaprt prostor, v katerega se pumpa svež zrak, ki se nato pomeša s hlorinom v pravilnem razmerju. Če je preveč hlorina, se bo pojavilo razdraženje in če ga je premalo, ni opaziti nikakih blagodejnih posledic. Vrše se pa še nadaljne preiskave, ne le zdrastvene. Poljedelski department vprizarja naprimer v arzenalu eksperimente v poskusu, da iztrebi mrčes, ki uničuje bombaž, kobilice in druge žuželke, ki povzročajo vsako leto velikanske izgube v poljedelstvu. Sestavilo se je že kemikalije, katere bodo trosili aeroplani na polja in sadovnjake. Da se dobi pravilne zmesi, se je vzgajalo različne žuželke ter zasadilo različne vrste vegetacije. Strupene praške se je nato pre-iskusilo na obeh. Z zaupanjem lahko pričakujemo, da se bo posrečilo | najti pravilno zmer, ki bo uničila mrčes, ne da bi uničila vegetacije. V arzenalu se je sestavilo tudi pline, katere se namerava uporabiti pri izgredih, ne pa v mednarodne »vojne svrhe. Takozvani solzavi plin tvori podlago vseh teh plinov. Neki Irec, ki je dobil pravo dozo tega plina, je pripomnil pozneje: — Ko vas zadene plin, pridete, neglede na to kaj ste mislili po. prej, do prepričanja, da niste i-meli prav. Kretanje parnikov - Shipping News JunlJai H. junija i Chlosgo, Havre: Homeric, Cherbourg, Baronla, Cherbourg; Orca, Cherbourg Haaburg. M. Junija: Pres. WUaon. Trst; Pres. Hardin«. Bremen; Canople, Cherbourg; Bremen Cherbourg; Vaarmlna. aa. junija i ■eelantf, ta. junljai Majeettc, Cherbourg; Lafayette, Hav re; Conte Roeso v Genoa. 1. julija: York, Bremen; Colombo, Genoa, t. Julija: Paris, Havre; Mauretanla, Cherbourg; Republic, Cherbourg. t. julija: Tyrrhenla, Cherbourg; Mlnnekahda, Cherbourg. 4. Julija: Geo. Waahlngton, Cherbourg. 6. julija: Leviathan, Cherbourg; Olympic, Cherbourg: Roohambeau, Havre; Muen cben, Bremen; Belgenland, Cherbourg 5. Julija: Resolute, Cherbourg. Hamburg; Of-ca. Cherbourg. Hamburg; Derflinger. Bremen; Glullo Ceaare, Genoa. a. juliJa: Franci, »»on nr. Havre; Aqu'.tania, Cher- 10. julija: ColumbuB, Bremen; Cleveland, Hamburg; Mongolia, Cherbourg. 12. JuliJa: Berengarla, Cherbourg; Homeric. Cherbourg! Rotterdam. Boluugne, America, Cheibourg; Martha Washington. Trst. 14. julija: America. Genoa. 15. julija: Pittsburgh, Cherbourg; Luetaow, Bremen. 17. julija: Westphalia, Hamburg. 1». JutIJa: Majestic, Cherbourg; L.a Savole, Havre; Lapland, Cherbourg; Mount Clay. Hamburg; Stuttgart, Bremen; Dulllo, Genoa. 22. julija: Reliance, Hamburg; Seldlits, Bremen. 23. Julija: Paris, Havra. * 86. Julija: I.evlathan, Cherboutg, Veendam. Boulogne; Albert BalUn, Hamburg; Orca, Cherbourg. 8*. julija: Canopic, Cherbourg; Bremsn, Bremen. 30. jullia: Mauretanla, Havre. 31. Julija: Zealand. Cherbourg. Cherbourg; FTaaca, HITRO POTOVANJE JUGOSLAVIJE White Star Line New York — Cherbourg Homeric 21. Junija: 12. Jul ja; 9. avg. Majestic 28. junija; 19. JuliJa; 16. avu. (NaJveCJ! parnlk na svetu.1 Olympic____5. Julija; 2. avg.; 23. avg. American Line ...... WHITE STAR LINE New York — Cherbourg — Hamburg' Canopic 24. juni.; Mlnnekahda 3. juliJa 13 razred) Mongolia 10. jut.; Pittsburgh 15. Jul Red Star Line New York — Cherbourg — Antverpen Zeeland ........ 26. junija: 24. Julija New York — Plymouth — Cherbourg Lapland ........ 21. Junija; 19. JuliJa Belgenland ____ 5. julija Dobra hrana. Zaprti prostori. Velika Javna zbirališča. Oglasite se pri lokalnem agentu ali pr PASSENGER DEPT No. 1. Broadway New York. Poskusen samomor vojaške vo-hunke. Po poro.'-ilu iz Beograda je poskušala samomor znana v-ojaška vohunka Androlie. ki je liila zapletena v veliko vohunsko afero in proti kateri je uvedena že S mesecev trajajoča preiskava. Androlie je skupno z neko somiele-ženko Lešnik popila znatno kolf-eino solne kisline. Iz zaporov mestnega sodišča so ju prepeljali v bolnico. Kansas: Franklin in okolico, Anton Seljak. Maryland: Kitzmiller, Fr. Vodopirec. Minnesota: Chisholm, Frank Gou2e; Ely, Jo«. J. Peshel; K vele t h, Loul9 GuuŽe; tJll- še; Virginia, Frank Hrvaticti. Missouri: St. Louis, Mike Grmbrljan. Montana: Imamo tudi plin za zadušenj^'f1rt- ^^ Hibblng, John Pov- uporov in zajetje zabarikadiranih zločincev. Te pline je mogoče metati z majhnimi ročnimi granatami ali na razdalje s prenosljivimi možnarji. Ena majhna granata, le štiri inče dolga, bo razširila oblak, Klicen megli. Obenem pa se je tudi izpopolnilo varnostna sredstva proti plinom. Izumij|ena je bila pliuska maska, koje namen je zavarovati premogarje pred smrtnosnim kar., bon-monoksid plinom in ta maska nadkriljuje daleko vse, kar se je dosedaj izumilo na tem polju. Arezenal se peča tudi z izdela-njem plina, ki bi preprečil širjenje bubonske kuge s pomočjo ladij. Kemiki skušajo izumiti plin, ki bi zamoril kali bubonske kuge, a bil obenem neškodljiv za posadke ladij in tovor Plini, katere so |uporabljali dosedaj za uničenje podgan na ladjah, dejanskih plena šalk bubonske knge, so povzročili smrt neštetih mornarjev ter ljudi, ki so se vtihotapili na par-nike ter se skrili med tovorom. Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaHenl nabil a ti naročnino xa dnevnik "Ola« yaroda". Vsak zastopnik Izda potrdilo za sroto, katero je prejeL Zastopnike rojakom toplo priporočamo. NaroCnina ea "Glas Naroda" Je: Za eno leto $6.00; za pot leta $3.00; ca Štiri mesce $2.00; za Četrt leta 1-50. Naročnina za Evropo Je 17. ca eno leto. California: San Francisco, Jacob Taniln. Colorado: , _ __ Denver, Frank Skrabec; I/eadvflle. M. Yamnik: Pueblo, Peter Cnllg, John Germ, Frank Janeab; Salida, Ix«la Costello; Walsenburg. M. J. Barak. East Helena, Frank Hrella; Klein, Greogr Zobec. New York: Gowanda, Karl Sternisba* Little Fall?, Frank Masle. Ohio: Barberton, A. Okoisb in J. Baricb; Cleveland, Anton Simčič, Jakob Kes-nik in Cbarles Karlinger; Coll iu wood Matb. Slapnik; Lorain, Louis Balant in J. KumSe; Niles, Frank KogovSek; Youngstown, Anton Kikelj. Pennsylvania: Acosta, in okolico, Martin Abram; Ambridffo, Frank Jakshe. Bessemer, Louis Hribar; Braddoci^ J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdlne, Jobn Demsbar; Conemaugb, Vid Ro-vanšek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina: Dunlo, Ant. Tauželj; Export, Louis Supančič, Forest City, Matb Kamin : Farrell, Jerry Okorn ; Imperial, Val. Peternel; Greens-burg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Pausbek; Johnstown, Jobn Pol&nc In Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, Anton Malovrb. Midway, John Žust; Moon Run, Fr- Ma chek in Fr. PodmilSek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U Jakobieh; Reading. J. Pezdire; Rock wood, A. Hocbevar; Steelton, A. Hren; Turtle Creek in okolico, Fr. Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Previch; Wllloek, J. Peternel. Wert Virginia: Coketon, Frank Kocian. Wisconsin : Milwaukee, Joseph Tratnik. Racine, in okolico, Frank Jelene; Sheboygan, H. Svetlin. Washington: Black Diamond, G. J. Porenta. Wyaming: Rock Springs, Louis Taucher. Poleg gorinavedenlh so pooblaSČenl pobirati naročnino tudi val tajniki » s. K. J. Indanapoia. Louis Bndaian. Ifflnais: Aurora, J. Verbich; Chicago, Joseph Biish; 'Cicero. J. Fabian; Granville, Joseph Persbe: Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in Jobn Kren; La Salle- J Spelieh: Mascoutah, Frank August in; North Chicago, Anton Kobal, .Math. , . - .. ,„ _ Ogrin; Springfield, Matija Barborich; dejo, da bi bilo mogoče ozdFavjti Waakefan. FHkoftA4 ^je se nihaji ANTON KMAUSf Po.ua je iz $''la Žuriji-, Osilniea. Z-idnje čas» je bival v Kane, Pa. Cenjene rojake prosim, ako ve kdr /a njegov naslov, naj mi ga naznani; Te l>o pa sam o it al. naj « mali ■ "»las VliRii^ vi. - i.jae-4 >1 .: < - -