Št. 129. V Gorici, dne 7. novembra 1901. Izhaja trikrat na teden t šestih tedanjih, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, ^jutranje tedanje opoldne, vefierno Issdaoje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto . . . . , . . 13 K SO h, ali gld. 6-60 . pol letal. . .. .-..4l—..«, J;.JiQ . , , 3-30 četrt Io!a.......3 ,M'r**?»'.--'1"i se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz ~* Šolski ulici in Jeliersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponto della Fabbra. Tečaj XXXI. (Večerna izdanje.) Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! Boj za gorlo oMco. Klerikalci obupa vajo. Na Kras niti ne mislijo več, ker jim je vse upanje na zmago na trdnih kraških tleh že zdavnaj odnesla burja, na gore so se ozirali še do zadnjega časa, ali ko so uvideli, da tisti shodi, katere prirejata kobariški kaplan in borjanski vikar, ne rode željenega vspeha ter so sijajni samo v brzojavkah v »Slovencu", in se je še vrhu tega jednemu njihovih kandidatov pripetila nepriiika, da ga tišči državni pravdnik v roki rrdi čudnih rečij, so opustili tudi misel na gore, in ko so še sprevideli, da v trgih ni zanje poslanskega kruha, veleposestniki pa nastopijo na svojo roko, so se vrgli z vso silo na zadnji up, na goriško okolico. Iz volilnega hoja nočejo iti brez vsakega mandata, zato pa zastavljajo vse svoje moči za goriško okolico, katera se jim zdi še najbolj varna, dasi nikakor ne morejo reči že danes z gotovostjo, da zmagajo. V goriški okolici nastopi menda poleg profesorja Ber-buča kot kandidat tudi dr. Gregorčič, ker v gorah mu je odzvonilo. Da pa so začeli klerikalci v islini delati najintenzivnejše v goriški okolici, o tem nam pričata shoda v Biljah in v Čepovanu v nedeljo. Vstal je tudi sam dr. Gregorčič iz svojega varnega kotička v Križni ulici ter se peljal v Bilje, imet shod. Bilje so domena proslulega kurata Rojca, kateri je zbobnal skupaj ljudij, kar je te mogel — veliko kljubu temu ni bilo — to pa kaže, da klerikalci so pričeli delovati za volitve v okolici, zlasti še, ker je bil na drugem koncu, v Čepovanu, v nedeljo ob istem času tudi shod pod tvrdko .Sloge*, šempaski župnik Grča je opustil na zahvalno nedeljo običajno siovesno mašo, da je šel obiskat svoje stare ovčice v Čepovan. S seboj je vzel še solkanskega kaplana D e r-niastijo, kardinalovega zaupnika. In tako so hkratu na dveh različnih krajih udrihali po narodno-napredni stranki, po Tumi in Gabrščeku ter lagali tako, kakor lažeta .Gorica* in »Primorski List". To se bo ponavljalo sedaj menda vsako nedeljo. Največ begajo in bodo begali ljudi s tem, da ako volijo kandidate .Sloge", bo konec prepira in razkola. Tako omenja na primer vabilo na shod v Čepovanu, da naj prihitijo vsi tisti, ki hočejo mir in Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v L nadatr. Z.urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniatvo se nahaja v Gosposki ulici št 11. »opis? naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništva. ' ' ¦ Oglasi In poslanica io računijo po petit-vrstah, 5e tiskano 1-Jtrat 8 ki-., 2-krat 1 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino In oglase Je plačati loco Gorica. „6orlSka Tiskarna" A. GnbrSček tiska in zalaga razen «8oče» in «Primorca» še »Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v .Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica. «Gor. Tiskarna* A. Gabršfccjc (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. konec prepira, na shod. — Ali tak klic je klerikalcem le pretveza, oni hočejo pod lo pretvezo zmagati vsaj v goriški okolici, ker za drugodi so že obupali, da bi potem nadaljevali prepir. Narodno-napredna stranka je gotova, da njeni kandidati na Krasu, v gorah in v trgih bodo izvoljeni, in najboljše upanje ima, da prodre (udi v goriški okolici. Ali denimo slučaj, da bi bila v goriški okolici izvoljena dva klerikalca, na primer dr. Gregorčič in profesor Berbuč, kaj bi bilo potem? Prav ta dva moža sta med glavnimi nositelji obstoječega političnega prepira, in ako bi bila izvoljena, pa bi imeli še dalje razkol v slovenski delegaciji, ker ta dva poslanca bi stala proti petim, odnosno osmim, Dr. Gregorčič je vrhutega zvezan z dr. Pajerjem, in tako bi imela laška večina v deželnem zboru tisto lahko stališče, katero je imela od I. 1899., ko se je dr. Gregorčič udal Pajerju na milost in nemilost. Ovirano bi bilo delovanje naprednih poslancev, katero stremi po tem, da bo goriški Slovenec upoštevan v deželni hiši tako, kakor Lah, jednakopravno. Razkol v delegaciji bi torej neizmerno škodoval goriškim Slovencem, zato pa ga ne sme nikdo pospešiti. In kdo bi bil v glavnem kriv, ako bi ga imeli ter životarili tako naprej, kakor smo zadnji dve leti pod dvozvezdo: Pajer-Gre-gorčič? Kdo drugi nego volilci goriške okolice, kateri bi poslali v deželni zbor dva poslanca, ki bi se ne strinjala z večino ne po programu ne po volji, delovati v smislu jednakopravnosti za dobrobit našega kmetovalca, vinogradnika, obrtnika, trgovca itd. Imeli bi torej nesložnost med slovensko delegacijo in ponavljati bi se utegnili taki mučni in za Slovence nečastni prizori, kakor so bili oni, ko sta dr. Rojic in Berbuč kakor zbes-nelca divjala proti dr. Tumi v neskončno veselje naših drugorodnih nasprotnikov. Opozarjamo rodoljube na te okolnosti, da podučujejo volilce v takem smislu. Narodno-napredni stranki je namen, pričeti resno delovati v deželnem zboru, kjer se bodo morale prerešetavati in upoštevati vse težnje našega prebivalstva tako, kakor pritiče, ne le kakor želi deželni glavar, ki pozna v prvi vrsti le Lahe. Tako delo pa je v obstoječih razmerah v deželni hiši težavno, zato pa je potreba za tako delo celih mož, ki bodo stali nevstrašno, neodvisno in vstrajno na braniku za naše svete pravice ter dosegali to, kar hočemo imeti, kakor nam gre. Tako delo pa je mogoče le, ako je vsa deseterica enega duha. Ako bi prišli dve klerikalni kukavici vmes, je ves trud zaman. Volilci v goriški okolici! Vaši tovariši v gorah in na Krasu bodo volili napredne volilne može in ti kandidate narodno -napredne stranke, kakor smo jih objavili. — Ako hočete dobro samim sebi, ako hočete res kaj imeti od deželnega zbora, potem volite jednako s svojimi tovariši v gorah in n* Krasu napredna poslanca, katera sta gg. župan ajdovski in kanalski. Narodno-napredna stranka ni mogla izbrati boljših kandidatov za goriško okolico. Oba jo poznata tako korenito, kakor malokdo, oba sta odločna, neodvisna, čislana moža, torej kakor ustvarjena za poslanca v okolici. Volilci v goriški okolici, na noge! Otre-iite se »Sloginih« usiljivcev in volite napredna kandidata. S tem omogočite Slovencev dostojen nastop delegacije v deželni hiši, omogočite vspešno delo v dež. zboru in odboru ter pomagalo tako storiti ko:iec političnim prepirom. Na vollleih goriške okolice je torej, alt pridemo z bližnjimi volitvami do miru in dela ali ostanemo pri razkolu. Rodoljubi l Somišljeniki ! Težavno delo nas čaka, ali ne strašimo se ga. Pogumno v volilno borbo, da odbijemo vse naskoke klerikalne garde v okolici — kajti od daleč nam sveti zvezda pomirjenja med goriškimi Slovenci in svit dela za vse sloje našega prebivalstva. Rodoljubi, požrtvovalno na delo! Potem bo zmaga naša. Govor dr, Ferjančiča pri proračunski razpravi dne 29. oktobra. (Konec.) Gospoda moja! Dr. Derschatta je torej prekosil naj radikalnejše krilo v tej zbornici in zahteva absolutno in izključno veljavo nemškega drž. jezika. (Čujte, čujte I) In ker sem rekel, da to vedno nagla-šanje državnega jezika ne ostaja brez upliva, moram vprašati, kako se drže napram temu oblastva že danes? Bodi mi dovoljeno, da navedem slučaj, ki bo služil za ilustracijo in ki sem ga ravnokar čital v listih. V ptujskem okraju, torej v okraju, ki je, izvzemši malo mestece, vseskoz slovenski, ki ima nad 50.000 prebivalcev, se nastavljajo sodni pristavi, kateri zaradi nepoznanja slovenskega jezika absolutno ne morejo občevati s prebivalstvom. (Čujte! Gujtei) Ti adjunkti se postavljajo v pisarne drugih adjunktov — tam je namreč več adjunktov — v pisarne takih, ki so se že nekoliko naučili slovenski, in tam poslušajo toliko časa, da so se naučili jezik nekoliko lomiti, In s takim osebjem se slovenskemu ljudstvu opravlja justica. In zakaj se tako dela ? Navedel sera ta slučaj kot ilustracijo. Dela se tako, da bi se vzgojilo ljudi, ki sovražijo jezik ljudstva, mej katerim naj delujejo, in ki imajo potem tendenco, vse ponemčili. Vprašam sedaj: Ali je z avstrijskega stališča res tako dobro in priporočljivo, da tam doli pri nas sčasoma postane vse nemško, od juga sem pa vse italijansko P Gospoda moja l Slovenski narod ob Adriji utegne dobiti pomen, ki bo daleč pro-segal njegovo število. Če m stvari no pre-drugacijo, nastane prej ali slej boj za avstrijsko Adrijo, in pri tem boju bo odločevalo to, da ob Adriji in na njenem ozadju ne bodo prebivali Nemci in Italijani, ampak Slovani, ki iščejo svojo bodočnost v tej državi in bodo svojo bodočnost tudi branili, zlasti ce bodo kulture!no in gospodarsko utrjeni, branili do zadnje kaplje krvi. (Odobravanje.) Na ta pomen slovenskega naroda bomo vedno zopet in zopet opozarjali in upamo, da se bodo enkrat naše besede na merodaj-nern mestu slišale in uvaževale. Kratkoviden je, kdor ne spozna, kam silijo aspiracije naših narodnih nasprotnikov in naravnost greh je, storjen na Avstriji, da se pospešuje razvoj teh razmer, ali če se že ne pospešuje, se ga vsaj gleda s prekriža-nimi rokami. (Pritrjevanje.) Ali vzlic tem razmeram, vzlic neugodnemu političnemu in gospodarskemu položaju, v katerem se nahaja moj narod, se isti razvija iz lastne moči zadovoljivo in veselo. Ustvarile so se narodne ustanovitve, ki so imele v dalnjem svojem razvoju namen in so bile tudi sposobne, pospeševati zagotovitev narodne naše individualnosti. To je obudilo zavist naših nasprotnikov. Oprijeli so se nepoštenega orožja, obrekovali so nas, sumničili naša patriotična čutila in žal našli Quo vadis? Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewioz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Konečno, kakor človek, ki pada v brezdno, so poprime vsega, kar raste na obrežju, tako se je tudi on poprijemal misii, da jo samo vera more rešiti. Pre-ostajaio mu je samo to jedino sredstvo, in Peter je dejal, da je moči premakniti celo zemljo iz njenih tečajev! Spametoval se je, premagal svoj dvom, vse svoje bitje je osredotočil v jedino besedo: verujem, ter pričakoval čudeža. Toda kakor prenapeta struna mora počiti, tako je naposled tudi njega potrla ta razburjenost. Smrtna bledica mu je pokrivala lice in telo se mu je jelo tresti. Mislil si je, da je njegova prošnja bilo uslišana — da umira. Zdelo se mu je, da je Ligija tudi že morala umreti in da nju tako Kristus vzame k sebi. PozorišČe, bele toge najbližjih gledalcev, svitloba tisočerih svetilnic in bakelj, vse to mu nakrat zibne izpred očij. Toda ta onemoglost ni trajala dolgo. Čez nekaj časa pride zopet k zavesti. Sprebudi ga topot nestrplji-^rega ljudstva. »Bolan si,« reče muPetronij, »zapovej, da te odnesejo domu,« In ne zmene" se za to, kaj poreče eesar, je ostal, da bi Vinicija podpiral ter odšel zajedno ž njim. Srce mu je prevzelo pomilovanje in pri tem ga je neizrečeno jezilo to, da je cesar skozi svoj smaragd ogledoval Vinicija, naslajujoč se z zadovoljnostj- nad njegovo bolečino, nemara radi tega, da jo potem opiše v patetičnih strofah in tako izzove ploskanje poslušalcev. Vinicij strese glavo. Bil je zmožen umreti v tem amfiteatru, ni pa imel moči, oditi iz njega. In tudi predstava bi se imela vsak hip pričeti. V tem hipu zares mahne mestni prefekt z rudečim robcem, na katero znamenje zaškripljejo vrata nasproti cesarjevega »podiuma* in iz temnega predora stopi Uršo na jasno razsvetljeno pozorišče. Orjak je mežikal z očmf, ker je bil očevidno zaslepljen od jasne svetlobe na pozorišču, na to je šel na sredo, oziraje se naokrog, kaj še vse pride in kaj vse mu je namenjeno. Vsem augustijancem in tudi večini gledalcev je bilo znano, da je to oni človek, ki je zadavil Krotona, in precej, ko so ga zagledali, je nastal šepet po vseh klopeh. V Rimu se ni manjkalo gladijatorjev, zdatno nadkriljujočih navadno človeško moč, toda oči Kviritov še niso videle ničesar podobnega, Kassij, stoječ na »podiju* za cesarjem, se je zdel v primeri ž njim kaj neznaten človek. Senatorji, ve-stalke, cesar, augustijanci in ljudstvo so zrli z na-vdušjem veščakov in ljubljencev na krepke, mogočne ude, na prsi, podobne dvema ščitoma, In na njegove herkulove roke. Šum je naraščal vsaki hip. Za to množico ni bilo večjega razkošja nego videti take mišice v igri, ali napete v borbi. Šepet se je spremenil v klicanje in vročinsko vprašar^, kje da prebiva narod, ki rodi take orjake. — Lig je stal sredi amfiteatra gol, dokaj podobnejši kamenitemu kipu nego človeku, z otožnim, toda ob enem barbarskim licem. Videč prazno pozorišče, je zrl s svojimi modrimi otročjimi očmf sedaj gledalce, pa zopet cesarja, ali zopet vrata kunikulov, od koder je pričakoval svojo rabelje. V onem Času, ko je stopil na pozorišue, je zatri-palo njegovo preprosto srce poslednjikrat z nadejo, da ga nemara pričakuje križ. Ko pa ni zagledal niti križa, niti pripravljene jame, si je domislil, da on ni vreden te milosti in da mu bo treba umreti drugače, gotovo pod zobmi divje zverine. Bil je brez orožja in sklenil je, da umrje, kakor se spodobi spoznovalcu ,Jagnjeta', mirno ii potrpežljivo. Sedaj je hotel samo še nekoliko molili «: svojemu Odrešeniku; radi tega je, pokleknivši aa pozorišču, sklenil roke ter dvignil oči proti zvezdam, ki so se lesketale nad gorenjim predorom cirka. To nikakor ni ugajalo možici. Bila je že sita takih kristijanov, ki so umirali kakor ovce. Vsi so razvideli, da ves ta prizor zgubi mnogo na svoji vrednosti, ako se orjak ne bo hotel braniti. Tu pa tam se je začulo žvižganje. Nekateri so že klicali mastigofore, katerih naloga je bila: tepsti borilce, ki se niso hoteli boriti. Čez trenutek pa je vtihnilo vse, kajti nihče ni vedel, kaj pričakuje orjaka in če se mar ne bo hotel boriti, ko se z očmi v oči sreča s smrtjo. In gledalci niso dolgo čakali. Nakrat se oglasi glas m' dene trombe in na to znamenje se odpre druga mreža nasproti cesarskemu ,podiju< in na pozorišče pridrvi med kričem bestijarov velik germanski zuber, noseč na svoji glavi golo žensko telo. »Ligija! Ligija!« zakliče Vinicij. ¦., •"'*' (Dalje pride.) tudi posluh. Našli so se sinovi lastnega na- j roda, ki so služili tem nsmenora, ki so zavzemanje za narodno stvar, gojenje lastne narodnosti proglašali za pogansko malikovalstvo* ki so ljudstvo odvračali od tega gojenja in je napeljavah na drugo, na religiozno, na versko polje, dasi je v slovenskem narodu bilo za to najmanj vzroka. Slovensko ljudstvo je globokoverno in religiozno in vendar se je začela prava križarska vojna proti dozdevnemu brezverstvu med lastnimi rojaki in zahtevalo se je brez- | pogojno pokornost ne le v cerkvenih, v du- i hovnih, ampak tudi v posvetnih zadevah. Razsodni del naroda, ki je pa ohranil svobodno, samostojno sodbo, je odpovedal pokorščino in tako je bilo med narod vrženo seme razdora, to seme ji vzkalilo in gre bujno v klasje. Vse to bi bilo ostalo samo teoretičen prepir, ki bi mase ljudstva ne bil mogel trajno prikleniti na stranko. I Da si to pokornost trajno zagotovi, se je boj prenesel na gospodarsko polje, na tem polju divja sedaj na grozen način. Dovoljeno mi bodi, da z nekaterimi besedami omenim le jedno samo obliko lega boja, in sicer radi tega, ker ni samo lokalnega pomena, ampatt zanima tudi širše kroge. Moram pa prej omeniti, da je klerikalna stranka v deželi pri svojih prizadevanjih, da potegne ljudstvo nepogojno nase, pri velikem delu trgovskega in obrtniškega stanu naletela na odpor; šlo je klerikalni stranki za to, da uniči odpor tega stanu. Poskrbelo se je s tem, da se temu stanu krušni koš malo višje obesi; ljudstvu se je predočevalo, da gostilničarji in trgovci, koji se nahajajo v vsaki občini, ki so inteligentnejši del prebivalstva in potemtakem imajo tudi večji upliv, da izkoriščajo ljudstvo, da imajo neprimeren dobiček ter se bogatijo na stroške ljudstva; vse te koristi ima lahko ljudstvo samo, sredstvo k temu nudi društvena postava iz leta 1873. Z ustanovi jenjem konsumnih j društev bi se stvar izboljšala ter bi bila zelo j ljudstvu v prid. Ljudstvo si da lahko kaj ta- j kega povedati, ne vpraša potem, kako se stvar utemelji, ne vpraša, kako se vodi, kje je sposobnost k takemu vodstvu. Na tak način se jo po deželi ustanovilo nebroj konsumnih društev; v teh konsumnih društvih se prodaja kolonijalno blago in rokodelska roba, toči se ljudstvu slabo, Cesto narejeno in polvino, ki se na škodo domači produkciji uvaža iz tujine. S tem delom se pečajo mlajši duhovniki bolj kakor z dušnim pa-stirstvom {Ugovarjanje in pritrjevanje) in vse to pod pretvezo, da se to godi ljudstvu v -prid, dočim se to v resnici godi le zategadelj, da se tem ubogim param, kupcem in trgovcem na deželi, pride do živega, ker ne ubogajo slepo klerikalne stranke. Gospoda moja, ne bil bi omenil tega vprašanja s temi kratkimi besedami, ako bi ta akcija ne bila našemu ljudstvu povzročila toliko nesreče. Iz lastne izkušnje to lahko povem, jaz sem o tem prepričal, koliko bede je prineslo že to dosedanje združenje nad male trgovce po deželi. Toda ta akcija prinese še več nezgode na prebivalstvo, ki se tega zdrževanja samo udeležuje, ki se pri teh društvih, ki so vsa ustanovljena z neomejenim poroštvom, in sicer bo to tedaj, — na kar že zdaj kažejo razna znamenja — ko vsa ta na pesku zgrajena društva propadejo. Te zadruge pa vendar itnponirajo poljedelskemu ministerstvu, ki jih je vzelo pod svoje varstvo, dasiravno je vedelo, da je napredna stranka v deželi nasprotnica konsumnih društev. Če se ne motim, je pred 4 leti doposlalc deželni vladi v Ljubljani objavo, v kateri ta novoustanovljena društva klerikalne stranke smatra kot izgledna, okolo katerih bi se imele združevati tudi druge zadruge. Pri tem pa se mu je pripetila nesreča, da je tudi neko vinsko zadrugo hvalilo kot izgledno, ki je pa kmalu potem imela opraviti z dohodarstvenim sodiščem in ki je danes popolnoma na kantu. Nevarno je, ako se gospodarska podjetja postavljajo na strankarsko podlago, obenem pa celo škodljivo, ako se 3 takimi imajo povspeševati strankini smotri. Ne poživljam nikogar, tudi vlade ne, da se postavi proti konsumnim društvom, toda, kar po pravici in v imenu svoje stranke smem zahtevati, je, da naj ne podpira te akcije, ki se bo kmalu izkazala kot popolnoma neposrečena, Stranki podali sta si pred dvema letoma roke k spravi. Konsumna društva so to bila, ki so ravnokar sklenjeni mir razrušila in konsumna društva še danes netijo nemir in razširjajo neslogo med ljudstvom. Ako pa se h koncu še malo ozrem na to, kako se državni proračun obravnava, tedaj omenim, da smo za ekspeditivno obravnavo državnega proračuna, ker si iskreno želimo parlamentarne delavnosti. Mi se nismo vdeležili nujnih predlogov, in tudi nimamo volje, kaj takega storiti, ako ne bomo k temu prisiljeni. Opozarjam pa, da smo z veliko potrato časa in truda še-le pred prvim branjem, in do tretjega branja imamo še daleč, treba bo še objadrati nebroj pečin — in gospod predgovornik je namignil, kakšne da bodo te pečine — in ako vlada v istini želi mirnega obravnavanja iz rešenja budgeta, potem naj o pravem._.času.__na__tp__pazi_ter naj ne pušča v neraar težkoč, ki nas še čakajo. (Odobravanje). Dopisi. Il Šentpasa, dne 5. nov. — Dne Wl, oktobra se nam je naznanilo v cerkvi, da prihodnjo nedeljo bode prva sv. maša ob 7. uri, druga ob 10. Na god vseh Svetih se je pa oznanilo predrugačilo v tem, da prva maša bode ob 6. in ne ob 7, uri. In res na naznanjeno nedeljo je imel naš g. župnik mašo ob 6. uri — kar navadno ima kaplan prvo — in mudilo se mu je tako, da je porabil nekaj nad polovico časa kakor navadno. Med mašo pa je g. kaplan spovedoval, ali naš g. župnik ni imel časa, da bi med mašo spo-vedane obhajal, kakor je vedno navada, temveč je odšel, kakor bi gorelo za njim, spovedanci so pa čakali na sv. obhajilo, dokler je g. kaplan končal spovedovati. Nekateri, ki se jim je mudilo domov, so odšli, ali so se vrnili k sv. obhajilu, tega ne vem. Ljudje so majali z glavo in ugibali, kam se župniku tako mudi, drugi pa so jo precej pogruntali, da gre na kak volilni shod, ali pa sploh agitirat za prihodnje volitve. Omenjeno nedeljo smo imeli hvaležnico. Druga leta je opravljal zadnjo mašo gosp. župnik z asistenco 2 duhovnikov, letos pa je vse to opravil sam kaplan. Potem pa pravijo: vera je v nevarnosti! O, ja, je v nevarnosti, ali ravno oni so krivi, ker zlorabljajo jo v politične namene in zanemarjajo božjo službo. »Glas iz občinstva*. Domače in razne novice. Osebna vest* — Gosp. Tomaž Kalin, pomožni uradnik pri dež. knjigovodstvu, je napravil izpit iz državnega računstva z dobrim vspehom. Čudno imenovanje. — »L'Eco del Litorale* prinaša čudno novico, da je deželni odbor imenoval nekega A. Planisciga za oficijala. Kolikor nam je znano, ta gospod Planinšček(l) ne zna niti besede slovenščine, da bi mogel s strankami občevati. S tem imenovanjem je pokazal dr. Pajer zopet enkrat svojo — doslednost t! Namestnik grof (*oe*ss pojde baje — kakor poroča »Naša Sloga* po govoricah v Trstu — iz Trsta na Tirolsko kot namestnik, ker sedanji tirolski namestnik Mervet odstopi. V Trst pa bi prišel v tem slučaju grof G i o-vanelli, dvorni svetnik in podpredsednik namestništva na Dolnje-Avstrijskem, kateri je svoj čas že služboval na namestništvu v Trstu kot svetovalec. Kakor rečeno, je to le govorica, katera še nima rrerodajne podlage. Govorilo se je že večkrat, tia poide Goess iz Trsta, ali je še vedno v Trstu! Kdo bo škof t Trstu ? — V zadnjem času je bilo čuti tudi Lahom toliko ljubo imeFlapp, ki bi utegnil postati škof v Trstu. Češki »Katoliški Listi" pa pravijo, da vlada noče imeti ne Laha ne Hrvata, ampak drugorodca, ki bi pa znal oba jezika. Vlada se baje že pogaja z monsignorom dr. Kor-dačem v LitonieTicah, kateri zna laški prav dobro, kot Čeh pa bi se naučil hitro hrvaščine in slovenščine. Smrtna kosa. — V Ljubljani je umrl v ponedeljek vrl slovenski rodoljub, g. Ferdo K r s n i k, knjigovodja tvrdke Fr. Ks. Soiivan. Pokojni Krsnik je bil na narodnem polju navdušen delavec v Trstu v oni dobi, ko se je probujala slovenska okolica za časa Cegnarja, Dolinarja itd. Bit je več let odbornik »Slovanske čitalnice" v Trstu. Ko se je preselil v Ljubljano, je stopil takoj v vrsto narodnih buditeljev ter bil do svoje bolezni delaven odbornik »Sokola", čegar zvesti član je bil s svojimi tremi sinovi. Za ustanovitev trgovskega draštva .Merkur" si je pridobil ranjki Krsnik mnogo zaslug. Pokpjuiku, ki je vzgojil vzgledno narodno rodbino ter bil ves čas svojega življenja, dosegel je 64 let, navdušen naroden delavec, bodi blag spomin! Ponarejen! 5-krnnskl denar. — Opozarjamo, da se nahaj v prometu tudi v Gorici ponarejeni denar 5 kron. Razliko je prav I težko opaziti, ker ponarejen 5-kronski komad ima cvenk jednak pravemu denarju. Razlikuje pa se v teži in barvi. Ponarejen denar je 7 gramov lažji ter lahke pepelnate barve. Sestave je iz aluminija in cinka. Ta ponarejeni denar ima posebnost v tem, da je natanjko izdelan ter ima na robu tudi napis »Viribus u ni t is*, kar posebno slepi, da ga vsak vzame kot pravi denar Pozor torej! Podle duše krog »Slovenca" so se zaletele v ranjkega nepozabnega nam prvo-boritelja dr. Lavrija, ker smo v spomin Ž5-Ietnice njegove smrt! napisali nekaj umestnih besed v njegov spomin povodom praznikov vseh mrtvih. Rimski dohtarji pri »Slovencu* v ljubezni do svojega bližnjega ne morejo pustiti na mira niti mrtvih. — Zaletavajo se vanj, ker je umrl kot protestant po težkih duševnih borbah in telesnem j trpljenju ter ga hočejo slikati kot propadlega I človeka. Posvečeni lopovi! — Dr. Lavrič je j bilvzor čjovekar Lavri& je bil blagay zlata duša* katerega je čislalo vse brez izjeme, [ tudi nasprotniki, in katerega ime naš kmet I kakor inteligent iz onih časov izgovarja z največjim spoštovanjem, zatrjevaje soglasno : Lavrič je bil mož! Mož je bil, ves unet za I blagor našega naroda, ki je delal za goriške Slovence tako, kakor je bil povedal pokojni dež. glavar grof Coronini 1. 1876. v deželnem zboru. Uredniki „SIovenčevi* s svojimi višjimi I pastirji vred niso vredni, da bi mu bili odve-' zali jermen s čevljev. In proti spominu takega moža bevskajo »Slovenčevi* zbesnelci j tako podlo, kakor morejo le v istini propadli ljudje, katerim ni sveta nikaka reč. Pfui, [ Teufel! j Dr. Gregorčič o prepira In razdora i v deželi. — Na shodu v Biljah je govoril j dr. Gregorčič tudi o prepiru in razdoru v j deželi, in sicer je rekel, da je jeden poslanec v svoji pohlepnosti po vodstvu Zdsejal prepir in razdor v deželi. Res je, da je to storil jeden poslanec, ali ne tisti, na katerega je meril dr. Gregorčič, marveč oni sejalec prepira in razdora je — dr. Gregorčič sam. Prav bi bil storil, da je povedal, kako I se je on spremenil, odkar imamo kardinala Missijo v deželi. Kot njegov šef mu je Missia prepovedal stati na čelu take stranke, ka-koršna je bila nekdanja stranka »Sloge", ko so dr. Gregorčiča zmerjali celo z liberalcem in Lutrom! Dr. Gregorčič je strahopeten, kjer ni treba biti; zato pa je od takrat začel jadrati v klerikalizem »Primorskega Lista*, kateremu je bil zaščitnik sam kardinal. Tako počasi pa je pletel dr. Gregorčič štreno proti dr. Turni in Gabrščeku, ob jednern pa se je prikupil pristašem »Prim. Lista* tako, da so ga proglasili svojim voditeljem. Najprvo je naskočil z Berbučem »Goriško ljudsko posojilnico*. Napad se je izjalovil. Izbacnil je iz »Sloge" dr. Turno, ustanovil svojo tiskarno in »Gorico* ter spuščal kanone proti Turni in Gabrščeku. Ali vse ni pomagalo nič. Dr. Gregorčič je hujskal in hujskal, seja! prepir, I ali vse brez vspeha. Srčna želja: uničiti Ga-| brščeka in Turno, se mu ni vresničila, pač pa se je dvignila proti klerikalnim lumparijam v deželi stranka, ki si je nadela ime narodno-napredna ter je prevzela stari program goriških Slovencev, dočim se je prikrojila klerikalna stranka, z dr. Gregorčičem na čelu, po vzorcu Šusteršičeve klerikalne stranke na Kranjskem. Kdo je torej zasejal prepir? Dr. Gre-I gorčic ga je zasejal, ker je po nalogu kardinala pehal od nekdanje »Sloge* tiste može, katerih niso marali klerikalci v krogu »Prim. Lista*, vedoč, da ž njimi ni mogoča čista klerikalna stranka, kakoršno želi kardinal. Gregorčič se je »spokoril*, in odslej je sejal in seje prepir in sejal ga bo tako dolgo, dokler bo poslanec. V dosego svojih namenov pa se poslužuje sredstev, katera so po liguo-rijanski morali dovoljena ali po sodbi zdravega razuma in poštenega srca podla. Tudi laž mu služi izborno, in ni ga sram zvračati javno na shodu svojo krivdo o razdoru in prepiru na nasprotnika! Ne čudimo se več, da govori tako, kakor v Biljah, ker je izgubil vsako moštvo in je dandanašnji čisto navaden klerikalni priganjač, ki farba ljudi z besedami, kakor mu že kaže. Y Batujah je postaja vipavske železnice z imenom Selo. Že večkrat smo po-vdarjali, da ni to ime primerno in pravično, ker je v katastralni občini, da skoraj v vasi Batuje. Vse pritožbe od strani tamkajšnega županstva so do sedaj še brevspešne. Da to nepravo ime zavira promet, je pač vsakemu jasno. Te dneve so obdelano kamnje vozili s i Krasa na postajo Selo v Batujah in ravno i tako tudi opeko, a vozniki so šli mimo po-I staje v Batujah skozi vas Batuje naravnost j v vas Selo, katera je skoraj jedno uro oddaljena od postaje. V Selu so vprašali po postaji. Ljudstvo jim je povedalo, da je ista pod batujskim klancem pri Muličevi fužini, I in ubogi vozniki so morali obrniti z vozovi j nazaj na isto mesto. Zamudili so na ta način j po nepotrebnem skoraj dve uri, kar bi se J gotovo he zgodilo, ko bi poskrbela vlada, da j se imenuje postaja po imenu dotične vasi in t občine. Tudi neki kolesar nam je pripovedoval, da je šel isto pot do postaje Selo in šele v Selu so mu povedali, da je postaja v Batujah, dasi se imenuje Selo. Ime tej postaji bi se moralo glasiti je-dino Batuje, ali pa vsaj Batuje-Selo, kakor je to določila komisija in pa občinsko sta-» resinstvo pri železniškem obhodu. { Ta zmota je tim bolj neopravičena, ker I je postaja približno 800 m oddaljena od meje j katastralne občine Selo, od vasi Sela pa po glavni cesti jedno majhno uro. j Naša stranka je vzela to zadevo v svoje I roke in je prepričana, da se ji posreči pre-I menitev imena, kakor je bilo določeno v J prvem začetku. Zavedni Batujci dobro vedo, kdo je zakrivil to imenovanje. Profesor Berbuč in.... strmite! uzorni I nadučiteij Bustja sta imela zaupni shodič v Selu I na dan vseh Svetih že pozno zvečer na domu I profesorjevega brata. Ne verjamemo skoro, I da se je ošabni in mogočni gospod užitninski I farbar toliko spozabil in ponižal, da je v I družbi slavnega Skopitarja priredil shod v j svoji rodni vasi. Resnica pa je vendar-le, ¦ kakor nam je pripovedoval priprost kmet iz j Sempasa, kateri se nam je tudi prišel ob j jednem pritoževat, da kako je to mogoče, da I se zloglasni Skopitar še vedno peha v potu j~svojegaT obrazaza^bteWnele zvezde naših kte-I rikalcev. Dobri Šempasci res potrpežljivo pre-I našajo v svoji sredi to pravo učiteljsko I nesrečo, a bati se je vendar-le, da njih I potrpežljivost kmalu neha, ako se kazenskim I potom drznega hujskača še ne premesti v gorenjo Tribušo, kjer bode brez skrbi in I brez »potente* uganjal svojo skopitarsko ro-i kodelstvo, kakor se je izrazil naš vrli kmelski I poročevalec. Saj bi menda že davno moral biti premeščen, a Bog ve zakaj se zavlačuje I vsa stvar. Nikakor ne verjamemo, da se tako I godi radi volitev v deželni zbor, kjer bodo I ravno v Šempasu menda potrebni taki Blaže vi pajdaši, da bi rešili pred krabom to kle-I rikalno trdnjavo! AH zaman bode pehanje in razsajanje , uglednih" agitatorjev ala, i Rustija. — Ta mož je res grozno predrzen. Kaj ga zadnja šola se ni izpametovala P Kaj hoče i res pahniti svojo mnogobrojno družino na J cesto? Pamet, pamet, pa kruha otrokom! j Vedno smo mislili, da ima profesor j Berbuč še tolko ponosa v sebi, da so no j bode družil in pehal po shodih s tem Sko-I pitarjem, katerega je izključilo vse zavedno J učiteljstvo iz svoje sreda in iz svojih društev, j ker je bil in kakor čujemo je še vedno v I sramoto učiteljskemu stanu. Dober je jedino I še v Slomškovi podružnici, kjer mora biti tretji v družbi, katera tvori celo podružnico. A pardon! Tudi ošabni gospod profesor Berbuč se je pridružil temu svojemu uzor-| nemu vaškemu kolegi (!) in ga vzel s seboj J v rodno svojo vas Selo, da mu bode tam J reševal zarjevelo njegovo slavo, katere mu nečejo pripoznati še njegovi domačini, naši j napredni selški gospodarji, škoda zu trud! j Vse je zaman. Njegovi marljivi in razumni selški domačini dobro poznajo bnhaštvo in j komodnost tega gospoda ter ga ne bodo volili [ kljubu zvijačnemu agitiranju njegovega zvi-J tega brata. Prepričani smo, da ne zgubimo J niti jednega zavednega volilca v Selu in v I vsem črniškem županstvu, izjemši Berbuče-[ vega brata in oseškega organista iz Knav-sove šole, ker vsi dobro vedo, da bodeta dva odlična posestnika boljša poslanca, kakor komodni farbar Berbuč ali Župnik-župan Grča j ali pa tudi dr. Gregorčič, j Prosimo svoje somišljenike, da bi nas vendar poučili o tem in sploh takih shodih, da stopimo na prste takim agitatorjem ali Klavžar, Rustja e tutti quanti, kateri v nesrečo našega posestnika in vsega slovenskega dela naše dežele kakor lovski psi love ne-I zavedne volilce po naših občinah. Ali ste j razumeli Skopitar Hrustija? Užitninskemu j farbarju Berbuču pa želimo vse sreče v tako lepi družbi. »Gliha skupa- štiiha*. Na udravje, j mogočno lepi in lepo mogočni gospod pro-I fesor, ako se vam kihne po končani volitvi! TI znajo. — Klerikalci so že lep čas premišljevali, kako bi se pod tako ali tako J pretvezo dalo poslati »Gorico" po deželi okoli I županstev, češ, tako bi se z listom malce j poagitiralo proti tem preklicanim napreduja-I kom, kateri najbrže poberejo klerikalcem vse j mandate, in pa očrnilo bi se »tega Turno", j katerega bi radi v žlici vode vtopili. Prišel J jim je prav stari njihov »rešitelj* Ernest J Klavžar! Ta je napisal neki poziv na žu-I paostva, da naj mu naznanijo neke more-I bitne škode, in gospodje krog »Gorice" so jo I pogruntali tako: Poziv bo pretveza, list na-I bašimo s Turno, pa ga pošljimo okoli žu-I panstev; morda le kaj izda. In nakopičili so J grdih lažij in podtikanj proti dr. Turni ter I poslali list županstvom. J Županstva store najbolj pametno, da J lepo vrnejo nazaj tisto »Gorico*, kar se pa J tiče Klcivžirja, naj naznanjajo nam take ali J take vrste škode. Klavžar je začel tožiti, naj J torej najde, kar je iskal. Le naprej s poročili! j Klerikalci proti dr. Tu ml. — Vsaka j »Gorica* in vsak »Prim. List" sta polna — | dr. Turne. Od vseh stranij ga napadajo, i sumničijo, lažejo in obrekujejo. Da bi zavra-j čali ponovno vse te klerikalne lumparije, bi I morali izdati vselej po dve »Soči*, namesto j jedne, in v prihodnji številki bi morali isto J zopet storiti, ker klerikalci so tako nesramni, J da lažejo v enomer dalje, ako jim še tolikrat J dokažeš, kje in kakšna je resnica. Naši so-I mišljeniki so na to stran podučeni prav. I Lagali bodo še dalje, ali vse to ne po- I maga nič. Kajti gotovo je, da dr. Turna bo j izvoljen v deželni zbor; ali pride vanj tudi j don Gredolčič, to je pa veliko vprašanje! Nemcem se zdena po — Gorici, -j Neki laški list iz Benečije se je bavil v I zadnjem času obširneje z usodo Gorice, upo-f števaje rezultat ljudskega štetja in pa okoli- Sčine, v katerih se mesto današnji dan nahaja. Prišel je do zaključka, da mesto mora prej ali slej po naravnem razvitku razmer pripasti Slovencem, kateri napredujejo. Do-tični člankar toži na koncu, da Goriško-Gra-diščansko zadene usoda Dalmacije, kjer so Lahi tako zatirani! Umevno, da kliCe po od-pomoči, katere ne more najti nikjer. N6, •kmalu na to pa ge je temu glasu ddpaljek»iz .heulV^ Sedejo prišla sta tudi nunca LeDen ^ Ljubušnjčga in Ivančič iz Srpenice; poslednjega so povabili kot Ka-menčana. Udeležilo se je shoda do 50 oseb, volilcev je bilo med njimi le malo. Pogrevali so stare laži o »Soči8 in »Primorcu«, druge so črnili, sebe ' pa poveličevali. Koncem, da ne bode zastonj, napravili so še majhen »gšeft*. Nabirali so udov za svoje društvo, saj plačajo samo letnih 40 h in maše se bodo brale za njimi! Kedo bi ne šel v nebesa, in še tako po cenil? —_Druge„ne- na ljubo volili gospoda Antona. Sedaj pa vendar uvidevajo, da to le ne gre, da bi radi kake ženske volili za poslanca tistega, kateremu ona streže. Sram jih je, zato pa popravijo ta madež sedaj ob bližnjih dežel-nozborskih volitvah. Prav tako! Klerikalni shod na Kamnom. — Pišejo nam: »Kobaridsko kat. pol. društvo je jmelo svo(Lshod na Kamnem. Poleg znanih rici. V Gorici so našteli 2760 Nemcev in to tako imponuje nekemu »heulovcu", da je spisal za »Deutske Zeitung" Članek, v katerem ponuja Lahom v Gorici pomoč za slučaj, ko pride do boja, ki bo odločeval med Slovenci 'in Lahi. Takrat,«ak^-se. Lahi. hočejo, ozirati na Nemce, bodo ti stali na njihovi strani proti Slovencem. Kot predpogoj za to zahtevajo, da Lahi iztrebijo iz svoje srede uphv zidov ter puste Nemcem vse pravice jedna-pravnosti. Prčč^^oblašffio^ropčIa^ta^^^TIeTflb^elč^-po »Deutsche Zeitung", prav kakor da bi bil d o rn a in ne gost v Gorici na slovenskih tleh. Ta predrznež govori tudi o slavizaeiji Gorice, Kdo se ne smeje, ako čita kaj takega ? Slovenci nimajo kaj slavizovati v Gorici, ker v žilah slehernega goriškega Laha, od gosp. župana do zadnjega mestnega pometača, se pretaka slovenska kri. Slovenci smo storili za »slavizacijo" Gorice le to, da ustavljamo italijanizacijo, katere pa ne moremo vstaviti, dokler nimamo rednih ljudskih šol. Sicer pa napredni Slovenci v mestu delamo in se borimo proti lahonstvu in to bomo tudi nadaljevali, dokler ne piidemo do željenih vspehov. Ako je Lahom do miru v deželi in do varstva njihovih lastnih interesov ter do veljave, kat ra jim gre v primeri z njihovim številom, se morajo spoprijazniti ^pojavljajočimi se razmerami. To bo zanje najbolje, in živeli bomo v miru in zadovoljnosti. Ako tega nočejo, pa pride do odločilnega trenotk", v katerem jih ne reši tudi pomoč Nemcev, ki bi radi košato in ošabno hodili po Gorici kot rešitelji itali-janstva, zahtevaj« pri tem nemalih koncesij od Lahov. Tako bi imeli Lahi dva nasprotnika proti sebi, v svoji največji bližini Nemca, ki bi *se jih držal kakor klop, katerega bi se radi prej kot prej otresli, in pa Slovenca, ki bi nadaljeval nevstrašeno boj proti po-bra tirno ni Lahom in Nemcem ter prve prijemal na znanih najbolj občutljivih straneh, da bi javkali kakor sestradani volkovi v puščavi. To bi imeli od Nemcev za dobroto. Tisti »Heulovcc* pa, ako sploh razločuje v svojem .heulovstvu* jezik od jezika, se je moral že prepričati, ako posluša le na ulici, da v Gorici se duie več slovenščine nego laščine, da torc •¦¦>» H težave, katere se stavijo od strani magistrata in nameslnistva onim 306 Rojancem, ki so naznanil pristop h grško-katoliški cerkvi s slovenskim bogoslužnim jezikom. Končno so naložili trem pooblaščencem i. naj nastopijo proti takemu postopanju c, kr, namestiiištva v Trstu odločne korake pri c. kr. minislru-predsedniku na Dunaju; 2. naj napravijo peticijo na državni zbor na Dunaju, da bi isti ukrenil potrebno, da bi bili tudi v Trstu v veljavi avstrijski zakoni, posebno pa zakon od dne 25. maja 1868., ki se glasi v 4. členu: »Po končanem 14. letu svoje dobe si sme vsakdo brez razlike spola svobodno izvoliti veroizpovedanje po svojem lastnem osvedočenju; in državne oblasti morajo to njegovo svobodno voljo v slučaju potrebe tudi braniti." Z Reko je odplul v ponedeljek v Afriko parobrod »Canadian* s 700 konji. »Canadian" je že 28. angleški parobrod, ki so od lanskega februvarja dalje odvedli v južno Afriko konje za angleško vojsko. Število teh konjev znaša 20.734. »Slovensko umetniško društvo" v Ljubljani je imelo dne 31. pr. m. v .Narodnem domu" svoj redni občni zbor. Drugo leto društvenega delovanja je bilo jako plo-dovito in veličastno za društvo, ker je priredilo dve umetniški razstavi v Ljubljani in v Zagrebu, o katcih smo svoj čas poročali. Obe razstavi sta vspeli prav dobro ter so se zanimali zanje tudi višji merodajni krogi. V Ljubljani je razstavilo svoja dela 32 umetnikov, v Zagrebu pa 19 umetnikov in umetnic. Časopisje slovensko, hrvatsko in češko se je bavilo obširneje z razstavama. Razstava v Ljubljani je prinesla društvu na vstopnini 2442 K 10 v, za kataloge pa 612 K; po odbitku troškov je preostalo še 1721 K 47 v. Društvo je prirejalo zabavne večere f*»r se tudi drugače udeleževalo javnega dt. \anja. Premoženja je imelo društvo koncem drugega leta 1721 K 47. v. V novi odbor so izvoljeni: predsednikom g. prof. Franke, podpredsednikom g. dr. Miljutin Z ar ni k. Odborniki so gg.: Fr, GerbiČ, R. Jakopič, Iv. Grohar, Fr. Govekar, namestnika: L. Pahor in Rud. Šega, preglednika pa G. M i s in M. S t men. Termlnska kupčija na borzi. — Pravi kmetski poslanci zahtevajo, naj se ta kupčija popolnoma odpravi. Mej te prave kmetske poslance seveda ni šteti slov. klerikalcev. Ti so samo z jezikom za odpravo te škodljive uredbe, delajo se, kakor da bi jej bili nasprotni, ali ko se je šlo za to, da se dokaže to nasprotje v državnem zboru z dejanji, takrat, ko so drugi kmetski poslanci slovesno nastopili proti poljedelskemu ministerstvu in specijalno proti baronu Becku, temu gorečemu zaščitniku židovskih borzijancev in kranjskih konsumov, tedaj so naši klerikalci hrabro zlezli pod klop. Pravi kmetski poslanci torej zahtevajo popolno, odpravo terminske kupčije in groze vladi, da bodo glasovali proti proračunu, če se vlada v tem oziru ne uda. Afera Wallburg. — Vsi velii časniki se bavijo sedaj z znamenito afero Wallburg, odkar so v Budimpešti aretovali Ernesta Wallburga zastran goljufije. O Wallburgih, ki hočejo biti zakonski potomci nadvojvode Ernsta, pišejo listi: Nadvojvoda Ernst se je 1. 1857. seznanil z neko Skubliszevo v Budimpešti. Nadvojvoda je bil prestavljen v Ljubljano, kamor mu je sledila Skubliszeva. Sin Ernst Wallburg je bil rojen 1, 1859. v Budimpešti, v Ljubljani pa sta bila rojena Klotilda in Henrik. L. 1865. je bil nadvojvoda Ernst prestavljen na Dunaj in je s Skubliszevo in otroci stanoval v svoji palači 17 oktobra I. 1865. je umrla Skubliszeva in otroke je nadvojvoda dal v razne zavode. Ko se je Klotilda prvič omožila z linškim zdravnikom dr. Peverjem, dal ji je nadvojvoda Rainer 20.000 gld. dote. Henrik je bil drž. pravdnik v Kremsu, kjer si je prerezal žile in umrl. Ernst je bil vojaški vzgojen v Gradcu. Ker je Ernst Wallburg imel s soprogo __svojega- stotnika neko razmerje, je moral kvitirati. Ta Ernst trdi, da je 1. 1899. izročil najvišjemu dvorniku knezu Lichten-steinu originalno listino o tem, da je zakonski sin. Knez Lichtenstein je po trditvi Wallbur-govi priznal izvirnost listine in jo izročil dvornemu sodišču, kjer so jo imeli dve leti, ne da bi izrekli dvom o njegovem legitimnem rojstvu. Ko je pred nekaj časa zadevo urgiral pri sodišču, bil je proglašen sleparjem in preiskava proti njemu se je pričela pri dež. sodišču ljubljanskem. — V Inomostu so aretovali nekega Maksa Staudingerja, ki je priznal, da je falziaciral iz poročne matice iztrgan list, na fiegar temelju so potem zahtevali Wallburgi, da se jih pridna kot zakonske otroke umrlega nadvojvode Ernsta ter naj se jim izplača 12 milijonov dedščine po očetu, Ernest "VVallburg, njegova sestra Klotilda in Staudinger so pod Mucem. Obravnava bo v Ljubljani, najbrže že prihodnji mesec. V Južni Afriki. — O angleškem porazu pri Bethelu poroča lord Kitchener, da je kakih 1000 Burov severozahodno od Bethela, ko je kraj pokrivala gosta megla, s toliko silo napadlo zadnji del armade polkovnika Bensona, da je bil takoj brez moči. Bil se je nekaj časa ljut boj na obeh straneh na zelo kratko razdaljo, toda sovražnik je bil v premoči in se je umaknil Se le tedaj, ko se je približal polkovnik Bater % večjim pomočnim oddelkom. Kitchener pravi, da je sol sovražnik proti vshodu. Angleška izgube v tej bitki so naravnost uničevalne. S polkovnikom Bensonom, ki je izdihnil takoj na bojišču, je ubitih in ranjenih 26 častnikov, izmej moštva pa menda noben ni ostal nepoškodovan. Poleg tega so ugrabili Buri oba topova, ki so jih imeli Angleži seboj. Kitchener se sicer nadeja, da so jih pozneje dobili nazaj, toda če so jih Buri res izpustili iz rok radi tega, ker bi jih bila ovirala, sta gotovo popolno nerabna. — Kraj, kjer so imeli Angleži toliko smolo, leži v Transvalu mej Middelburgom ob delagoaški železnici in Stan-dertonom. Blizu tega kraja je bil pred 14 dnevi general Botha, o katerem so gotovi krogi vedeli veliko povedati, da je obkoljen in se ne more več ganiti. S tega mesta je potem Bolha »ušel*, njegovi oddelki so se pa popolno »razpršili*. Sedanji angleški poraz pa dokazuje, da ni bilo. resnično ne eno, ne drugo poročilo in je prav lahko mogoče, da je bil ravno Botha tisti, ki je tako izborno porazil Bensonov oddelek, ko je prišel iskat »izgubljeni* klobuk. Raznotero. — Turška vlada je prepovedala jezuitom vhod v turško državo. — Nujni predlogi zastran priseljevanja iz Francije izgnanih redov pridejo danes na vrsto v našem državnem zboru. — Iz Sredca javljajo, da se je na postaji Gornja Banja v Bulgariji tovorni vlak zaletel v mešani vlak, in sta bila zadnja dva voza mešanca zdrobljena. Pet potnikov je ubitih, 3 so težko in 20 je lahko ranjenih. Poslano.*) Odbor »Društva za podporo rokodelcev" v Ajdovščini je na podlagi vojaškega zdravniškega spričevala, pozneje tudi po pismeni izjavi zdravnika iz Vipave ter svojem lastnem prepričanju določil za mesec d ni j denarno podporo bolnemu udu Ant. Pregelj-u. Podpredsednik B. Može in odbornik R, Hrovat sta isto v navzočnost mnogih udov v društveni dvorani, kamor sta demostrativno prišla — prepovedala društvenemu denarnicarju izplačati in to z namenom ugled vodstva in odbora ponižati. Ko jima pa to ni obveljalo, sta pričela rabiti postavna in nepostavna sredstva proti vodstvu in odboru, ter pitati ga z »osli* in »trotje*. Kako pa dela g. B. Može« za pravično stvar, bodi povedano, da se je izrazil, »da ne j^nja, tudi če ima društvo propasti." Tu toraj ni govora o kaki koristi društva, pač pa o veljavi. Povabljena sta bila trikrat, naj svoje neopravičeno postopanje prekličeta in stvar bi bila poravnana. Ko pa tega nista hotela, bilje odbor prisiljen radi ugleda in koristi društva, ž njima tako postopati, kakor je postopal. Jos. Budihna, predsednik ..Društva za podporo rokodelcev" v AjdovSfini. *jZa vsebino pod tem naslovom jo odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Št. 1688. Razglas. Starodavni živinski in kra-marski semenj sv. Martina bode tudi letos dne 10. novembra 1901. Županstvo v Komnu dne 4. novembra 1901. Župan: J. Švara. Čudo obrtnije!----- Podpisana tvrdka razpošilja na osebe vseh stanov proti povzetja za v trgovini nezas-lišano ceno K 2T>0 colnlne prosto: izvrstno, 24 ur nat&njfno idočo uro a 3-lelnim jamstvom. Razun tega dobi povrhu vsak naročnik še: elegantno, fino verižico za uro iz douttle-zlata, svetovno patentovani stroj za računanje, 5 šaljivih predmetov, kateri provzročajo posebno živahn ni. Razpošilja izvozna htia A. A. JFungewIrth, Kruhovo št. K 552. NB. Ako ne ugaja, se vrne denar. V^arol praščiK. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kom« št. S. f riporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birma nce, torte i. t. d. x Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Zefa {881. v Soriri ustanovljena tvTdka (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC, duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima "»,!H;o zalogo nagrobnih vencev, za mrfcvj .»*. potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni cent. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. „Otiva« društvo absolventov trgovske akademije v Kraljevem Gradcu priporoča brezplačen pričetni pouk za trgovsko, bančno in komp-toarno poslovanje. Poizvedbe in vprašanja pod naslovom: »Ollra- - Kraljevi Gradec. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vee, domači tropinovec, fini mm, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Semeniški uliel št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« -----------Xi©Rarna— Cristofolelti t Gorici Prave in edine želBtfčfte kapljice z znanko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vredifo redno prebavljanje, de se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po- < Varstvena znamka). kVOrjeitl ŽOiodee store, da zgine v kratkem eusu omofiea in živo/na lenosf (mrtvost). Te kapljice tudi storž, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa j edino le v lekarni Cristofoletti v Gorici Samo 5 kron stune 4l/i Wg najfinejega, pri izdelovanju poškodovanega, lepo-dišečega toaletnega mila in sicer dokler zaloga dopušča. — Razpošilja proti povzetju ali naprej poslanim zneskom A. Felth« Dunaj, V/2 Matzleins-dorferstrasse 76. ˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇit s t © 0 0 0 0 0 0 )@©©0000©©©000©0©©0©® Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedic <& Zajec (prej G. Barbo) pred nadškofi jo štv. o. Podružnica konec Raštela štv 2. Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični hiši. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo-ičevine, orodja za razne obrti in pohliitaga, sledilna ognjišča, peci, cevi in predpecnlke, nagrobne križe. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico In okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železj9 in kovine po najvišji dnevni ceni. j»@®00©000©0000@00@0000 Dr. Emil Marcus zdravnik in operator očij iz Trsta dospe v Gorico v nedeljo dne 10. novembra ter bode zdravil lastnim načinom. Ordlnira vsake nedeljo za bolne na očeh ter slabovidne od 3—5 pop. Corso Giuseppe Verdi stv. 37. pritličje (Vrtna ulica). Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bela ^m? r briških, da I in črna vina ^PO|pL matlnskih in iz vipavskih, <4g3KHv isterskih furlanskih, «T vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse- kraje avstro - operete nonarhije v soilih *d 06 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Gane zaiarna. Postraiha aaitana Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. Dobre ure in po eeni! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna nr ter Izvoz zlatnine] Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja II. 375; s >brna ura U&m. fi. 5-80; srebrnn Vdiižica H. 120; budilnik iz niklja B. 1*95 lvrdka ie odlikovana s «, kr. orlom; ima zlalel in srebrne svetinjo iz razstav ter tisofe pmnaliiih pist-m. Iliiatrovan cenik zaatnnj! Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svptinjo Na lvovski razntavi s prvo »-eno - srebrno svetinjo 7T~TT Tovarna »zornih telovadnih priprav *r©a vindtS-a, v Pragi na Smihovu (Praha-Smiehov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokol•ikili in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestaviti. V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoču-jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. //avadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice poSilja na zahtevo brezplačno in poštnini-prosto. __3 Poprave IzvrSnje po najnižjih cenah. registrovana društva z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropja v lastni hiši, -----------------*SMli------------------ Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4 V« %. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjiee po 6% in na vknjižbe po 5V**-. tJraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1900. je bilo K 1.263.536. Poštno-hran. račun štv. 837.315. up- Veliko zalogo -¦* šivalnih strojev, dvokoles in slamoreznjc raznih sistemov prve angleške tovarne ,liellcnl' ima 8AUNIG & DEKLEVA V GORICI uT.ea Munielplo št 1 mehanična delavnica v Nunski ulici Št. 16 kjer je bila prej prodajalnica. V zalogi imamo nad 100 Šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor zn Šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Cene koles so v gotovini od 80 gld. naprej. X nami je vsaka konkurenca nemogoča I Se toplo priporočamo z odličnim spoSlovnnjem uditn SAUHIG & DEKLEVA. Anton Potatzky v Gorici. K» sredi RaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO „\ DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarniee, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje, Svetiiijieo. — Božni venci — Masne knjižice. lišna obuvala m vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krosnjarje, prodajalce po sejmih in trgih »dajalce po sejmih in "trgih' ter na deželi. . 2 35-8 katerega se je prodalo v svetovni razstavi v Čikagi nad 2", mi-hjona komadov, se Jobiva odslej pri meni za nizko ceno Slep"* samo kron 2-40 "*^{j§ katere treba naprej poslati, bodici za kron 2-60 franko, ali proti povzetju 40 vm več. Prednost tega nenavadnega mikroskopa je, da _____________________________ f vsaka reč vidi do 1000-krat povezana. Vidi se pratoe mrie« , ter za oei sploh nevidne živalice v velikosti zelenega hrošča Ne- (povečevalno SteklO) obhodno potreben je pri botaniki in naravoslovju ter aparat, ko-jenih jedil ter pokvarjenega m,a. vS Jtft? ^nf^Lf s^i^e^oiSlf vli^ objekti m objektivnimi stekli, stane v elegantni škaUji Sawo^/kron - Sa^ttSSSno1 Tfi' nej« da«nogled, s kojim se vidi v vetke daljave, z akromat:.nirn stekli i rit«!™ L??' " J elegantni SatuHi za samo 5 t,n „ Ra2poS^ *. W*t, uLZ^f^i^C&SlSS^r0 elegantni SatuSji za samo 5 kron. - Ppvo ljubljansko podjetje za izdelovanje fornirja. Spošt. podjetnikom mizarstva, trgovcem s fornirjem in gg. mizarjem, ko- farjem naznanjam, da sem pričel z rezanjem in žaganjem fornirja kojega |mam v zalogi izredno veliko množino, vseh vrst in kakovosti lesa. »ha« ^»T™ m lZimm IZ ?°br0 Sparim tudi d°Pe«alie W°*° n« ^nlr po nizki ceni ter popolnoma suhega odposljem na dom. - Izdelujem tudi gladke fino Izdelane proflllmne lajšte vseh vrst in oblik Priporočam novo podjetje v obilna naroČila, katera nalančno in točno izvršujem. Spoštovanjem Ivan Zakotnik, tesarski mojster v Ljubljani.