165. številka.
u miMjui. v petek. 19. julija mm.
XL. leto.
Izhaja vsak dan zve ter, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto •M K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje de te le toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se;plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati-~ Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnišrvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr,, upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Jttesečna priloga: „Slovenski Cehnik"
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne številke po 10« h.
Upravništva telefon št 85.
Poslanska zbornica.
X ;i 1 > n ti a j ti . 18. .iulijn.
Pričetkoui današnje seje je bilo najprej naznanjeno, da je zahteva po izročitvi poslanca P u ir ;i 5 n i k a preklicana.
Xat«> poda poleg drugih poslancev: Dr. B e n k o \ i č predlog v zadevi reforme osebno dohodninskega davka.
Interpelacije v lože: Dr. Lagi-i! j a , M a it d i Ć in S p i n č i C tta notranjega ministra v zadevi olajšav občinskih in deželnozborskih volitev v Istri; Peric na notranjega ministra zaradi zidave dalmatinske vozne ceste Ejresevo-Cisla.S p i n e i e , dr. L agi n j a in M a n ti i ć na nnuč-nega ministra zaradi vpeljave mater-uega jenka kot poučni jezik v ljudskih šolah na Primorskem.
Nato odgovarja ministrski predsednik B e e k na znano interpelacijo poslancev Per i e a . Iv e e v i e a in tovarišev, ki so zahtevali, da se mora i»i*i nagodbenih pogajanjih vpošteva-ti tudi Hrvaško kol samostojno državnopravno telo in ne pod skupno firmo, enostransko državno polovico. Ministrski predsednik je dejal, da je po postavi iz leta 1<S<>7. natančno predpisano, da se ima pri takih pogajanjih vpoštevati te dva konstitu-cionaina faktorja: m< eni strani v tlržavneni zboru zastopam- kraljevine in dežele (fraza vseh fraz!) po drugi strani  »dežele ogrske krone«.
Na interpelacijo zaradi govora ogrskega ministrskega predsedniška Wekerla, da tina do Bosne In Hercegovine samo Ogrska pravico, ie <>d-govoril Beck, da je po berolinski do-godhi natančno domenjeno, da ima tudi tostranska državna polovica do teh dežel popolno solastniško pravico.
X<it<» j<* pričelo drago čitanje proračunskega provizorija- Tekom debate se j«' oglasil za besedo tudi ministrski predsednik, da poda nekako izjavo, kot komentar deloma k politični situaciji, deloma kot dopolnilo prestolnega nagovora.
Iv;tr    j<-    ministrski predsednik
povedal, je bilo  sicer  zanimivo, ;i
poveda.no je bilo vse tako p rev idnn. da nihče ne ve pri čem da je. Vlada, j*4 rekel Beck, se n a r o d nosi □ e -mn vprašanju neče izogibati. V celoti je Durodnostni problem po vladnem mnenja skoro nerešljiva nganjkn. a v praksi obstoji to vprašanje iz več tisoč posameznih sluča-
jev, ki se mora vsak zase resiti.
Dalje je Beck skiciral svoj načrt za r e t' o r m o politi e n e uprave. Ustvariti koče okrožne oblasti in do tični načrt predložiti v jeseni. V s< cijalnopolitičnem oziru je obetaj starostno in invali iitetno zavarova-nje in izpopolnitev zavarovanja delavstva za slučaj bolezni in nezgod. Tudi za Dalmacijo in za Primorje je obetal različne gospodarske in soei-jalnopolitične akcije. Dalje je govoril 0 nagodbi Z Ognsko. Sklenila se bo najbrž le do 1. 1U17. Poslej se v nekaterih jako važilih vprašanjih še ni
doseglo sporazum ljenje. Velik del svojega govora je Beck posvetil socijalni demokraciji. Smoter vlade je organični razvoj družbe. Izključen ni noben razred, pač pa je izključeno vsako razredno gospodstvo. Praktične zahteve socijalnih demokratov bo vlada ravno tako upoštevala, kakor praktične zahteve drugih strank, odklanja pa ekonomično mišljenje in <-ilje socijalne demokraciji'. Končno je Beck še izjavil, da Avstrije ni -matr.it i za državo, kjer morejo vladati politične večine. Parlament iti vlada sta vezana. .sestavljati večine za rešitev posameznih vprašanj. Program za delo parlamenta mora imeti t Uto privhično moč. ki vstvari večine. Kakor se zaradi tega nobena stranka ne bo zapisala vladi, tako se tudi vlada ne bo zapisala nobeni st ranki.
\ debato je posegel tmii slovenski poslanec dr. Krek, ki se je zlasti zavzemal za nstanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Pečal >e je nato obširno z izjavo ministrskega predsednika v zadevi Hrvaške in povilarjal, da ne more postati Hrvaška nikdar »pars aonexa« Ogrski, kar je razvidno že iz tega. »la pride beseda >partes adnexae« v (grškem državnem pravu tta površje šele tedaj, ko so si Hrvatje prostovoljno volili svojim kraljem Perdi-namln I. Hrvatje in Slovenci so tudi politično starejši nego Madžari, oni -< rešili Evropo pred napadom Avu-rov že tedaj, preden so prišli Madžari .- svojim plenjenjem v  Evropo. Slo-
Venci  in  Hrvatje imajo tudi  v pismih
potrjene pravice, se imenovat i s Hrvati e n «>.
Za Bečkom je gpvoriJ dr. La-g i n j a. Med drugim je pojasnil kulturne razmere avstrijskih Slovar nov sploh zlasti južnih Slovanov in pa gospodarske razmere, izjavil je, da  do sedanje  vlade  nima zaupanja,
dokler ne bo vsaj deloma ugodila zahtevam južnih Slovanov.
Govorili so potem se Stapinski, (ientili, ki je ostro prijel ministra Pradeja, (ilombinski in German.
Zanimivi govor poslanca dr. La-ginje priobčimo po stenogrnfskem zapisniku. _
Jezikovno vprašanje v parlamentu.
I) n n a j , IS. julija. Pri današnji plenarni seji je bil v zbornici navzoč uradnik ministrskega predsedstva, ki j«' vešč poljskega in malo-rnskega jezika, in sicer v svrho, da stenografira poljski govor poslanca Stapinskega in ga prevede na
nemški jezik za državnnzborsko korespondenco. Nemci so radi tega zopet razburjeni in ker vedo, da v zbornici ne morejo zabraniti neiiemških govorov iu tudi ne, da bi >e ti govori ne stenografirali za državnozborsko korespondenco, so organizir. nemške časnikarje, da jim pomagajo v boju proti iif!it'iii>kiin govorom v zbornici. V tem oziru sc javlja: Od parlamentarnih poročevalcev v svrho obrambe interesov nemških časnikarjev izvoljeni odsek sedmorice je v sporazumu z nemškimi strankami sklenil, da se poročevalci od danes naprej ne bodo ozirali na noben neneili.ški govor v zbornici ii; da bodo (udi skrbeli za to, da se nobeden tak govor ne priobči \ javnosti. ( e mislijo nemški časnikarji, da bodo s tem svojim korakom preprečili neuemške govore \ zbornici, se pač nudijo, saj nemški listi Imli dosedaj niso priob-čevali niti vsebine onih govorov, ki so jih poslanci imeli v aenemškem j* zikn v zbornici.
Češki klub Sn vlada.
Dimi a j , IS. julija. Predno je češki klub sklenil, glasovati za proračunski provizorij, je bila zelo ži-\ahna in burna debata, ki so se je vdeležili ministra tir. Paca k in dr. PO rt ter poslanca tir. K ra m a r in dr. S l ran s k y. Dr. Stranskv je y SVOJem gOVOrU OStre napadal vlado u izjavil z vso odločnostjo, da ne l><> ial svojega glasu nobeni vladi, ki ni pripravljena, ugodno rešiti vpraša uje drttgega češkega vseučilišča in notranjega češkega uradnega jezika. Izmed ostalih članov moravske ljudske stranke -ta izjavila dr. Bulni in Smrček, da bosta glasovala za proračunski   provizorij,   ako  se vlada
izjavi za zgradbo tehnike v Brnu in za ustanovitev kemičnega oddelka na tem zavodu. Dr. Stranskv je v klubu precej osamljen, ker ga ne podpirata niti njegova najožja somišljenika dr. Bulin in Smrček, in bo vsled lega ali izstopil iz kluba, ali pa se vzdržal glasovanja.
Parlamentarna komisija je na to sklenila, da da glasovanje v proračunskem provizoriju na svobodo v klubu združenim strankam.
Agrarna zveza.
D u n a j , 18. julija. Načelstvo agrarne zveze je danes obvestilo mi n istrskega predsednika barona Bečka o konstituiranju zveze ter zahtevalo od njega pojasnila glede trgovinskih pogajanj s Srbijo, v kolikor se tičejo gospodarskih interesov, in glede nagodbenih pogajanj z Ogrsko. Ministrski predsednik je izjavil, da bo glede pogajanj z Ogrsko in Srbijo dal agrarni zvezi pravočasno vsa potrebna obvestila in pojasnila, toliko pa je gotovo, da avstrijski po-ljedeljski interesi pri dosedanjih potraj a nji h niso bili oškodovani.
Kriza na Hrvaškem.
Budimpešta, 18. julija. A/ Pjsag« piše o krizi na Hrvaškem tako-le: -Hrvati imajo vzroka dovolj, se tresti. Ministrstvo je ukrenilo ostre odredbe, da premaga br-vatsko-srhsko koalicijo. Zagreb se uvrsti V prvi stanovanski razred, kakor je zahtevala koalicija. čenniT pa sprva Kossnth ni hotel pritrditi. Nato j*' pričela hrvatsko-srbska koalicija v parlamentu obstruirati in Kossnth je hotel pred svetom prikriti svojo kapitulacijo. Sedaj pa je parlament na počitnicah in Kossnth s<> je zopet obrabril, da izpolni zahtev«' lirv.itsko-srltskf koalicije. Ministrski svet j«- sklenil revizijo nagodne. I o so zahtevali podban X i k o 1 i č in njegovi somišljeniki. Nadalje imajo Hrvati dobiti nove hrvatske sekcije pri skupnih ministrstvih in Železniške investicije in kdo ve. kaj še. (V bo hrvatsko-srbska koalicija še nadalje tako agitirala in prirejala shode, se bo dal Kossnth do jeseni še takt* ost rušit i. da bo že na krožniku ponujal Hrvatom »Veliko Hrvatsko«. Programu hrvatsko -srbske koalicije se napoveduje zmaga.
Trgovinska pogajanja s Srbijo.
1) n n a j . IS. julija. Pogajanja s Srbijo radi trgovinske pogodbe na-
predujejo zelo počasi in ni se nadejati, da bi se že v doglednem časti moglo doseči sporazumijenje. Danes so imeli obojestranski delegati sejo. ki se bo nadaljevala še prihodnji teden. Nato se bodo pogajanja odgodila do jeseni.
Dogodki na Ruskem.
P e t r r) g r a d , 18. julija. Državno pravdništvo je dvignilo obtožbo proti poslancem, ki so po razpustu prve dume 23. julija 1906. podpisali v Viborgu manifest na narod. Obtoženih je 109 bivših poslancev.
Moskva. IS. julija. Xa Volgi je napadlo 12 roparjev parnik »jLu-binov«. Na krov so vrgli bombo, ki je eksplodirala in poškodovnhi -troje, da se je parnik takoj moral ustaviti. Nato so zločinci vlomili v poštni oddelek in si prisvojili 35.000 rabljev. Roparji so ubili dva vojaka iu policijskega komisarja, ranili pa ka-pitana in več potnikov.
Pet r ograd, \<. julija. Ministrski svet je dovolil, da smejo dijaki na visokih šolali snovati društva, ki niso v nasprotstvn z obstoječimi zakoni.
Dopisi.
Iz Opatije* Slavnost prostovoljnega gasilnega društva V o losko-Opatija se je vršila v nedeljo, 14. t. m. in je izpadla nad vse sijajno. Že v jutru pri blagoslov-ljenju orodja in pri maši, katera se je služila pred volosko cerkvijo na prostem, se je videlo, da se občinstvo zelo ranima za to prepotr <=-bno društvo. Na žalost se mora opaziti samo to, da je bilo zastopano od zunanjih gasilnih društev poleg opatij-skega samo Postojnsko gasilno društvo in kranjska deželna zveza gasilnih društev po svojem vrlem podpredsedniku g. Pet rižu. Ko se je slavnost pred cerkvijo z vršila, razvrstila so se navzoča društva, na čelu volosko društvo in odkorakala proti Narodnemu domu. Med potjo so defilirala društva pred načelniki kranjske zveze, opatijskega in voloskega drus'.va ob igranju c kr. godbe pes-polka grof delačič z Reke. Frispevši v Narodni dom v Voloski, so se posedli člani vseh prisotnih druste 7 in se do obeda ob igranju vojaške godbe dobro zabavali Po zaužitju juhe je vstal g. PetriČ, kateri je zastopal, kakor že omenjeno, zvezo kranjskih gasilnih društev, in s prekrasnimi be-
LISTEK.
Osemurni delavnik v železniškem prometu.
Napisal Rudolf Šega.
„E i g h t hours vvork, e i g h t hours play,
eight hours sleep and eight shillings a day.a
Ta izrek angleških delavskih zve/, je našel vedno največji odmev pri vseh delavcih. »And eight shillings a day« so se le pozneje dodali — radi rime namreč. Ta zahteva delavcev, da s*- naj '24 dnevnih ur na ta način porazdeli, je že stara. Ta sen je takorekoe živel stoletja v zgodovini dela. kot ideal, po katerem so hrepeneli, na katerega so upali, za katerega so delali. In z zadoščenjem moramo priznati, da se je delavstvu v nekaterih strokah že posrečilo doseči ta svoj eilj. Od 1. maja 1890. I. zahtevajo delavci vseh industrialnih kulturnih držav, da se uvede osemurni delavni čas in sieer za vse stroke brez razlike, ('vede naj se ga ne glede na delavno eneržijo posameznih narodov.
Delavci zahtevajo, da se jim doba in trud vsakdanjega dehi skrajša,
da se jim na ta način omogoči življenje, vsaj nekoliko podobno onemu, kakršnega imajo posedujoči sloji. Obenem s to zahtevo na delavci spajajo ludi mezdnopolitične namene, tipajo, da bodo vsled le redukeije de-tavuega č.isa  naprnvili  prostor brez-
poselnim delavcem. Ker poten ne bo več tak») velikega ponujanja delavskih sil. bodo lahko dosegli zvišanje mezd«-.
Eno najbolj naivnih oblik, v kakršnih so zahtevali osemurni delavnik, ima pač oni zakonski načrt, katerega ji- predložil   L18SH. v angleški zbornici poslanec Ohanning. Po tem zakonu ne sme nihče dalj č,,^;i delati nego 8 ur mi dan. v tednu torej 4S ur. Ravnotako ne sme nihče ('"iigi (»sebi dovoliti ali jo pa do tega pripraviti, dn dela dalj nego 8 nr. in to na su hem, kakor mi vodi; izjema je pri ne srečali. Kdor prestopi ta zakon, mora plačati kužen 10-  100 Funtov šter lingov.
To gibanje, da se skrajša delavni čas. je brezdvomno zdravo in popolnoma upravičeno. Saj gre pri tem vendar za najdražji zaklad vsakega naroda za njegovo delavsko i noč.
Stroj, kateremu neprenehoma dovajamo moč, doseže svoj dnevni delavni maksimum pri največjem številu ur. Človeku se pa ne more neprenehoma    od    zunaj nadomeščati
porabljene moči. Človek potrebuje k temu počitku, časa. v katerem zbiru svoje moči in sile, katere j«' polagoma vporabil pri delu. Vsled tega more človek h' gotovo dobo dnevu enakomerno debni, namreč toliko časa, kolikor zadoščajo v telesu zbrane moči. t'e ravno delovanje takoj ne poneha, ko se prestopi to mejo, je temu vzrok edinble eneržija človeške volje. Toda z vsako uro, ki presega to mejo. se manjša delavni efekt. In če traja tu čezmerni delavni čas gotovo dobo, tedaj delavec vsled utruje-nja tudi v prvih urah svojega delovanja ne bo napravil onega kol v začetku in bo vedno manj in manj zmožen za delo. Iz tegu tudi sledi, da človek često pri daljši delavni dobi manj napravi nego pri krajši.
Toda uvedba osemurnega delavnika ni samo velikega gospodarskega pomena, temveč vpliva razven tega tudi na zdravje in na kulturni nivo delavskih slojev. Zdravje delavčeve« bi se vsled redukcije delavnega časa iz več vzrokov /.boljšalo. Vsled tega skrajšanja ld se delavna moč manj izrabila; ne sme se torej določiti previsoke maksimalne meje za delavni čas da ne trpi škode zdravje delavčevo. <i!j zdrave socialne politike mora biti skrb, da se vedno in povsod varuje to mejo in da se je nikjer ne prekorači. Pravo bogastvo ljudstva obstoji v onem prostem času, ki pre-
ostaja vsem po končanem delu, in vprašanje o dolgosti delavnika je vprašanje o stanju civilizacije.
Redukcija delavnega časa bi tudi vsled tega pospeševala zdravje de lavčevo. ker bi vsled skrajšanja delavne dobe puščali oni zdravju škodljivi uplivi med delom manjše posledice. Tu je delavec izpostavljen vetru mokroti, največjim temperaturnim izpremembam. tam mora zopet vdihavati prah. strupen plin in paro itd. Posledica tega je, da nastajajo za posamezne stroke posebne bolezni, ki napravijo delavca prej ali slej nezmožnega za delo, oziroma provzroči-jo njegovo smrt.
Od telesnega zdravja delavčevega je pa odvisno tudi njegovo duševno stanje. Popolnoma brezmiselno je. če kdo trdi, da more duševnemu zdravju škodovati edinole predolgo duševno delo. Predolgo telesno delo ravno tako upliva na duševno zdravje, samo s tem razločkom, da telesno delo neposredno upliva, duševno pa posredno. kajti če vsled telesnega prenapora oslabe mišice, tedaj oslabe obenem tudi živci, saj je moč živ cev  odvisna od mišic.
Seveda bo skrajšanje delavnega časa le takrat ugodno uplivalo, če bo delavec svoj prosti čas prav uporabil. Človek se najboljše ne odpočije, ce ničesar ne dela, s tem kvečjemu svojo moč hrani; boljše upliva delo-
vanje, pri katerem se gibljejo one mišice, katerih se pri rednem delu ne rabi.
Vsled skrajšanja delavnega časa na osem ur bi bilo brezdvomno tudi delavčevo družinsko življenj*1 popolnoma drugo, nego je zdaj. Ta prosti čas bi delavca dovedel tja, kamor ga kliči' njegova najsvetejša dolžnost v njegovo hišo, v krog njegove družine.
Nekateri mislijo, da bi delavci vsled tega bolj pili in zapravljali — toda temu nasprotujejo izkušnji4. V Avstraliji, kjer je osemurni delavnik skoraj splošno že uvoden, se pečajo delavci v svojem prostem času s športom in igrami, združujejo se v bralnih in izobraževalnih društvih, napravi j a jo skupne izlete ali pa delajo v hiši in na vrtu. Zakaj pa kar naenkrat ta skrb za moralo in nra\ ni blagor nižjih slojev | To je pač bolj zapreka, nego pa pomislek, če vidimo, kako prazno in nizko je cesto ono, s čimer takozvani izobraženi in višji sloji izpolnjujejo svoj čezmerni in često nezasluženi prosti čas.
Neugodne posledice skrajšanja delavnega časa so tlo zdaj le tam opazili, kjer so si' obenem s skrajšanjem
delavnega Časa znižale plače.
*      * *
Kdaj se je to gibanje začelo pri železniških uslužbencih, ne moremo natančno določiti.
J
sedami oČrtal vrednost gasilnih društev, njih pravi smisel in končno trikratno nazdravil  predsedniku imenovane zveze, vzor gasilcu g. Dober-letu.   Godba je zaigrala tuš, potem pa takoj nNaprej zastava slave", kateri komad je bil z navdušenjem pozdravljen    Ob treh popoldne so odkorakala društva na veselični prostor y Opatijo,   kjer  se je ob 4. pričela ljudska gozdna veselioa, prva v Opatiji te vrste. Občinstva se je nabralo, da se je kar vse trlo. Godba je igrala, a mladi in    stari    svet    se je vrtil, da je bilo pač veselje gledati. Društvo je točilo na svoj račun pivo združenih  pivovaren   Žalec in Laški trg, katero pivo je želo v dobroti vseobčo pohvalo.   Prostor   je   bil prekrasno okrasen. Na njem se je moglo dobiti razen piva in   vina   tudi  vse drugo, kar je človek  le poželel,   za kar gre glavna zahvala seveda gospodu B o -goviću, kateri je šel društvu v vsakem pogledu na roko.   Zvečer je bil prostor krasno   električno razsvetljen s preko 400 žarnicami. Ne smemo pa pozabiti plemenite radodarnosti ravnateljstva opatijske elektrarne, katera je električno razsvetljavo za vso noč društvu brezplačno odstopila in s tem prihranila  društvu  znaten potrošek. Ura je bila  že  zdavnaj   polnoči, ali plesišče in mize na prostoru so bile še vedno polne ljubiteljev plesa. Hrvaško pevsko  društvo  „Lovoru je ta večer nastopilo korporativno in že po svoji  stari  navadi  pod vrlim pevo-vodjem   g.   Ger vaj som prepevalo samo prekrasne pesmi in s tem spravilo vso   slavnost   še v lepšo luč, za kar se mora pač društvu priznati naj-prisrcnejša zahvala.   Vsa slavnost kakor tudi  gozdna veselica je prošla v najlepšem   redu,  in  kar je glavno, društvo, katero je mlado in še revno, pomoglo si je zopet s pomočjo raznih korporacij in oseb   do precej lepega Čistega  dobička.   Mi  pa, ki smo se prav dobro   zabavali  na tej od tega društva prirejeni slavnosti, pa želimo, da bi društvo uspevalo in cvelo, kar moremo  že sedaj društvu zagotoviti, samo če bo šlo tako naprej.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 19. julija.
— »Hribarja ni v agrarni zvezi", tako klepetata „Gorica" in „Primorski list". Hribar vendar ni zastopnik kmetskih občin, ampak vo-lilcev mestne občine ljubljanske. V agrarni zvezi torej nima ničesar iskati. Če bi uredniki klerikalnih listov preje premislili, kar d ame-ravajo zapisati, pa bi ne zapis/ Ji to-likrat takih bedastoč.
— Zvestoba načelom-    Piše se nam: Na shodu   v Ribnici,,    ki so ga priredili ne dolgo tega „Nov odobarji", smo čuli tudi patetično be* ,edo: Zvestoba načelom je prva stv ar vsakega politika.   Lepa  je   ta ber ,eda in čast možem,   ki   se tega nau' ia drže. Na shodu v Ribnici smo  f dišali tudi dr. Ravniharja.   Med »drugim je tudi povedal svoje mnenje    0 klerikalizmu. Njegov   govor   lahke    čitate v njegovem leibjournalu.  T d dni sem bil po opravkih  v  Ljublj' AIU"  m  sem imel priliko  govoriti z   različnimi gospodi med drugim  tudi     0 dr. Ravniharju. Izvedel  sem  ne gaj jako zanimivega in značilnega.  J Povedalo se mi je, da je dr. Ravnina r SVoj čas sestavil nov program za na rodno-napredno stranko. V tem progr amu je glede klerikalizma zavzel r najskrajnejše proti-klerikalr l0 stališče — dočim je
4
na sIm^R* t Ribnici govoril ravno nasprotno. Opozarjamo Vas, da ima izvrševalni odbor narodno-napredne stranke v rokah tisti program. Iz njega in iz ribniškega govora dr. Ravniharja se lahko prepričate, daje dr. Ravnihar tekom enega leta popolnoma premenil svoje prepričanje. Zvestoba načelom, ta je doma pri „gospodarski stranki".
— Res je! n Slovenec piše snoči: „ Ž upnik Vrhovnik je poslal nazaj diplomo častnega članstva pevskega društva „Ljubljane". S tem je najbolj osvetlil sebe." — Enkrat je „Slovenec" zapisal resnico. Župnik gosp. Vrhovnik je s tem osvetlil, d a obsoja sleparijo, ki se je zgo -dila na občnem zboru tega društva. Kot častivreden in pošten mož ne more imeti več opravka z društvom, ki nosi sedaj prigoljufano zastavo po svetu, zastavo, ki so jo kupili napredujaki in na kateri vise od naprednjakov darovani trakovi. Biti častni član takega društva ni nobena čast, nasprotno, in zato si je g. župnik Vrhovnik, s svojim možatim nastopom pridobil le novih simpatij pri vseh spodobnih ljudeh.
— Peticije za slovensko vseučilišče in sploh slovenske sole
so poslali: društvo rokodelcev tobačne tovarne v Ljubljani, občina Šent Jernej, krajni šolski svet, gasilno društvo in podružnica čebelarskega društva v Št. Jerneju.
— Iz učiteljskih krogovt Znaso je, da M je večina učiteljev na Vrhniki dala zapeljati od kaplana in Ma-
rovta, da so volili ž njima. Bili so v resnici toli   naivni,   da so verjeli, da njuna  stranka  ni   klerikalna, ampak sta samo proti  g. Jelovšku v opoziciji. Radi tega postopanja ondotnih tovarišev je bilo kranjsko učiteljstvo razburjeno.  To  so jim pri okr. učiteljski   konferenci   tudi   povedali v obraz.   Sedaj se hodijo  izgovarjat v Ljubljaao, da oni niso klerikalci, ampak so samo volili s-kaplanom. Kaj pa hočejo še več?! Osebe tu ne pridejo prav aič v postev. S katero stranko kdo voli, k tisti v  resnici pripada, akoravno  v   družbi   d-rugaČ* govori. Taiih liberalcev,   ki  so po gostilnah in v raznih dražbah naši, volijo pa s klerikalci, nas bog obvaruj. Obvaruj nas pa bog še posebej takih učiteljev, ki niti zase ae vedo,   kaj jim koristi ter se bratijo iz osebnega sovraštva s klerikalci.   Oni  izdajajo   nehote ves svoj stan. Tovariši na Vrhniki, ne delajte sramote zavednemu učiteljstvu!
— Občinske volitve v Trbovljah. Iz laškega okraja se nam piše: Čas novih občinskih volitev v Tr~ bovljah se bliža. Boj bode srdit, ko ne kmalu kdaj. Nasprotnik se pripravlja ter pazno gleda na vse kretanje v narodnih vrstah. Zato pa: vse, kar narodno čuti v občini trboveljski, naj se sklopi! Vsako osobnost, slednjo mržnjo v stran ter vsi solidarni na plan! Tuše gre za narodno čast Slovencev! Oholi tujec naj nam ne gospodari. Torej složno v boj za naša prava! Pozor vsepovsod! Sovrag je čuječ in buden na vsej črti. Ne dajte se preslepiti, Slovenci!   Pokažite, da ste domačini
I ter da vam je rodna zamlja nad vse 1 draga! Neustrašeno in pogumno v ' boj! Trbovlje morajo o.-tati naše !
— Manoat občinskega svetlika je, kakor se čuje, položil ravnatelj g. Ivan Šubic.
— To (o gospodarstvo I Lahi in slovenski klerikalci so naprtili ubogi goriški deseti luksurijozno deželno blaznico, preračunjeuo sprva nad 1,100000 K. Kupili so za njo štirikrat predra.g svet v Gorici na najneprirnernejše m kraju, samo da bo v Gorici. Vsa dela- so oddali laškim podjetnikom. Ker se ti podjetniki ne drže terminar bo blaanica — če poj de po sreči — najmanj eno leto pozneje otvorjena, k-aker je bilo določeno. Najlepše pa je, da so vsi računi prekoračeni in da bo stroš.kov več stotisoč kron več! To je gospotlarstvo! Delali so brez glave kar tjavendan. Vrtali so v zemljo za vodnjake, "/rtali so, prevrtali vodno plast h i vrtali dalje — in vrtali bi do sred e nemi je, ali do vode ne bi prišli, ker je bila voda zgoraj. Trošek na tro^ek po neumnosti !
— Imenovanje« Kancelijski ofi-cijant pri sodišču v (borici g. Josip Macarol je imenovan za kanee-lista.
— Katodna naša atlačnost. Z
bregov I)ravinje se nam piše 18. julija t. L z   Kakor so javili slovenski časopisi,   prešlo je posestvo umrlega slovenskoga trgovca Ivanuša v Potican ah v  roke  tamošnjega nemčurja Sime. To dejstvo je celjska „Domovina"   r»rav  umestno  in opravičeno ožigosal a. Tako se pač   godi pri nas skoraj   pevsod! Brige in pažnje premalo :  sovrag pa kaj budno gleda na vsako   priliko. Kaj nam koristijo kapitali po naših denarnih zavodih, če jih pa n^ investiramo r Kaj hasne vse oblastno poudarjanje narodnega mišljenj a posamnikov naših!  Kadar se pa gre la to,   da bi posegli v žep v reši t e-v naše posesti, so pa gluhi in slepi . . .  Na tak način ni Čudo, ri da se naše  ozemlje krči ter  da se ; oholo šopiri naš sovrag! — Na sličec* I način,, ko Ivanuševa imovina, postale- j j a nedavno v mariborski okolici večje posestvo last nemčurjev. Seve, mariborski gospodje osrečevatelji in rešl!ci našega   „ dobrega   ljudstva"   mo poskrbeti za podružnico klerikalne kranjske   „Zadružne  sveze* in poljčanski župnik  Cilenšek. pa nima nujnejšega dela, nego da dela za. priklopitov on-dotne  posojilnice  h kranjski duho-venski   denarji   organizaciji. Tužna nam raajka! — Vsepovsod na« Spod. Štajerskem   7lada apatičnost, mlač-nost. Skrajni Čas je, da se nova „Narodna stranka" loti tudi gmotnih zadev t. j. v zadevah  našega, kredita,, plodonosna  investacije naših kapita-lov, ozbiljnega dela. Klerikalci započeli so na. lastao pest gospodarstv3ni boj:   vide novo posojilnico v Ce!ju! Temu  nasproti   treba  protiakcijo, a previdne,   stroko vn J podprte! Torej hitro na delo, dokler je Čas. — Ne   2akajmo,  da nas sovražnik, povsod obkoli. S samim tarnanj em, jadi-kovanjem  ne  opravimo  ničema. Pii kupici vina in pri kartah ne bodena.0
Pral etično so žareli delovati v Avstraliji, kjer dela sploh tri četrtine dela vcev osem ur na dan. in tudi železniški delavci ne delajo približno od le/ca 1870. već nego osem ur na dan, in sicer v delavnicah kakor tudi v f/rometni službi.
Na Angleškem, kjer m- j«' rodilo to gibanje, se je šele meseca marca 1888. deloma posrečilo, uvrsti osemurni delavnik. Mestni svet v Hud-dersfieldu se je namreč odločil, da skrajša delavni čas uslužbencev pri mestnem tramvaju od 14 na H ur.
Od leta 1888. je bilo na Angleškem javno mnenje za delavce ugodnejše. Iz tega dejstva si lahko tudi razlagamo uspehe delavcev L 1889. Londonski grofovski Bve1 je skrajšal delavni čas svojih uslužbencev na 8 ur. Vsled ukaza > Kail\va> sRegula-tion-Acta« so bile železniške družbe primorane naznanjevati vsako leto trgovski oblasti gotove podatke o dolgosti delavnega časa svojih uslužbencev.
Ko se je zgodila velika nesreča v Thiersku je Midland Hailwav ( om-pany izdala za svoje uslužbence poseben delavski red, ki je skrajšal delavni čas tudi za signalne stražnike v vseh slučajih na 12 ur.
Board of Trade je leta 1892. sestavila vse nezgode, ki so se zgodile
od leta 1884. in pri katerih so železniški nadzorniki v svojih poročilih o teh nezgodah navajali kot vzrok predolgo delavno dobo. Število teh nezgod znaš;, v teku 8 Id (1884. 18910
— 65.
Naj  navedemo  le nekatere teb nezgod!
Dne 25. novembra 1887. sta za dela na North Kasi crn železnici dva tovorna vlaka skupaj. Strojevodja enega vlaka je bil prejšnji dan 171/2 ur v službi, potem je 7'/, ure počival ter je šel nato zopet v službo. Ko se je zgodila nesreča, je bil že l3Va ar v službi, ostal bi še nadaljne ure, če bi se nesreča ne zgodila. Strojevodja drugega vlaka jc bil skoraj 14 ur v službi in bi moral biti 18 ur, če bi šlo vse dobro.
4. oktobra 18S9. je zadel na London and North Western-železnici osebni vlak ob dve lokomotivi. Vsi strojevodji in kurjači, ki so bili pri tej nezgodi, bi morali biti 121 /% do 14:/, ur v službi, če bi ne prišlo do te nezgode; strojevodja in kurjač enega stroja sta bila že 12 ur v službi. Poročilo kralj, nadzornika pravi, da so imeli uslužbenci prejšnji dan prost, ne smatra pa tega kot opravičilo.
Dne 24. decembra  1S90.  je zadel ua Oreat Northei n-železnici osebni
vlak Lancasbire and Vorksiiire-železnice  ob stroj  (iveat Northern-želez:-
nice. Strojevodja in kurjač tega stroja sta bila že        t are v službi.
Največje nezgode so se zgodile na majhnih železnicah. Tako sta zadela dva vlaka na Dublin \Vicklo\v and \Ve\i'oiMl /ele/niei. Osobje teh vlakov je bilo 1<>1 , do 191 2 nr v službi. Enak slučaj se je zgodil na Midland and South \Vestern Juncti-
on-železnici v južnem Walesu dne 1(5. oktobru, 1891. Pri ranžiranju tovornega vlaka je prišel-vlakovodja med dva voza. Ta vlakovodja je bil celih 221/* ur neprenehoma v službi. Dovolj žalostno bi že bilo, pravi o leni slučaju uradno inšpekcijsko poročilo majorja Marindina. če bi bila ta čezmerna delavna doba tudi le posamezen slučaj; toda pri opazovanju posameznost i j sem videl, da je bil ponesrečeni vlakovodja zadnjih 27 dni svojega življenja skozi 24 dni povprečno po 13 ur na dan v službi, zadnje tri dni pa celo po 18n/4 ur. In slučaj tega uslužbenca seveda ni bil le izjema pri tej železnici, temveč takorekoč zgled za mnoge druge slučaje te vrste. Vzrok teh nedostat-kov so predvsem slabe premoženjske razmere te majhne železniške družbe. (Dalje prihodnjič.)
rešili našo narodne/ posest. Resni bodimo in ne mlačni, pa  —  delajmo!
Br anirod.
— Sprejemnega Izpita za I. letnik o. kr. moškega učiteljišča v LJubljani, ki se je vršil 12., 13., 16. in 17. julija, se je udeležilo 77 prosilcev. Od teh jih je bilo 41 sprejetih. Ker v I. letniku za več gojencev ni prostora, odpade sprejemni izpit v jesenskem terminu.
— Poročil se je včeraj notarski kandidat g. dr. Josip Krevel z gdč. Marto Re i oho v o, hčerko ravnatelja c. kr. deželnega plačilnega urada   čestitamo!
— Veliko veselico na Zgornjem Bolniku priredi pevsko društvo nSiavecu dne 4. avgusta t. 1. z najraznovrstnejšim in vsestransko zabavnim sporedom. Sodeluje ljubljanska društvena godba. — Dne 2 5. avgusta t. 1 pa se udeleži nolavecu korporativno z zastavo velike narodne slavnosti povodom razvitja zastave bratskega pevskega društva „Ilirija" pri S*r. Jakobu v Trstu.
— Napredna opozicija v pevskem društvu „Ljubljana" je poslala odboru izjavo, da izstopa iz društva.
— Sprejem UČeneev na novoustanovljeni c. kr. strokovni šoli za pletarstvo  in vrborejo v Radovljici na Gorenjskem.   Na c. kr. strokovni šoli za pletarstvo in  vrborejo v Radovljici na Gorenjskem  se sprejme večje število učencev. Le-ti se delijo v tri vrste:  a) pripravnike,  b) redne obiskovalce in c) izvanredne obiskovalce. Pripravniki so oni učenci,, katari se še za časa obiska ljudske j šole pripravljajo za redni obisk teča^ | jev in se hodijo v določenih prostih j urah vadit v ročnem   kretanju pletarstva.   Redni obiskovalci   so j oni učenci, ki so dovršili vse razrede j ljudske šole in ki vstopijo v stalni j pouk z namenom, da se tu popolnoma izurijo v pletarstvu in vrboreji ter po dovršenem pouku svoje znanje izkoristijo na tem polju domače industrije.   Izvanredni učenci sc oni obiskovalci,  kateri so v pletarstvu že deloma izurjeni in samo še želijo izpopolniti svoje znanje. Sem spadajo tudi oni pomožni kmetijski delavci, ki se žele naučiti priprostih pletarskih del, da jih kot svoj postranski  zaslužek izvršujejo v zimskem času.   Tečaj na strokovni pletarski Šoli traja tri leta in se vsako leto prione z mesecem septembrom in konča koncem aprila. Pogoji za sprejem so sledeči:   3prejme se učenca vsak čas, vendar je potrebno, da se priglasi pred začetkom učne dobe, t. j. pred  1.  septembrom in vsaj do 20. avgusta. Priglasiti se je vodstvu c. kr. pletarske Šole ali pa lokala amu odboru te šole v Radovljici.   Doprinesti je krstni list ter £priČeva!o dovršene ljudske šole. Isto-tAko je potrebno spričevalo županstva o nravnosti in oventuaino tudi zdravniško spričevalo. Pouk v pletarstvu in vrboreji je brezplačen. Po dokončanem tečaju konec aprila bo vsaksmu učencu presto ali iti na počitnice  ali  ostati v plenarni ter so ondi tudi Čez polejsi čas s svojim d^ tedaj   pridobljenim   znanj sm  služi ui novoe.   Strokovna šola v Radovljici je ustanovljena v prvi vrsti za obiskoval ze radovljiškega okraja, kateri imajo pri vsprejemu prednost, sprejemajo se pa tudi učenci drugih krajev iz Dolenjska, No branjske, Primorske, Štajerske in KoroSke.   D o stave k. Visoka o. kr. naučna uprava jo pri ustanovitvi strokovne Šole sa pletarstvo in vrborejo v Radovljici imeia pred očmi agolj zboljšanje gmotnega položaja domaČega prebivalstva. Ker so  v radovljiškem  okraju   dani vsi pogoji za uspešno vrborejo in se. tudi po raznih  vaseh   tega  okraja peča ljudstvo s pletarstvom na dosedanji pripros'i način, hotela je visoka o. kr. učna uprava z ustanovitvijo pletar-ske šole dati priliko, da se ta stroka domače   industrije   privede na višek modernega razvitka in tako postane nov vir domačomu blagostanju. Z  ozirom  na  ta blagohotni namen visoke naučne uprave pozivlje podpisani lokalni odbor starše in varuh3 za ta uk sposobnih otrok, da porabijo ugodno priliko, ki se nudi mladini v njen prihodnji blagor.   Pletarstvo je obrt, ki se danes nahaja v najboljšem razvoju in delavci te stroke spadajo med najboljše plačane delavske moči današnjega Časa.   Podpisani odbor je pripravljen dati vsa nadaljna pojasnila tako glede sprejema učencev v pletarsko   šolo,   kakor   tudi glede oskrbe   njih  ter  pozivlje  starše in druge poklicane činitelje, da se zaupno obrnejo do njega.
— Nedeljski počitek. Danes je izšel deželni zakonik, ki prinaša spremembo naredbe glede nedeljskega počitka.
— Vojaška plavalnica. Poročali smo že včeraj o nesreči, ki seje zgodila v vojaški plavalnici. Dopoldan so se kopali, kakor običajno, vojaki, med njimi trije sanitetni vojaki. Ti vojaki se uče šele plavati, vendar
pa so že napredovali toliko, da p0% skušajo že sami plavati. Trije sani. tetni vojaki so Šli od plitve vode ob levem bregu predaleč proti desnem^ bregu, kjer je voda globoka. Eden od teh je naenkrat izginil pod vodo. Mitro so mu skočili na pomoč, ali prepozno. Vsi rešilni poskusi so bilj zaman. Kakor čujemo, so zdravnic konstatirali, da je imel nesrečnik srčno napako. Nesreča je to, in kako: se nam zatrjuje, ne zadene nikogar krivda. Kazalo pa bi vseeno, da se v vojaški plavalnici napravijo znamenja, kje preneha plitva kopel.
— Izlet ns- Menino! Opozar. jamo na ta izlet zlasti Ljubljančane turiste. KamniČani, Gornjegrajci iQ Vrančani ter Celjani se ga udeležijo v precejšnjem številu. Sestanek je do. poldan okoli 10. ure pri gornjegraj. ski koči. Sedaj je na Menini kraaoo, ker cvete rododendron najbujnejše. Ljubljančani se podajo v soboto zve-čer v Kamnik, potem zjutraj pa g KamniČani z vozovi v Tuhinj in pej na goro. Pojasnila daje v Kamniku predsednik kamniške p odružnice S. P. D. g. Kemperle, trgovec, oziroma savin-ske podružnice S. P. D. načelnik g Kocbek v Gornjem gradu.
— V zadevi gospoda Janki
Planeckega poroča „Sloveneca napačno, da se je iz Dobrove peljal v Podhrdo. Soproga postaj enačelnika g. Lovra Test ena v Podr-rdu J3 brzojavila svojemu stricu g. End i c herju, da P/aneckega ni bilo prj nji. Ker je gospa Pokorni, hčerka tovarnarja Kalmusa na Opekarski 3esti, videla Praneckega na C un aj kjer ima Pianecki sestro Ivo, je ir; . goče, da je pri nji na nje začasnem letovišču Gainfarn pri Voslau.
— „Sokol11 v Šiški napravi v
nedeljo dne 21. t. m. pešizletv Ivled-vode in nazaj. Zbirališče ob pol dveh v  telovadnici   šišenskega  ,,Sokola'1. Želeti je, da se pešizleta udeleže starejši člani.
— Radeckege veteran umrl
V Spodnji Šiški je umrl predvčerajšnjim po kratki  bolezni  g. Matija Žigur v 36. letu.   Pokajnik je bi! 1. 1842. potrjen k  17. polku te: udeležil bitke 1. 1848. ia 184$. pod vodstvom  slavnega  maršala Raaeo kega kot podčastnik in zastavonoša. Pokojni Žigur je  bil  aa Kranjskem eden  zadnjih   še  žive jih takozvanih „grenadirjeva,  ki so nosili historično znano „medvedjo kapo«11. Od 1. 18 ko se je ustanovil tu nkranjski v ški veteranski kora, :nu je bil Žigur ves 3as redni član ir* 20 let njegov komi stotnik.    Vslec  svojega odk:: tega značaja in vnetega rcPoljub;& j* bil   povsod  priljubljen in spoštovan — Danes ob 6. pop je  bil njj-gor pegreb.   Rodi  vrlamu rnožu spomin l
— Hotelska družba „Triglav1
vzbuja pri občinstvu vodno večje za laimanja in se tudi število ud^elnikov množi. Čeprav potrabna glavnu E 800.00& kron aa- ni pokrita. Opazi jemo posebno, da se rodoljubi za podjatjje še boij zanimajo, ko so ogledali krasne moderne- naprav t in lepo razvrstitev pesamnih objektov Vsak, ki si to krasno skupino ogledi je prijetno iznenađen in prizna, da ni pričakoval, da se je pripre^vijal nsmu odboru posrečilo za tako nizke ceno pridobiti take obširne in kri agradbe. Tudi tujci se o podjetju li skavo izrekajo. Nekateri malenk -nedostatku, ki so bili od začetka ne izogibni, so se že odpravili, ^ako. (J je danes vsakdo zadovoljen s stanv vanjem in restavracijo. Kar se nabiranja udaležnikov, opozarjam; naše zaupnike, da pojasnijo vsakem: interesentu, da po načrtu pravil n ben udeležnik ne bo obvezan z-svojo vlogo aii kaj doplačati in i je torej njegova udele-žba omejei na že vplačani delež. To naj se pc sebno uvažuje, ker mislijo nek i da je treba pri družbah z omejen zavezo kakor pri zadrugah jamčiti 5 z enakim zneskom. To je pa pri ho telski družbi . Triglav- popjlnom izključeno in je tudi utemeljeni zakonu.
— Bedni občni zbor dežcioe zadruge brivcev, frizerjev in las ničarjev v Ljubljani se je vri
Četrtek, dne 18. julija v restav „Ilirija". Navzočih je bilo jako | število   zadružnih   Članov, aadi instruktor  g. dr. Biodig  in kot i* s topni k oblasti magistratni svetu Ivan  Šešek.   Načelnik gospod M»w Valeutič pozdravi navzoče, kon.statuj« sklepčnost in otvori zborovanje. Po ročilo   zadružnega načelstva vzelo na znanje.   Ker  se zapisni gospod  VlahoviČ  občnega zbora u udeležil in je bil zapisnik pomanjkljivi in površno  sestavljen, je predlaga g. Franchetti,  da  občni  zbor izreč< zapisnikarju  svoje  ogorčenje in zaupnico. Iz pororoČila blagajnika )' posneti, da je bilo L 1900. 241 krol 60 h  dohodkov in  14f> K 42 h i« datkov.  Zadružno premoženje z raz nimi  terjatvami  znaša 611 K 7*2 b Preglednik računov gosp. FrankheiB naznani, da so se knjige, računi i> blagajna natanko pregledali in se j1 našlo vse v najlepšem redu ter pred
laga, da se izreče načelniku za točno vodstvo v imenu občnega zbora zahvala.  V odbor bolniške blagajne so bili z vsklikom  voljeni gosp. Franc Ferkula in Fran Zaje, v nadzorovalni odbor g. Fran Sopčic, za namestnika g. Mate Bukovčan.   Za zastopnika k pomočniškemu zboru  g.  Mate Valentič in Eng. Franchetti. Načelnik g. Valentič je predlagal, da se naj za   izpremembo   pravil   po novem obrtnem redu pooblasti zadružno na-čelstvo. Gospod Franchetti stavi dodatni  predlog,   da  se naj   povabi k sestavi pravil vse v Ljubljani stanujoče Člane kot posredovalne. (Sprejeto^.    Zadružni instruktor gosp. dr. Blodig  poroča o važni   določbi novega obrtnega reda, ki določa, da se bo moral v bodoče vsak  vajenec pri nastopu učne dobe izkazati z zdravniškim izpricevalom. Gosp. Franchetti omenja,   da   bi   bilo   tudi   umestno, da se od   vsakega  vajenca zahteva, da je dovršil najmanje 4—5 razredov ljudske šole z dobrim  uspehom. To bi pripomoglo k temu, da bi se vajenci z večjim uspehom posvetili strokovnemu pouku in da bi se ljudsko šolstvo na Kranjskem bolj razširilo. Gospod zadružni instruktor priporoča, da bi se za člane in pomočnike vršil tečaj o manikuri.  Predlog  se je z navdušenjem   odobril.   Pri točki raznoterosti   se  je   sprejel predlog, da naj člani v bodoče vsakega ki bi pri raznih gledaliških predstavah   in ma--škaradah brez obrtne pravice izvrševal Šminkanje   in   nakitenja z vlasu-ijami, naznanijo obrtni oblasti. | sprejeto .) Gospod Franchetti stavi predlog, da se naj še letos  vrši tečaj za obrtno knjigovodstvo in da sse naj dela na  to,  da bi se v doglednem času vršil tudi tečaj za izdelovanje lasnih del in vlasulj. (sprejeto.) Dalje poroča načelnik,  da  c.  kr. deželna vlada  spremembo  pravil glede zvišanja zadružne doklade še do danes ni   odobrila,   kljub   temu,   da  so se pravila že pred 1 letom  in pol vložila, da  sploh   deže;na   vlada vsaki opravičeni želji zadruge   dela po nepotrebnem ovire in zavlačuje zadružne vloge  na  leta in leta in končno jih še neugodno  reši.   Pri tem poročilu se je vnela burna razprava. V debato so   posegli g.   Frankheim, Derganc, Valentič in Gjud, ki je predlagal, da se naj izvoli še enkrat deputacijo, ki se naj  pokloni  deželnemu predsedniku  in da  naj   prosi   za potrdilo pravil.   Temu   predlogu je odločno ugovarjal g. Franchetti, ki je omenil, da nimamo  nič več prositi, marveč da smo opravičeni po zakonu dovoljene spremembe zahtevati. Zadružno naČelstvo se je dosedaj vedno vladi klanjalo in ponižno prosilo,  da blagohotno  ustreže  raznim  željam zadružnim članom, a vkljub vsem prošnjam   in  poniževanju   vlada z zadrugo   postopa   prav  po mačehovsko.   Vsled   tega  pa   on   predlaga: Slavni  občni  zbor skleni pooblastiti zadružno načelstvo, da v najkrajšem času skliče protestni shod in na tega povabi  tudi  referenta c. kr. deželne vlade, zastopnika mestnega magistrata in pa zadružnega inštruktorja. Dalje predlaga, da se naj pooblasti zadružno načelstvo, da proti vladi izrazi ogorčenje in da vloži na c. kr. trgov, ministrstvu sledeči protest: Na rednem občnem  zboru,   dne   18. julija 1907 zbrani člani deželne zadruge brivcev, frizerjev  in   lasničarjev v Ljubljani, odločno  protestujejo,   da  dela c. kr. deželna vlada  izjemo   med drugimi deželami  glede  potrditve zadružnih pravil  § 4. in § 24.   Dalje  se tudi protestuje,   da c. kr.   deželna vlada potrditev zadružnih pravil toliko časa zavlačuje in s tem zadružno blagajno in interese zadružnih članov škoduje. Obenem se zahteva, da se v bodoče rešitev zadružnih vlog po nepotrebnem ne  zavlačujejo   ter da se   te vedno čimpreje  rešujejo, in pa da se v bodoče  ne  zahteva  korekture prostih tiskovin.   Predlog in protest se je z odobravanjem     enoglasno sprejel. Dalje predlaga g. Franchetti,  da naj zadružno   načelstvo   naprosi  c. kr. trgovsko   ministrstvo,   da Čimpreje izda vzorna zadružna pravila novega obrtnega zakona v slovenskem jeziku. Po rešitvi še nekaterih internih vlog se zadružni  načelnik zahvali članom in zastopnikom za navzočnost ter zaključi zborovanje. E. F.
— Šolska veselica v Gornjem Logatcu. Dne 14. t. m. so priredili v prostorih gorenjelogaške šole šolsko veselico na korist tamošnje šolske mladine. Uspeh, ki ga je dosegla ta veselica, je vsakega poslušalca presenetil. Vse točke sporeda so se izvedle z natančnostjo in preciznostjo. Izmed vseh pa je igra „Sanjavi Jankou, napravila na občinstvo največji vtisk. Igrali se jo, kakor smo Čuli otroci prvega in drugega razreda. Nihče ni pričakoval, da zamorejo otroci izvesti kaj takega. Vsaka malenkost je bila vpošteta. Izgovarjanje in obnašanje sanjavega Janka, čevljarčka in krojača in stare matere, kakor tudi nastop krasne vile in princeze je moral vsakega očarati. Zato pa so želi ti mladi igralci tudi med občinstvom obilo pohvale. S krasnim uspehom te
veselice je gotovo tudi obilo poplačan trud tamošnjega uČiteljstva, ki ga je imelo za napravo take veselioe. Želeti bi bilo, da se uprizori še večkrat kaka slična veselica, ki v resnioi nudi Človeku obilo užitka. Iz obilne udeležbe na tej veselioi, zlasti s strani uradništva pa se vidi, kako velike simpatije uživa naše učiteljstvo.
— Perilo so padrati. Fabri-kantje perila so sklenili podražiti pe-rilne izdelke za 10%.
— Nosretau V Praprotnem pri Št. Viški gori na Goriškem so sple« zali otroci z odraslimi na črešnjo, tako da so bili štirje na njej. Naj-gornjemu se al orni vrh, ki ž njim vred vrže se druge na tla. Med njimi je bil neki krojaški vajenec, ki je padel tako nesrečno na tla, da si je zlomil desno nogo in izpahnil levo roko. Tudi neki drugi je precej poškodovan. Kriva je nepremišljenost, da jih toliko  spleza na slabo drevo.
— Pri popravljanju streke
je padel lSletui Alojzij Gruden iz Lokve na Goriškem tako nesrečno, da si je zlomil levo roko, desno pa izvil.
— Žrtev pretepa- 32letni delavec Ferdinand Za petini v Trstu se je spri in stepel b tovarišem, ki mu je nevoščljiv dobrega zaslužka. Konec pretepa ie bil, da so Zapeti-nija težko ranjenega odnesli v bolnico, kjer je umrl.
— Čebelarski tečaj v I irski Bistrici pri g. A. ZnidarsiČu se vrši 21. t. m. Začetek ob 9. uri dopoldne. Predavali bodo gospodje nadučitelji: Humek, Likar, Likozar, Rojina in praktični čebelar g. Žnidaršič. Čebelarji Kranjske in sosedne Primorske se vabijo, da se v obilnem številu udeleže. Nekaj posebnega za čebelarja je že to, da ima priliko si ogledati vzorni Čebelnjak g. Žnidaršiča.
— Prostov gasilno društvo v
Hotedrsici priredi v nedeljo, dne 28 julija t. 1. na vrtu gosp. Korčeta javno veselico. Spored: 1. Sprejem gostov. 2. Godba. 3. SreČkanje. 4. Godba. 5. Šaljiva pošta. 6. Čarobna razsvetljava. 7. Prosta zabava in ples. Pri veselici svira narodna godba. Začetek ob treh popoldne. Vstopnina 40 v za osebo. Ker je Čisti dobiček namenjen za napravo novega gasilnega orodja, se preplačila hvaležno sprejemajo. V slučaju neugodnega vremena se preloži veselica na nedoločen čas.
—Letno poročilo štirirazredne ljudske dole v Črnomlju za leto
1906 07 prinaša najprej kratko zgodovino ljudske šole v Črnomlju (sestavil Leopold Podlogar). potem crtico o početku izseljevanja Belokranjcev v Ameriko (spisal F. Šetina), končno pa šolske vesti. Na zavodu je poučevalo 8 učnih moči 374 otrok, med temi 329 v vsakdanji šob. Za višji razred je bilo koncem leta sposobnih 267 dečkov in deklic.
— Izsiljevanje in nevarna grožnja. K 64 letni gostački Mariji Je raj iz Brezovice je prišel neznan človek, ko je snažila železniško progo med Brezovico in Logom, ter zahteval od nje denarja, češ, da je za-tožena pri železniškem mojstru zaradi zanemarjanja dela. Ker Jeraj ni imela denarja, ga ni dala. Neznanec jo je nato s palico udaril čez hrbet, da jo je lahko poškodoval, ter dejal, da jo bo tako pretepel, da ne bo mogla nikamor, če mu ne da ene krone. Orožniki so izsiljevalca izsledili v osebi posestnikovega sina Ivana Doli nar j a iz Lukovice. Sprva je tajil dejanje, potem je pa priznal.
— s,Črna banda11 v Pulju Razmere v Pulju so od zadnjih volitev prav podivjane. — Takozvana „na-jeta črna banda" je vedno „na delu", ne da bi bila od mestne policije ovirana ali nadlegovana. Pošten človek pred to črno druhaljo ni več varen življenja. V soboto večer je ta banda nekega komisariatnega adjunkta vojne mornarice skoraj do mrtvega pobila. V nedeljo je banda zahrbtno napadla par mornaričnih podčastnikov in nekaj drugih oseb, ker so na glasu, kakor Hrvatom prijazni. Iz pozitivnega vira se je izvedelo, da ima „crna banda" proskribiranih več oseb, nad katerimi ima ob dani priliki izLti jezo in žolč puljske kamor e. Vse to znajo privatni ljudje, ne pa puljska „policija". Kako tudi. saj se vse to vrši pod njenim protektoratom! Je-li še kje moč, da bi naredila konec tem neznosnim raz« meram? Velika ironija je, da so take razmere mogoče v prvem trdnjavskem mestu in edinem vojnem pristanu avstro-ogrske monarhije 1 Škandal!
— Umrl je v Novem mestu posestnik gospod Rudolf Muhovič v starosti 32 let.
— Ljubosumnost. V Trstu je 261etni težak Josip Sosov napadel iz ljubosumnosti svojo ljubico 231etno Ano Frankini in jo zabodel v vrat in med rebra. Ko je padla na tla, ji je podložil svoj jopič pod glavo in jo poljuboval dokler niso prišli redarji. Ranjeno dekle ni hotelo povedati, kdo jo je ranil, pač pa je Sosov to priznal. Dekle so odpravili v bolnico, ljubosumnega Sosova pa v zapor.
— Motorno Udje na Ljubljanici. Tvrdka Kotnik v Verdu pri Vrhniki si je dala napraviti parno ladjo na motor, ki je namenjena sa izletnike od Vrhnike in okolice v Ljubljano in nazaj. Na tem „parniku" ima prostora 8 do 10 oseb. PoskuŠnja vožnje je bila pred nekaj dnevi.
— Hlod le zmečkal delavca 28-letnega Petra Bizjaka, ko je z drugimi delavoi valil hlode v eraričnih gozdih v Nikovi pri Idriji. Bizjak je bil na mestu mrtev. Zapustil je ženo in 2 otroka.
— Zgorela je v Sarajevu 12 letna Angela Galič, ko je prevrnila nase gorečo svetilko.
— Umrl Je v Zagrebu banski svetnik in bivši zagrebški župan gosp. Adolf Mošinsky de Zagreb grad.
— Talijo za rešitev življenja
v znesku 52 K 50 v je dobil Anton Habjan iz Sela pri Bledu, ker je z lastno smrtno nevarnostjo rešil utop-ljenja   Tomaža  Knafliča iz Mlina.
— DVO Stali bišt sta prišli zopet včeraj za omrežje magistratnih zaporov. Prvi je mestni policiji že dobro znani 601etni krtačar Fran Ce-rar, ki je prišel menda do trdnega sklepa, da ne bode napravil nobene več krtače, ampak hoče dalje živeti na milost dobrih src in potem pose-eati za priberačene krajcarje po žga-njarijah. Vkljub temu, da je obhajal že v zaporu 251etni jubilej, se mož noče poboljšati. Tako je tudi včeraj pritiskal na kljuke po Wolfovih ulicah in ko je potem moral z velikim halojem korakati s policijskim stražnikom, je zgrabil na Frančiškanskem mostu za svoj klobuk in ga vrgel v Ljubljanico, češ, mi bode že magistrat kupil drugega, potem pa se je moral sprijazniti s nŠpehovko". — Drugi znanec pa je žganjar Mihael Vojska. Le-ta pa se je v Figovčevi gostilni začel „ringati" z Gregorjem Kastelicem in ker predstave nista hotela končati, je prišel mož postave in oba odvedel v kraj miru in sprave.
— Nevarna ogrska tata pobegnila. Iz zapora v Budimpešti sta te dni pobegnila 211etni Leopold Le-bovics, rodom iz Budimpešte in 24-letni Eudes Ar pad rodom iz Nagy Knekuellove. Prvi je 163 cm visok, okrogloličen, rjavih las, visokega čela, rjavih brk, modrih oči in ima na levi strani obraza dve urojeni znamenji. — Drugi je 165 cm visok, močnega stasa, okrogloličen, plavih las, modrih oči, nima na levi roki mazinca in je na desni roki tetoviran z m, e, a 1901. Ker ju ogrske oblasti opisujejo za zelo nevarna tata in sta mogoče krenila v tostransko polovico, naj bode občinstvo pozorno in ju, ako se kje prikažeta, takoj izroči naj-bližnji varnostni oblasti.
— Hlače so ga zapeljale. Ko
je šel danes dopoldne delavec Ferdinand KinčiČ mimo Netschkove trgovine na Resljevi cesti, so mu na zidu viseče hlače tako ugajale, da se je prav potuhnjeno približal in utrgal prepovedan sad. Ko je videl, da ga zasledujejo, je popustil hlače in hotel izginiti, a je prišel naposled le v roko pravice.
— Sanitetni vojak, kije včeraj utonil v Ljubljanici, se zove Konrad I riedberger, ne pa Friederich, kakor smo pomotoma poročali. Star je 22 let in je doma iz Štajerskega,
— Kap je zadela danes dopoldne 82ietno pristavovo vdovo Jožefi no Steinerjevo, ki se je obuvala v svojem steno vanju na Poljanski cesti št. 15 čevlje. Njeno truplo se prepeljali v mrtvaščnico k Sv. Krištofu.
— Delavsko gibanje Včeraj
se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 40 Slovencev in 25 Hrvatov.
— Izgubljene in najdene reči.
Hlapec Anton Grmšek je našel srebrno tobačnico za svalČice. — Neki gospod je našel žensko srebrno uro s tako ovrat.no verižico. Oboje dobita izgubitelja pri magistratu. — Neki sluga je izgubil Črno usnjato denarnico, v kateri je imel 3 krone denarja.
— „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl) Kolodvorske ulice, koncert. Začetek ob polu osmih zvečer. Vstop prost.
— Drobne vesti. — Povoden na Nižje Avstrijskem. V sredo popoldne je divjala v bližini Dunaja grozna nevihta z velikanskim nalivom, kakor ga ljudje še ne pomnijo. Na mah so bili okraji Neuwaldegg, Dorn-baoh, Hernals in Lieohtental pod vodo in ljudje so se le s težavo mogli rešiti iz valov. V Neuwaldeggu v vili Mauthner je voda vdrla v hiš-nikovo stanovanje s tako silo in hitrostjo, da se tamkaj se nahajajoča hišnica Schweighofer in njen 15-letni sin nista mogla veČ rešiti in sta v stanovanju utonila. Ognjegasno in reševalno društvo je interveniralo v 300 slučajih. Magistratu je došlo okoli 200 nazaanil, da je nevarnost, da se v poplavljenih krajih podere ta ali oua hiša.
— Bo mbe v C arigradu. Preiskavo radi poskušenega atentata v v Jenikeju vodijo uradniki v Jildicu. Govori se, da je kompromitiranih več Srbov in da je bil atentat namenjen nezakonskemu sinu bivšega srbskega kralja Milana — Gjorgju Krist i č u.
— Dinamitna patrona na železniškem tiru. Na progi Bra-njiČka-Deva na Ogrskem je eksplodirala dinamitna patrona v trenotku, ko je brzovlak prevozil most preko reke Maruš. Eksplozija je strla levi tir v dolžini 58 cm in ubila šipe na lokomotivi, sicer pa ni povzročila nobene škode. Kasneje je našla preisko • valna komisija ob mostu preko reke Mar oš še Četrt kde dinamite, ki je bil zvezan z vrvico za prižgati.
— Kralj Peter, — posestnik na Ogrskem. Listi poročajo, da namerava kralj Peter v bližini Novega gada kupiti graščino, kamor se hoče umakniti v slučaju, da bi se odpovedal prestolu.
— Romunski kralj in gimnazijci. Osmošolci na gimnaziji v Ploještu so vrgli, ko se je kralj Karel peljal mimo gimnazije, v njegov voz peticijo, naj amnestira vse tiste, ki so bili povodom kmetskih uporov zaprti. Kralj jim je nato potom ministrstva sporočil, naj se raje brigajo za šolo, kakor za politiko.
* 60001etne umetnine. Na mestu
starega mesta Suza v Perziji je preteklo zimo francoski arheolog de Morgan in njegov pomočnik Gautier izkopal jako znamenite reči. Mnogi najdeni napisi so velikega pomena za zgodovino Elama in Kaldeje, kjer se je pravzaprav pričela naša kultura. Med umetninami je omeniti zlasti kip iz alabastra, ki je star okoli 6000 let in ki predstavlja kralja Manihtusu, kakor pravi napis. Posebno je pa znamenita lončena posoda, krasno poslikana, ki so jo našli 25 metrov pod zemljo in ki je iz časa več kot 4000 let pred Kristom. Po mnenju de Morgana je ta posoda ena najstarejših poskusov lončarske umetnosti v deželah sredozemskega morja.
* Dolgovi drŽav. Početkom leta 1907 so znašali dolgovi: Francoske 30 053 433 338 K, Angleške 19.862 mil. 452 445 K, Rusije 19 379,000.000 K, Nemčije 18.599,750.000 K, Avstro-ogrske 13.77S 670.000 K, Španske 11,482,755.290 K, Italije 12.705 mil. 422 299 K, Rumunske 1 382,734 054 K. Srbije 456,138 665 K, Bolgarske 360,000.000 K.
* Velike najdbe i« ledene
dobe« Pri vasi Sang-Mannersdorf okraj Melk so našli te dni jako zanimive ostanke iz ledene dobe. Vsled mnogega dežja je bilo na nekem svetu precej zemlje odplaYljene, na kar so se pokazale izredno velike in močne kosti. Posebna znanstvena komisija je šla raziskavat te kosti in razkopavat po ondotnem svetu. Poldrug meter pod površino so našli na prostoru 20 kvadratnih metrov ležišče lovcev iz ledene dobe. To ležiščč je bilo pokrito s pepelnato plastjo 20 cm na debelo. Okrog so bile kosti raznih živali, ki spadajo vse v ledeno dobo in ostanki 20 do 30 mamutovih medenic in nožnih kosti, hrbtenic in Čekanov (zob) dolgih do poldrug meter, kotnikov severnih jelenov, kosti planinskih zajcev, snežnih jerebic iu severnih labudov. Tla so bila pokrita z orodji iz kresilnega kamna. Izkopali so tudi rumene in rdeče barvene kamne in grafit, ki so služili gotovo kot šminka in za tetoviranje. Izko-pine dobi večinoma prehistorična zbirka dvornega muzeja. Najdenišče je eno največjih, kar jih je bilo doslej odkritih.
* Šolska reforma na Kitajskem. Kitajsko šolsko ministrstvo je prispelo do prepričanja, da so se gojenci novih vladnih šol le preveč navadili, nositi evropsko obleko in je to državi nevarno razvado kratkim potom prepovedalo. Gojenci so se pa pritoževali, da v dolgo domači obleki ne morejo telovaditi, nakar so jim samo za telovadbo dovolili tuji kroj, ali biti mora obleka iz domačega blaga. — Na Južnem Kitajskem, kjer živi najbolj inteligentno prebivalstvo, so se pa tudi pričeli zanimati za ženski pouk. Toda kdo naj na Kitajskem da za to denar ? Mandarini pa so se domislili bogatih nunskih samostanov in jih pozvali, naj dajo del svojega itak priberače-nega bogastva za ženski pouk. Nune so se izprva potuhnile in se kratko-malo niso za tisti poziv nič zmenile, dokler jim niso mandarini poslali v enega največjih samostanov v Kantonu oddelka vojakov in nunam za-pretili, da jih vse do zadnje postavijo na cesto, Če se ne vdajo. Šele nato so nune plačale prispevek.
* Japonska in Zveznih držav vojna inoriiarnica. Japonska ima sedaj 17 vojnih Lidij s 214.000 tonami skupnega deplaeementa, 14 kri/.a-ric s 136.000 tonami skupnega deplaeementa, 19 lahkih križaric z 71.000 tonami deplaeementa in 119 torpednih vozil različnih tipov. Skupnega    deplaeementa    imajo ja-
ponske vojne ladje 451.000 ton. Topov imajo Japonci 172 težkih, 400 srednjih in 1500 lnhkih, ki bi vsi skupaj naenkrat izstrelili lahko 65.000 kg streljiva. Zvezne države imajo 28 vojnih ladij s 378.000 tonami deplaeementa, 15 križaric z 200.000 tonami deplaeementa, 25 lahkih križaric s 96.000 tonami deplaeementa, 20 destrovcev ter 40 torpedovk s skupaj 12.000 tonami deplaeementa. Vseskupni deplace-ment znaša 756.000 ton. Topov imajo Zvezne države na ladjah: 302 težka, 1470 srednjih in 1700 topov malega kalibra, ki hi naenkrat lahko izstre-bili 179.000 kjr municije. — Zvezne države imajo torej skoro trikrat toliko pomorske artiljerije, ladijskega deplaeementa pa skoro dvakrat toliko kakor Japonci.
Telefonska m Brzojavno poročila
Dunaj 19. julija. Cesar je potrdil izvolitev Ivana Hribarja za župana stolnega mesta Ljubljane.
Dunaj 19. julija. Poslanska zbornica je danes zelo slabo obiskana. Nadaljuje se drugo čitanja proračunskega provizorija. Govorili so: Rumun Hormuzaki, nemški agrarec grof Kolnvvrat in Maloru3 dr. L e v i c k i Ob treb. je jel govoriti v imenu češkega kluba dr. Krama i' Sajaša traja, prihodnja soja bo jutri. Danes je prišel v zbornico drugi stenograf za češke gorate Edvard L ašo ha.
Dunaj 19. julija Za italijanskega ministra zunanjih zadav Tittonija, ki pride semkaj, da vrne ob-sk barcnu Aehrenthalu, je že reservirano stanovanje v fcotelu „Baur".
Dunaj 19. julija. Na dan 14. avgusta je sklican kr o n sk i svet, kateremu bo predsedoval cesar sam.
Budimpešta 19. julija. Listi poročajo, da je pri Kotinu prišlo preko meje 27 ruskih Židov, ki so bili namenjeni v Ameriko. Pri Zvonicu se jim je pridružilo še 10 drugih Židov. Begunci so že prekoračili mejo, ko jih je napadla Četa kmetov, oboroženih z vilami, kosami in nožmi. Kmetje so ubili 25 Židov, 10 pa jih smrtno ranili. Na obupno klicanje Zidov so prišli na pomoč kozaki, ki so kmete pognali v b?g. Židje so imeli pri sebi 8000 rubljev. Med ubitimi je 12 moških, 9 žensk in 4 otroci.
Tokio 19 julija. Iz Seula javljajo, da je cesar korejskim državnikom že sporočil svojo resno voljo in sklep, se odpovedati prestolu
Filadelflja 19 julija. Slovesnega sprevoda povodom republi kanskega praznika se je udeležilo 2500 ljudi, gledalcev pa je bilo več sto tisoč.
Zavarovalne vesti.
vzajemni zavod za zavarovanje življenja na Dunaji.
L, *Wii>i>liiigrerstra»83e št. 30.
VII. četrtletju 1907 je bilo vloženih 5351 zavarovalnih ponudb z zavarovalno vsoto okroglo K 5,734.000'—, izmed katerih je btto izdacih 6038 polic za zavarovalno vsoto K 4,852.000—.
Od pričetka leta je bilo 9928 zavaro-vanskih ponudb s kapitalom K 11,576.000 v obravnavi. Polic se je izgotovilo v znesku nad 9,645.000.
V II. Četrtletju 1907 zapadle zavarovalne premije in pristojbine kakor tudi kapitalne obresti znašale so okroglo K 1,603.000. — Zapadla plačila pa K ©44.000.
Za dobo I. polletja ae je izplačalo na premijah in obrestnih dohodkih 2,981.000 K, na zapadlih izplačilih K 1,264.000—.
Od obstanka zavoda se je izplačalo K 62,85J .000 2388
Police „Janusa" so po petletnem ob stanku nezapadne, p d petletnem obstanku neizpodbitne. Po petletnem obstanku izplača zavod tudi za slučaj samoumora, dvobjja ali pijanstva. Nudi tudi brezplačno vojno zavarovanje, in plača zapadli zavar. vsoto takoj, to je brez odloga in brez provizije.
Nadaljna pojasnila daje in zavarovalne ponudbe sprejema
Filijalka „Janusa" za štajersko, Koroško in Kranjsko
v Gradcu, Neuthorgasse 47. Janushof. 1 _i
Slovenol In Slovenka I Na zabite družb« sv. Cirila In Metoda I
t
b« h*
TSi
iax >si arx :ffe
i&L
891
000,1Č£ sibnl aaroT firrftiai
Usem, ki se čutilo
tedne m onemogle
ki so Dervozni in brez eueriije daje SaDatogeu uove živi j enake moči m poguma. Snaiao ga je ocenilo več nego 5000
profesorjev in zdravnikov. Naprodaj po lekarnah in dro* gerijah. Brošure razpošiljata gratis in tranko B a u e r & Cie., Berlin SW 48 m gene raloo zastopstvo C. Brad y, Dunaj, 1. 1895—4
q i
^  Cacaa .
""""" * a' ' i
neteorolosieno poročilo.
s-.t» o*d morem Ob-i   Srtdn i tračni  ti »k. 736 O mm
	Cas opazovanja	stanje barometra v mm	i Tempera-1 tura v C°.	Vetrovi	Nebo
18.	9.	731 2	19 i	brrzvetrnc	jasno
19	7. «j.	734 6	16'8	1 sr. jvzh. |	oblačno
n	pop.	734 4	22 &	j sr. jjaah.	jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 20*3nor-male 19 8°. — Padavina v mm 00.
Već lepih in zračnih fi " g
stanovanj
z lepim razgledom se odda za novembrski termin v novo zgrajeni hiši Dasproti Elizabetne otroške bolnice (pri novi gimnaziji) ulice Stare pravde, ohgteiečih iz 1 in 3 sob k vsakemu, stanovanju pripada še predsoba, shramba za jedila i. t. d.
Nitancnej - se noi/.ve v Židovskih ulicah it. 5, L nadstropje. 2386-i
novo hišo
z vrtom in dvema stavbnima prostoroma v Ljubljani na Kopališki cesti št. 12. Hiša je pripravna za gostilniški ali drugi obrt. Nad polovico kuanine ostane lahko vfcDJizeoe,  ostalo takoj plačljivo.
Nataučneje se poizve ■# Ljubljani na Kopališki cesti it. 4, ali pri krita a* TOMU KOBBAR v Cerknem na goriškem. 2391—1
Učenca
sprejme takoj v trgovino z meš blagom
Lambert Mally
Hedijo-lzloke pri Zagorju ob Snvi.i
2S84-1
lem
oprano fn osnaženo '/akt od 35 kr. naprej
20 prodaja
C. I. Hamann
v tjubljani.
807 20
W W w
mM
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni, nepozabni sin, brat, svak in stric, gospod
UIDOUIK ROUttK
dijak VI. realčnega razreda
po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, dne 18. t. m.f ob 12. uri opoldne blaženo v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v soboto, dne !0. t m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorske ulice št. 32, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
Predragega rajnika priporočamo v blag spomin in v pobožno molitev.
V Ljubljani, 18. julija 1907.
2395 Žalujoči ostali.
Sprejmem
dacarja
z dobrimi izpričevali, ki lahko 8 1 avgustom nastopi službo.
Ponudbe na A. Kajfeža v Kočevju. 2362—3
Upravni odbor Simon Gregorčičevo javne   čitalnice  in  knjižnice v
Ljubljani razpisuje mesto
čitalniškega in knjižniskega upravitelja.
Kompetenti, ki imajo za to mesto primemo sposobnost, Daj naslove svoje pismene ponudbe do 25. julija t. 1. na pisarno dr. Vladimirja Ravnikarja, odvetnika v Ljubljani.
Prednost imajo starejši moški pro silci. Plača po dogovoru  Nastop takoj. «
9377—2
Izšla je
zgodovinska povest
v dveh delih
^traljeualci duelj I<r©n.
Ponatis iz „Slovenskega Naroda".
Dejanje tega ljudskega romana je zajeto iz velikih bojev med beneško republiko in turškim cesarstvom, v katerih bojih so igrali veliko vlogo piratje, ki so strahovali mnogo desetletij najprej Turke in potem Benečane. Vse glavne osebe tega ljudskega romana so zgo dovinske, kakor so tudi glavni dogodki zgodovinski.
Cena obema zvezkoma 2 krone, — po pošti 40 vin. več. '
Na prodaj
v „narodni tiskarni"
in vseh kajtgotrlnicah.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne Odhod iz LJubljane Jut. zaL:
**58 ijutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembr a.)
7 os zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-doifovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9*05 preJooldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od l. junija.)
U-40 predpoldne Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž.
t-OS popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
S.4-6 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7- IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje.
7 35"zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
o-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dcjoq v LJubljano Jni. tel :
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8- 43 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Bei;aka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
1. maja 1907. leta. li-OO ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka,  Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega.
Il*i5 predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2*32 popoldne. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4*38 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
8*50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod lz LJubljane dri. kolodvor:
7 23 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. lOoO ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v LJubljano dri. kolodvor:
646 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika, io 59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. © io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C^*> i^**^*
Jutri, g soboto 20. Ho 1.1, velik
n
H J
Začetek ob poluosmih.   Vstop prost.
A. Seidel,
2589 hotelir.
Vsako soboto in nedeljo sveže „bavarsko pivo11.
Mostna učiteljica, stanujoča v bližini novega poslopja višje dekliške lole,  sprejme  za  pri h.  šolsko leto
dve deblici
na brano in stanovanje. — Zglasila pod Šifro |yP. J. 48" upravnišUn »Slov. Naroda- do 7. julija. 2117 7
1 št 84 i Idriji
na starem Solnem trgu se zaradi preselitve proda- Stavba je dvoDau-stropiii*, v pritličja je kavarna.
Vse podrobnosti in podatke je poizvedeti od lastoice Ivane Ser j ur, v Idriji. 2378 -1
Cicitacija vina.
Podpisana uprava bo tudi letos 25. julija Ob enajstih dopoldne
prostovoljni dražbi prodala okoli
Prodajali se bodo letošnji in starejši letniki in sicer namizna ter naj boljša namizna vina po različnih cenah.
Dražbeni pogoji se dobe pri upravi.
Vlakt vozijo *. iz Ljubljane ob 7 uri  15 minut zjutraj, iz Celja ob 7 ur: 27 minut zjutraj, — prihod v Brežice ob 10 uri 36 minut dopoldne.
Dr. Ignacija grofa Attemsa graščinska uprava
v Brežicah ob Savi (Spodnje Štajersko).
Št. 110 pr.
Razpis službe primarija.
Na medicinskem oddelku deželne bolnice v Ljubljani •
, praznjena
služba primarija
s katero je združena letna plača 24C0 K ter pravica do 6 v pokojnino vštevnib pttletmc po 200 K. Poleg tega uživa primari j aktivitetno doklado 500 K io 10 % dragiEJsko doklado od temeljne plače.
Prosilci za to službo morajo  biti  doktorji vsega zdravilstva ter imajo dokazati posebno usposobljenost za samostojno vodstvo medicinskega oddelka.
S krstnim listom, z diplomo o doktoratu, z izpričevali o dosedanji zdravniški delavnosti  in specialni  strokovni usposobljenosti ter z dokazili  o znanji; slovenskega in nemškega  jezika v govoru in pisanju podprte prošnje je pred lotiti do 26. avgusta 1907 podoisanemu deželnemu odbora.
C. kr, ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
Od deželnega odbora kranjskega v LjnbljanL
dne 12. julija 1907.
2354-
1546—1
Oblastveno dovoljena razprodaja!
Nikar ne zamudite ugodne prilike za nakup!
se z dovoljenjem obrtne oblasti radi popolne
opustitve trgovine
Svicarija.
Od 1. moja nadalje tudi
gorka kuhinj a
Vsak dan ob 3. in od 7. Dopoldne
KONCEH
j Ljubij. seksteta na lok
Ob nedeljah in praznikih ot 7. uri zjutraj, 1 10. dopoldne ir ob 3. in 7. popoldne.
U stop vsetej prost.
Dvorski trg št. 3
ped I^orcdnc Kaueirnc,
20C6-9
9
i
nadalje
s  papirjem  —  eventualno tudi galanterijske stroke in
gospodična
ki jc dobro izvežbana v eni omeui< strok, se sprejmejo pod ugottuuu-pogoji.
£• Sckwentner
o Uubllani, Prešernove ulice 3,
Sprejema navaroranja eJoveikatja S»t> ljenja pe najraznovrntnelilh komblnaaijah pod tako ugodnimi pogoji, ko Banana draga savaroralnioa Zlaati ja ngodno zavarovanje na došivetJe In smrt s manjkajočimi se vplaiHH.
Vaak  član  ima po   preteka   patih lat prariao do dividenda.
mm
„SLAV1JA"
.  .  -  .  vzajemno uvarovilna b a n k n v Pragi.   -  -  - -Rez. fondi: 34,788 B37'76 K. Izpleeeae odškodnine in fcapitalije 87,176.383 75 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države
e ▼•**»*We»*l «latanMke«noretlna iipravv.
Vm pajaraNa da}*:
Generalni zastop V LJubljani, ttgar pisarne *o t lastnej bantnej hiSi w   ILfi « » a» **p «» »it, 2* ti la\ -a*lS«*»sa.l*
ZaTaruja  poslopja in  premičnine prvri požarnim   škodam  po najnižjih cenah Škode  ceuiii!.'  takoj   in najkulantu' Ušiva   najboljši   sloves, koder posluje
Dovoljuje  is čistega   dobička iadatne podpore   v   narodne   *n občnokoriatnf uamene.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto PustoslemSek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne'1.
0269
07
90