TEDNIK TEDENSKO PEN DOGODJE 14. oktober 2022 št. 32/2022 UVODNIK NAGRADA MIRA 2022 DOGODKI MEDNARODNI PEN KONGRES 2022 ZA MIR ZGODILO SE JE št.32/2022 UVODNIK Podelitev nagrade MIRA, 2022 Uvodnik je to pot prispevala sveža predsednica MIRE in ga seveda v luči podelitve nagrade MIRA namenila letošnjim nominirankam in prejemnici nagrade. V mojem čarobnem gozdu je veliko svetlečih miric, ki letijo zares visoko do najvišjih krošenj. Vsi jih občudujejo in ploskajo vsemu, kar povejo. Pa vse se uresniči. V mojem čarnem gozdu raste čudežna rastlina mira, ki zaceli vse rane. In v tem gozdu ima beseda MIR največjo težo. No, razen ponoči, ko začnejo razgrajati bitja podzemlja, ampak to je že druga zgodba. Enkrat vas povabim tja. Ampak zdaj vas povabim v čas, ko je Mira Mihelič izdala svoj prvi roman Obraz v zrcalu. Tole so bile njene besede ob izidu, takrat se je pisala še Puc. »Ko sem zagledala svoje ime 'Mira Pucova' na platnicah knjige v izložbi ljubljanskih knjigarn, mi je bilo, kakor da sem dobila krila.« Ko je »lebdela« po ulicah je v njej vriskalo: »Napisala sem roman, ki je izšel. Kakšen čudež! Še bom pisala, pisati moram, to je moj pravi poklic, edino za kar je vredno živeti.« V tem trdem svetu materialne resničnosti je stopati po poti umetnosti težko. Eni pravijo, da je to norost. Jaz pa pravim, da je to ena najbolj nujnih stvari, še posebej v teh časih. Ustvarjalnost nas mehča in osmišlja. Popolnoma se ji predati in živeti zanjo, če si ženska, kot je to storila Mira, pa je nekaj še težjega. UVODNIK št.32/2022 Tisočletno zatiranje žensk se je namreč zažrlo v naše gene, povzročilo tudi to, da veliko težje verjamemo vase, v svojo poslanstvo ustvarjalk in se še vedno vse prevečkrat, poleg tega, da nas tja izrinja družba, tudi same držimo v senci. Le sramežljivo kažemo svoja dela, ki pa so še kako pomembna za svet. Pri ženskem odboru Slovenskega centra PEN pa se še kako dobro zavedamo, da nad negativnimi stvarmi ne gre jadikovati, temveč jih je potrebno pohopsati (pohopsati je tako fina beseda in na vsak način sem jo hotela uporabiti v govoru) in preobraziti v njihovo nasprotje. V nekaj kar nas krepi, izpostavlja in povezuje. Zato je tu že desetič MIRA. Tanja Tuma mi je enkrat povedala: Ko smo ustanovili miro, so se gospodje pri PENu obregnili: "Prej smo imeli mir, zdaj bo pa MIRA." In prav so imeli. Ne bo miru, dokler bomo ustvarjalke v slabšem položaju. Mirin duh je še kako živ v vsaki izmed nocojšnjih nominirank in seveda nagrajenki. Ste ženske, ki vam danes pripada vsa naša pozornost. Drage nominiranke in draga prejemnica nagrade, želim vam veliko »Mirinih trenutkov« vzhičenja na vaši ustvarjalni poti, pa še in še poguma ter gotovosti v svoje delo. MIRA je z nami! Luna J. Šribar, predsednica ženskega odbora SC PEN MIRA NAGRADA MIRA 2022 št.32/2022 Podelitev nagrade Mira Suzana Tratnik Vrednotenje dela žensk, priznanje oziroma priznavanje našega ustvarjanja je vedno povezano z odkrivanjem, razkrivanjem, brskanjem in vztrajanjem, da je to, kar odkrivamo, pomembno, in da, žal, z odkrivanjem že zamujamo. KURIKULUM: Sama sem se v OŠ/SŠ seznanila le z manjšim številom ustvarjalk. Omenjalo se je Zofko Kveder, a zelo enostransko, oropano vsega trpkega, tehtnega in tudi predrznega v njenem življenju, zlasti njene buršikoznosti. Od preteklih avtoric nismo slišale niti o Pavlini Pajk, kaj šele o Almi Karlin in Ljubi Prenner — kar niti ne preseneča. Ljuba Prenner je še v ženskem zaporu bil_a ločen_a od ostalih zapornic, kjer je veljal_a za slab zgled ženskam. Da si še v zaporu najslabši zgled, to pa je velik dosežek! SLAB ZGLED vs IDEAL: In ravno to je tisto, kar nujno potrebujemo ženske: slab zgled! Naš slab zgled so ženske, ki so v preteklosti ustvarjale in že zato nenormalno izstopale, žalile in izzivale, kaj šele, če so se še oblačile nekonvencionalno, problematizirale samoumevnost s cerkvenimi zahtevami prežetega patriarhalnega reda ali si dovolile pisati ter dejavno živeti solidarnost in celo ljubezen med ženskami. Take ženske so bile slab zgled, ki zanika in kvari ideal pridne, priljubljene, vsem prijazne, po srcu skrbniške in molčeče ženske, ki vedno nastavi drugo lice in drugo ritnico, kadar jo kdo lopne po prvem oziroma prvi. IZBRIS IN DUHOVI ŽENSK: Kljub temu da so bile v preteklosti nekatere ženske glasne, jih je patriarhat sčasoma izbrisal iz zgodovine. Izbrisal je njihovo delo, njihove dosežke, njihova imena in obraze, še zlasti pa njihove pomembne vezi z drugimi ženskami, se pravi, celovitost njihovih življenj. Zato vedno znova brskamo in vlečemo na plano ženske duhove preteklosti. Naše predhodnice, naše zaveznice. Tako kot letos duh Mire Mihelič. SODOBNI DUHOVI ŽENSK: Toda to ni vse. Iščemo in razkrivamo tudi duhove žensk v sodobnosti, tudi z nominacijami za nagrado MIRA. Še same pozabljamo, da smo tu, da smo pomembne, da je naš prodor v širše kulturno-umetniško-politično polje največkrat še vedno težji, v primerjavi z moškimi kolegi. Še posebej, če ga kakorkoli povezujemo s feminizmom in z prevpraševanjem realnosti razrednih razlik v naši družbi. Oboje je nespodobno omenjati: feminizem in razredno neenakost. IZGUBA ŽENSTVENOSTI: Danes želim apelirati, da bodimo slab zgled za ženske. Ne zmenimo se za pokroviteljske pripombe, s katerimi nas predvsem moški nagovarjajo kot otroke: »Zakaj si tako resna? Nasmej se malo, veliko lepša si nasmejana! In zakaj tako jezno?« Dva osnovna ženska greha: preveč jezne in neženstvene. Dve zelo bedni patriarhalni grožnji, ki pa še vedno in zmeraj delujeta kot socialni korektiv. Ni ga hujšega od jezne ženske, ki opozarja na kakršnokoli neenakost ali s prstom kaže na nasilneže in krivice ali pa je njena umetnost preveč angažirana. Ne ravna se po zdravi pameti, ampak po refleksiji, zato krši pravila vse bolj človeku prijaznega patriarhata. In ženska, ki ne upošteva teh pravil, ne izgubi le svoje ženstvenosti, ampak tudi pravico do svojega manjvrednega mesta v družbi. št.32/2022 NAGRADA MIRA 2022 Kako sploh razumeti to bizarnost, da je ženstvenost je nekaj intrinzičnega, kljub temu pa jo lahko izgubimo ali zapravimo? To dvojnost ženske izkušnje kot hkrati naravne in družbene prisile še najlaže razumemo z besedami prelomne lezbično-feministične mislice Judith Butler: Spol ni to, kar smo, ampak to, kar delamo. Seveda pa to naše delo na spolu — ki nam ga kapitalizem prodaja tudi kot delo na sebi — ni nikoli samo individualno, ni izbirno, ni nikoli zadostno ter večinoma NI zavestno in ni ozaveščeno. Ženski spol najbolj hvalevredno izvajamo in delamo očitno tako, da vzdržujemo mainstream ženstvenost (ženskost) in da zatremo svojo jezo zaradi družbenih okoliščin, pogojev svojega ustvarjanja … Prav zato potrebujemo slab zgled neprimernih, glasnih, dejavnih, jeznih, ustvarjalnih, skvarjenih žensk. Prepričana sem, da nam to ne bi smelo biti pretežko. Pa iskrene čestitke vsem letošnjim nominirankam za nagrado Mira! Podelitev nagrade Mira, CD, 10. 10. 2022 Suzana Tratnik je pisateljica, aktivistka, samozapečatena v kulturi, izvira iz delavskega razreda. Literaturo najraje dojema kot polje možnosti in svobodo, lezbično skupnost kot največji približek doma. Izpričana feministka v sožitju z mačkom Cherryjem. št.32/2022 DOGODKI VABILO: POPOLDNE Z ROMSKO LITERATURO IN GLASBO Romi veljajo za edino in hkrati največjo etnično skupnost na svetu brez lastne države. Kako se je njihov kulturno bogati kapital spreminjal in oblikoval v njihovem tisočletnem popotovanju iz Indije v Evropo ter kako živa sta njihova kultura in jezik danes bomo izvedeli na literarno pisanem večeru. Nastopili bodo Sandi Horvat, novinar in pisatelj, Samanta Baranja, raziskovalka romskih jezikov, Marcel Baranja, pesnik in glasbenika Nina Brasseur in Denis Maver. Dogodek, ki bo tudi kulinarično obarvan, bo dne 19. 10. 2022 ob 17.00 v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor, Gospejna 10, Maribor. DOGODKI št.32/2022 št.32/2022 MEDNARODNI PEN Andrej Kurkov, PEN int Andrey Kurkov je prejel nagrado 2022 "Disturbing the Peace Award" za pogumnega pisatelja, ki je izpostavljen tveganju. Fundacija Knjižnica Vaclava Havla je objavila, da je dobitnik nagrade "Disturbing the Peace Award to a Courageous Writer at Risk" za leto 2022 Andrej Kurkov, ukrajinski scenarist in avtor številnih priznanih romanov. Kurkov je avtor dvajsetih scenarijev in devetnajstih romanov, vključno z uspešnico Smrt in pingvin, ki je prvič izšla v ruščini leta 1996. Leta 2018 je bil Kurkov izvoljen za predsednika nevladne organizacije PEN Ukrajina, ki deluje na področju kulture in človekovih pravic. Je ugleden komentator Ukrajine in je od ruske vojaške invazije na Ukrajino februarja 2022 pomemben vir informacij in analiz o vojni za domače in tuje občinstvo. Kurkova dela so v nekdanji Sovjetski zvezi priljubljena že od devetdesetih let prejšnjega stoletja, drugod pa je ostal razmeroma neznan, dokler ni leta 2001 v angleščini izšel roman Death and the Penguin. Med Kurkovimi najbolj znanimi deli sta The Bickford Fuse (2009) in knjiga za otroke The Adventures of Baby Vacuum Cleaner Gosha (2008). Njegov najnovejši roman Sive čebele je aprila 2022 izšel v Združenih državah Amerike pri založbi Deep Vellum. Kurkov se je rodil leta 1961 v današnji Rusiji, leta 1963 pa se je z družino preselil v Kijev. V mlajših letih je služil kot paznik v zaporu v Odesi, nato pa se je začel posvečati pisanju. Ima se za Ukrajinca, vendar tako kot mnogi Ukrajinci govori in piše v ruščini. Kurkov je v Sovjetski zvezi težko našel založnike za svoja filozofska dela, zato se je zanašal predvsem na samizdatno distribucijo svojih del s strani prijateljev. V začetku leta 2005 je bil Kurkov v Rusiji razglašen za osebo non grata. Po začetku vojne se je Kurkov iz svojega doma na podeželju preselil v Kijev, kjer na radiu BBC Radio 4 redno oddajajo njegovo "Pismo iz Ukrajine". VEČ št.32/2022 KONGRES 2022 Sporočilo o solidarnosti z ženskami in ljudstvom Irana 88. Mednarodni kongres PEN Mahsa (Zhina) Amini je bila 22-letna kurdska Iranka, katere smrt je v priporu po aretaciji s strani iranske "moralne policije" sprožila množične proteste po vsem Iranu. Mahsa je bila aretirana 13. septembra v Teheranu, ker domnevno ni upoštevala pravil oblačenja za ženske. Po poročanju medijev naj bi jo v priporu mučili, kar pa policija zanika. Odpeljali so jo v bolnišnico Kasra v Teheranu, kjer je ostala v komi, dokler je 16. septembra niso razglasili za mrtvo. Iranske oblasti trdijo, da je Mahsa utrpela srčni napad, s čimer se njena družina ne strinja. Ko so njeno truplo prepeljali v njeno rojstno mesto Saqqez, so na pogrebu čakali ljudje, ki so želeli podpreti družino. To zborovanje je bilo izhodišče za množične proteste po vsem Iranu. Protestniki so se zbrali na ulicah s plakati in vzklikali gesla "Ženska, življenje, svoboda" in "Dol z diktatorjem!". Oblasti so proteste brutalno zatrle - po neuradnih podatkih je bilo veliko ljudi ubitih in ranjenih, na tisoče pa aretiranih. Prejšnji teden so mediji poročali o zaskrbljenosti zaradi obsežnih izpadov interneta in omejenih internetnih storitev, kar je močno vplivalo na dostop do informacij o brutalnem odzivu vlade. Po prvih poročilih naj bi bilo po iranskih raketnih napadih in napadih brezpilotnih letal na iraški Kurdistan 28. septembra ubitih najmanj 13 ljudi, številni drugi pa so bili ranjeni. Iranske oblasti trdijo, da so bili napadi usmerjeni proti kurdskim skupinam, ki stojijo za obsežnimi protesti, ki so sledili Mahsini smrti. Iranski režim je v zadnjih štirih desetletjih ohranil nadzor nad državo z množičnimi poboji, mučenjem, zapiranjem, cenzuro in omejevanjem temeljnih svoboščin. Politični aktivisti, pisatelji, pesniki, umetniki, delavci, učitelji in študenti so bili aretirani, mučeni in ubiti. Člani Mednarodnega združenja PEN na 88. kongresu v Uppsali na Švedskem odločno obsojamo brutalno zatiranje svobode izražanja v Iranu. Solidarni smo z iranskimi ženskami in ljudmi v njihovem boju za svobodo in pravice ter podpiramo njihove zahteve po prihodnosti brez tiranije in diktature. Pozivamo k takojšnji ustavitvi vojaških napadov, prenehanju zatiranja svobode izražanja v Iranu in zahtevamo, da se Mahsine morilce privede pred roko pravice. VEČ št.32/2022 ZA MIR nemoč (Gabriele Russwurm-Biro) spačeni obrazi vojne izkrivljajo resnico v številnih različicah vsak trenutek novo brezno kateri obraz želiš videti katerega lahko preneseš? slišiš sirene – detonacije prekinjeni krik vsako noč vdirajo vojaki v zaklonišča in v razstreljene ruševine hiš v vaše ravnodušno budne sanje jasno - na dosegu roke slišiš kričeče razbijanje vrat, oken in pregrad pod bremenom ogroženosti se rušijo in lomijo gre za čisto izničenje nasilno določeno - zdrobljeno razbito zaščitni ščiti pokajo vse razpada nič ne ostane tako kot je bilo ni treba več sonca celo dež ne bo več izbrisal znakov priključitve sledovi krvi ostanejo kot svarilo neizbrisni obrambni zidovi ne obstajajo več ne v sanjah ne v teh trenutkih preganjajo, kričijo pritiskajo dokler nemočna stisnjena v kot ne opaziš svoje lastne bede št.32/2022 ZA MIR v tem trenutku v trenu očesa se umakne vsa moč iz tvojega telesa v strahu otrpneš obkoljena kot v klavnici le ti veš kaj sledi streljaj – daj streljaj že! čepiš in se treseš brezdušna ne, ne bodo te ubili - morda šele pozneje v ritmu tolčejo drug za drugim izbrizgajo svojo moč svoj odpor svoje sovraštvo do drugega naroda do drugega spola iz arterij kriči zaman rdeče življenje, celo dih je razredčen - zastrupljen s sovraštvom izbrišejo te in še eden in še eden izbrišejo tvojo identiteto tvojo zavest tvojo ženskost sad tvojega telesa vtolčejo ti svojo voljo svojo potrebo po zadovoljitvi v tvoje telo. kričanje, zasmehovanje, polno gnusa strategija zaničevanja cilj uničenja brez obraza brez telesa brez pogleda ali glasu ne občutiš ničesar več samo da ostaneš še živa št.32/2022 ZA MIR zlorabljen plen izumrtje brez zadržkov v ritmu nasilja ničesar več ne slišiš ušesa imaš zaprta kriki drugih izginjajo v tem dejanju grozljivega nasilja gredo skozi vrata v drug svet v svet zmagovalcev vsi osvajalci si pomagajo sami - ponižujejo kar je tujega trenutek ko izgubiš pamet in izgubiš vero vse se sesuje vse kar je bilo pokončno ničesar ni več ravnodušno gledaš sama kakor od daleč noben oklep ni pomagal nobena od tvojih žrtev nobena molitev nemoč - moj križ se zlomi sunkoma (Prevod: Ivana Kampuš) št.32/2022 POEZIJA MILAN JAZBEC Mogoče A Mogoče pa bo nekoč le bolje ko pridem spet domov med sence žive leči v trato izgubljeno po slovo in pozabo. Ob sprejetju Aromunskega (Vlaškega) PEN centra s sedežem v Beogradu A s-poati cá unã oarã va s-hibã ma ghini anda iara va mi tornu acasã anamisa di aumbrili atseali yiili ta s-mi tindu tu livadi chirut ti dispãrtsari shi agãrshitã. Prevod: Dina Cuvata (Dimo N. Dimcev) št.32/2022 ZGODILO SE JE PODELITEV NAGRADE MIRA 2022 Darinka Kozinc in Kim Komljanec Nominiranke: Vesna Lemaić, Darinka Kozinc, Erica Johnson Debeljak, Lela B. Njatin Tanja Tuma, Urška Perenič, Lela B. Njatin, Vesna Mikolič, Darinka Kozinc, Selma Skenderović, Vesna Lemaić, Erica Johnson Debeljak, Luna J. Šribar Luna J. Šribar Nominiranki: Selma Skenderović, Vesna Mikolič št. 32/2022 Tednik PEN, glasilo Slovenskega centra PEN, št. 32/2022 Izdal: Slovenski center PEN, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana Zanj: Predsednica Tanja Tuma Uredništvo Odgovorna urednica: Tanja Tuma Glavna urednica: Maja Ferjančič Oblikovanje: Maja Ferjančič Leto izdaje: oktober 2022 Kraj: Ljubljana ISSN 2784-7586 Publikacija Tednik PEN je brezplačna. POVEZAVA https://www.penslovenia-zdruzenje.si/tednik Naslovna fotografija: mira