KULTURNO GLASILO Postni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P.&.b. LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 44 CELOVEC, DNE 30. OKTOBRA 1974 CENA 2.50 ŠILINGA Po informacijskem obisku predstavnikov koroških Slovencev pri predsedstvu SR Slovenije Ljubljana in Beograd za NSKS in ZSO! Po dolgem molku se je končno oglasila k°roška deželna vlada in izrekla svoje — sicer povsem neresnične ter zavestno potvorjene — predstave k položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Sedaj natančno vemo, kako bo izgledala "bela knjiga", polna ne- in polresnic. In to kljub dejstvu, da se polagoma ustvaritelji koroškega javnega mnenja že začnejo za-^sdati pomena internacionalizacije za koroške Slovence in dejstva, na kako slabih temeljih bo avstrijsko stališče pred mednarodnimi forumi. Še ni dolgo od tega, odkar se ie razpravljalo pred odborom za odpravo rasne diskriminacije v New Vorku. Samo po sebi umevno je, da se bo razprava o dejan-ski situaciji na Koroškem nadaljevala; provocirala jo je Avstrija sama, ki je verjetno še vedno zaupala v svojo modrost in generalnega sekretarja OZN, ter na dobre zveze d° marsikaterega mogotca tega sveta. Ml takih zvez tudi danes nimamo. Zanesemo se raje na demokratični čut tistih malih in ubogih narodov, ki šele kratko časa uživajo svobodo in jo vedo tudi ceniti. In v tej Organizaciji združenih narodov pač šteje Dan mrtvih in živih V petek in soboto jih bomo obiskali. Šli °mo na njihove grobove in se tam zamislili v svojo človeško minljivost. V mislih bomo Pri njih. Hudo nam bo. Preveč močno smo !li Povezani. Vez, ki nas je družila tako esno, se še ni pretrgala. Se ne sme predeti- Predobro se namreč zavedamo, da p° Prav oni ustvarili, na čemer gradimo mi. . remalo bo, ako bomo tja položili samo ro-,.e’ Prižgali kako svečo, zmolili kako mo-,lt6v zanje. Ko bomo hodili med grobovi, se nam bo Pogosto zgrozilo. Zgrozili se bomo, ko bo-H10 videli, koliko so jih ..spreobrnili" prav Po smrti. Videli bomo nemške napise na 9r°bovih ljudi, ki so bili celo življenje za-edni Slovenci, ki so morali okusiti za časa teizma bridkost izgnanstva. Pa niso klo-'■ A klonili so njihovi otroci. Pravijo, da se v®dajo, kaj so morali pretrpeti starši, kaj 0 morali pretrpeti sami. A tega ne bi hoteli Z|veti še enkrat, predvsem otroci naj bo-0 očiščeni za vedno tega madeža, made-a slovenstva. ^aka človeška zaslepljenost, kaka suž-: st človeškega duha, ko niti mrtvi ne sme-°stati to, kar so bili, ko so še živeli! v °biskali bomo grobove, ki so postali žrtev 6 nakopičene človeške odurnosti, strahot-nega sovraštva. Zdaj bodo ti grobovi okraše-jn’ Sveče bodo gorele, ljudje bodo stali tam Se spominjali ljudi, ki so dali za narod n °ie največje imetje, življenje. In pretreslo u s.bo, ko bomo videli, da se jih sramujejo aiie, sestre, da so starše po smrti „spre-°brniii“ . , ^aša zgodovina je polna takih pretreslji- ^nfa sprehodov med grobovi. Doživeli smo in križanja in pogrebe. Obsodili so datk deli na smrt, in že spet hočejo zbirati po-e in sezname, da bi točno videli in ve-Prirn lijelu nad Prevaljami v Mežiški dolini. Po lz9ubljenem plebiscitu so ga avstrijske obla-sti kot ..veleizdajalca" zaprle, po prevratu Pa se je moral umakniti v Jugoslavijo — na ^taiersko, na Sele nad Slovenjim Gradcem. udi njega je okupator leta 1941 izgnal v Srčijo, leta 1945 pa se je vrnil na Sele. Tu j® ostal do svoje smrti 11. februarja 1964. a Selah je torej živel več kot 43 let. daroval mu je vse svoje knjige prišli smo na kmetijo Marije Kotnik, po d°mače pri Klančniku. Pri njej, v kuhinji, je , Sedel in pj| mošt tudi Jože Kotnik. Kmalu , amo se zap|et|j v pogovor, vprašanja pa je ukaj postavljala učenka 8. razreda Marina . 2a'ožnik. i d°že je bil zelo zgovoren: „Od 1921. leta le dil tu pri nas. In radi smo ga imeli. Vsak | 0114 je lahko zaupal svoje težave in vsako- i ^Ur je pomagal. Res smo se zelo dobro . razumeli.“ Mestno gledališče v celovcu - Sp0red ce|0vškega Mestnega gledališča •' ^ naslednje dni: Četrtek, 31. oktobra: ŠEST '' ® IŠČE AVTORJA (Sechs Personen su- I' ,hen einen Autor), drama v dveh dejanjih » ^cigija Pirandella; isto delo bodo ponovili v 5 l lfdo’ 6' novembra- v soboto, 2. novembra: č' LIOM, drama Franza Molnarja. Četrtek, 7. r G°Vembra: JANKO IN METKA (Hansel und e retel), pravljična opera Engelberta Hum-I o Tinčka. i' Vse predstave se pričnejo ob 19.30. „Ko je bil že star in je težko hodil, sem ga velikokrat vozila naokoli v bolniškem vozičku," nam pripoveduje Marija. „Takrat mi je veliko pravil o svojem življenju. Takrat mi je podaril tudi nekaj svojih knjig." „Meni pa je dal vse svoje knjige," se je takoj oglasil Jože. „Ko je namreč prišel okupator, sem jih skril, da jih ne bi našli in uničili. Pozneje mi jih je Meško daroval." Tudi tukaj izvemo, da je bil Meško miren in tih, da je rad zahajal v gozd in razmišljal. Nadvse pa je ljubil svojo domovino, še posebno pa Koroško. „Ja, pa tudi pri kmečkih opravilih nam je veliko svetoval in pomagal; prav zares je bil človek, ki ga težko najdeš," reče ob koncu našega obiska Jože. Končali smo naše potovanje po delčku življenja Ksaverja Meška. Toda naše razmišljanje o njem se še ne more končati. DRUGA DOMOVINA Ksaver Meško je ljubil svojo domovino, svoj rodni kraj. Toda še posebej močno je vzljubil Koroško, svojo drugo domovino. In ko je nekoč hodil v gozdovih okrog Št. Da- nijela nad Prevaljami, je razmišljal in svoje misli tudi zapisal: „Stojim tu in žalostne misli mi hite tja gori v deželo, ki mi je postala druga domovina, dasi mi je ona često in prečestokrat mačeha, do dna srca hladna in ledena. Ah, kako se je zaletavala tam čestokrat v me burja, burja prirode, burja življenja, kako me je pretresavala, kako neusmiljeno me šiba-la! Kako sem prišel od podružnice večkrat ves trd, prezebel do kosti. A sem si rekel: „Le brij, burja! Le bičaj in bij me v lice, v prsi, v kosti in v srce. Smejim se ti, močnejši sem od tebe." In ko so zbesnele čez me še bolj bodeče in boleče burje življenja, sem si dejal: „Le bijte in šibajte me, ne upognete me, ne zlomite me!" A vele in besnele so burje ne samo čez me, čez vso deželo, čez ves narod so vele, brile in besnele. In baš ob teh burjah in viharjih sem vzljubil to deželo. Ob dneh trpljenja, ko sem videl deželo, in ves narod o-venčan s trnjevim vencem zasramovanja in preganjanja, sem vzljubil ta hladni biser med našimi deželami, vzljubil z veliko, pekočo ljubeznijo, s katero ljubim vse nesrečne in trpeče." Ko sem se zadnjič vračal s Sel in sem na nekem transformatorju zagledal napis: „Za-htevamo pravice za koroške Slovence!", sem si dejal: „Zakaj mora, Ksaver Meško, ta dežela, ta tvoja druga domovina, še danes trpeti vse te viharje in burje?!" T. IVIC .Liliom" na deskah Mestnega gledališča V celovškem Mestnem gledališču so postregli ljubiteljem dramske umetnosti z noviteto madžarskega dramatika Franza Molnarja (1878—1952), in sicer so postavili na oder njegovo najboljšo dramo „Liliom“, ki je dosegla v teku pol stoletja svetovni sloves. „Liliom" ni nobena tragikomedija v običajnem smislu, temveč je ljudska basen, čudežna pripoved o usodi ..trmoglavca, pravzaprav človeka, s katerim se težko izhaja, gre namreč za moškega, ki ga nihče ne razume, je pa temu sam kriv, ker si ne pusti nič dopovedati, ki se v svoji jezi ne zna brzdati; človek, ki je še celo v nebesih trmoglav, kot je bil na zemlji uporen človek, ki, kot rečeno, ne more iz svoje kože in ga na koncu zato vsi pomilujejo. Celovški igralci so natančno sledili navo- dilom in zahtevam inscenatorja Herberta Wochinza, ki je s to režijo „Lilioma“ ponovno potrdil, da je mojster svoje stroke. K njegovemu uspehu je pripomogla scena scenografa Matije Kralja, ki je sledil napotkom režiserja in ustvaril naravno okolje, kakršnega si je želel sam avtor, medtem ko je kostume igralcev, ki so se slogovno ujemali s predmestnim miljejem, oskrbela Evelyn Frankova. Glavna nosilca vlog Peter E rte It kot Liliom in Elfriede Schusseleder kot njegova ljubica, sta pretresljivo podala svoja lika in s tem ustvarila izjemno predstavo, ki bi jo lahko presadili na katerikoli dramski oder. Njuni soigralci so vsak po svojih igralskih zmogljivostih pripomogli, da je predstava Molnarjevega „Li!ioma“ dosegla zavidljiv uspeh in ki je pri polnem avditoriju žela upravičeno odobravanje. B. L. Dunajski študentje in dan katoličanov na Dunaju Kot prispevek k dnevu katoličanov na Dunaju, je pripravila katoliška visokošolska mladina na Dunaju mednarodni seminar, ki je trajal od 6. do 13. 10. Udeležilo se ga je okoli 70 študentov iz raznih evropskih dežel: Jugoslavije, Poljske, Vzhodne Nemčije, Francije, Španije in Malte, med njimi tudi trije slovenski študentje s Koroškega. Razpravljali smo v manjših delovnih krožkih o problemih, s katerimi se srečavamo študentje: Visokošolska politika, Sprememba — obnovitev družbe, Položaj študenta v družbi, Študent v konfliktnih situacijah, Možnosti in meje znanosti, Marksizem kot seku-lariziran model bodoče družbe, Pravo in spor... Univ. prof. dr. Friedrich Tenbruck iz Tii-bingena se je bavil v svojem predavanju z vprašanjem študenta v današnji družbi. Nakazal je njegov položaj in funkcijo, njegove možnosti vpliva na družbo ter dejavnosti v njej. V podijski diskusiji, ki je sledila, so sodelovali profesorji in asistenti iz raznih avstrijskih univerz. Jasno je prišlo do izraza, da današnja družba podcenjuje študenta, njegovo miselnost ter njegove nazore o vrednoti življenja. Ti nazori se pogosto razlikujejo od ostale družbe, ki pozna nemalokrat samo še dobiček in se pusti zvabiti od potrošniške miselnosti. Danes pa predstavlja ravno študent tisto redko vrsto ljudi, ki vidi in išče vrednote človeka ter njegovega življenja še kje drugje, kot pa samo v nabavljanju potrošniških dobrin. Drugo večje predavanje na univerzi, ki smo ga slišali od dr. Karla Ulmerja, se je glasilo ..Znanost in miselnost". Predavatelj je govoril o pomenu znanosti, kakšno vlogo sta igrali znanost in univerza nekdaj, kakšno vlogo ji pripisujemo danes. Živimo v času sporov in znanost je tista vrednota, ki ima svoj pomen le tedaj, če daje svoja izkustva in informacije naprej. Obenem pa naj tudi pomaga reševati spore in probleme današnje družbe in posameznega človeka s pomočjo človeškega razuma. Dvakrat smo imeli priložnost poslušati priorja Frere Rogerja iz Taizeja, ki je po svojem delu med mladino postal zelo znan. Zaključek tega — lahko rečemo uspešnega in zanimivega seminarja — je bila udeležba glavne prireditve katoliškega dneva v dunajski mestni hali. Tu se je veliko govorilo o spravi — že skoraj preveč. Kako resno je vzelo besedo spravo avstrijsko katoliško ljudstvo, se bo pokazalo v njihovem vsakdanjem življenju. Kako pojmuje kardinal dr. Konig spravo, smo tudi slišali, govoril je veliko lepih in pobudnih besed... Da govori papež avstrijskemu ljudstvu v nemščini, je lepo in to celo pričakujemo od njega. Da bi pa dr. Konig spregovoril v slovenskem jeziku, to bi bilo preveč zahtevano in morda celo ne ustreza njegovemu pojmovanju sprave?! Morda pa je kriva slovenska Cerkev na Koroškem, da ni bilo slišati slovenske besede? Kaj pa na Koroškem pomeni beseda sprava, nam je vsem jasno, namreč sprava med slovenskim in nemško govorečim ljudstvom. Sprava pa nikakor ne pomeni molčati in trpeti krivico, ali zaradi Jjubega miru" pozabiti na krivico, kajti kdor molči, je sokriv krivičnih dejanj. Na drugi strani pa tudi ne pomeni lepih besed in obljub. Sprava se naj pokaže v dejanju! Mara Merkač VALENTIN OMAN NA MEDNARODNIH GRAFIČNIH BIENALIH Naš koroški rojak slikar VALENTIN OMAN je bil v Krakovu na 5. mednarodnem grafičnem bienalu sprejet v klub odlikovancev tega bienala. Istočasno je prejel povabilo iz Tokia, da bi razstavljal na prihodnem tamkajšnjem mednarodnem bienalu. Še pred tem je sodeloval na grafičnem bienalu v Bradfordu v Angliji, kjer je skupno s Kokoschko in Hundertvvasserjem zastopal Avstrijo. Poleti je bil VALENTIN OMAN na študijskem potovanju v Turčiji, kjer je napravil vrsto fotografskih posnetkov, ki jih bo vključil v svoje sitotiske. Občni zbor Koroške dijaške zveze Dne 18. oktobra je bil v Mohorjevi hiši vsakoletni občni zbor KDZ. Udeležilo se ga je precejšnje število dijakov iz višjih razredov Slovenske gimnazije. Potem ko je predsednik Peter Millonig otvoril občni zbor, so sledila kratka poročila predsednikov štirih krožkov (političnega, kulturnega, športnega ter časnikarskega). Bilo je povedano, da smo poleg internih prireditev, diskusijskih večerov itd. sodelovali kot član Solidarnostnega komiteja tudi pri demonstraciji dne 25. 10. 1973, člani športnega krožka pa so sodelovali pri prvenstvu škofijskega športnega društva tako v nogometu kakor tudi v namiznem tenisu. Po odstopu starega odbora smo izvolili novega, katerega predsednik bo Roland Grilc, njegova namestnica pa Marta Rutar. Za tajnico je bila izvoljena Veronika Rutar, katere pomočnik je Peter Olip. Blagajnik je ostal Tone Rutar, nadomešča ga Vera Picej. Končno smo izvolili še Jožeta Krištofa kot sedmega odbornika. Po volitvah se je razvila živahna diskusija o delu KDZ. Upamo, da se bodo dale dobre ideje tudi uresničiti. Lorenz Matk v Zagrebu Na povabilo avstrijskega kulturnega instituta v Zagrebu je pred kratkim v Zavodu za kulturo in informacije v Zagrebu predaval in bral iz svojih del znani koroški pisatelj Lorenz Mačk. Njegovo predavanje se je glasilo „Das Intellektuelle Leben Karn-tens" (Intelektualno življenje Koroške). Lorenz Mačk je govoril pred številnim občinstvom tudi o položaju in možnostih pisatelja na Koroškem. Bral pa je iz svojih dveh del, in sicer iz romanov „Hiob und die Ratten" (delo je prevedeno tudi v slovenščino pod naslovom „Job in podgane") ter „Das Schachbrett" (Šahovska deska), katerega je pisatelj pisal štiri leta, sedaj se nahaja vprav v tisku. P. S.: Ob tej priložnosti se moramo samo čuditi, da se ta pisatelj, ki so mu Slovenci v Mariboru prevedli njegov roman „Job in podgane", za naše koroške pisatelje, kot kulturni funkcionar, še ni pozanimal, da bi nastopili kje med nemškim občinstvom na Koroškem, in bi jim kaka tukajšnja založba prevedla, katero njihovih del. V spomin arhitektu Kovačiču Profesorji zagrebške fakultete za arhitekturo so slovesno počastili stoletnico rojstva in petdesetletnico smrti Viktorja Kovačiča, najpomembnejšega hrvatskega arhitekta tega stoletja. Hkrati so odprli spominsko razstavo z originalnimi načrti in skicami izvedenih in neizvedenih Kovačičevih del ter mu odkrili spominsko ploščo. Zamenjava pri telovških Madrigalistih V okviru intimne slovesnosti se je te dni v Kolpingovem domu izvršila zamenjava v glasbenem vodstvu svetovno znanega koroškega mešanega zbora celovških Madrigalistov. Namesto dosedanjega tako uspešnega zborovodje in ustanovitelja dr. Guntherja Mittergradneggerja, je prevzel vodstvo tega mešanega zbora dr. Nikolaus Fheodoroff. Pismi kcatcev: ODGOVOR NA PISMO Vetmutlich im Zusammenhang mit meinern in der »Kleinen Zeitung« ver-offentlichten Leserbrief (18. 10. 1974) wurde mir folgendes anonymes Schrei-ben zugeschickt: »Ich mochte sie herzlich bitten, ver-lassen sie unser schones und ruhiges Kdrntnerland. Wir Karntner kennen die Grenze aber ihr Sloivenen nicht. Ich verrate sie Ihnen, sie verlauft bei den Karaiuanken. Unten in Jugoslawien geht es Euch bestimmt besser. Backen sie alles zusammen und gehen sie los (Bitte ihber die Grenze).« Abgesehen von den zahlreichen Feh-lern ist dieses Schreiben aujlerordentlich dumm und naiv und immer ivieder, wenn ich es lese, erinnere ich mich an einen Maikafer in griinen Gras ... Bezeichnend, dafi dieses Schreiben den Absender »Ein Karntner« trug! Olga Vouk NOGOMET Preteklo nedeljo sem bil opazovalec nogometne tekme: SAK — Pischeldorf, na Ko-satovem igrišču v Celovcu. Armada avtov z znanimi plakati »Es gibt kein Sloivenisch Karnten« je kazala, da je za pričakovati med gledalci tudi številno četo »domoborcev«! In res: bilo jih je okoli 300. Opremljeni z »rjavimi gvanti« in rumeno-rdečo-belimi zastavicami ogrožene domovine. Nekateri domovini zvesti Korošci so govorili tudi nekaj besedi v popačenem slovenskem dialektu, kar kaže, da so bili med njimi tudi » Windischarji«! Tekma jih ni preveč zanimala. Niso prišli, da podprejo lastno moštvo. Prišli so v »center slovenskih interesov« — da jasno izpovedo: prvič: »Karntner spricht deutsch« in drugič: kdor ne govori »taitsch« je Čuš in Čuše je treba čez Ljubelj! Nekateri izreki: »Gets obe zum Tito«!, »Wen da Tito hin is, weats e olle vagast!«, »Seits froh, das ihr lebn teafts/« itd., itd. Akcija je bila organizirana, kar se je pokazalo v tern, da je nahujskana četa odklonila plačati blagajniku vstopnino. Njih ugovori: »Čušn kriagn von mia ka Gelt!«, »Gib ma a taitsclie Koatn, don kriagst a Gelt!«, »Zag ma dein Stotspiargaschoftsnochuieis, don teafst pei mia kasian!« itd. Svetoval bi deželnemu glavarju, ter možu, o katerem pravijo, da je bodoči »Ma-cher«, da si vzameta pol ure časa, ter prisluhneta »komentarjem« domovini zvestih Korošcev — preden izide »bela knjiga«. Bilo bi potrebno, ker sama trdita, da je treba mnenju ljudstva prisluhniti. Jožko W r o l i c h , Loče * v Slovensko prosvetno društvo »Vinko Poljanec" v Škocijanu vabi na igro SVETI PLAMEN v soboto, 9. novembra 1974, ob 20. uri v farni dvorani v Škocijanu. Gostuje igralska skupina DPD Svoboda „Šenčur“ pri Kranju. — Pred igro poje domači pevski zbor. Zdrav otrok -sreča staršev RAZVOJ OTROKA OD SPOČETJA DO VSTOPA V ŠOLO Dom v Tinjah vabi na ta forum za starše v nedeljo, 3. novembra, ob pol treh popoldne ■ Predavateljica: dipl. med. sestra Malka F e i n i g ■ Pogovor v skupinah in razgovor s predavateljico B Posebna novost tega tečaja: a) vabljeni so poleg mater tudi očetje b) poleg staršev tudi otroci od 3. do 6. leta Za otroke bo namreč poseben dodaten program pod vodstvom otroške vrtnarice: primerni filmi, igre in risanje z otroki. DRUŽINE, PRIDITE V TINJE! Jlož, Podjuna, 2ii{a Izlet podraveliske šole Časopisno založniško podjetje »Kmečki glas" je pred nedavnim organiziralo za učence Kmetijsko strokovne šole v Podravljah poučni izlet v Slovenijo. Med tridnevnim bivanjem na Gorenjskem in v Slovenskem primorju so bili učenci gostje Gozdnega gospodarstva Bled, Kmetijsko živilskega kombinata Kranj, Agrotehnike iz Ljubljane, Perutninskega kombinata v Neverkah pri Pivki ter kmetijskih kombinatov „Kras“ in »Vipava". V Šenčurju pri Kranju so si učenci ogledali sodobno skladišče za 400 vagonov semenskega krompirja, ki ga pridela Kmetijsko živilski kombinat Kranj na lastnih površinah in v kooperaciji z okoliškimi kmeti. Skladišče je izgrajeno po najsodobnejših načelih, ima ventilacijske naprave, ki omogočajo precizno uravnavanje temperature in vlage ter najnovejše linije transporterjev za avtomatsko polnjenje in praznenje boksov. Močan vtis je napravil za učence obisk kmetije inž. Miša v Zavrhu pri Ljubljani. Na 11 ha obdelovanih površin redi kmetija 40 glav živine v modernem hlevu z napravami za izplakovanje gnoja in s pomočjo polno mehanizirane linije za pridelovanje in spravilo krme. Kmetija je usmerjena v pridelovanje smetane in mesa, kar gospodar direktno prodaja na ljubljanskem trgu. Starejši sin, šestnajstletni dijak gimnazije, ki je sprejel učence v odsotnosti očeta, je poudaril, da na kmetiji delajo vsi: oče po službi, mati, on sam in mlajši brat ter da spričo polne mehanizacije nimajo posebnih težav pri obvladanju dela. Na vprašanje o nasledniku za kmetijo je odgovoril, da bi se brez oklevanja odločil za življenje in delo na kmetiji. V Neverkah pri Pivki na Primorskem so se učenci seznanili s koncentrirano proizvodnjo perutninskega mesa, tako imenovanih b roj le rje v. Farma v Neverkah redi 100.000 brojlerskih staršev za proizvodnjo valilnih jajc. V lastnih inkubatorjih izvali jajca in enodnevne piščance posreduje kooperantom, okoliškim kmetom, ki jih v 55 do 58 dneh spitajo do teže 1,7 do 1,8 kg. Poleg enodnevnih piščancev posreduje farma kooperantom še vso potrebno krmo, ki jo izdela v lastni tovarni močnih krmil. S proizvodno kapaciteto 45.000 ton na leto pokriva farma lastne potrebe in potrebe i' _ i V Imaš že NASO PESEM? £ (' Če še ne, jo dobiš $ (i f \ v pisarni Krščanske kulturne zve- # (i ze v Celovcu, pri krajevnih pro- f f svetnih društvih in pri voditeljih \ j farne mladine ter pri Katoliški > i mladini v Celovcu. # kooperacijske proizvodnje po specialnih krmskih mešanicah. V proizvodnem sodelovanju s kmeti spita farma letno osem in pol milijona brojlerjev. V sklopu svoje proizvodnje ima farma tudi klavnico, pravkar pa dograjuje novo, ki bo v začetni fazi proizvodnje imela kapaciteto 3000 zaklanih in odpravljenih brojlerjev na uro, po maksimalnem izkoristku prostorov in naprav pa 6000 brojlerjev. Kmetijski kombinat „Kras“ je učencem omogočil ogled kobilarne v Lipici in kleti kraškega terana v Sežani. Lipica, kjer je matična žrebčarna svetovno znanih konj lipicancev, je v zadnjih letih močno spremenila svoje lice. K temu je pripomogel predvsem turizem, ki ji je dal novo vsebino. Danes je Lipica turistom odprta za oglede hlevov z nad 300 lipicanci. V novo izgrajeni pokriti jahalni hali so v turistični sezoni dvakrat na dan dresurne predstave žrebcev. Turistom pa so odprte tudi vse možnosti športnega jahanja bodisi v pokriti hali ali pa na stezah v prosti naravi. Zanimive iniciative je kombinat „Kras“ postavil tudi na področju sodobne tehnologije v proizvodnji kraškega terana. V Sežani nastaja nova klet za kraški teran, ki bo po izgraditvi pridelala 250 vagonov znanega vina po najsodobnejših tehnoloških postopkih. Nove naprave bodo omogočile predelavo večjih količin grozdja, ne da bi pri tem trpela kvaliteta vina. Koroška: stališče o ... (Nadaljevanje s 1. strani) nost izrabiti, so naleteli na občinskem uradu vsaj na nerazumevanje, če pristojni uradniki že niso izjavili, da slovenske prošnje ni možno vložiti. Prav tako drži, da je odlok bivšega deželnega glavarja Sime tako postopanje priporočal tudi za področja občinske uprave same. A v stališču urada deželne vlade prav tako ne najdemo nobene črke o tem, da je to samo priporočilo deželnega glavarja in da se občinam ni treba po tem ravnati, takih primerov je še in še. Naj zadostuje, da očitamo uradu koroške deželne vlade le eno neresnico, namreč da je člen 7 po njegovih besedah razen določila o dvojezičnih napisih izpolnjen. Odstavki člena 7 so le do neke mere izpolnjeni. Pač stara metoda avstrijskih vlad, da meče avstrijski in mednarodni javnosti pesek v oči. Naša naloga pa bo, da poleg informiranja mednarodne javnosti vedno znova poudarjamo, da se pospeševalna manjšinska politika začne šele tedaj, ko bo Avstrija do pičice izpolnila tudi zadnje obvezno določilo člena 7. Pa naj pride bela, zelena ali rumena knjiga. BILČOVS Da življenje piše včasih dokaj zanimive usode, smo te dni doživeli v Bilčovsu. 74-letna Uršula Schaunig je bila na obisku pri sestri — na poti nazaj, ko je stopila iz avtomobila, jo je drug avtomobil podrl na tla. Uršula Schaunig je bila mrtva, vedovanjem. Njena prijateljica Elizabeta Spitzer — obe sta leta 1963 zgubili v teku enega meseca svoje može in se ravno zaradi te skupne usode spoprijateljile — pa je pri Schauni-govih pomagala polagati mrtvo Uršulo na mrtvaški oder. To je bilo zanjo preveč — doletela jo je srčna kap. Obe ženi so zato pokopali istočasno; njuna groba sta oddaljena le za tri metre. Na veličastnem pogrebu — kakih 1000 ljudi je pospremilo prijateljici na zadnji poti — je župnik Poldej Kassl opisal vrline obeh. Namesto venca na grob Elizabeti Spitzer so njene nekdanje sotrpinke iz zapora — kamor je morala rajna pod nacističnim režimom za več mesecev, ker je skrivala v hiši ranjenega partizana — darovale za dobre namene. ŠT. JAKOB V ROŽU — HODIŠE V nedeljo, 6. oktobra, sta si obljubila svojo zvestobo do smrti g. Mirko S a b o t n i k iz Hodiš in gdč. Dorica S t i c k e r iz št. Jakoba v Rožu. Poroka in svatba sta bili v „Domu prosvete" v Tinjah. Poročne obrede je opravil nevestin brat Peter Sticker. Ob priliki svatbe je z obiskom počastil in razveselil goste mešani zbor „Danica“ iz št-Vida v Podjuni, pod vodstvom Hanzija Ke-žarja. Zbor je ob tej priliki poklonil nevesti Dorici spominsko darilo, pri katerem je ona svojčas pela. Mirku in Dorici želimo obilo sončnih dni na skupni življenjski poti in mnogo kulturnega ustvarjanja v prid našemu narodu. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „ŠTANDREŽ“ GOSTOVALO V SELAH V nedeljo, 27. 10., je gostovalo v Selah Slovensko prosvetno društvo »ŠTANDREŽ iz okolice Gorice z veseloigro „Po sili zdravnik". Nad uprizoritvijo smo bili navdušeni, ker so igralci svoje vloge odigrali zelo življenjsko in smo se zato tudi pošteno nasmejali. Ko smo gledali to igro, se nam je vzbudila želja, da bi Selani sami zopet postali malo bolj aktivni na tem področju. Z lepo igro b| poleg prireditve doma nato lahko nastopil' tudi v Gorici, saj so nam člani omenjenega društva pri slovesu izrekli vedno dobrodošlico v njihovem kraju. Prav tako se je iz-razila z obeh strani želja, da bi nas stiki, ki smo jih navezali, povezovali še vnaprej. ŠPORT: SAK je doživel fašizem »Navadni fašizem", kot se pojavlja v tej ali drugi obliki vsak dan na Koroškem, se je prav nazorno pokazal v nedeljo na Ko-schatovem igrišču v Celovcu, kjer je Slovenski atletski klub igral nogometno tekmo proti moštvu iz Škofjega dvora (Pischeldorf). Organizirano, kot nekdaj udeleženci tafel-sturma ali udeleženci heimatdienstovskih prireditev so se pripeljali igralci iz Škofjega dvora na Koschatovo igrišče. Zadnjo šipo je vsakemu avtomobilu »krasil" plakat hei-matdiensta »Es gibt kein Slowenisch-Karn-ten". V kabini so se igralci nato pozdravljali z „Heil“-klici. Organizirani pa niso bili samo igralci; z dolgo roko so bili pripravljeni tudi navijači Škofjega dvora na ta „abstimmungsspiel“: odklonili so zelene vstopnice Slovenskega atletskega kluba ter niso hoteli plačati vstopnine, ki je na SAK-igrišču tako že zelo nizka. Menda ne znajo slovensko, so utemeljevali to nešportno zadržanje, ter da ne vedo, ali je to nazadnje vstopnica za ljubljanski kino. Vsekakor so nato funkcionarji Slovenskega atletskega kluba bili primorani, da pokličejo policijo, da bi vsaj na ta način spametovali tistih 40 gledalcev, ki niso hoteli plačati. Policija je prišla, ali ni hotela ukrepati. Na igrišču nimajo kaj iskati, so utemeljili svoje nepostopanje. Prišla je celo državna po- licija, tudi nič. Le tedaj, če pride do pretepa zaradi tega, je dejala policija, sme šele poseči vmes. Blagajnik SAK je torej ostal brez denarja. To zaupanje, ki ga je SAK doslej kazal do gledalcev, da je pobiral vstopnino znotraj igrišča, najbrž v pomladni sezoni ne bo več. Do pomladne sezone pa bo moral SAK tudi premisliti, kako pridobiti nazaj tiste navijače slovenskega moštva, ki so odšli z njegovim prvim porazom, in kako pridobiti nove. Da je tokrat bilo na lastnem igrišču med 250 gledalci le 50 slovenskih, je resnica; žalostna sicer, zato bo treba poiskati njene vzroke. Da je pisanje v VZ, KTZ in KZ ne ravno naklonjeno slovenskemu moštvu, na to smo se že navadili. Če kdo noče videti diskriminacije, temu tudi ni vredno jo vedno zopet prikazati — ne bo je videl. To velja predvsem za opazovalca KZ. Višek pa je, da KTZ označi prodajo slovenskih kart kot provokativno zadržanje. ® V soboto, 2. 11., ob pol treh popoldne B pa igra SAK svojo zadnjo tekmo, tokrat % na slovenskih tleh: Ob pol treh popol-% dne v Št. Janžu proti tamkajšnjemu mo-$ štvu. Navijači so za to tekmo prisrčno ® vabljeni od obeh moštev. Torej: v so-£ boto ob pol treh popoldne na nogomet-® nem igrišču v Št. Janžu! S GOSPA SVETA — SELE 2:0 (1:0) Selanom se očitno pozna, da v zadnjerh času ne morejo več dosti trenirati. V tekni' proti Gospe Sveti so skoraj vsi igrali p°“ svojo formo in tako gledano je rezultat tud' Darujte za tiskovni sklad! v redu, čeprav je tudi nasprotnik igral vse drugo kot prepričljivo. Igrali smo: Jazbinšek; O. Travnih Prsitovnik, VVasner (46. K. Jug), E. Travnih Mak, N. Dovjak, F. Jug; Franc Dovjak, FIC' Dovjak (N. Olip), St. Olip. Naš tedlllk izhaja vsak četrtek. Naroča se n naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Rin= 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-6^ — Telefon uredništva in oglasnega od del K 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— s.'" letno 100,— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemč'r 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300-bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. stor ža Jugoslavijo 100.— N. din, za USA in osts države 7,— dolarjev na leto. — Lastnik in izd» jatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — govorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce st. ' 9065 Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. M horja v Celovcu, Viktringer Ring 26. Srečanje planincev treh dežel Preteklo soboto in nedeljo so se planinci iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije ter Koroške, zbrali na jubilejnem desetem srečanju v Beljaku. Kot pri prvem, tako so tudi pri letošnjem snidenju vzeli za skupnega gorniškega vzornika dr. Julija K u g y j a. Beljaška sekcija Planinskega društva (Al-penvereina) je dala spodbudo za ta srečanja. Njen sekretar Kuhar je v svojem govoru dejal, da ravnamo v smislu in po načelih Kugyja, ki naj bi nam bila tudi vzor za bodočnost, če se v Beljaku srečamo planinci treh dežel v prisrčnem prijateljstvu. Srečanja ne služijo samo poglobitvi prijateljstva, temveč kažejo tudi sadove sodelovanja, kot so to planinski mejni prehodi v Karavankah, „pot prijateljstva", ki povezuje 30 vrhov v treh deželah. Na meji do Italije pa nastaja planinska pot po Karnskih alpah, ki bo vodila od Vrat do Silliana. Posebno uspešno je sodelovanje gorskih reševalnih društev. Po govoru Kuharja so udeleženci videli gorski film Jnferno na Mont Blancu". Film s čudovitimi posnetki Mont Blanca opisuje Avto cesta čez Visoke Ture skozi lepi Lungau Da se avto ceste lepo ujemajo z naravnim okoljem alpske pokrajine, lahko razvidimo iz gornje slike (gradnja odseka Turske avto ceste — trenutno gradijo odseka Eben na Salzburškem — Rennvveg na Koroškem, dolga 52 km). Na sliki vidimo južno od kraja Zederhausa 1215 m nadmorske višine) v istoimenski dolini (zmerom brez megle) salzburškega Lungaua, med turskim predorom (6,4 km dolg) in predorom skozi Katschberg (5,4 km dolg), 112 m dolgi in devet m visoki most zgrajen čez potok Zederhaus. V teku gradnje tega mostu so regulirali tudi potok Zederhaus, tako da je vsa okolica varna pred poplavami. Pa tudi tamkajšnji kmetje imajo od sanacije potoka koristi. Levo na sliki, ta, od kraja do kraja po dolini Zederhausa prometu služeča, prav tako popravljena deželna cesta, desno v ozadju glavni greben gorovja Visokih Tur s Hochfein-dom (2700 metrov). tragedijo italijanske in francoske naveze pod vodstvom VValterja Bonattija in Pierra Mazeauda, ki sta 1961 skušala premagati centralni steber. Neurje jih je prisililo k vrnitvi; a od sedmih so se vrnili le trije. Zvečer je župan inž. Resch vabil na sprejem in večerjo. Izrazil je zadovoljstvo, da se je prav v Beljaku, ki je sedaj postal evropsko mesto, rodila misel teh srečanj. Saj prav Beljaku, ki leži na stičišču treh kulturnih narodov, pripada naloga mostu med narodi. Ob tej priložnosti so govorili tudi zastopniki planinskih društev iz Italije ter Koroške (Mario Lonza, dr. Kurt Dellisch), ki so v svojih izvajanjih poudarili uspeh srečanj planincev, saj so preko deset let pokazala, da se kljub diferencam najdejo rešitve, če so ljudje pripravljeni govoriti in se spoštovati. Premagujmo ostanke preteklosti Ob koncu je predsednik planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik med drugim dejal: „Važno je, da se srečujemo, da sodelujemo in se medsebojno spoznavamo in respektiramo. V osebnih kontaktih in pri neposrednem praktičnem sodelovanju ter v tovariških pogovorih lahko premagujemo mnoge ostanke preteklosti, ki je bila posebej za nas Slovence često tudi žalostna. Smo narod, ki ga je zgodovina že velikokrat krvavo ranila. Nas, planince iz Slovenije, še posebej veseli, da so v naša srečanja enakopravno in tovariško vključena tudi slovenska planinska društva v Gorici, Trstu in Celovcu. To je koristno in blagodejno na obe strani. V tovariškem priznavanju in respektira-nju ter medsebojni toleranci prav mi planinci lahko mnogo pripomoremo, da se premagujejo občasne težave... O tistem pa, kar nas loči, moramo trezno razmišljati, kako bi ločevanja lahko zmanjševali in blažili. Tako bomo lahko preštevali naša dejanja in zasluge, ne pa ljudi." Za kulturni užitek je poskrbel Grenzland-chor Arnoldstein, ki je pel furlanske, slovenske in koroške narodne pesmi. Prvi dan srečanja se je končal v prijetnem vzdušju ob večerji. Pri tem srečanju so planinci v malem krogu pokazali, da je res možno prijateljsko sožitje in spoštovanje svojevrstnosti vsakega — in kako absurdno — ne le preko meja, temveč tudi v lastnih mejah. Koroška stvarnost — v NAŠEM TEDNIKU '“IMIIIIIIMIiiiiHIHMHIJIIIMIIIIIHimilIHMHIHIIilMIHIHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIinillllllllHIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllUlllllllllllllllllllinilllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllll KAREL ROJŠEK: (2. nadaljevanje) Koroški Slovenci prvič na Poljskem Lična cerkev sv. Mihaela z dvema zvonikoma, zgodovinska stavba, kamor je maja >79 prišel, s kraljem Boleslavom sprt, kra-l°vski škof sv. Stanislav, da opravi sv. dari-tev' Za njim je prišel s svojo telesno stražo 11 at] Boleslav, ki je prisegel, da se osveti nad škofom in je to svojo krvavo namero tudi izvršil. Predolgo bi trajalo, da bi opisal na drobil0 življenje tega in onega, zato samo na ji at ko. Kralj Boleslav, sin kralja Kazimira P^ega, je bil samovoljen in predrzen vla-■ ar; Za svojo predrznost in smelost, ki si p* te pridobil v vojnah, so mu dali priimek )edrzni ali Smeli. Bil pa je, kakor pove ‘-Rodovina, dober in pravičen vladar, kot . dober vojak. Premoč pa so dobile v 7'Jern strasti, častihlepje, krutost in polte-Psi. Kljub temu, da je bil poročen ni vela a pred njim ne svetost zakona in ne Rirn^ tak° ie bil v pohujšanje dru- ^ Stanislav je bil goreč duhovnik, in , 1 /e vedel, kaj se godi, je stopil pred j.la ter ga opozoril, da pohujšuje ljudi, st'' n Slcer obljubil, da se bo poboljšal, t °u~ pa tega ni. Počutil se je užaljenega koval maščevalne naklepe, dokler se za ui ponudila prilika. Ker je bilo škofu tj e J10’ kralj še vedno nečisto živ- jl ”le> ga je hotel obiskati in še enkrat pori 1ltt, kralj pa ga je zaničljivo spodil iz j °’a- Posledica tega je bila, da je škof šel' zf }z°bčil. Kralj je vzkipel od jeze in je če’i lub izobčenju v stolnico, posvečeno šk f'Tnu knezu Venceslavu. Stolnico je dal s,irn zaPreti ,n prepovedal službo božjo, pa ]e maševal v cerkvi sv. Lihaela. Kralj je nato razjarjen hitel s svojo telesno stružno k cerkvi, ukazal cerkev obkoliti in zapovedal vojakom, da gredo v cerkev in umorijo škofa, češ da je ta žalil njegovo kraljevsko čast, in da ščuva ljudi k uporu. Ker vojaki tega niso hoteli storiti, je razjarjeni kralj sam stopil v cerkev, potegnil škofa od oltarja in mu z zamahom svojega meča preklal glavo. Potem je vlekel mrtvega škofa iz cerkve in ga razsekal; pri tem groznem delu so mu pomagali tudi njegovi vojaki. Ta dogodek je ovekovečen v reliefu Marijine cerkve v Krakovu. Škof Stanislav obrnjen proti oltarju sv. Mihaela daruje sv. mašo, poleg njega stoji diakon s škofovo mitro v roki. Pred škofom z dvignjenimi rokami, stoji na oltarni mizi kelih, za škofom stoji z vojaki obdani kralj Boleslav z visoko dvignjenim mečem, da zada škofu smrtni udarec. To, kar predočuje relief, se je vršilo v cerkvi sv. Mihaela na Skalki. Kralj Boleslav je takrat izginil iz Krakova. Vest mu zaradi groznega uboja ni dala miru. Napotil se je peš v Rim do papeža, se tam spovedal, nakar je nadaljeval pot kot berač. Ustavil se je pri Osojskem jezeru in potrkal na samostanska vrata, kjer ga je oče Tenho kot mutca sprejel za hlapca. Tam je opravljal najtežja in najnižja dela celih sedem let do svoje smrti. Tik pred smrtjo se je razodel patru, kdo je in odkod. Anton Aškerc ga je ovekovečil v pesmi Mutec osojski, in jo tukaj podajam. „Pozdravljam te, oj temni stoletni samostan, pozdravljam te, zelena jezerska tiha plan! Prelepi skriti biser koroške ti zemlje, bo li miru kraj tebe tu našlo mi srce?" Popotnik, kdo si, tuji, ki sam s seboj golčiš, ob jezeru Osojskem po cesti mi hitiš? Junaška ti je hoja in plemenit je stas, oči žare ti živo, a bled je tvoj obraz. Priromal je pod goro do samostanskih vrat, pred samostanom sivi sprehaja se opat. A romar ta je mutec, nagovora ne zna: odgovor on menihu na listu pisan da. „Kaj čitam v pismu tvojem? Iz Rima si prispel? In tu pri nas ostati, počiti bi si htel? Le z mano, mož pobožni! Če srce ti zvesto, za hlapca nam očetom boš služil ti lahko." Molče gre za opatom čez samostanski prag. Najnižje posle v hiši on dan opravlja vsak; najprvi je na nogah, ko jutro se rodi, poslednjemu na večer sen stisne mu oči. In nihče več ne vpraša, kdo on je in od kod, kje zibelka mu tekla in kje njegov je rod. Neznan, kot bil je prišel, in tuj ostane vsem. Kdo pač bi z njim se menil? Saj mož je tih in nem! — Bolnika dnes previdet osojski gre opat: tam v celici tesnobni leži mu nemi brat, na postelji ubožni je mutasti bolnik; s popotnico približa se mu izpovednik. „Oh, oče moj častiti, poslušajte me zdaj!" Čuj, govori li mutec?... Godi se čudo — kaj? Ni bil li v samostanu nad sedem dolgih let? In zdaj zna govoriti, kar mogel ni popred! S počasno govorico si olajšuje vest... O dneh preteklih burnih — oj, dolga je povest! Povest o škofu svetem — Stanislav mu ime — ki z mečem on je nekdaj prebodel mu srce ... In ko je na Osojah napočil tretji zor, mrtvaške pesmi v cerkvi menihov pel je zbor, na sredi cerkve v krsti je hlapec nemi spal, za njega v plašču črnem opat je mašo bral. Pel mašo oče Tenho in molil je tako: „Naj pride njega duša, o Bog, tja gor v nebo! Glej, delal je pokoro naš nemi samotar, naš Boleslav, kralj poljski... zavreči ga nikar!" (Dalje prihodnjič) Zavarujmo svojo bodočnost Gospodarski položaj v svetu je bil močno podoben današnjemu, ko so predstavniki kranilnic vsega sveta zbrani na kongresu v Milanu 27. oktobra 1924 sklenili, da se 31. oktobra obhaja tisto leto in v bodoče vsako leto kot Svetovni dan varčevanja. Gospodarstvo je trpelo pod bujno inflacijo, njegov razvoj so ovirali stabilizacijski ukrep, banke so zašle v težave pri izplačevanju naložb, brezposelnost je v nekaterih državah dosegla katastrofalen obseg in vrgla delovne ljudi v brezupen položaj... Po petdesetih letih slišimo in beremo o zlomu bank v Zvezni republiki Nemčiji in Italiji, o težavah privatnih bank celo v Švici in tudi pri nas v Avstriji je Splošna gospodarska banka na Dunaju ustavila izplačevanje naloženega denarja. V avtomobilskih tovarnah v Nemčiji, v Franciji in Italiji odpuščajo delavce ali pa jim skrčujejo delovni čas in seveda primerno tudi zaslužek, deloma kar na polovico dosedanjih prejemkov. Celo svetovni velikan Philips že v domovini koncerna na Nizozemskem zapira tovarne. Porast cen pa je nasproti lani dosegel junija v Grčiji 31,8%, v Italiji 18,4%, v Veliki Britaniji 17,1%, v Franciji 14,4%, v ZDA 11,7%, pri nas v Avstriji 10,0%, v Švici pa 9,8%. Ukrepi za ustavitev tega razvoja in za zavarovanje vrednosti denarja so v posameznih državah zelo občutni. Italija je drastično omejila uvoz blaga in prenos deviz, za ustalitev propadanja lire pa je morala dajalcem posojil vročiti vse svoje rezerve zlata in deviz kot jamstvo Tudi v Avstriji trdo občutimo državne predpise o omejitvi kreditov, za zavarovanje plačilne sposobnosti in zmanjšanje obtoka denarjev. Gospodarske veje turizma vseh vrst in stavbarstva, ki sta doslej računali z „večnim“ naraščanjem, sta s šokom sprejeli prvo občutno nazadovanje, ko so izostali nemški in zapadni gostje in so bile v posledici ustavljene obsežne investicije v turizmu in z njim povezanih panogah ... Tudi arabsko olje in surovine nerazvitih držav, ki niso več vir neomejenega izkoriščanja, so sprožila nove valove inflacije, kriz in zapletljajev, ki nam nalagajo skrbi in razmišljanje. Kakor pred petdesetimi leti nam more zavarovati bodočnost v velikem in podrobnem samo lastna odločitev, samopomoč, varčevanje. Na vseh področjih: z zemljo, s surovinami, z energijo, s prehrano, z investicijami in izdatki. To spoznava svet, „bogate“ industrijske in »nerazvite" mlade države prav tako kakor za našo ogroženo in zapostavljeno narodno skupnost na Koroškem. Osebno vemo za potrebnost varčevanja vsi, ki živimo na račun dela in izkoriščanja drugih, ki odgovorno delamo danes za jutri in za bodočnost. Velike resnice so enostavne. Pred petdesetimi leti so pogumni klicarji sredi krize pozvali svet k odpomoči — varčevanju. Tudi brez Kreiskega nas obvezuje spoznanje: osebno, vsak dan, celo pri britju je treba misliti na varčevanje! Tudi naš avstrijski šiling praznuje v kratkem petdesetletnico svojega življenja. Čeprav velja njegova današnja kupna moč samo še 6,25% prvotno ob njegovi uvedbi, služi nad 210 milijard njegovih enot kot prihranjene naložbe razvoju razmeroma mirnega gospodarstva in povprečnega blagostanja v državi. Vsak varčevanj šiling našega človeka pomaga, da stopnujemo osebno blagostanje posameznika, neodvisnost in varnost svoje skupnosti. Varčevanje je bodočnosti nas vseh dodatno zavarovanje. Dr. Mirt Zw i 11 er Spominska plošča Mešku Ob stoletnici rojstva slovenskega pisatelja Frana Ksaverja-Meška so na hiši na Selah pod Uršljo goro, kjer je bil Meško živel in ustvarjal od leta 1921 do smrti 1964, v nedeljo odkrili spominsko ploščo. O pisateljevem liku je spregovorila Slovenjegradčan-ka Romana Krevh, s krajšim programom pa so stoletnico Meškovega rojstva počastili še domači pevci in mladi recitatorji s Sel. Celovec Slovenske oddaje NEDELJA, 3. 11.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 4. 11.: 13.45 Informacije — Dr. A. Feinig: Hišna, ledinska in krajevna imena v Rožu — L. Detela: Koroška duhovnost — I. (Koroško nemško in slovensko ljudsko leposlovno ustvarjanje). — TOREK, 5. 11.: 9.30 Za vsakega nekaj. — 13.45 Informacije — Šport — Otroci, poslušajte! — SREDA, 6. 11.: 13.45 Informacije — Poper in sol. — ČETRTEK, 7. 11.: 13.45 Informacije — Domače viže — Knjige za vas — Koroški zbori pojo. — PETEK, 8. 11.: 13.45 Informacije — Solistična glasba. — SOBOTA, 9. 11.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Avstrija 1. PROGRAM * v NEDELJA, 3. novembra: 16.00 Živordeči avtobus (18. nadaljevanje): Zgodbe o kuhanju in jedači — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: VVickie in močni možje: »Skrinja z zakladom" — 16.55 Za družino: Svet znamke — 17.25 Ernst Fuchs: Dialog s slikami — 17.55 Kunibert, lahko noč za najmlajše — 18.00 Trobi mi za sodni dan; italijanski film o dečku, ki so ga zanemarili starši — 18.50 Smučarski tek in smučarski artizem — 19.00 Dragulji sedmega kontinenta — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.10 Beseda v nedeljo zvečer — 20.15 Dreigroschenopera, film Berta Brechta — 22.00 Čas v sliki — nočna izdaja in šport. PONEDELJEK, 4. novembra: 18.00 Benečanske impresije — 18.25 Kunibert, lahko noč za najmlajše — 18.30 Oddaja za ljubitelje fotografske umetnosti — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Boney: Boney si kupi žensko — 20.05 Oddaja ORF — 21.15 Šport — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja. TOREK, 5. novembra: 18.00 VValter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 Kunibert, lahko noč za najmlajše — 18.30 Rožnordeči panter — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — aktualno — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Kaj sem? — 21.00 Intervju z ameriško igralko — 21.50 Iz medicinske šole (28. nadaljevanje): Pereči trebuh — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja. SREDA, 6. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Formalna logika (2. nadaljevanje) — 10.30 Nepoznano sosedstvo — 11.00 Program za delavce: Zadnji most — 12.40 Šport — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Skrivnostno jajce — 17.10 Risanje — slikanje — oblikovanje — 17.35 Za otroke od 8. leta dalje: Mali športni ABC — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Kunibert, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kuhinja v televiziji — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Kabaret, kabaret — 21.05 Prerezi, prezen-tacija: Alfred Payrleitner — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja. ČETRTEK, 7. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Formalna logika (3. nadaljevanje) — 10.30 Kaj lahko postanem? — 11.00 Gost pri Feliksu Braunu — 11.30 Materija in prostor; pereči problemi — 12.00 Francoščina: Le Perogord — 18.00 Tečaj ruskega jezika, za začetnike — 18.00 Kunibert, lahko noč za najmlajše — 18.30 Šport — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Na tekočem traku: Družinska igra z Rudijem Carrel-lom — 21.45 Katarina Hepburn — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.30 Šport. PETEK, 8. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Živordeči avtobus (18. nadaljevanje): Zgodbe o kuhanju in jedači — 10.30 Obisk pri Fritzu Wo-trubi — 11.00 Program za delavce: Abel, tvoj brat — 18.00 Zeleni svet: Novo iz kmetijstva — 18.25 Kunibert, lahko noč za najmlajše — 18.30 Družina Feuerstein: Športna nesreča — 18.55 Oddaja industrijskega združenja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Zgodbe z dežele (1): »Tekmica" — 20.15 Odkrito povedano, diskusija ORF — 22.20 Sladko življenje grofa Bobbyja. SOBOTA, 9. novembra: 15.20 Koncertna ura z Andrejem Seebohmom — 16.20 Za otroke od 5. leta dalje: Pošiljka z mišjo — 16.45 Calimero — 16.50 »Schranz x 8 — smučarski tečaj"; navaditi se smuči in vožnja navzdol (neposredno) — 17.00 Za družino: Klub seniorjev — 18.00 Mnenja sem; kritika televizijskega programa — 18.25 Kunibert, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Dober večer, reče v soboto zvečer Heinz Conrads — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 V nedeljo zvečer v Saizkammergutu — 21.35 Šport — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.10 Imenovali so ga Hombre. 2. PROGRAM NEDELJA, 3. novembra: 18.00 Tedenski magazin — 18.30 Lienz — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Kultura — posebno — 20.10 Okolica — 20.15 Derrick (2): »Ivana" — 21.15 Literatura v kavarni: »Velika vročina"; iz romana Jorga Mutheja — 22.00 Vprašanja kristjana — 22.05 Čas v sliki. PONEDELJEK, 4. novembra: 18.30 Množice, slučaj in statistika: Računanje z verjetnostmi — 18.45 Šola za starše (3): »Proč od staršev" — 19.00 Havaji (3): »Mala površina — velika žetev" — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Pogovor — 21.15 Tedaj — Konec štiridesetih let — 22.15 Avstrija v sliki itd. TOREK, 5. novembra: 18.30 Vojna žuželk — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Jack Grunsky in njegovi prijatelji — 21.00 Arsene Lupin (2): »Rdeči šal spada zraven" — 21.50 Avstrija v sliki itd. SREDA, 6. novembra: 18.30 Iz šolske televizije: Materija in prostor (7): Pereči problemi — 19.00 Ernst Fuchs: Dialog s slikami — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Posebna pravica; satirični portret angleškega pevca zabavne glasbe — 21.55 Avstrija v sliki itd. ČETRTEK, 7. novembra: 18.30 Iz šolske televizije: Formalna logika (9) — 19.00 Čarovnije na Baliju (II) — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.09 Okolica — 20.15 Impulzi (14). S Hansom Jurgom Svberbergom se pogovarja Hans Preiner —. Sybergovi Brechtovi filmi — 21.45 Zgodbe, ki jih ne moremo razložiti: »Priložnostna kupčija" — 22.10 Ponovitve v televiziji. PETEK, 8. novembra: 18.30 Enej (i) — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 Ppotoma ob konec tedna — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Film n. pr. Čile: Met kamna. Zgodba mladega duhovnika, ki se je zavzel za delavce v okraju revežev mesta Valparaiza — 21.30 Film o Brucknerju — 22.20 Televizijske ponovtive. — Ljubljana NEDELJA, 3. 11.: 9.25 Svet v vojni — 10.15 Otroška matineja — 10.10 Poročila — 11.15 Kmetijska oddaja — Nedeljsko popoldne — 16.30 Košarka Partizan : Crvena zvezda — 18.15 Poročila — 18.20 Vidocg — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Te- denski gospodarski komentar — 19.55 3-2-1 — 20.00 M. Božič: Človek in pol — 21.00 Glasinac — 21.35 Športni pregled — 22.10 TV dnevnik. PONEDELJEK, 4. 11.: 8.10 TV v šoli — 9.00 Angleščina — 9.30 TV v šoli — 15.00 Angleščina — ponovitev — 15.30 TV v šoli — ponovitev — 16.30 Madžarski TVD — 17.15 Revija pevskih zborov v Zagorju — 17.55 Obzornik — 18.10 Ansambel modre kitare — 18.40 Družbeno zgodovinski vidiki marksizma — 19.00 Odločamo — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 3-2-1 — 20.05 V. Zupan: Ulica treh rodov — 21.15 Sodobna oprema — 21.25 Kulturne diagonale — 21.55 Mozaik kratkega filma: Maroko — 22.05 TV dnevnik. TOREK, 5. 11.: 8.10, 9.35 in 10.05 TV v šoli — 14.10, 15.35 in 16.05 TV v šoli — ponovitev — 16.35 Madžarski TVD — 17.40 I. Cankar: V gozdu — 17.55 Obzornik — 18.10 Življenje v gibanju — 18.35 Mozaik — 18.40 Ne prezrite — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 3-2-1 — 20.05 Pogovor o... — 22.55 Barvna propagandna reportaža — 21.05 T. Har-dy: Mračni Jude — 21.50 TV dnevnik. SREDA, 6. 11.: 8.10, 10.50 in 15.25 TV v šoli — 16.30 Madžarski TVD — 17.20 Zgodba e deklici Margareti — 17.50 Obzornik — 18.05 Iskanje sodobnega gledališča — 18.35 Mozaik — 18.40 Mladi za mlade — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 3-2-1 — 20.05 Flim tedna — Propagandna oddaja — Ml-nature: Franc Novinc — TV dnevnik. ČETRTEK, 7. 11.: 8.55 Kongres zveze sindikatov Slovenije — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.35 Francoščina — ponovitev — 16.45 Poročilo s kongresa zveze sindikatov Slovenije — 17.30 T. Seliškar: Bratovščina sinjega galeba — 18.00 Obzornik — 18.15 Mozaik — 18.20 Svet v vojni — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 3-2-1 — 20.05 F. Hečko: Rdeče vino — 21.25 Kam in kako na oddih — 21.35 Četrtkovi razgledi — 22.05 C. Saint Saens: ii. klavirski koncert — 22.30 TV dnevnik. PETEK, 8. 11.: 8.10 TV v šoli — 10.50 Angleščina — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Angleščina — ponovitev — ... Kongres zveze sindikatov Slovenije — 17.20 Veseli tobogan — 17.50 Obzornik — 18.05 Revija folklore — 18.35 Mozaik — 18.40 Smotrna uporaba električnega Toka v gospodinjstvu — 18.50 Dosežki svetovne znanosti — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar — 19.55 Propagandna reportaža — 20.00 3-2-1 — 20.10 Ta prisrčna dobrota — 22.15 TV kažipot — 22.35 TV dnevnik. SOBOTA, 9. 11.: 9.30, 10.35 in 12.00 TV v šoli — 13.25 Nogomet Radnički : Velež — 15.15 Rokomet Borac : Partizan — 17.35 Ansambel Vilija Petriča — 18.05 Obzornik — 18.20 Mozaik — 18.25 Disneyev svet — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 19.55 3-2-1 — 20.00 Človek, ne jezi se — 20.30 Skopje 74 — 21.40 Moda za vas — 21.50 TV dnevnik — 22.05 Tri zgodbe iz Orkneya. RUTAR-CENTER © ugodno dobavi @ in hitro na dom dostavi RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas — Eberndorf, telefon 04236 - 381 coeoeeooeceoooecaoeeeeeciooooeeoooeeooeeeeeoooeeeeoeeoeoeeoeoeeoeeoooeeeeeeeoooeoeeooeeooeeoeeeeeeoeooeooooooeoeooeeeeeeoooeeeeoeeeoooceea r ^ DR. IVAN TAVČAR: 3 d ix jeseni V____________________________________________J Zjutraj je umrla, in povem ti, od stradanja! Na svetu je bila komaj tri leta. Pa nikjer nisem mogla dobiti desk, da bi jo spravila, kakor se spodobi človeku. Zvečer, ko se je luna prikazala za Goro, sem jo naložila v košek, s katerim smo vozili travo, če smo imeli kravo pri hiši. Takrat je sadje cvelo. Naložila in odpeljala sem jo ponoči. Nekaj jablanovih vejic sem položila k nji, da je šla v cvetju od doma." Sedaj si predstavljajte to revo, ko je svojega mrtvega otroka v pozni noči vozila po slabih gorskih potih! Kdo naj vam, mestne gospe, verjame, da sploh veste, kaj je trpljenje na svetu? — »Povedati ne morem, kako mi je bilo tisto noč. Tak pogreb, in nedolžen otrok, ki nikomur nič hudega storil ni! O Jezus! O Jezus!" Nekaj časa je vzdihovala, nakar je še dostavila: »Ali brez pogrebcev moja Špelica ni ostala. Ko jo pod Malenškim vrhom pripeljem do prvega ovinka v gozdu, pogledam na tratino pod seboj, pa ti jo primaha tam doli rjav in kosmat zajček. Kak streljaj od mene skoči na pot. Prav nič se ni bal mojega mrtvega otroka. Sredi pota sede, prav čudno maha z ušesi in si mane z nožico kuštravo glavo. Oči si briše, sem si mislila. Na vse to izgine v bukovje, a povem ti, še trikrat je žival prekrižala pot; vselej je obsedela in si brisala gobček. In vidiš, Bog je poslal tega pogrebca, ker ni bilo ljudi! O Jezus, jaz sem kaj prestala tisto noč!" Še mnogo sta mi potožila, ali Luca je potem vodila prvo besedo. »Otroka sem pokopala, moža so imeli v Gradiški, fantič pa je moral v službo, ker ga doma preživeti nisem mogla. Bila sem zapuščena ko zapuščena ptica pozimi. Leta so tekla, nato pa sem šla k cesarju." Vprašam: »Na Dunaj?" »Tja, kjer je cesar. Dohtar" — tu je v moje veliko zadoščenje imenovala našega prijatelja Karla — »mi je vse lepo napisal in v posebnem listu je prosil vse kristjane, naj mi gredo na roko, ker ne govorim nemškega jezika. Nič mi ni računal in še nekaj za pot mi je dal. Hvala Bogu, da so še dobri ljudje na svetu!" Na dolgo in široko mi je pripovedovala, kako se je vozila na Dunaj, kako je ondi iskala cesarja, kako so ji vzeli prošnjo, da cesarja ni videla, da pa ji je ta vendarle pomilostil moža. »Zdaj, zdaj imam moža," je končala. »Obleko sem mu kupila, da se je napravil, kakor vidiš." Ponosno je migala z glavo: »Ali ni čeden?" Čeden sicer ni bil, ker je nova obleka visela na njem, kakor na plotu, a pritrdil sem, da je čeden. Tiho je dodala: »Doma pa mu nimam kaj skuhati. Ni pšena, ni moke in drugega nič. Prvo noč bo moral v posteljo brez večerje." Obmolknila je ter me kimaje gledala od nog do glave. Nato je vprašala: »Ali kaj prida zaslužiš?" Videl sem, da je s strahom pričakovala mojega odgovora. »Nekaj že." »Toliko, da lahko živiš?" »Prav lahko!" Sedaj je trepetala vsaka črta na upadlem obrazu, dokler ni polagoma iztisnila iz sebe, da bi jima kaj posodil in, pri ljubem Bogu! ne podaril. Kmalu smo bili edini, da jima posodim, da si bosta imela s čim kupiti živeža na Malenškem vrhu in da si potem tudi kravo kupita, brez katere jima ni bilo izhajati. Res smo nato pri Posevčniku na Malenškem vrhu ku- pili moke in drugih potrebščin. Trgovec pa nam je pridal vrečico, katero smo napolnili in katero je potem ves srečen nosil Skalarjev Šimen. Pri odhodu je Posevčnik omenjal, da je vsa vas v ognju in da bi morda ne kazalo, da bi se danes vračala domov. Pa smo jo le odrinili proti Jelovemu brdu, kjer je bilo splošno mnenje, da »morivec" ne sme v vas. Približali smo se prvim hišam. Culi smo vpitje in opazili, da so ljudje vihteli kole in vile. Razlegal se je krik: »Živ ne pride v vas! Če je oni pod zemljo, naj gre ta za njim!" V prvi vrsti je divjal Kalar, ki je v rokah nosil zakrivljene gnojne vile. Tudi nekaj žensk je kričalo vmes, in še celo otročaji so tiščali količe v slabotnih rokah. Ta dva sta obstala in od groze skoraj okamenela. »Moli, Luca!" je zaječal Šimen. Krčevito je tiščal vrečico k sebi, snel črni svoj slamniček z glave, z desnico pa pričel delati velike križe čez potno svoje čelo. Zadonela je veličastna molitev o Kristusovem trpljenju, in stepeni in jokajoči glas kimajoče Luče je presegal vpitje množice. — Kakor veste, nisem bil nikdar posebno vnet za molitev, ali ta prilika me je preobvladala in razoglav sem korakal za onima, ki sta v silnih stiskah iskala pomoči pri Njemu, ki je nekdaj trpel za solzni naš svet. Že smo dospeli do sovražne tolpe. Za Blegašem je sonce zatonilo in senca je legala po krajini. Kakor jok je bil čuti Luče skrhani glas: »ki je za nas krvavo bičan bil, ki je za nas s trnjem kronan bil, ki je za nas križan bil". Preplašena ženska ni ostala pri enem; vse skupaj je mešala, tako da je sedaj molila k Onemu, ki je za nas križan bil, potem pa zopet k Onemu, ki je za nas s trnjem kronan bil. Presunilo me je tako, da sem skoraj videl, kakor bi stopal s trnjem ovenčani in krvavo prebičani Odrešenik s svojim križem pred nami. In ta dva sta nosila križ z Njim! Ljudstvo je obmolknilo. Že je nekaj količev odletelo v stran. Matere so pograbile po otrocih in tudi možje so iz- Prezgodnji grob Po cesti se pomika sprevod temno oblečenih ljudi. Sneg rahlo naletava, kakor da bi tudi nebo jokalo za mojim fantom. Ali je kdo v tem dolgem sprevodu, ki zares žaluje za njim? Da: mati, oče, brat in jaz. Nihče se ne zmeni zame, ko tiho korakam na koncu kolone. Ne poznajo me, saj tudi jaz nikogar ne poznam. Zaradi spodobnosti so prišli na pogreb. Meni pa je tako hudo. Molčim, moje misli pa hitijo v preteklost. Le dva dneva sta minila od takrat, meni pa se zdi vse tako daleč, daleč. Vračala sem se v mesto in ti si me prišel čakat na postajo. Nisi hotel, da bi se prerivala na avtobusu. Spominjam se najinega pogovora. »Kmalu bo tvoj god,« si mi dejal. »Ali ga boš praznovala z mano?« Zmignila sem z rameni. »Dobro veš, da me doma ne bi pustili s tabo. Milan. Baje sem še premlada, da bi imela fanta.« »Bova že uredila, da bo prav. Tvoj god bova praznovala dan prej, da doma ne bodo vedeli za to. Bili bi sami, ti in jaz. Bojana in Jure. Persenečenje imam zate.« »Presenečenje? Kakšno?« »Videla boš oni večer, ko pridemo skupaj.« »Ne bom vzdržala tako dolgo. Milan, moral mi boš povedati prej.« V tvojih očeh je zasvetila hudomušna iskrica, obraz pa je le s težavo ostal resen. Nikoli nisi znal biti prepričljivo resen. Vse težave si premagoval z nasmehom ... »Se spominjaš najinega prvega srečanja?« »Kako neumno vprašanje!« Takoj sem se pokesala, da sem izrekla ta stavek. »Misliš, da res tako hitro pozabim? Zasmilila se mi je deklica, ki je z objokanimi očmi strmela v vodo. Se še spomniš kdaj na Jožeta?« Odkimala sem ti. Vedel si, da nisem odkrita, toda odpustil si mi to majhno laž. Razumel si me, samo ti si vedel za moje razočaranje. Tudi jaz nisem bila tvoja prva ljubezen, tudi ti ne boš nikoli pozabil svetlolase Sonje. Kako hitro je minila najina vožnja! * Sedaj je vse končano. Tebe ni več, Bojana in Jure sta se včeraj razšla, jaz ne bom nikdar izvedela, kakšno presenečenje si mi pripravil. Poljubljala sva se, nihče ni slutil, da je to zadnjikrat. Mudilo se ti je k stricu, ki je imel rojstni dan; vso noč ste proslavljali. Zgodaj zjutraj si se odpeljal v službo. Zadnje, kar si slišal, je bilo »tresk«: težak tovornjak je prekinil tvojo življenjsko pot. Nikoli več te nisem videla, nikoli hotela pogledati tvojega bledega obličja. V mojem spominu boš ostal vedno moj lepi fant z modrimi očmi in svetlo rjavimi kodri. Še sedaj komaj verjamem, da ležiš v tisti leseni krsti. Kako rada bi, da bi bile to le moreče sanje! Toda vse je zaman. Iz razmišljanja me prebudi zvok: Milan je že v jami, kepe prsti padajo na krsto. Poljubim temno rjavo prst in iz jame se začuje votel zvok, ko vržem vanjo kupček zemlje. Z očmi, polnimi solz, skoraj zbežim s pokopališča. Vračam se mimo tvoje domačije. Pred njo leži kup pločevine, ostanek rdečega avtomobila. Pred sabo gledam železno gmoto in ne morem verjeti, da sem še pred dvema dnevoma sedela na sedežu, ki je sedaj pokrit s strjeno krvjo .. . Humor tudi pred smrtjo Feldmaršal Lannes, Napoleonov general in ljubljenec, vojvoda pl. Montebello, je bil v bitki pri Aspernu pred Dunajem leta 1809 smrtno ranjen; zadela ga je avstrijska topovska krogla. Zdravnik mu potipa žilo in skomizgne pomembno z rameni. S slabotnim nasmehom na ustnicah ga vpraša Lannes: »Doktor, ali imate kak strokoven izraz za to, kako moja žila bije?« »Nimam ga.« »No, vam ga povem jaz. Moja žila bije smrtne udarce.« — DANA: Joj, bratje in sestre! Sivi oblaki čez nočno nebo, iz sivih oblakov megleno rosi in kapljica vsaka boli, le boli in s kapljico vsako vse bolj je bolnč. Morda je v tem mraku kdo lučko prižgal, morda tam na grobu pomolil je kdo; zdaj pa se v dežju ta lučka bori in v smrntem boju se pne tja v nebo. Kako je pokojnim vam danes — nocoj? Skoz zemlje odejo vam voda polzi in v hišice tesne utira si pot. Joj, bratje in sestre, vas nič ne mrazi? Joj, bratje in sestre pod črno zemljč, kako vam je v vaših domovih? V molitev še sklepate mrtve roke: li čujete kaplje, kako vam bijo? Joj, bratje in sestre, vam ni li težko? V___________________________________J V mesto Premetavam se v postelji. Ne morem spati. Saj grem jutri: jutri bo nov dan in jaz grem v mesto. Tam bom hodila v šolo. Zadnjič sem se pogovarjala s sosedom. Dejal mi je: „Tam pa boš spoznala kakega mestnega .frajerja’ in nas še pogledala ne boš!" Le namuznila sem se, češ, bomo videli. Da, jutri se bo moje dosedanje življenje predrugačilo. V nočni svetlobi, ki prihaja skozi slabo zatemnjena okna, vidim svojo potovalno torbo; v njej so knjige, zvezki, perilo. Knjige so težke. Toda jih bom že kako nosila. Učiti se iz njih bo teže. Če pa hočem nekoč nekaj postati, se moram učiti. Mogoče so moje sanje kot gradovi v oblakih, ki se razblinijo, ko zadenejo ob resničnost? Ne delam si prevelikih iluzij, toda vseeno sem se odločila za šest let študija. Marsikdo mi reče: „Kaj boš ti! Šest let, to je zate preveč, raje bi ostala doma ali pa bi šla v kako gostilno ali trgovino." Vse to je res. A hočem postati nekaj. S trdno voljo in vztrajnostjo mogoče tudi bom. Čaka me trdo delo. Toda, če pogledam roke, ki so prekrite z žulji, vem, da bom napela vse moči, da dosežem nekaj, saj tudi do sedaj nisem lenarila. Vedno sem trdo delala, najsi bo v kuhinji ali na polju ali kjerkoli. Mnogo sem premišljevala o svojem kratkem življenju, saj sem stara šele petnajst let. Včasih pa se mi zazdi, da jih imam že več, saj sem že toliko doživela. Zdaj pa me čaka še temeljita sprememba okolja. Bojim se mesta, ulic, direndaja, saj je naša dolinica tako mirna in lepa. Vse te stvbe v mestu me bodo utesnjevale, saj doma vidim gozdove, travnike, polja, tam pa bodo le zidovi... Včasih razmišljam: zakaj sploh moram v mesto? Ali ne bi bilo lepše doma, na njivi? Neka notranja misel pa mi pravi, da moram spoznati življenje v mestu in se nekaj naučiti. Želim postati učiteljica. Morda bo moj mladostni sen postal resnica? Ko sem bila še majhna, sem si predstavljala, da lahko postaneš vzgojitelj tudi, če ne greš v mesto. Zdaj, ko sem starejša, se le še nasmehnem svoji otroški misli. „Brez muje se še čevelj ne obuje," pravi mama. Res, mnogo dela in krepkih živcev moraš imeti pri učenju, a vztrajnost, volja, delo in veselje do poklica ti omogoči, da premostiš ovire. >00®®oooeeoeooeoooQooocoeoeoooQooeoooooooocoioooocoooooooeooooceooooeQeocoooooeeoooooeeocooocoi»oeoooooeoceoooooooooooooocoeeoececooceeeQO 9*njali. Zadnji je odstopil še Kalar, vile je treščil na tlak Pred hlevom. V hipu ni bilo videti žive duše več. Ostal sem sam Sredi vasi. Onadva pa sta odkorakala proti svoji podrti k°či, in še iz dalje se je čul stepeni in jokajoči glas Luče: ”k' je za nas križan bil". — Tako sem prišel tisti večer na Jelovo brdo. III. Kmet je kralj. Če ima dobro in čedno napravo, če ima Primerno zemljo, da jemlje iz nje življenje in davek, če nima dolgov, pač pa polne hleve, in če ima še kopico zdravih in pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od Vse9a sveta. Tak kralj in gospodar je bil Presečnikov Boštjan na ^lovem brdu. Njegova hiša je stala prav pri koncu vasi. 'dana je bila in imela je tako imenovano ..gorenjo hišo", °kr°9 katere je tekel lesen hodnik. Okna so tičala v °kv'rju zelenih, kamnitih stebričev, a z železom so bila ,esn° zapažena. Nad okni je kraljeval sv. Ferjan ter s svo-0 9olido zabranjeval požare. Tik hleva na dvorišču je ležal velik kup gnoja, a vzlic ernu sta se povsod kazala snaga in red. Na steni je viselo raznovrstno orodje, da je bilo takoj pri roki. Tnalo je bilo Pometeno in glavna pot proti hiši je bila še celo s peskom Posuta. Tik vhoda pri veži je tekla voda iz umetnega vod-niaka, ker so Presečnikovi že v tistih časih imeli svoj vojvod. pri tej hiši si se takoj čutil domačega, ker ni bilo v vsi naselbini ničesar, kar bi bilo ustvarjalo kaj nesoglasja. Se se je strinjalo in ujemalo. Bila je že noč, ko sem stopil v vežo. Dolga ta veža se je končala v mogočno kuhinjo, visoko °kano. Kadar je visoki ta obok bil poln mesa, ki se je °nPi sušilo, je človeku posebno dobro del pogled na nje-?0v° blagoslovljeno višino. Obok kuhinje in tudi veža sta a zavita v saje, od katerih je pri južnem vremenu ka-0 ter se svetlo nabiralo na tlaku. Nad tem se tiste dni še nihče ni spotikal; bila je to nekdanja navada, tako da je kapalo že pri starem očetu in brez dvojbe tudi že pri tega očetu. V veži je vladala tema, samo od ognjišča sem se je svetilo. Tam se je togotila ženska, da niso burkle popravljene, da ni mogoče loncev pristavljati in da so moški vsako leto bolj zanič. Glas te ženske mi ni bil neznan in vedel sem tudi, komu velja ta jeza in srd. Bila je dekla Liza, ki je pred petimi leti že tudi služila pri Presečnikovih. A njena beseda je veljala hlapcu Danijelu — pomislite, to cokljarsko ime v tem olikanem pogorju! — ki je prav tako že dolgo vrsto let služil pri Boštjanu. Že večkrat sem omenjal, da je tedanji čas imel svoje posebne navade. Med take navade je spadalo tudi, da sta se štela hlapec in dekia, če sta služila daljšo dobo pri dobrem gospodarju, za nekako zaročena z namero, da se vzameta, kadar si dosti prislužita. Ta zaroka je vezala tudi Lizo in Danijela, ker sta že več nego deset let služila skupaj. In res je ona varčevala, kar se je dalo, a Danijel — že ime kaže, da je bil svoj čas prinesen iz Trsta — je bil falot, ki je nalagal zaslužek najrajši v svojem lastnem grlu. Ta ljubezen torej ni bila brez viharjev: prav rado se je bliskalo in včasih je še celo treskalo. Danes je pri ognjišču treskalo: „Pri ljubem Bogu nisi zanič! Še podkuriti nimam s čim, ti grdoba lena!" Mimo mene je prikrevljal Danijel s kozavim svojim licem. Imel je desno nogo krajšo od leve, ker se je sploh pri vsakem Tržačanu — pri nas smo jim rekli Tržani — kazala kaka telesna hiba. Kmalu se je prigugal nazaj in nosil je polno naročje ravnokar naklanih trsak. Vrže jih pred ognjišče rekoč: „Že zjutraj sem ti jih nasekal. Saj zmerom mislim nate, Lizika!" Zadnjo besedo je nekako sumljivo izgovoril, tako da se je lahko čulo za „ Lizi ko" ali pa tudi za „ Lisko", kravo v hlevu. Liza jo je umela za kravo. „Ti vrag črni!" Pograbila je za oklešček ter udarila za Danijelom, ki jo je urnih peta odkuril iz veže. — Vstopivši v hišo, opazim Boštjana za mizo. Kar čutil sem, kako se je v njem vse vnelo od veselja, da ga obišče sorodnik. Takrat je imelo pri nas sorodništvo še nekaj cene, in če si sorodnika obiskal, si vedel, da si prišel k svojim ljudem. Vzlic temu pa Boštjan pri mojem vstopu niti izza mize ni vstal. In da bi si bila v roko segla, o tej gosposki šegi tista leta v Jelovem brdu še govorice ni bilo! S svetlim očesom me je pogledal in dejal: „No!“ In jaz sem odgovoril: „No, da ste le zdravi!" Nato je Boštjan zaklical svoji ženi, da naj prinese „štober“ in luč. Tedaj v našem pogorju še ni vladal „smrd-Ijivec", pač pa je v leščerbah gorelo laneno olje. Leščer-be so stale na štobrih, majhnih, lesenih stebričkih, odkoder je izhajalo prejkone tudi ime. Če se je v kaki gostilni nabirala nevihta, je gospodar najprej ukazal gospodinji ali dekli, da je spravila štobrčke v kraj, ker so bili za tepež pripravno orodje. Danes ne iztaknemo štobra več v kmečkih hišah, od Škofje Loke pa do Cerknega ne! Laneno olje je podleglo in smrdljivi bratec gospodari na mizah. Mlajši zarod pa nima več pojma o prej tako potrebni premičnini. Kultura je vzela štobre! Barba je nekaj odlašala. Ko je prinesla štober in plamtečo leščerbo, sem opazil, da je morala že vedeti o mojem prihodu. V kratkem času si je preoblekla srajčnik — tudi to, za naše ženstvo tako karakteristično oblačilo je zagazilo v pozabo — kateremu se je videlo, da prihaja iz perila. Tudi nov predpasnik si je bila pripasala. Barba je bila še vedno postavna žena. To sem ji tudi v obraz povedal, tako da se je zadovoljno zasmejala. V tem pogledu ste ženske vse enake, in najsi nosite svilene, s čipkami obrobljene dolge srajce ali pa kratke, na rokavih v gube nabrane srajčnike! (Dalje prihodnjič) / N Ob petdesetletnici Svetovnega dneva varčevanja 31. oktobra 1974 v______________________________________________ r------- vsi k Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu in k domačim BILČOVS BOROVLJE CELOVEC DOBRLA VAS GALICIJA GLINJE GLOBASNICA HODIŠE ŠT. JAKOB v Rožu ŠT. JANŽ v Rožu KOSTANJE KOTMARA VAS LEDINCE LOČILO MARIJA NA ZILJI PLIBERK PODLJUBELJ PODRAVLJE SELE SLOVENSKI ŠMIHEL ŠKOFIČE ŠMARJETA v Rožu ŠMIHEL pri Pliberku ŠTEBEN pri Beljaku ŠT. TOMAŽ VELIKOVEC VOVBRE ZILJSKA BISTRICA ŽELINJE ŽELEZNA KAPLA ŽVABEK V V