1Uvod
število kozmetičnih izdelkov z antioksidanti kot kozmetično
aktivnimi sestavinami iz leta v leto narašča. Naša koža je
zaradi ultravijoličnega (UV) sevanja konstantno izpostavljena
oksidativnemu stresu, torej nastanku reaktivnih kisikovih
(ROS) in dušikovih (RNS) zvrsti, ki pomembno vplivajo na
procese fotostaranja in kožne nepravilnosti, ki se jim želimo
izogniti. ROS in RNS v koži povzročajo oksidativne po-
škodbe lipidov, proteinov in nukleinskih kislin (1–5). Natan-
čneje, povečana količina ROS in RNS v koži lahko povzroča
mutacije DNA, zavira delovanje endogenih encimov (su-
peroksid dismutaze, katalaze in glutation-peroksidaze) in
aktivira prepisovalne dejavnike (npr. transkripcijski jedrni
ANTIOKSIDANTI
NARAVNEgA
IZVORA 
V KOZmETIKI
ANTIOxIDANTS 
Of NATURAL ORIgIN
IN COSmETICS
AVTORJA / AUTHORS:
Ana Marolt, dipl. kozmet.
izr. prof. dr. Janez Mravljak, mag. farm.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo,
Katedra za farmacevtsko kemijo,
Aškerčeva 7, 1000 Ljubljana
NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE:
E-mail: janez.mravljak@ffa.uni-lj.si
POVZETEK
Oksidativni stres povzroča poškodbe lipidov, pro-
teinov in nukleinskih kislin in je s tem pomembno
vključen v procese prezgodnjega staranja kože,
vnetja in tudi v rakave spremembe kože. številni
pristopi za zmanjšanje poškodb, ki nastanejo kot
posledica oksidativnega stresa, vključujejo tudi der-
malno uporabo naravnih antioksidantov. Najštevil-
čnejši skupini fitoantioksidantov so polifenoli in ter-
peni. Polifenole v grobem delimo na flavonoide,
fenolne kisline, lignane in stilbenoide. Najdemo jih v
vseh rastlinah v vlogi sekundarnih metabolitov. Po
nanosu na kožo delujejo kot reducenti, tj. donorji
vodika ali elektronov ter kot kelatorji kovinskih ionov,
s čimer ustavijo radikalske reakcije in tako preprečijo
nadaljnje poškodbe kože. Terpeni so prav tako
 široko porazdeljeni v rastlinah, antioksidativno de-
lovanje pa pripisujemo preprečevanju lipidne oksi-
dacije z doniranjem vodikovega atoma. Najpo-
membnejša terpenska podskupina antioksidantov
v kozmetičnih izdelkih so karotenoidi. V preglednem
članku sta podrobneje opisana mehanizem delo-
vanja polifenolov in terpenov in njihova pomembna
vloga kozmetično aktivnih sestavin v kozmetiki.
KLJUČNE BESEDE: 
fitoantioksidanti, kozmetika, oksidativni stres, poli-
fenoli, terpeni
ABSTRACT
Oxidative stress causing damage to lipids, proteins
and nucleic acids is considerably involved in the
process of premature skin aging, inflammation and
also in cancerous skin changes. many approaches
to reduce damage caused by oxidative stress also
include the dermal use of natural antioxidants. The
largest groups of phytoantioxidants are polyphenols
and terpenes. Polyphenols are generally divided
into flavonoids, phenolic acids, lignans and stil-
benoids. They are found in all plants as secondary
metabolites. After application to the skin, they act
as reducing agents, i.e. hydrogen and electron
donors and metal ion chelators to stop radical re-
actions and prevent further skin damage. Terpenes
are also widely distributed in plants, and the an-
tioxidant action is attributed to the prevention of
lipid oxidations by donating a hydrogen atom.
20
A
N
TI
O
K
S
ID
A
N
TI
 N
A
R
A
V
N
E
g
A
 IZ
V
O
R
A
 V
 K
O
Z
m
E
TI
K
I
farm vestn 2023; 74
silni (RO•) in peroksilni (ROO•) radikali, ki nastanejo pri ok-
sidaciji lipidov, lahko povzročijo premreženje in ireverzibilno
denaturacijo proteinov (predvsem kolagena), kar vodi v
prezgodnje staranje (nastanek gub, starostnih peg in/ali
depigmentiranih področij, zmanjšanje elastičnosti kože),
vnetja in rakave spremembe kože (13). 
Tudi rastline so podvržene oksidativnemu stresu, ki ga
povzroča UV-sevanje, zato so razvile več strategij, med
drugim zelo učinkovite molekule za obrambo pred okolj-
skim stresom. Rastline tako vsebujejo več različnih antiok-
sidantov, ki jih imenujemo fitoantioksidanti. Z njimi zaščitijo
svoje celice in zunajcelično ogrodje pred oksidativnim stre-
som, ki ga povzroči UV-sevanje, hkrati pa predstavljajo za-
ščito drugim organizmom ob zaužitju ali lokalnem nanosu
(3).
Na področju kozmetike antioksidanti pripomorejo k pre-
prečevanju sprememb v strukturi in funkciji kože. V članku
opisujemo polifenole in terpene, največji skupini fitoantiok-
sidantov, z vidika mehanizmov delovanja in njihovih po-
membnih vlog kot kozmetično aktivne sestavine (3). 
2poliFenoli
Polifenoli so skupina antioksidantov, ki jih najdemo v kore-
ninah, steblih, listih in cvetovih vseh rastlin, kjer imajo vlogo
sekundarnih metabolitov (14, 15). Nosilka antioksidativnih
lastnosti je fenolna skupina, saj deluje kot donor vodika
radikalom, ki nastanejo v koži. Antioksidativna kapaciteta
polifenolov je pomembno povezana s številom in položajem
hidroksilnih skupin na aromatskem obroču (16, 17). Poli-
fenoli lahko tudi kelirajo kovinske ione. Najbolj znan an-
tioksidant naravnega izvora, ki deluje kot kelator železovih
ionov, je kvercetin (15, 18). Polifenole v grobem delimo na
štiri glavne skupine, in sicer flavonoide, fenolne kisline, li-
gnane in stilbenoide (3, 14).
2.1 fLAVONOIDI
flavonoidi so največja skupina polifenolov, nadalje so raz-
deljeni na 13 različnih podskupin (npr. flavoni, flavanololi,
flavan-3-oli, flavanoni, antocianidini in izoflavoni), kamor
uvrščamo več kot 5000 spojin (17). Običajno so prisotni v
rastlinah kot glikozilirani derivati, ki prispevajo k odtenkom
modre, škrlatne in oranžne barve v listih, cvetovih in plo-
dovih. flavonoide najdemo v zelenjavi, sadju, semenih oz.
faktor-κβ (Nf-κβ), aktivacijski protein-1 (AP-1) in mitogen
aktivirano protein kinazo (mAP-kinaza)). Aktivaciji Nf-κβ in
AP-1 prispevata k indukciji matriks metaloproteinaz (mmP)
in s tem k razgradnji zunajceličnega ogrodja, aktivacija Nf-
κβ aktivira tudi ciklooksigenazo 2 (COx-2), ki pretvori ara-
hidonsko kislino v prostaglandin E2 (PgE-2), zaradi česar
se poruši homeostaza, s tem pa se poveča količina zunaj-
celične tekočine (2, 6–8). 
Oksidativne poškodbe proteinov lahko prizadenejo njihovo
funkcijo (9). Radikali poškodujejo peptidni skelet z odte-
gnitvijo vodikovega atoma, vezanega na α-ogljik v peptidni
verigi. To sproži kaskado reakcij, ki na koncu privedejo do
tvorbe alkoksilnih radikalov ali iminov, kar nadalje povzroči
spontano cepitev proteinov. Če ROS povzročijo poškodbe
na stranskih verigah aminokislin, to vodi v nastanek kar-
bonilnih spojin (ketonov ali aldehidov). Te spremembe so
nepopravljive in služijo kot zgodnji označevalci oksidativ-
nega stresa (9, 10). Povišane ravni ROS vodijo do nastanka
velikih beljakovinsko-lipidnih agregatov, znanih kot lipofu-
scin. Lipofuscin (kar pomeni »temna maščoba«) je od-
padna, nerazgradljiva, rumeno-rjavkasta snov, ki je med
eksocitozo ni mogoče odstraniti iz celic in se kopiči v lizo-
somih med postmitotičnimi celicami. Lipofuscin se pojavlja
v skoraj vseh vrstah celic, vključno s fibroblasti in keratino-
citi, kjer zmanjšuje aktivnost proteasomov (10, 11). Lipo-
fuscin lahko v svojo strukturo veže različne kovine, kot so
baker, cink, mangan, kalcij in železo, pa tudi beljakovine,
ki vsebujejo kovine (npr. feritin). Ireverzibilna vezava kovin
omogoči nastanek novega redoks aktivnega mesta za
tvorbo radikalov, kot je hidroksilni radikal. Kopičenje lipo-
fuscina v lizosomih dolgoročno privede do zmanjšane raz-
gradnje oksidiranih beljakovin in povečanja znotrajcelične
tvorbe radikalov (10, 12). Količina lipofuscina s starostjo
narašča v postmitotičnih celicah, zato ga imenujemo tudi
»starostni pigment« ali »zaščitni znak staranja«. Prisotnost
lipofuscina v koži je povezana s pojavom pigmentacije,
splošno znane kot jetrne pege na hrbtni strani rok, pa tudi
na obrazu (predvsem na licih) in prsnem košu (11). Alkok-
21 farm vestn 2023; 74
Among terpenes, carotenoids are the most impor-
tant subgroup used in cosmetics. The review article
describes in detail the mechanism of action of
polyphenols and terpenes as cosmetically active
ingredients.
KEY WORDS: 
phytoantioxidants, cosmetics, oxidative stress,
polyphenols, terpenes
P
R
E
g
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
22
A
N
TI
O
K
S
ID
A
N
TI
 N
A
R
A
V
N
E
g
A
 IZ
V
O
R
A
 V
 K
O
Z
m
E
TI
K
I
farm vestn 2023; 74
Flavonoidi
(podskupina)
Struktura Rastlinski izvor Glavno AO delovanje
Kvercetin
(flavanol)
grozdje, limone,
jabolka, borovnice,
čebula, zeleni čaj,
rdeče vino, oljčno olje
Kelira železove ione, ščiti
endogene AO, absorbira
UV-sevanje in prepreči
nastanek ROS, zavira
lipidno peroksidacijo.
Epigalokatehin
galat
(flavan-3-ol)
čajevec 
Zmanjša lipidno
peroksidacijo in oksidacijo
beljakovin, zmanjša
prisotnost pirimidinskih
dimerov v DNA, zavira Nf-
κB, AP-1 in mAPK, ščiti
pred UV-žarki.
Apigenin
(flavon)
peteršilj, rožmarin,
timijan, jabolka, češnje,
grozdje, fižol, brokoli,
zelena, por, čebula,
ječmen, paradižnik,
zeleni čaj, vino
Zavira ornitin
dekarboksilazo, ščiti pred
UVA- in UVB-žarki, zmanjša
apoptozo celic, odstranjuje
radikale, deluje protivnetno.
Silibinin
(flavolignan, ki
nastane s
kondenzacijo
flavonoida
(flavanonola) in
fenilpropanoida)
semena in plodovi
pegastega badlja 
Kelira kovinske ione,
odstranjuje radikale,
preprečuje edeme kože,
apoptozo kožnih celic,
sončne opekline.
Cianidin 
3-glukozid
(antocianin)
pomarančevec,
borovnice, črni bezeg,
črni ribez, divji
hibiskus, asaj
Odstranjuje radikale, zavira
ksantin oksidazo,
preprečuje poškodbe
kolagena in vnetne odzive
preko signalizacije Nf-κB in
mAPK in s tem fotostaranje
kože.
Preglednica 1: Struktura, rastlinski izvor in glavno antioksidativno (AO) delovanje izbranih flavonoidov (1–3, 6–8, 17–19).
Table 1: Structure, plant origin and main antioxidant activity of selected flavonoids (1–3, 6–8, 17–19).
oreščkih, žitih, začimbah in različnih zdravilnih rastlinah,
pa tudi v rdečem vinu in zelenem čaju. Osnovni skelet fla-
vonoidov predstavlja flavon (2-fenil-1,4-benzopiran), ki je
sestavljen iz dveh fenilnih obročev (A in B) ter heterocikli-
čnega obroča C (preglednica 1; kvercetin) (1, 19). Antiok-
sidativno aktivnost določajo prisotne hidroksilne in karbo-
nilne skupine ter dvojne vezi v molekuli flavona. Hidroksilne
skupine na obeh aromatskih obročih so donorji vodika ali
elektrona reaktivnim radikalom. Nastali flavonoidni radikal
je dokaj stabilen zaradi delokalizacije nesparjenega elek-
trona po aromatskem obroču. Povečanje števila substi-
tuentov na aromatskih obročih (npr. hidroksilnih skupin) in
umestitev substituentov v orto- in para-položaj poveča an-
tioksidativno kapaciteto. Poleg odstranjevanja radikalov z
doniranjem vodika flavonoidi delujejo tudi kot kelatorji ko-
vinskih ionov. Kelati z bakrom ali železom preprečujejo
vstop kovinskega iona v redoks reakcije in s tem nastanek
ROS (1, 16, 18).
Zaradi antioksidativnih in protivnetnih učinkov so polifenoli
pomembne kozmetično aktivne sestavine kozmetičnih iz-
delkov za nego kože. Preglednica 1 predstavlja izbrane
flavonoide, njihov rastlinski izvor in mehanizem antioksida-
tivnega (AO) delovanja. 
2.2 fENOLNE KISLINE
fenolne kisline delimo na derivate benzojske in cimetne
kisline; med slednje spadata pomembna predstavnika an-
tioksidantov v kozmetiki, ferulna in kavna kislina (slika 1)
(8, 17). Antioksidativni mehanizem odstranjevanja radikalov
fenolnih kislin je podoben kot v primeru flavonoidov in je
povezan s sposobnostjo doniranja vodika in resonančne
stabilizacije nastalih radikalov. Kavna kislina s 3,4-dihidrok-
sifenilno skupino omogoča keliranje kovinskih ionov, pod-
obno kot pri flavonoidih (1, 19).
Kavno kislino (3,4-dihidroksicimetno kislino) najdemo pred-
vsem v semenih kave, žitih in sadju, npr. v jagodah in jabol-
kih, medtem ko ferulno kislino (4-hidroksi-3-metoksicimetno
kislino) najdemo v riževih semenih, žitih (oves, rž), oreščkih
(arašidih), listih in lubju vrbe (Salix sp.) (2, 19). Obe kislini
ščitita kožo pred lipidno peroksidacijo, ki jo povzroča UV-
sevanje, ter tako zlasti v kombinaciji z drugimi kozmetično
aktivnimi sestavinami (npr. UV-filtri) prispevata k zaščiti pred
sončnimi opeklinami, ki jih povzroča UVB-sevanje (290 do
320 nm) in zmanjšata negativne učinke UVA-sevanja (320
do 400 nm), fotostaranje kože, alergije na sonce, motnje
pigmentacije in tveganje za nastanek kožnega raka (2, 19).
ferulna kislina absorbira UV-žarke učinkoviteje kot kavna
kislina in je zato bolj priljubljena v izdelkih za zaščito kože, v
kombinaciji z vitaminoma C in E pa dodatno pripomore k
njuni stabilizaciji in fotoprotektivnemu učinku kozmetičnih
izdelkov (14). Izvleček epifitske praproti vrste Phlebodium
aureum (syn. Polypodium leucotomos), ki je bogat s kavno
in ferulno kislino, zavira lipidno peroksidacijo, z UV-sevanjem
povzročeno poškodbo celične membrane ter aktivacijo AP-
1 in Nf-κβ (2). Poleg izdelkov z zaščitnim faktorjem sta fe-
rulna in kavna kislina priljubljeni kozmetično aktivni sestavini
izdelkov proti staranju (14).
2.3 LIgNANI
Lignani pripadajo fenilpropanoidnim derivatom z dimerno
molekulsko strukturo. Vsebujejo dve enoti C6-C3 in pove-
zavo β'-β v položaju 8-8'. Lignane najdemo v semenih,
žitih in rastlinskih izvlečkih, ki izvirajo iz nekaterih botaničnih
rodov, vključno z magnolia, Eleutherococcus, Schisandra
in linum. Na splošno so lignani pomembne sestavine za
širok spekter zaščite pred soncem. Njihovo antioksidativno
delovanje so potrdili in vitro na humanih rakavih celičnih li-
nijah, kjer so zaščitili DNA pred oksidativnimi poškodbami
pri povišanih koncentracijah H2O2 (20). Quan in sod. (2016)
so z metodami in vitro določali sončni zaščitni faktor in
analizirali fotostabilnost izdelkov za zaščito pred soncem,
ki so jim dodali lignin. Ugotovili so, da lahko lignani znatno
povečajo učinkovitost izdelkov za zaščito pred soncem in
izboljšajo njihovo fotostabilnost (21). Honokiol (slika 2), ki
ga najdemo v lubju in cvetovih magnolije (magnolia offici-
nalis), so Vaid in sod. (2010) uporabili v raziskavi, kjer so ga
vgrajenega v hidrofilno kremo nanesli na kožo miši SKH-1.
Ugotovili so, da je zaščitil kožna tkiva pred fotokarcinoge-
nezo in zavrl nastajanje vnetnih dejavnikov v koži, ki jih
23 farm vestn 2023; 74
Slika 1: Strukturi ferulne in kavne kisline.
Figure 1: Structures of ferulic and caffeic acids.
P
R
E
g
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
povzroča UVB, vključno s prostaglandinom E2, citokini in
interlevkini (IL-1β in IL-6) (22). montaño in sod. (2010) so
izvleček lubja velecvetne magnolije (magnolia grandiflora),
ki je bogat z lignani, proučevali kot sestavino proti staranju
v klinični raziskavi, kjer so kremo z 0,5-odstotno koncen-
tracijo izvlečka v obliki proliposomov nanesli na kožo obraza
(23). Opazili so zmanjšano pordelost kože, večjo elastičnost
ter zmanjšano pojavnost gubic okoli oči. Prav tako so po-
trdili sposobnost zaviranja kožne biosinteze melanina, kar
bi lahko izkoristili pri zdravljenju oz. odpravljanju hiperpig-
mentacije, starostnih in sončnih peg (23). Prav tako so z
raziskavo in vitro na kožnih mišjih celicah B16f10 potrdili
primernost izvlečka cvetov velecvetne magnolije za upo-
rabo v izdelkih za posvetlitev kože (24). Raziskave in vitro,
opravljene na tkivnih kulturah človeških epidermalnih ke-
ratinocitov, so pokazale, da ekstrakt plodov kitajske šisan-
dre (Schisandra chinensis), ki je bogat z lignani, aktivira iz-
ražanje več genov, ki sodelujejo v kaskadi antioksidativnih
reakcij, vključno z aktivacijo superoksid dismutaze, glutation
peroksidaze in katalaze, ter drugih endogenih obrambnih
mehanizmov, med njimi pot prepisovalnega dejavnika
NRf2, ki igra ključno vlogo pri zaščiti celic pred škodljivimi
učinki oksidativnega stresa (25).
2.4 STILBENOIDI
Najpomembnejši stilbenoid v kozmetiki je resveratrol (trans-
3,5,4'-trihidroksistilben; slika 3), ki je prisoten v nekaterih
oreščkih, arašidih in brusnicah, največ pa ga najdemo v
rdečem grozdju in koreninah japonskega dresnika (Rey-
noutria japonica, bolj znan pod prej veljavnima botaničnima
imenoma Fallopia japonica in Polygonum cuspidatum) (2,
7, 8, 19). Resveratrol v rastlinah deluje kot fitoaleksin – za-
ščitna snov, ki se sintetizira, kadar je rastlina izpostavljena
stresu, npr. okužbam ali močnemu UV-sevanju (2).
V kozmetičnih izdelkih je zelo cenjen, saj izkazuje močne
antioksidativne lastnosti (2, 7). Pogosto ga uporabljamo v
kremah proti gubam in izdelkih z zaščitnim faktorjem, saj
kožo ščiti pred poškodbami, povzročenimi z UVA- in UVB-
sevanjem (5, 6, 19). Po nanosu na kožo odstranjuje radikale
in kelira kovinske ione (2, 3, 7). številne raziskave in vivo in
in vitro so dokazale tudi, da resveratrol ob nanosu na kožo
vpliva na izražanje genov, npr. gena SIRT1, ki sodeluje pri
celični proliferaciji, apoptozi in procesih staranja (6, 19).
Prav tako so dokazali, da poveča izražanje genov za pro-
teine zunajceličnega ogrodja, kot sta kolagen in elastin,
proizvodnjo endogenih antioksidantov, kot sta katalaza in
superoksid dismutaza (19), zavira provnetni encim COx-2
in encim ornitin dekarboksilazo, ki pomembno zavira učinke
provnetnih mediatorjev (IL-1A, IL-6, IL-8) in tako zmanjša
pojavnost številnih bioloških označevalcev staranja kože.
Prav tako je zmožen omiliti z UVA induciran oksidativni
stres v človeških keratinocitih (7). Resveratrol podrobneje
predstavljamo v ločenem članku te številke farmacevt-
skega vestnika (str. 39). 
3terpeni
Terpeni so sestavljeni iz izoprenskih enot in jih razdelimo
glede na dolžino skeleta in prisotnost dodatnih funkcio-
nalnih skupin, kot so hidroksilna, ketonska, aldehidna in
karboksilna, pri čemer oksidirane derivate imenujemo ter-
penoidi (26). številni monoterpeni, seskviterpeni, diterpeni,
triterpeni in tetraterpeni z dvojnimi vezmi ali fenolnimi sku-
pinami kažejo antioksidativno aktivnost. Delujejo kot redu-
centi, saj donirajo vodikove atome lipidnim radikalom in s
24
A
N
TI
O
K
S
ID
A
N
TI
 N
A
R
A
V
N
E
g
A
 IZ
V
O
R
A
 V
 K
O
Z
m
E
TI
K
I
farm vestn 2023; 74
Slika 2: Struktura honokiola.
Figure 2: Structure of honokiol.
Slika 3: Struktura resveratrola.
Figure 3: Structure of resveratrol.
tem upočasnjujejo lipidno peroksidacijo, ali kot lovilci radi-
kalov, ki z radikali dajejo manj reaktivne radikalske produkte
(26).
3.1 SKVALEN
Skvalen je v naravi široko prisoten triterpen. Nahaja se v
jetrih morskih psov, olju amaranta, oljk, riža, pšeničnih kalč-
kov, grozdnih pečk, arašidov in soje. Je prevladujoča in
hkrati zelo pomembna sestavina sebuma. Na koži deluje
kot emolient oz. vlažilo in antioksidant (27). Zaradi številnih
dvojnih vezi v kemijski strukturi C30H50 (slika 4) deluje kot
donor elektrona. Nastali radikal se stabilizira z izomerizacijo
in pretvorbo skvalena v skvalen hidroperoksid. Skupaj s
superoksid dismutazo v koži odstranjuje superoksidne
anione v keratinocitih, ki so bolj izpostavljeni oksidativnim
stresorjem iz okolja (28). Ker je zelo reaktiven in izjemno
hitro oksidira, v kozmetične izdelke vgrajujemo njegov po-
polnoma hidrogeniran derivat – skvalan. Ta je zelo po-
memben emolient v številnih kozmetičnih izdelkih, nima
pa antioksidativnega delovanja.
3.2 KARNOZOL IN KARNOZNA KISLINA
Pomembna predstavnika triterpenoidov sta karnozol in
karnozna kislina (slika 5). Prisotna sta v rožmarinu (Ro-
smarinus officinalis) in žajblju (Salvia officinalis), kjer sta od-
govorna za približno 90 % njegove antioksidativne aktiv-
nosti. Odstranjujeta radikale in s tem zmanjšata lipidno
peroksidacijo na površini kože. V okviru in vitro testiranja
na človeških fibroblastih sta karnozol in karnozna kislina
zavrla povišanje RNA metaloproteinaze-1 zaradi UVA-žar-
kov (2, 3).
3.3 KAROTENOIDI
Največja skupina tetraterpenov so karotenoidi, lipofilna bar-
vila, ki jih sintetizirajo rastline. Najdemo jih predvsem v ru-
meni in oranžni zelenjavi in sadju (β-karoten), korenju (α-
karoten), paradižniku (likopen), temno zeleni listnati
zelenjavi, brokoliju (lutein in zeaksantin) itn. (slika 6). Ti po-
membni pigmenti ščitijo rastline pred UV-svetlobo in s tem
povezanimi fotooksidativnimi poškodbami (7, 26). Poznamo
več kot 600 karotenoidov, katerih osnovna zgradba je si-
metrični tetraterpenski skelet (26). 
glavni mehanizem fotozaščite pred singletnim kisikom s
karotenoidi temelji na naslednji reakciji, kjer se zelo reaktiven
singletni kisik (1O2) pretvori v nenevaren tripletni kisik (
3O2):
1O2 + karotenoid 
3O2 + 
3karotenoid
3karotenoid  karotenoid + energija
Poleg tega lahko karotenoidi deaktivirajo vzbujene molekule
fotoobčutljivih snovi, ki sodelujejo pri tvorbi ROS, zlasti 1O2
(26). Ko odstranjujejo peroksilne radikale, lahko z njimi tvo-
rijo resonančno stabilizirane radikalske produkte in s tem
zmanjšajo oksidativne poškodbe kože (1, 2, 6, 26). Delujejo
tudi citoprotektivno, saj preprečujejo izčrpavanje zalog glu-
tationa (gSH) (7). 
3.3.1 likopen in β-karoten
Likopen in β-karoten s svojimi konjugiranimi dvojnimi vezmi
delujeta kot močna antioksidanta, ki sta v kozmetiki po-
25 farm vestn 2023; 74
Slika 4: Struktura skvalena.
Figure 4: Structure of squalene.
Slika 5: Strukturi karnozola in karnozne kisline.
Figure 5: Structures of carnosol and carnosic acid.
P
R
E
g
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
membna kot kozmetično aktivni sestavini za zmanjševanje
nastanka sončnih opeklin in eritema zaradi UV-sevanja (1–
4). 
4kakovostni kozMetiČniizdelki sFitoantioksidanti
Kot smo že omenili, fitoantioksidante najpogosteje vgraju-
jemo v izdelke za zaščito pred soncem, nego kože in iz-
delke proti staranju kože (5, 6). Vendar pa lahko ugodno
delovanje pričakujemo le, če so vgrajeni v primerni kon-
centraciji v ustrezen kozmetični izdelek tako z vidika ke-
mijske stabilnosti kot sposobnosti prehajanja v kožo. Koz-
metično aktivne sestavine morajo namreč biti sposobne
preiti iz kozmetičnega izdelka v kožo, v aktivni obliki doseči
ciljno tkivo in tam ostati dovolj dolgo, da izrazijo želene
učinke. Ker so antioksidanti nestabilni, se lahko oksidirajo
in postanejo neaktivni, še preden dosežejo ciljno mesto
(5). Novejše raziskave kažejo, da lahko stabilizacijo izbolj-
šamo npr. z vgrajevanjem v nanodostavne sisteme, kot so
lipidni nanodelci, liposomi ali nanoemulzije (4, 6, 7, 15). Pri
prehajanju antioksidanta iz kozmetičnega izdelka in v po-
samezne plasti kože so ključnega pomena lastnosti mole-
kule, kot so lipofilnost, molekulska masa, koncentracija in
oblika molekule (2, 5, 15, 17), in tudi lastnosti nosilnega si-
stema. Pri tem so pomembne pomožne snovi (npr. povr-
šinsko aktivne snovi delujejo kot pospeševalci penetracije)
kot tudi tehnološka oblika (hidrogel, micelarni sistem) (4,
7, 15, 16, 20). Upoštevanje vseh teh dejavnikov je osnova
za izdelavo kakovostnega in aktivnega kozmetičnega iz-
delka.
5sklep
fitoantioksidanti predstavljajo pomembno zaščito pred ok-
sidativnim stresom. med njimi smo podrobneje predstavili
aktualne terpene in polifenole, ki delujejo kot donorji vodika
26
A
N
TI
O
K
S
ID
A
N
TI
 N
A
R
A
V
N
E
g
A
 IZ
V
O
R
A
 V
 K
O
Z
m
E
TI
K
I
farm vestn 2023; 74
Slika 6: Strukture izbranih karotenoidov.
Figure 6: Structures of selected carotenoids.
ali elektrona ter kot kelatorji kovinskih ionov. številne razi-
skave in vitro in in vivo dokazujejo, da s svojo sposobnostjo
odstranjevanja radikalov po nanosu na kožo preprečujejo
fotostaranje kože, vnetja, motnje v pigmentaciji in tudi po-
škodbe DNA v celicah kože, ki lahko vodijo v rakave bole-
zni. Kakovosten in aktiven kozmetičen izdelek s fitoantiok-
sidanti tako predstavlja aktualno izvedljivo strategijo za
preprečevanje in nego kožnih stanj, povezanih z oksidativ-
nim stresom.
6literatUra
1. Nimse SB, Pal D. Free radicals, natural antioxidants, and their
reaction mechanisms. RSC Advances. 2015;5(35):27986-8006.
2. Garg C, Garg M. Oxidants, Oxidative Stress and Role of
Phytoantioxidants as Photoprotectives: A Review. Indian J Nat
Prod. 2019;33(1):2-17.
3. Pouillot, A., Polla, L.L., Tacchini, P., Neequaye, A., Polla, A. and
Polla, B. Natural Antioxidants and their Effects on the Skin. In:
N. Dayan and L. Kromidas, editors. Formulating, Packaging,
and Marketing of Natural Cosmetic Products. Wiley; 2011. p.
239-57.
4. Kusumawati I, Indrayanto G. Chapter 15 - Natural Antioxidants
in Cosmetics. In: Atta ur R, editor. Studies in Natural Products
Chemistry. 40: Elsevier; 2013. p. 485-505.
5. Bogdan Allemann I, Baumann L. Antioxidants used in skin care
formulations. Skin Therapy Lett. 2008;13(7):5-9.
6. Zillich OV, Schweiggert-Weisz U, Eisner P, Kerscher M.
Polyphenols as active ingredients for cosmetic products.
International Journal of Cosmetic Science. 2015;37(5):455-64.
7. Dunaway S, Odin R, Zhou L, Ji L, Zhang Y, Kadekaro AL.
Natural Antioxidants: Multiple Mechanisms to Protect Skin From
Solar Radiation. Front Pharmacol. 2018;9:392.
8. Nichols JA, Katiyar SK. Skin photoprotection by natural
polyphenols: anti-inflammatory, antioxidant and DNA repair
mechanisms. Arch Dermatol Res. 2010;302(2):71-83.
9. Silva S, Michniak-Kohn B, Leonardi GR. An overview about
oxidation in clinical practice of skin aging. An Bras Dermatol.
2017;92(3):367-74.
10. Rinnerthaler M, Bischof J, Streubel MK, Trost A, Richter K.
Oxidative stress in aging human skin. Biomolecules.
2015;5(2):545-89.
11. Skoczyńska A, Budzisz E, Trznadel-Grodzka E, Rotsztejn H.
Melanin and lipofuscin as hallmarks of skin aging. Postepy
Dermatol Alergol. 2017;34(2):97-103.
12. Höhn A, Grune T. Lipofuscin: formation, effects and role of
macroautophagy. Redox Biol. 2013;1(1):140-4.
13. Reeg S, Grune T. Protein Oxidation in Toxicology. In: Roberts
SM, Kehrer JP, Klotz L-O, editors. Studies on Experimental
Toxicology and Pharmacology. Cham: Springer International
Publishing; 2015. p. 81-102.
14. Figueroa-Espinoza MC, Villeneuve P. Phenolic acids enzymatic
lipophilization. J Agric Food Chem. 2005;53(8):2779-87.
15. Ratz-Łyko A, Arct J, Majewski S, Pytkowska K. Influence of
polyphenols on the physiological processes in the skin.
Phytother Res. 2015;29(4):509-17. 
16. Brewer MS. Natural Antioxidants: Sources, Compounds,
Mechanisms of Action, and Potential Applications.
Comprehensive Reviews in Food Science and Food Safety.
2011;10(4):221-47.
17. Khan MK, Paniwnyk L, Hassan S. Polyphenols as Natural
Antioxidants: Sources, Extraction and Applications in Food,
Cosmetics and Drugs. In: Li Y, Chemat F, editors. Plant Based
“Green Chemistry 20”: Moving from Evolutionary to
Revolutionary. Singapore: Springer Singapore; 2019. p. 197-
235.
18. Pratt DE. Natural Antioxidants from Plant Material.  Phenolic
Compounds in Food and Their Effects on Health II. ACS
Symposium Series. 507: American Chemical Society; 1992. p.
54-71.
19. Adamska-Szewczyk A, Zgórka G. Plant polyphenols in
cosmetics - a review. European Journal of Medical
Technologies. 2019;(3):1–10.
20. Liu D, Li Y, Qian Y, Xiao Y, Du S, Qiu X. Synergistic Antioxidant
Performance of Lignin and Quercetin Mixtures. ACS Sustainable
Chemistry & Engineering. 2017;5(9):8424-8.
21. Qian Y, Qiu X, Zhu S. Sunscreen Performance of Lignin from
Different Technical Resources and Their General Synergistic
Effect with Synthetic Sunscreens. ACS Sustainable Chemistry &
Engineering. 2016;4(7):4029-35.
22. Vaid M, Sharma SD, Katiyar SK. Honokiol, a phytochemical
from the Magnolia plant, inhibits photocarcinogenesis by
targeting UVB-induced inflammatory mediators and cell cycle
regulators: development of topical formulation. Carcinogenesis.
2010;31(11):2004-11.
23. Montaño I, Schmid D. Magnolia Derived Honokiol and Magnolol
Fight Against Skin Inflamm’ Aging. Mibelle Biochemistry. 2010. 
24. Huang HC, Hsieh WY, Niu YL, Chang TM. Inhibition of
melanogenesis and antioxidant properties of Magnolia
grandiflora L. flower extract. BMC Complement Altern Med.
2012;12:72.
25. Ranouille E, Boutot C, Bony E, Bombarde O, Grosjean S,
Lazewski A, et al. Schisandra chinensis Protects the Skin from
Global Pollution by Inflammatory and Redox Balance Pathway
Modulations: An In Vitro Study. Cosmetics. 2018;5(2):36.
26. Grassmann J. Terpenoids as plant antioxidants. Vitam Horm.
2005;72:505-35.
27. Huang ZR, Lin YK, Fang JY. Biological and pharmacological
activities of squalene and related compounds: potential uses in
cosmetic dermatology. Molecules. 2009;14(1):540-54.
28. Micera M, Botto A, Geddo F, Antoniotti S, Bertea CM, Levi R, et
al. Squalene: More than a Step toward Sterols. Antioxidants.
2020;9(8):688.
27 farm vestn 2023; 74
P
R
E
g
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I