JUTRA
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrov« cesta it 13
Oglati p« tarifu
Oglu« »prej«m« tudi ogl»*nl oddelsk ,Jutw v Ljubljani, Pr*i«rnova ■Ilc* It. 4
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Zakon o reformi države
Leto IH. (X.), štev. 226
Maribor, petek 4. oktobra 1929
Cena 1 Din
Račun pri poštnem fiek.*av. v Ljubljani št. 11.409
\/aI!« Masai^nA
p« tarifu
cesta st. is
Velika sprememba v ustroju države
se je izvršila. Sinoči je ministrski Predsednik general Pera Živkovič skli cal sejo min. sveta ter mu predložil sklep, da uveljavi zakon o novem nazivu naše države ter o novi upravni razdelitvi kraljevine. V svojem nagovoru na ministre je povdaril, da je sedaj, ko je preteklo od zgodovinskega Januarskega manifesta že devet mesecev mogoče izvršiti novo ureditev in razdelitev države na podlagi objektivnih kriterijev tako, da bo za narod čim bolj koristna in da bo čim manj obremenjevala državne finance in narodno gospodarstvo.'
. 2 novim zakonom, ki ga je takoj sinoči kralj podpisal in ki bo danes objavljen v »Službenih novinah« ter stopi takoj v veljavo, se določa nov naziv države, ki' se ne bo imenovala Več kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ampak tako, kakor so jugoslo-vensko orijentirani državljani predlagali takoj ob nastanku države:
kraljevina Jugoslavija.
Novi zakon dalje ukinja dozdajno razdelitev države v 33 oblasti in ukinja tudi zakon o oblastnih in sreskih samoupravah iz 1. 1922. Država bo Odslej obstojala iz 9 upravnih edinic,
9	banovin z bani na čelu,
sicer bodo: dravska banovinam sedežem v Ljubljani, savska banovina s sedežem v Zagrebu, vrbaška s sedežni v Banjaluki, primorska s sedežem
V	Splitu, drinska s sedežem v Sarajevu. zetska s sedežem v Cetinju, du-Pavska s sedežem v Novem Sadu, mo-ravska s sedežem v Nišu, vardarska s Sedežem v Skoplju. Banovine so analno z vojaško teritorijalno razdelitvijo dobile imena po glavnih svojih fekah.
r Dravska banovina bo obsegala se-'daiijo mariborsko oblast izvzemši Medmurje, ki je prideljeno k Zagrebu, Gaije sedanjo ljubljansko oblast iz-^emši Belo krajino (srez Črnomelj), •®r srez Čabar na jugu ljubljanske Plasti. Površina dravske banovine ?° znašala 15936 kvadr. kilometrov in i?° najmanjša med vsemi devetero ba-C^vinami. Prebivalcev bo imela 1 milj. r^O-OOO in bo glede števila prebivalca na 6. mestu. Največja po številu prebivalstva bo savska.
v zakonu je izrečeno načelo
dekoncentracije uprave,
limf/ stara zahteva vseh mirovnih krni1-v državi. Ban bo kot zastopnik iinrn	vlade vršil posle splošne
samostojno in po svoji odgo-had *er vr^ nadzorstvo h0st ?ai5ouPravo. V njegovo pristojnih v 0 spadali vsi posli iz mini«*— nad/rfs^rov kmetijstva in javnih del, fc>rs£rs-Vcl nac* delniškimi in gospo-,1diKtHiI,^,ru.žbanii’ P°sli trgovcih, šanio L	in obrtnih zbornic, odlo-
P° obrtnem zakonu, izvrševanje
objavljen in v veljavi
»SLUŽBENE NOVINE KRALJEVINE JUGOSLAVIJE«. — SPLOŠNA ZADOVOLJNOST Z DRŽAVNO REFORMO.
BEOGRAD, 4. okt. Današnje »Službene Novlne« objavljajo sinoči od kralja podpisani zakon o novem imenu naše države in o njeni novi upravni ureditvi in razdelitvi. S tem je zakon stopil v veljavo.
»Službene Novine«, ki so doslej nosile naslov »Službene Novine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«, so
danes že izšle pod naslovom »Službene Novine Kraljevine Jugoslavije«.
Današnji listi objavljajo podrobnosti državne reforme. Široka javnost je v splošnem zadovoljna. Povdarja se zlasti, da je razdelitev v Banatu posvečena ob varovanju narodnih in državnih interesov.
Po Stresemannovl smrti
SEJA NEMŠKE VLADE POD PRED SEDSTVOM HINDENBURGA. - KDO BO STRESEMANNOV NASLEDNIK? — BRIAND PRIDE OSEBNO NA
POGREB.
BERLIN, 4. okt. Danes popoldne se sestane vlada pod osebnim pre^H-stvom drž. predsednika Hindenburga k seji, ki se bo zlasti bavila z zunanjepolitičnim položajem, nastalim po
Stresemannovi smrti. V info —"ih
krogih trde, da bo začasno nrevzel posle zun. ministrstva drž. kar- * ir Miiller-Franken.
PARIZ, 4. okt. »Matin« objavlja posebno informacijo iz Berlina, glasim
katere se imenuje kot najresneiši kandidat za m*0^ nemškega zun^^a ministra pariški poslanik Nemčije von Hoesch.
BERLIN, 4. okt. Današnja »Morgen-post« poroča iz Pariza, da je P-^ud prekinil svoj dopust in nastopil potovanje v Berlin, kjer se bo osebno ude ležil pogreba svojega prijatelja Stre-semanna.
Uelifca reforma držaue tudi u Rumuniji
BUKAREŠTA, 4. okt. Min. predsednik Maniu je izjavil novinarjem, da bo vlada v kratkem izvedla veliko državno reformo: S 1. jan. bo država po novem zakonu o upravi razdelitve razdeljena v 7 okrožij katerim bodo na čelu direktorji.
Bolgarski zemljoračniki združeni
SOFIJA, 4. okt. Včeraj je bil med zastopniki raznih frakcij zemljoradniške stranke, Muravjevom, Markovomin To-movom, dosežen popoln sporazum za zopetno združitev. Osnovati bo enoten parlamentarni klub, ki bo postal tako še mnogo jačji neko je bil pod pok. Stam-bolijskim.
BOJI ZA AFGANISTANSKI ?RESTOL.
PEŠAVAR, 4. okt. Nad Kandaharom plapola zopet zastava Amanullaha. To je posledica zmage Nadir Kana, nekdanjega Amanullahovega ministra vojske. Od
vseh strani prihajajo poročila, da odpadajo od premaganega uzurpatorja Habi-bullaha afganska plemena. Tudi od vzhoda prodirajo Amanullahu zvesta plemena proti Kabulu. Plemena pri Kandaharju so se pridružila Nadir Kanu.
5ahouski turnir u Rogaški Slatini
ROG. SLATINA, 4. okt. Včeraj se je odigralo XIII. kolo. Prziepiorka je premagal Jovanoviča, Canal dr. Singerja, Takacs Geigerja in Konig Rožiča. Remis so končali partiji Maro-czy-Rubinstein in Griinfeld-Pirc. Prekinjeni ste bili partiji Honlinger-Flohr in Sarnisch-Brinckmann. Stanje po XIII. kolu: Rubinstein 10, Grunfeld, Prziepiorka, Maroczy, Takacs 8 in pol, Flohr 8 (1), Pirc 8, Canal 7 in pol, Samisch 6 in pol, Honlinger, Brinck-mann (6), Geiger 5, Kbnig 4 in pol, Jovanovič, dr. Singer, Rožič 2.
ROG. SLATINA, 4. okt. Danes se igra predzadnje, XIV kolo. Razen par tije Konig-Geiger so bile vse partije dopoldne končane. Singer je prema-
zakonov o šumah in lovih, nadzorstvo nad državnimi rudniki, posli sociVuc-ga skrbstva, sanitetne uprave, osnovanja, ureditve in dela narodni ?n1. nadzorstvo nad delom in osobiem sred njih šol, graditev in vzdrževanje vst h šol ter njih oskrbovanje. Banu bodo dodeljeni banski pomočniki s kvalifikacijo dozdajnih velikih županov.
Poslovanje novih banov prične
tekom dveh mesecev
po uveljavljanju tega zakona In preneha z istim dnem poslovanje velikih županov, ki bodo obenem z županij-skim osobjem in osobjem oblastnih samouprav dani na razpolago banu. Vprašanje imetja in budžetiranja sedanjih oblastnih samouprav se bo ure-
gal Prziepiorka, Takacs Jovanoviča, Pirc Rožiča, Rubinstein Samischa, Brinckmann Honlingerja, remizirali so pa Canal-Maroczy in FIohr-Grfln-feld.
OBSODBA MAKEDONSTVUJUŠČIH.
SOFIJA, 4. okt. Zveza bolgarskih rezervnih oficirjev, ki šteje nad 20.000 članov, je objavila manifest, v katerem obsoja uboje makedonstvujuščih. Zveza poziva vlado, naj ukrene vse potrebno, da se vzpostavi v državi zakonitost.
ŠAHOVSKI DVOBOJ ALJEHIN* BOGOLJUBOV.
HEIDELBERG, 4. okt. Včeraj sta Alje-lin in Bogoljubov igrala 9. partijo svojega matcha, ki je končala remis. Stanje e sedaj: Aljehin 4 zmage, Bogoljubov 2, 3 partije remis.
dilo s posebnimi uredbami. Tekom dveh mesecev oblastnih samouprav ne bo več in vsi njihovi posli bodo prešli na bane.
Novi zakon pomeni nedvomno globoko zaseko v naše državno življenje. Novo ime države je zmaga ideje narodnega edinstva in afirmaci' ja unitarizma. Preosnova iz korenin pomeni nova upravna razdelitev z odstranitvo oblastnih samouprav in z uvedbo široke dekoncentracije državne uprave. Stopamo torej v novo fazo našega državnega življenja, ki bi naj po mnenju najvišjih funkcijonarjev v državi bila faza nadaljnje konsolidacije naših prilik. Želimo le, da H se to obistinilo.
Novost v tehnični literaturi.
Osnovni pojmi mehanske tehnologije covin v zvezi s tvarinoznanstvom. — Spisal prof. ing. Stane Premelč. V Ljub-jani. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. — Str. 84. — Cena trdo vezani knjigi z 68 slikami 20 Din. — O tej novi učni knjigi, ki je namenjena vsem obrtnim in nadaljevalnim šolam, je napisal strokovnjak inž. I. D. zelo laskavo oceno. Delo je namenjeno za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah. Snov je podana po obsegu in načinu opisa tehnoloških del temu primerno, dobrodošla bo pa tudi vsakemu mojstru, ker mu nudi važna navodila in podatke iz njegove stroke kakor tudi iz sorodnih strok. Za obrt po-menja knjiga veliko pridobitev, ker izpopolnjuje občutno vrzel naše strokovne literature.
Oblastni odbor Jadranske Straže v Mariboru
razpošilja te dni vabila za pristop podpornikov, ki prejmejo proti vplačilu 120 Din vse zvezke revije »Jadranska straža« za leto 1929. Naj ne bo nikogar med pozvanimi, ki bi podporo odklonil. Pripominjamo, da znesek ni v celoti namenjen za revijo, temveč ostane del vplačil mariborskemu oblastnemu odboru, ki bo prihodnje leto iz svojih sredstev vzdrževal na Jadranu počitniško kolonijo mariborske dece.
Policijska kronika.
Od četrtka na petek sta bili aretiran! dve osebi, radi manjših prestopkov pa je bilo vloženih 26 prijav. — Z avtomobilom je podrl včeraj opoldne šofer Karl C. 53-letno Hedviko Hobacher pred Veliko kavarno. Šofer, ki ni kriv nesreče, je avto pravočasno zavrl, tako da se je pone-srečenka pri padcu le neznatno poškodovala. — Na Kralja Petra trgu se je kolesar Franc Majhenič zaletel v motociklista Ivana Lipovška. Pri karamboiu sl je poškodoval kolo, vozača pa sta ostala zdrava. — Delavcu Antonu Zafradu, ki je zaposlen v I. oddelku glavne carinarnice, je včeraj popoldne padel na nogo pletilni stroj in mu poškodoval stopalo. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnico. —■ Aretiran je bil Jakob Povalec, potnik tvrdke »Singer«, ki je pri zaslišanju priznal, da je tvrdko oškodoval za 7000 Din. Ali njegove navedbe odgovarjajo resnici bo ugotovila preiskava, nakar bo policija aretiranca izročila sodišču.
Še ena potegavščina!
— V mojem rojstnem mestu je nek! mož rojen 1. 1800.
= To vendar ni mogoče.
— Pač, saj sem čital na nagrobnem spomeniku 1
Operno-koncertni veter v Narodnem gledallSiu
TRETJI DAN PROSLAVE DESETLETNICE.
Vsled izostanka g. Neraliča, ki je zaradi očetove smrti nastop odpovedal, sta absolvirala malo spremenjeni program večera g. Marij Šimenc, prvi tenor zagrebške opere, in ga. Zamejičeva. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo gledališče, je g. Šimenca sprejelo že pri vstopu na oder z burnim aplavzom, ki se je po odpeti Ipavčevi. »Ce na poljane slana pade«, posebno pa še po arijah iz »Prodane neveste« in »Gorenjskega slavčka« stopnjeval do kulminaci-je. Arijo iz »Gorenjskega slavčka«’ je moral ponoviti, ob koncu pa dodati poleg programa, ki je obsegal še arije iz oper »Carmen« in »Trubadur«, duet iz »Trubadurja« z go. Zamejičevo ter pesmi »Ciganka Marija«, še dvoje narodnih pesmi, in sicer »Kje so moje rožice« in »En starček je živel«. Dosegel je z močjo in obsegom svojega fenomenalnega glasu po-
polen uspeh, kakor v Mariboru še nihče pred njim, niti on sam.
Zelo častno se je uveljavila pa tudi ga. Zamejičeva. Njen ljubki, polni in dokaj obsežni glas ji je poteg iskrenega občutja dopomogel do lepega uspeha.. Najbolj so prišle do veljave njene zmožnosti v ariji iz opere »Mignon«, dobra je bila v duetu iz »Trubadurja« s Šimencem, a ogrela je tudi sicer in bila za to nagrajena .z navdu šenim odobravanjem in aplavzem. Želeli, bi le, da bi jo imeli v tej sezoni • priliko večkrat slišati kakor v dosedanjih.
Na klavirju ju j: čuvstveno in apartno spremljal g. prof. Vazilij Mirk. Bil je to lep večer, ki bo navzočim ostal še dolgo v prijetnem spominu. Z ozirom na resnost gledališča bi pa želeli s strani dija-. štva malo več takta in discipline, ker neumestni vzkliki in podobni izrazi razpoloženja ne spadajo v teater.
—r.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Petek, 4. oktobra. Zaprto.
Sobota, 5. oktobra ob 20. uri »Župan
Stilmondski«. Premijera. Ab. B. Nedelja, 6. oktobra ob 20. uri »Crkvena
miš«. Prvič.
Župan Stilmondski na mariborskem odru. Kot drugo premijero v letošnji sezoni bo za zelo dobro uspelo Cankarjevo farso »Pohujšanje« MaeteflinCkova drama »Župan Stilmondski«. Dejanje se dogaja na zasedenem ozemlju v času svetovne vojne. Maeterlinck nam v županu na dramatski način pove, da dobrota, samozatajevanje, žrtvovanje, nesebična ljubezen največje bogastvo in največje junaštvo, ki je nad junaštvom vojnih grozot in neusmiljene vojaške discipline. Pričujoča drama je močna obsodba vseh vojnih grozot, človeškega klanja, a obenem slavospev dobrote, ljubezni in odločna napoved vojne, sovraštva ljudi in narodov. — Naslovno vlogo igra gosp. Grom, dalje igrajo v večjih vlogah gdč. Kraljeva in gg. Rasberger, P. in J. Kovič g. Tovornik, Nakrst... Režijo ima gl. . režiser g. J. Kovič.
»Cerkvena miš« na mariborskem odru. V. nedeljo, 6. t. m. se vprizori v mariborskem gledališču velezabavna Todorjeva komedija v treh dejanjih »Cerkvena miš«, ki je že koncem lanske sezone dvakrat napolnila hišo. »Cerkveno miš« vprizar-jajo danes skoro vsi tudi največji odri. V Mariboru jo režira g. Jože Kovič, v glav nih vlogah pa nastopijo ga. SaVinova, gdč. Starčeva in gg. Grom in Kovič J. Zlasti opozarjamo na letošnje izredno nizke dramske cene, ki omogočajo obisk teatra tudi najrevnejšim slojem. •
Zanimiua prauča
Boj med 4 dediči in falziiicirana oporoka.
Te dni je končala pri tukajšnjem Okrožnem sodišču kazenska zadeva, ki je že od leta 1925 dalje vznemirjala duhove v Razvanju. Tega teta je namreč umrl posestnik Franc Rečnik, zapustivši 4 dediče, Franca Rečnika ml., Terezijo Vodenik, Marijo Pukl in Ivano Lobnik. Marija Pukl je predložila sodišču oporoko, ki se je pa izkazala kot falzifikat, nakar so se dediči med seboj poravnali. Ivana Lobnik in Marija Pukl pa niste bili zadovoljni s to poravnavo in ste začeli sodno postopanje zoper njo. Tekom teh pravd se je dognalo, da je umrli zapustil pristno oporoko, ker se je dokazalo, da jo je pisal in hranil skozi do svoje smrti, Zagonetka, od kod ponarejena oporoka, se do lanskega teta ni mogla pojasniti, čeprav je ljudska govorica označevala Franca Rečnika kot storilca. Ko pa je Marija Pukl uvide’a, da od nje predloženi testament ne velja, da pa dobi po poravnavi znatno manj, kakor bi dobila po oporoki, je Ivani Lobnikov! tajnost odkrila. Povedala je, da je na prigovarjanje Franca Rečnika vpogledala v pristni testament in mu povedala vsebino. Ta jo je pripravil do tega, da mu je oporoko, ki zanj ni bila ugodna, izročila, nakar jo je Rečnik
uničil in napravil novo oporoko. Ker pa tudi ta nova oporoka ni bila Puklovi, prav, ji je prinesel spet novo oporoko, in to je bila ona, ki se je predložila sodišču. Na tozadevno ovadbo je začelo kazenškO postopanje, ki je potrdilo krivdo Franca Rečnika, čeprav jo je trdovratno tajil. Obsojena sta bila Franc Rečnik na 5 mesecev ječe. Marija Pukl na 3 mesece ječe. Kakor čujemo, sta s tem tudi izgubila vso dedščino. Sploh so vsi 4 dediči že pred smrtjo očeta bili v neprestani borbi med seboj za dedščino in ste se Ivana Lobnik in Marija Pukl na račun iste'že stepli. Umrli Rečnik se je radi tega pritoževal, hotel je z oporoko razdeliti svoje premoženje, kar mu je pa bilo preprečeno. Zadeva tvori temno točko za moralno stran našega kmečkega prebivalstva in je prav, če se take grde lastnosti korenito iztrebijo.
Bratje! Sestre! lugosloueni!
Dne 8. t. m. nam pridejo v posete — kakor znano — bratje Čehoslovaki, »Sokolske pevecke sdruženi« iz Moravske Ostrave, ki priredi tega dne zvečer v Unionski dvorani koncert. Vabimo vas, da se udeležite mnogoštevilno sprejema ob prihodu popoldanskega brzovlaka (13.53) kakor tudi koncerta, ter da s svojo navzočnostjo, ki zahteva od vsakega posameznika te malenkostno gmotno žrtev, bratom Čehoslovakom dokažete, da znate ceniti ljubezen, s katero nam prihajajo vedno naproti, kadar prihajamo Jugosloveni k njim. Naj postane ta večer iskrena manifestacija za vezi, ki spajajo Češkoslovaško republiko s kraljevino Jugoslavijo, posebej pa še za one, ki družijo češkoslovaško in jugoslovensko Sokolstvo. Naj se potrdi tudi ob tej priliki naša tradicijonalna »zvestoba za zvestobo«! •
Zdravo!
V	Mariboru, 5. X. 1929.
Starešinstvo Mariborske Sok. župe.
V	SOBOTO, DNE 5. OKTOBRA V
UNIONSKO DVORANO
NA PRIREDITEV „ JADRANA “
Iz Suštanja
smo prejeli: V nedeljo, dne 22. septenir bra smo bili Guštanjčani priča izzivanju, ki ga nismo več vajeni. Guštanj se je danes, z malimi izjemami, že povsem prilagodil novim razmeram. Prebivalstvo ob meji živi zadovoljno in mirno v novi domovini. Še so izjeme, toda kje jih ni? Z veseljem pa pozdravljamo Guštanjčani vsakega tujca, po rodu brata, ki pride v našo sredo, zlasti pa še Mariborčane, Maribor je za Guštanj prvo večje gospodarsko in kulturno središče, zato je razumljivo, da želi prebivalstvo ob meji z njim čim tesnejših stikov. To se je najjasneje pokazalo na proslavi desetletnice osvobojenja v Guštanju. Dne 22. sept. je napravila v Guštanj in okolico izlet žb lezničarska godba iz Maribora. Veseli smo je bili, saj k nam ne pride zlepa kako glasbeno društvo. Toda naše veselje je trajalo le kratek čas. Godba se ie v Guštanju ustavila dvakrat: Koncertirala je na sredi trga pred in po odnodu. Igrala je same nemške komade, zaključila pa je svoj javni koncert z. izzivalnim, za naš narod ponižujočim »KSrtnermarsch«. radi tega so jo seveda tukajšnji NemCi in nemškutarji burno aklamirali. V mnenju da so Mariborčani člani »Drave«, smo se čudili temu početju in ga javno obsojali. Kakor pa smo se informirali, niso bili to »Dravaši«, marveč »Godba železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru« pod vodstvom nekega, Schonherrja. Ker znači nastop te godbe čisto navadno izzivanje, izjavljam, da kaj takega na svojih tleh ne trpimo in da takšnih »KulturtrS-gerjev« ne rabimo v naših vrstah. Na iz zivalni nastop navedene godbe, čije člani so menda samo železničarji mariborske delavnice drž. žel. (sle!), opozarjamo pristojno oblast z zahtevo, da ukrene vse potrebno, da bo takih nastopov enkrat' za vselej konec, — Zavedni Guštanjčani.
Mariborski	in
Novica o novem Imenu in novi upravni razdelitvi države
je prišla v Maribor sinoči krog 10. ure ter se je z bliskovito naglico raznesla po celem mestu, po vseh lokalih. Ljudje so baš prihajali v lokale iz gledališča in je prvi hip vse bilo presenečeno, ker nihče ni pričakoval, da bomo tako naglo postavljeni pred gotovo dejstvo. Bilo je čuti mnogo pritrjevanja in odobravanja. V kavarni Astoria je v loži sedel g. veliki Župan z g. generalom. Očividno mu o stvari poprej še nič ni bilo znano, ker je bil prvi hip, ko je novica prišla, nekoliko presenečen. Kasneje je pa izjavil: no, sedaj pa imamo zedinjeno Slovenijo. G. general pa se je zadovoljno smehljal in odobraval zmago ideje narodnega in državnega edinstva.
Minister dr. Frangeš se interesira za naše agrarne zadeve.
' Kakor smo že včeraj na kratko sporočili, se je g. kmetijski minister dr. Frangeš oglašil v sredo tudi v okrožnem agrarnem uradu. Mudil se je tam — v spremstvu kabinetnega šefa ter velikega župana in obl. komisarja — delj časa in se je izredno zanimal za stanje agrarne reforme na Štajerskem in v Prekmurju. ,G.. agrarni inšpektor g. dr. Osojnik mu je o vsem izčrpno poročal in g. minister se je izrazil zadovoljivo o stanju agr. zadev v našem okrožju.
Novi zakon o državnih iu verskih praznikih v državnih uradih,
ki je te dni stopil veljavo, določa, da odslej veljata za državne urade samo dva državna praznika: rojstni dan Nj. V. kralja in pa dan ujedinjenja. Verski prazniki pa so za katoličane božič (2 dni), novo leto, Sv. tri kralji, Sv. Jožef, Marijino oznanenje, velika ncč(2dni), Telovo, Sv. Peter in Pavel, Sv. Ciril in Metod, Veliki Šmaren, Vsi sveti in praznik Brezmadežnega spočetja ter seveda vse nedelje. Na Vidov dan se bodo vršite v cerkvah odslej službe božje v spomin padlim junakom.
Iz sodne službe.
. Sodnik g. dr. Vladimir Muha v Ptuju ni bil upokojen, kakor se je nedavno pomotoma poročalo iz Beograda, ampak je pomaknjen v višjo skupino.
Usposobljenostni izpiti pri državni izpraševalni komisiji za osnovne in njim sorodne Jote v Mariboru se prično v četrtek, dne 14. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje naj, dobi. komisija v roke po predpisani uradni poti najkasneje do dne 5. novembra 1.1. Glede potrebnih informacij in položitve predpisane takse naj se gg. kandidat je (inje) zglase v ravnateljstvu državnega ženskega učiteljišča v sredo, dne 13. novembra t. 1. od 15.—17. ure. Vse drugO na črni deski obeh učiteljišč.
—	Izpraševalna komisija za osnovne šote v Mariboru.
Ukinjena carinarnica.
V	Gederovcih v Prekmurju je s 1. tm. ukinjena carinarnica ter jo bo odslej nadomeščal oddelek fin. kontrole, pri katerem se bo pa moglo ocariniti blaga samo v vrednosti do 5000 Din.
»KARO« najboljši čevlji.
Avtobusni promet Maribor-Radenci.
Lastnik avtobusnega podjetja Lininger javlja, da bo odslej vozil avtobus samo do Radgone in ne več do Radencev. Tudi bo ukinjen promet ob nedeljah in praznikih.
Izlet z Dlxi-avtom na Pohorje.
G. J, Moravec bo napravil te dni * malim »DIxi-autom« poskusno vožnjo na Pohorje in sicer do Mariborske in Ruške koče. —
Rubinstein igra v pondeljek zvečet
Mariboru simultanko.
Šahovski prvak Rubinstein, ki bo jutri tudi v Rog. Slatini zmagovito končal bor bo za novo prvenstvo, pride v Maribor in bo v pondeljek zvečer igral simultanko. Podrobnosti bo določil in objavil šahovski klub.
Slovesna otvoritev mestnega mladinskega doma
bo v nedeljo 6. tm. ob 10. uri dop. * Ljudskem vrtu, Koroščeva ul. 29. Na sporedu je nagovor mestnega župana, blagoslovitev doma, ogled' prostorov in pogostitev dece.
Za operno-koncertnl večer v Narodnem gledališču je dala tvrdka l Brandl na razpolago zelo dober klavir.
Sadni sejem v Ljubljani.
Na sadni sejem se sprejemajo te skrbno, zdrave, priznano dobre sorte namiznega sadja. Od vsake sorte je poslati najmanj 25 kg, izbranih in enako debelih plodov, lahko pa tudi 50, 75, 100 in več sto kil. Vse sadje mora biti trdno vloženo, da se po poti ne premika, vendar ne tako na tesno, da se otisne. Vse poslano sadje se bo preložilo v normalne ameriške zaboje, zato mora biti vse poslano sadje zadnji čas do 10. oktobra v rokah uprave velesejma, kamor je nasloviti tudi vse pošiljatve.
Igralci drž. razredne loterije, ki še niso obnovili srečke v upravi »Jutra « in »Večernika«, se opozarjajo, da obnovijo iste najkasneje do 5. t. m., ker se vrši žrebanje že 7. oktobra 1929.
Razstavljalcem sadja ha ljubljanskem velesejmu.
Opozarjamo vse producente, da oddajo za sejem sadje pravočasno na železniško postajo, tako zgodaj, da bo sadje prav gotovo dospelo do 10. oktobra v Ljubljano v roke velesejmske uprave. Vse sadje je, poslati franko.
Kavama »Jadran« otvori jutri dne 5, oktobra t. 1. na novo preurejene dete. Lastnik kavarne je tri teta zaporedoma prezidaval in olepševal in letos zaključil obnovitev svojega lokala, ki dela čast arhitektu in obrtnikom, in je v ugled mesta, posebno, ker pose-čajo to kavarno radi njene lege blizu kolodvora v Maribor prihajajoči tujci. Kdor 'je poznal pred in med vojno prejšnjo kavarno »Hummel«, pač ne bi verjel, da je bilo mogoče napraviti iz tega lokala tako reprezentančno kavarno. Spremenjeno je vse, okna so znatno povečana, ih dajejo prijetno svetlobo, ponoči pa razsvetljujejo moderni lestenci s številnimi žarnicami prostore, tako da nočna razsvetljava ne zaostaja za dnevno svetlobo. Ogelni del kavarne je okusno in moderno slikan, prav posebno prikupen Pa je oddelek za igralce, katerim sta na razpolago dva biljarda in prostori za častile« kart. V vsej kavarni je bila letos na novo inštalirana centralna kurjava z naj-modernejšo ventilacijo, ki neprestano dovaža sveži zrak in ne pOzna šumnega ropota ventilatorjev. Kuhinja ima najnovejše aparate za varenje kave in kuhanje mleka. Izborna kakovost kave m drugih pijač, ravnotako tudi pozorna P°' strežba je splošno znana in priznana.
Pohu]šan]e v dolini šentflorjanski*
K včerajšnji oceni nam piše g. Vin'k Kovačič-Rožanski, da on ni nastopil tej igri v ulogi debelega človeka, amPa^ je moral vlogo 5 dni pred predstavo vr-inti, ker mu kot vodji kina Union m v mogoče nastopiti v gledališču.
Pevsko društvo Lira priredi 6. oktobra v gostilni Lo J * Sp. Radvanje vinsko trgatev z raz*‘c" zabavami. Vstopnina prosta. Od
Velika kavarna.	,
nrt.oi/ Vnv,nrptni večer, v
V	M a r i b' o r u, 8tie 4. X. 1929. um&ammmmmmm* 'vrmmmmamm
MurttMintl V F C P P fi f K Mr*
Črnci v Ameriki
KULTURNI PROBLEM JE REŠEN. — POLAGOMA POSTAJAJO ENAKOPRAVNI. — OD SUŽNJA DO KAPITA LISTA.
Amerika je dežela, v kateri črnci obnavljajo svojo kulturo, oziroma ustvarjajo svojo novo kulturo, tako da ni več govora o kulturnem problemu črncev, pač pa je pomemben njih gospodarski in Politični problem. Kajti črnci ne uživajo pravic kakor ostali prebivalci, temveč se še vedno bore za enakopravnost z belokožci.
Njihovo kulturno središče je mesto Harlem, ki so ga pred stoletji ustanovili doseljenci iz Holandske. Začetkom 19. stoletja so v mestu prevladovali Irci, koncem istega stoleta pa Židje, dočim je danes mesto dobilo povsem drugo lice. Holandce, Irce in Žide so izpodrinili črnci.
Črnci so sicer že davno živeli v New-yorku, umetniška četrt okrog hotela Marshall pa je že dolgo veljala za njihovo četrt. V istem hotelu so prvič odjeknili zvoki jazz-godbe, ki je v prav kratkem času zavojevala ves svet. Ti črnci so bili čistilci čevljev, sluge ali skromni plesalci v službi belokožcev. Toda v Harlemu črnci niso izključno Proletarci, temveč pripadajo srednji bur-loaziji in tvorijo zase intelektualni in umetniški center, kompaktno maso, ki šteje nad četrt milijona duš in ima v svoji sredi tudi kapitaliste. Zastopani so vsi sloji in seveda tudi umetniki. Ti črnci niso več zatirani sužnji, kakršnih imajo še danes po farmah na jugu, temveč ponosni gospodarji svoje volje, kj ne poznajo trpljenje in slabosti, ampak intenzivno voljo in moč.
Zanimivo je ugotoviti vzroke tako nenadni spremembi, ki Je ni mogel doseči niti Lincoln z osvobodilnimi zakoni.
Začetkom stoletja, v katerem živimo, se je v Harlemu mnogo gradilo. Takrat so še pojavili tudi prvi Črnci, katere so
smatrali belokožci za manjvreden živelj in so se takoj preselili v druge dele me sta, radi česar so cene stavbiščam v Harlemu močno padla. Hišni posestniki pa so sklenili, da bodo črnce izgnali in da jim ne bodo več oddajali stanovanj, nekateri pa so skušali prodati svoje hiše Črnci so takoj ustanovili Afro-Amerikan Realty Company, ki si je nadelo nalogo, da nakupi hiše po ugodnih cenah.
Črni lastniki hiš so se napram belim najemnikom maščevali in jim odpovedali stanovanja, radi česar so cene stav-biščem in hišam padle še občutneje. Tako so bili belokožci prisiljeni, da oddajajo stanovanja tudi črncem, radi česar so hiše zopet pridobile na vrednosti.
Pred četrt stoletja ni bilo v Ameriki mesta, kjer bi med ostalim prebivalstvom živelo nad 100.000 črncev, danes pa je v Severni Ameriki nad 2 milijona črncev, ki so velemeščani, ki pišejo in čitajo. Imajo svoje časopise in izdajajo svoje knjige. V samem Newyorku živi okrog 100.000 črncev, ki niso rojeni v Ameriki. Ob začetku svetovne vojne je primanjkovalo delovnih moči, ki so jih nadomestili črnci. Asimiliacijska moč Newyorka pa je kmalu napravila iz njih črnce, ki so dobro obvladali angleščino in postali nekako enakovredni ostalim državljanom. Ameriško prebivalstvo ima danes 10 odstotkov črncev in 2 milijona mulatov.
Industrializacija in s tem v zvezi urbanizacija črncev jih je dvignilo na višjo stopnjo, tako da so postali važen faktor v političnem in kulturnem življenju Amerike. Do političnih borb ni prišlo, ker so po zakonu enakopravni, zelo ostra pa bo kulturna borba, kakor hitro se črnci tudi kulturno okrepijo.
Originalna ideja Rmerikanca O obnoui procesa proti lezusu iz Nazareta
Popolnoma amerikansko idejo je izne-del mister Schwayder, hebrejski jurist iz Denvera v Coloradu. Predlaga, naj bi se osnovala židovska družba za izvedbo religijozne misije Izraela. Društvo bi v prvi vrsti imelo nalogo, da prevzame inicijativo za revizijo Jezusovega procesa. Schwayder je prepričan, da ima težka usoda izraelskega naroda svoj izvor v glavnem v obsodbi Jezusa, radi koje se morajo Židi sedaj že 19 stoletij Pokoriti. Predlaga, naj se skliče v Jeruzalemu veliko sodišče, ki naj lojalno prouči celi proces Jezusa iz Nazareta in nj»i odloči, ali so predniki, ki so Jezusa obsodili na smrt na križu, zagrešili pra-umor. Ako bo preiskava dognala ne-o3ifn0*t Razpetega, »nora veliko sodišče Pokrito priznati storjeno pogreško in Tr*Siti za božjo milost in oproščenje. Pra m K*et*ali sa»n° na to, da se izreče nnti j ’n Pravična sodba, brez ozira na J®oice. Veliko sodišče bi naj obstojalo rabinov, ki so znani po svoji bla-5,’ d?*ie 24 učenjakov in 24 uglednih rit. Hiidl, ki so s svojim življenjem dokazali razumnost in značajpost. Vsak I1 v©Hkih sodnikov bi moral Položiti svečano prisego in bi moral jam-! 1, da je prost vseh predsodkov in u-vov in da je voljen priznati resnico, bi-sl™a kakoršnakoli. v ameriških židov-
S 81 rtf • ?iej010 akciio Schway-z velikim interesom i„ z nič manj-
iPt?resom Pričakujejo, kako bo sprete* akcijo ostali hebrejski svet.
vse podrobnosti svoje nesreče. V nedeljo popoldne ob 5. je padel čez 60 m visoko ledeno steno in si zlomil nogo. Skušal se je rešiti in se je plazil po tleh nad 100 metrov, toda povratek mu je onemogočila globoka špranja v ledeniku. V poslednjih beležkah, ko je zrl že smrti naravnost v obraz, je svoje premoženje zapustil bratu. Od starišev se kljub obupu ni pozabil posloviti. Prosil jih je odpuščanja, ker je odšel v gore, čeprav so mu odsvetovali. Najtragičneje pa je dejstvo, da je kraj nesreče oddaljen od planinskega zavetišča le pol ure in da se je žrtev zahrbtnih gora nadejala rešitve do poslednjega trenotka.
Strašna smrt turista u tirolskih gorah
•'»cjMije neaeije so pokesan jy-Cf.?CKa dijaka Luza iz Inomosta, ki je ga n sni ^-Hlertalske alpe. V torek pa so ne„"a ' čla»»i rešilne ekspedicije zmrznje Trum V razpo,ci ledenika Floitensttttze. to v ° ^?nesrečenca, ki si je zlomil no-vim /^“kolenu, je bilo zasneženo z noga mornf°m in tako Pomrznjeno, da so le pj5ai‘ ‘ odkopati s cepini. Pred smrtjo dnevnik, v katerem je zabeležil
Eskimska tragedija na Baffinslandu
Iz Montreala poročajo, da je mladi pripadnik Eskimskega rodu it Južnega Baffinslanda blizu Grenlandije v verski blaznosti ustrelil očeta, mater in enega izmed svojih sorodnikov, dočim je skušal umoriti tudi brata, a so ga sosedje razorožili. Podivjani četnik je izjavil, da je od boga izbran in izvoljen za očiščenje plemena in da mu je glas z nebes ukazal, da pomori vse pleme. Vso zimo so ga imeli zaprtega v temni ledenici, visoko sodišče pa je med tem sklenilo, da zasluži njegov zločin smrtno kazen. Zborovalci so mu dovolili, da izbira med trojnim načinom usmrtitve: ali da ga u-strele, ali zabodejo ali potope. Toda »mučenik« je protestiral, sodniki pa so izkopali v ledu odprtino in ga z zvezanimi rokami potisnili pod ledeno skorjo, kjer je utonil.
Komunistično skladišče orožja zletelo v zrak.
Poročali smo o katastrofi v mestu Slupa Uona na Poljskem, kjer je zgorelo od 120 hiš 70. Sedaj poročajo, da je policija ugotovila, da so imeli komunisti cel arzenal municije in ofožja, ki je zletel med požarom v zrak. Doslej so aretirali 8 komunistov.
Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribniška koča« kot zadružni člani! Deleži k Din 100, pristopnina Din 20. Pojasnila daje zadruga »Ribniške koče« r« z. z o. z. v Maribora.
Preko Švice — Franclje Nemilje
Odlomki iz popotniških utisov.
...V soboto zvečer sva se s prijateljem vsedla v brzovlak v Ljubljani in sva bila drugi dan ob 2. uri pop. v Zii-richu. Ogledala sva si to krasno mesto tik kraj velikega jezera. Drugi dan je sledila nepopisno lepa vožnja preko nemške Švice, ves čas z električnimi lokomotivami, brez vsakega prahu in dima. Železniški ustroj je pač v malo boljšem stanju ko pri nas, voziš se tako gladko, kot da bi imela kolesa gumijeve obroče na sebi. Sploh je cela Švica dežela, kakor bi jo iz škatlice vzel, niti papirčka ne vidiš na tleh ležati, vse ceste so asfaltirane ali vsaj katramirane tudi v najoddaljenejše vasi, in povsod se pozna, da ta srečna država ni imela z vojno nič o-pravka.
Slika pa se je spremenila, ko sva prevozila francosko mejo. Kolodvori črni in umazani, zemlja dolgočasna in nerodovitna, tako da sem si mislil: ;e pa že pri nas vse drugače. Res se tu poznajo še
sedaj posledice vojne. V mestecu Besan-geru, kjer sva prenočila, so tudi prav neznatne hišice, tako da sem bil spočetka razočaran od Francije. Seveda, ko sva prispela prihodnji dan popoldne v Pariz, je bilo to vse kaj drugega. Promet tako ogromen, kot ga na Dunaju daleko ne vidiš, in mesto tako lepo urejeno, da mu res ni najti sličnega na svetu. V osmih dneh sem celega prevozil in preštudiral vse glavne stavbe, tako da poznam Pariz kakor Maribor ali Ljubljano.
Vračala sva se preko Miinchena. Tam sem ostal dva dni, skoro stalno v tehničnem muzeju, kjer vidiš cel razvoj tehnike. Potem pa preko Salzburga in Jesenic v domovino.
Marsikaj novega sem videl, kar bi bilo za nas posnemanja vredno, dostikrat pa sem moral ugotoviti, da imamo tudi mi marsikaj, česar nimajo ne Francozi in ne Angleži in na kar smo lahko ponosni, čeravno smo mal narod.	B ) r i s.
Sokolstvo
Tekma za prvaka u župi maribor
Načelstvo Sok. župe Maribor je izved-
lo	letos organizacijo tekem v odbijanju, kar je večina društev pozdravila z veseljem. Ta lahek in vesel način telesnih vaj, ki so dostopne vsakomur, je telovadno delovanje društev znatno poživel in opestril.
Tekmovanja 6o se vršila po okrožjih in po sklepu načelstva se srečajo prvaki okrožij v nedeljo, dne 6. oktobra 1929 ob 9.30 uri na letnem telovadišču Sokolskega društva v Mariboru. V tej tekmi za prvenstvo župe zastopajo: društvo Orna pri Prevaljah koroško, društvo Varaždin dravsko, društvo Ljutomer mursko in društvo Maribor mariborsko okrožje. Ob 9.30 uri tekmujeta društvi Črna in Ljutomer, ob 10.05 uri društvi Maribor in Varaždin in ob 10.40 zmagovalca obeh prejšnjih tekmah.
Tekma bo zanimiva. Vabimo vse prijatelje res lepe in izdatne igre v nedeljo na telovadišče.
Veliki vsesokolski zlet v Beogradu.
Prihodnje leto se bo vršil drugi veliki sokolski zlet jugoslovenskih sokolskih zvez in obenem veliki vsesokolski zlet. Udeležili se bodo razun sokolstva iz naše države tudi Čehoslovaki, Poljaki, Rusi in Lužiški Srbi. Prireditve bodo trajale od 8. do 31. junija, in sicer 8. in 9. zlet šolske mladine, 15. in 16. zlet naraščaja, 22. javne vežbe vojske in mornarice, 27. do 30. junija pa bodo glavni zletni dnevi. Priprave so že v polnem teku.
Šport
Hazensko prvenstvo Slovenije zaključeno.
SK Mura si je v prvenstvenih tekmah spomladi zagotovila tako ugodno razmerje goalov, da je občutno prehitela družino ISSK Maribora, ki je ravno spomladi startala z veliko smolo. Razen ene, je dobila vse tekme, toda s slabo razliko goalov, kar je »Muri« omogočilo, da si je izvojevala prvenstvo Slovenije. Goalscore ima tako ugoden, da je zadnjo prvenstveno tekmo prepustila s 6:0 ISSK Mariboru, a je kljub temu ostala na prvem mestu prvenstvene tabele, ki je naslednja:
SK Mura	6 5 6 1 55:16 10
ISSK Maribor 6 5 0 1 81:28 10 SK Ilirija	6	2 0 4 točk 4
SK Ptuj	6	0 0 6	»	0
Prvoplasirana kluba Slovenije SK Mura in ISSK Maribor sta se kvalificirala za tekme za pfvesntvo države. V konkurenci za državno prvenstvo pa sodelujejo še beograjska »Jugoslavija« in
BSK ter prvak srbske province. Torej v celoti pet klubov. Najresnejša kandidata za najvišji naslov sta slovenska finalista, največ izgledov pa ima še vedno ISSK Maribor, ki bo letos gotovo z uspehom branil naslov državnega prvaka.
Prvenstvena dirka kolesarskega kluba »Perun«.
V	nedeljo 6. t. m. ob 14. uri se vrši na progi Maribor km kamen 1 na Koroški cesti do Ožbalta in nazaj 50 km, kolesarska prvenstvena dirka Peruna. Startali boste dve skupini, juniorji in seniorji. Borba med seniorji za klubovo prvenstvo za leto 1929 bode zelo ostra, ker so se prijavili vsi najboljši vozači, ki so se pri letošnjih dirkah izkazali. Najbolj napet boj za prvenstvo kluba bode med vsemi že znanimi vozači Štuclom - Vesenjakom - Rozmanom, ki so bili celo leto največji konkurenti. Po dirki se vrši v gostilni »Maribor« na Grajskem trgu klubova zabava ter razdelitev zasluženih daril dirkačem.
SK Železničar.
Za prvenstveno tekmo proti »Svobodi« je nominirano naslednje moštvo: Ma-hajnc, Bauer, Vagner, Ronjak, Frangeš, Vogrinec, Pezdiček, Konrad, Polak, Bač-nik, Jurko.
Predlog za „filmiran]e'‘ pijancev
Prejeli smo: Po mariborskih ulicah vidiš ne samo ob sobotah in pred prazniki, ampak mnogokrat tudi ob delavnikih gugajoče se posameznike in skupine. Če posreduje stražnik, pride navadno do tragikomičnih prizorov, včasih pa do hujših scen, ki se navadno končajo pri Grafu, zelo često tudi — v Sodni ulici.
— Ker pojavi našemu obmejnemu mestu nikakor niso v čast, bi kazalo uvesti fil-manje teh prizorov od strani policije. V Nemčiji in Franciji filmajo take prizore in ko se »glavni junak« takega filma v policijskem zaporu do dobra iztrezni, mu v pouk (mogoče tudi zabavo?!) predvajajo film... Pravijo, da je to izborno vzgojno sredstvo, ker se navadno pijanec v treznem stanju sramuje gledati sam sebe v objemu alkohola. Seveda se mnogih tudi to »vzgojno sredstvo« ne bi prijelo, vendar je dokazano, da se taki grešniki po parkratftem filmanju vsaj skrijejo pred kriminalnimi filmskimi operaterji. — Nedavno je neki veseljak na Glavnem trgu, kjer so izvajali neke cirkuške akrobacije
— takoj, čim je pričela svirati godba — začel plesati pred godbo in S tem o-brnil vso pozornost številnih gledalcev nase. Stražniku, ki se sam ni mogel vzdr žati smeha, se je z veliko muko posrečilo, nenaročenega solo-plesalca odstraniti s pozorišča. V filmu bi možak danes oz. v treznem stanju sam sebe — ne poznali
fDominlalte m CMD
Kupim razne obleke,
čevlje, perilo, pernico, blazine, odeje stole, ročni voz, moško kolo, otomane, postelje in sploh pohištvo. Pismene ponudbe na M. Makor, Rajčeva ulica 1, Maribor.	2492
Cesta na Brezje 2496
Naznanjam slavnemu občinstvu,
da sem ravnokar dobil . vagon dalma-tinca iz Šibenika. Točim 1 Din 10, čez ulico Din 9. Ob sobotah in nedeljah koncert. Za obilen obisk se priporoča restavracija Vetrinjski dvor, Vetrinjska ulica 24, Hinko Kosič. 2504
Brezstanovanjcl - nastavljene!,
delavci, uradniki, vseh podjetij industrije, trgovine obrti, prijave radi preskrbe stanovanj in gradbene akcije sprejme Marstan, Koroška cesta 10.
Igra priznano dobra godba, ki bo od sedaj naprej koncertirala vsako sredo, soboto in nedeljo
SOLSKE
za vse šole, in vse šolske potrebščine kupujte v
TISKOVNI ZADRUGI, MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani
Mihael Zevaco
Beneška Ifubimea
Zgodovinski roman iz starih Benetk 184
Ljubila je tega moža in je vedela, da ga bo ljubila vedno.
In ko si je obujala njegovo sliko, se ni oglašala v uiej pohota ali nežno čuvstvo.
Vse razen groze je bilo minilo.
Življenje bi bila dala, da vidi Rolanda in mu še enkrat krikne svojo ljubezen; obenem ipa je trepetala groze ob najmanjšem šumu.
Pogled na Leonoro, stoječo pri oknu palače Altieri, jo je bil preplašil do kraja; zdelo se ji je, da je pripravila to srečanje usoda sama kot zlovešče, poslednje svarilo.
To je premišljala Imperija, skrita v svoji palači, dočim sta Roland in Skalabino mislila, da je mrtva.
In zdajci se ji je šiloma vrinil logičen zaključek.
Zaradi Rolanda je bila prišla v Benetke.
Roland pa jo je zaničeval in sovražil, Roland ji je stregel očividno po življenju. On je bil nemara tisti, ki je oborožil roko Skalabrinovo . . .
Preostalo ji je torej samo bežati.
Pobegniti, čim prej, brez duha in sluha!
Ne da bi dalje čakala, je dala poklicati svojega intendanta in se razgovarjala z njim dve uri. Nazadnje se je intendant poslovil, rekoč:
»Vse se bo zgodilo po vaših ukazih, milostljiva; sam vam prinesem izkupiček palače, pohištva in slik...«
»Izvzemši tisto, ki sem vam jo zaznamovala.«
»Izvzemši tisti portret; ne bom ga pozabil, milostljiva. Preostaja mi torej le še, da izvem, v katerem kraju Italije naj vas poiščem.«
»V Rimu«, je dejala Imperija.
Intendant kurtizane je izginil.
Imperija je pobrala vse, kar je imela dragocene zlatnine, vzela si svoto denarja v zlatu, oblekla se kakor za na dolgo potovanje in ne da bi vzela s seboj le eno izmed njenih žensk, ki jim je bilo ukazano, da naj jo poiščejo v Rimu — je odšla o mraku iz palače, kjer je skoraj osem let slepila Benetke s svojim razkošjem in svojo lepoto.
Gondola, ki jo je čakala pred palačo, jo je prepeljala čez veliko laguno.
Na kopni zemlji je našla svojega intendanta, ki jo je pričakoval s solidno potovalno kočijo.
Imperija je sedla v kočijo, dočim se je intendant z gondolo, ki je bila pripeljala kurtizano, vrnil v Benetke.
Imperija je potovala po Italiji z vso hitrostjo in sejala zlato, samo da bi šla pot hitreje.
In naposled, nekega dne se je ustavila pred eno izmed svojih palač v Rimu.
»Zdaj«, je dejala, »sem oteta!«
!- Z blaznim veseljem, z radostjo odrešenja in novega življenja, je tekla po dvoranah zapuščene palače, ki sta jo dve slugi čuvali in oskrbovali med njeno odsotnostjo. 2e je dejala povelja, kako popraviti in prenoviti njene dvorano, že je premišljala, s kakšno razkošno veselico bi naznanila svojo vrnitev rimski družbi, s veselico, kakršna je bila tista v njeni palači ob Velikem kanalu, ki je postala obenem nje slovo od družbe benečanske.
S svojo čudežno delavnostjo je še isti dan vpri-zorila v hiši pravcato revolucijo; palača, ki je spala skoraj osem let, se je vzdramila iz svojega sna; sltige in služabnice so se gnetli in mrgoleli po prostornih sobanah.
In zvečer, ko je kurtizana zaprla svoje oči v tisti veliki postelji, ki je slovela v Rimu po svojem razkošju, je zamrmrala z mirno in sladkostno trudnostjo zopet pridobljenega pokoja:
»Ah! Benetke in temni kanali beneški! Benetke in zavite ulice beneške, kjer preži nate nebroj beričev! Benetke in njih bodala in njih groza in vse, kar mi je morilo srce in mi zagrinjalo um z oblakom groze in straha! Zbogom, vsa ta žalost! Živel Rim in rimsko solnce, živeli moji dobri Rimljani, ki so mi poslali svoje pozdrave, kakor hitro so izvedeli, da se vračam v Rim ... Tam v Benetkah sem bila samo slavna kurtizana, tu pa sem kraljica!«
In zaspala je med sanjarijami o novem življenju, ki ga je hotela živeti.
Uboga Bianka je bila umrla v tej nečisti duši!
Umrl Bembo! Mrtev Sandrigo! Mrtev Roland Kan-diano!
Da, mrtvi vsi, od Ivana Davile, umorjenega ob znožju velikega portreta, do Sandriga, zaklanega v njenem naročju!
Palača je bila izmed najlepših v Rimu.
Stala je nedaleč od mostu Štirih glav, v tistem delu Rima, ki je bil one dni ves živ in mrgoleča od ne-brojne množice velikašev, duhovnikov, kardinalov in velikih dam.
Vrnitev Imperije je pretresla ves Rim s tistim velikim drhtljajem, ki se ga je ona nadejala, z drhtljajem, ki je bil več nego gola radovednost.
Veselica, o kateri je sanjarila kurtižana, se je vršila štiri dni po njenem prihodu.
Bila je to, kar so bile vse veselice Imperijine: Čarobna po svojem dobrem okusu, blesteča se v luči in krasnem cvetju in nenavadna po razkošni potratnosti svoje uprizoritve.
Proti koncu večera je Imperija vsa pomlajena, sijajna, pijana radosti in ponosa, da si je z enim mahom zopet osvojila Rim, sprejemala poslovila rimskih velikašev, ki so se trumoma gnetli okrog nje.
Naposled ni ostalo več nobenega razen enega.
Tisti, ki je vztrajal do zadnjega, se je zdaj približal in snel krinko, ki je odkrila njegov obraz.
Imperija je vzkliknila od groze:
»Bembo! . . .«
»Da, jaz, carissima«, je dejal kardinal in se naklonil. »Človek bi skoraj dejal, da vas moja navzočnost plaši, ali da vas dolgočasi, kar bi se mi zdelo še hujše.«
Da, to je bil kardinal-škof beneški s svojimi porogljivimi očmi, s svojo govorico, polne zlovešče ironije.
To je bil Bembo! In to, kar jo je preganjalo v njegovi osebi, je bila vsa preteklost, vsa strašna in grozna, sta bili mrtvaški senci Ivana Davile in Sandriga, je bila duša njene zapuščene hčerke — in več nego vse to: spomin Rolanda Kandiana!
Bembo je bil prihitel v Rim!
To ji je prerokovalo strašno nesrečo.
»Po kaj ste prišli semkaj?« ga je vprašala z drhtečim glasom. »Ali je torej še kaj skupnega med nama?«
»Gotovo!« je dejal Bembo.
»Kaj neki?« je vprašala kurtizana visokomerno.
»Vaša hči, milostljiva!« je odgovoril Bembo.
In njegov glas je bil strahotno miren.
IX.
Bianka.
Prihranimo si povratek h kurtizani za poznejši čas, ki nam ga bo naznačil logični razvoj dogodkov, ki jih ne moremo ovirati v njihovem koraku; za zdaj se čutimo primorane, da odvedemo bralca nazaj v Benetke, ali bolje rečeno, v okolico beneško, v gozd, ki se je dvigal tiste čase med obrežjem lagun in med mestecem Mestre.
V	trenotku, ko je Bembo došel Bianko, jo je lomila praznoverna groza, povzročena po črni noči, po žvi- * žganju vetra, pokanju suhih vej, ostrem skovikanju čukov, rjovenja jelenov, z eno besedo, po vsem tistem tajnostnem in močnem življenju, ki mrgoli v smrtni globini pogozdnih noči.
In bitje, ki se je klanjalo čez njo, je bil gozdni strah.
Bembo pa, zadihaje se, jo je molče požiral z očmi. Mislil si je:
»Zdaj je moja, in nič na svetu mi je ne more iztrgati.«
In Čutil se je kar nekako začudenega nad to svojo zmago.
Naenkrat pa je Bianka dvignila glavo, morda pod pritiskom tistega skrajnega strahu, ki dela, da človek nazadnje še raje pogleda nevarnosti v obraz.
In v tem hipu je spoznala Bemba. Planila je kvišku.
Za nekaj trenotkov sta se Gozdni Strah in Bembo stopila v njeni domišljiji, in zazdelo se ji je, da je oseba iz bajke že zdavnaj privzela poteze škofove in jo zalezuje. A ta vtis ni trajal dolgo v navzočnosti človeka, ki ga je sovražila; njena praznoverna groza je izginila in se umaknila strahu, ki je bil sicer še bolj utemeljen, toda ji je puščal vsaj prosto voljo, da se brani.
Ko je vstala, se je naslonila s Hrbtom k deblu bližnje ciprese.
MaHogiaal, kl*hj*j«¥p©ara. dovalna In •o«1]«Im namana oWHnatva:*aakabaaa«la30p, Mjmanjll »Mak Ota fr—
• ŽMtltea.doptooma]« in ogla* w «1 trgovakega «N reUamnaga caafiaja: oaaka baaada 60 p, MjmMjli tnaaak Di» 10’—
Velika soba,
opremljena ali neopremljena, prikladna za pisarno, nasproti kolodvora, se odda. Naslov v upravi___________________2491
| Opremljeno sobo oddam
dvema gospodoma ali gospodičnama. Naslov v uprai »Veččrnika«. 2506
Sobo i vso oskrbo
oddam po nizki ceni. Sovine, Aleksandrova cesta 51 I, dvorišče. 2500
Dijaka sprejmem z vso oskrbo,
solnčna soba in električna luč Tatten-bachova ulica 26t	2499
Prodam umivalno mizo
z marmornato ploščo in zrcalom, posteljo In dve stolici. Maistrova ulica 17, vrata št. 2.	2497
Nova hiša z mesarijo
se proda v Pobrežju 78 pri Mariboru.
Lepo stanovanje
se odda dobri samostojni šivilji samski ali poročeni brez otrok, ki bi razen privatne stranke izdelovala za trgovino žensko konfekcijo. Naslov v upravi »Večernika«.	2494
Šiviljsko pomočnico in vajenko
sprejme takoj modni salon H. Radolič, Maribor, Kettejeva 3 I.	2505
Vse vrste pletenin r>o meri,
ženske obleke, veste, puloverje, zimsko spodnje perilo, nogavice in vsakovrstna popravila izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje: Strojna pletarna, Vojašniška ulica 2.	2318
Sobo* in črkosHkanje
Izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Prazna solnčnata soba
se takoj odda. Vrbanova 61, pritličje.
2477
Zavese, mrežaste In klekljane Sipke,
posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri Olgi Kosčr, Ciril* Metodova 12, desno.	483
KAVARNA .JADRAN"
V	soboto, dne 5. oktobra
OTVORITEV
novourejenih delov kavarne
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d., pre Stanko Detela v Mariboru.
dstavnik