LETO XIII___________________ TOREK, 19. JULIJ 1983	ŠT. 7
Ti, ki si delal — tvoje delo: to je postava (I. Cankar)
Slavnostna seja delavskega sveta
V	petek, 10. junija 1983 smo se na slavnostni seji zbrali člani delavskega sveta DO in ostali samoupravljalci ter delavci z 10, 20 in 30 let neprekinjenega dela v naši delovni organizaciji.
V	avli osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu, ki je bila slovesno okrašena, je predsednik delavskega sveta DO Janez Cundrič otvoril slavnostno sejo delavskega sveta ter še posebej poudaril, kako pomemben je delež tistih, ki so dolga leta združevali delo v naši delovni organizaciji. Pot je bila zelo dinamična, a vendar uspešna. Ernest Noč, predsednik zbora združenega dela naše občine je vsem jubilantom toplo čestital in povedal, da se vse družbenopolitične organizacije v občini pridružujejo letošnji 35-letnici DO ter nam zaželel še veliko uspehov v prihodnosti. Besedo je predal direktorju DO ing. Francu Bajtu. Le-ta je opisal poti posameznih temeljnih organizacij, razširitev proizvodnega programa, vzporedno orisal izboljšanje pogoje naših delavcev. Poudaril pa je, da je delovna volja in zavest nenehno povezovala delavce skozi tri desetletja in pol. V združenem delu je vsa moč in s skupnimi prizadevanji se ne bomo bali prihodnjih poti. Čakajo nas nove naloge in v tem obdobju se moramo še posebej potruditi.
Ob tej priliki so bile podeljene jubilejne nagrade vsem našim jubilantom. Prisrčen stisk roke in vesel nasmeh nas je povezoval v slavnostnem vzdušju.
Z velikim navdušenjem smo prisluhnili otroškemu pevskemu zboru osnovne šole Bled pod vodstvom tovarišice Špenkove, ki so nam zapeli nekaj pesmi. Sledile so recitacije ter kratka otroška ponazoritev združenega dela, ki so jo otroci zanimivo predstavili s kladivom ter žago.
Za pogostitev so poskrbeli delavci iz TOZD Rečica. Še posebej se zahvaljujemo za organizacijo tov., Knafliču in prof. Nuku, ki sta imela zasluge, da je srečanje v osnovni šoli lepo potekalo in vsi so se izvrstno počutili. Po zaključnem kulturnem programu smo urico, dve postali v avli, se spominjali preteklih dni, skupnih naporov in se v prijetnem vzdušju razšli.
Šolarčki so korajžno razžagali hlod; upamo, da bodo to znali tudi, ko bodo odrasli
Ernest Noč, predsednik zbora združenega dela SO Radovljica je vsem čestital ob praznovanju
Srečanje na Homu
Osrednjo proslavo naše delovne organizacije ob 35-letnici smo pripravili na soboto, dne 11. junija letos nad vasjo Zasip na Homu. Deževno vreme v jutranjih urah nas je nekoliko razžalostilo, vendar so bili organizatorji pogumno vsak pri svoji nalogi. Po radiu so ob 9.00 uri sporočili, da bo proslava, kot naročeno je posijalo sonce. Prihajali so prvi obiskovalci. Prevoz je bil zelo dobro organiziran, saj so posebni avtobusi vozili naše delavce, upokojence in ostale vabljene mimo vseh vasi v naši jeseniški občini.
Ob 11.30 uri se je proslava pričela ob zvokih Godbe na pihala iz Gorij. Skupaj z njimi so uvodno pesem zapeli pevci komornega moškega pevskega zbora iz Zasipa »Zdaj zaori pesem o svobodi« pod vodstvom prof. Janeza Boleta. Predsednik DS DO Janez Cundrič je slovesno pozdravil vse navzoče goste, predstavnike družbenopolitičnih organizacij iz naše ter jeseniške občine in povabil na oder tov. Borisa Setino — predsednika občine Radovljice. Tov. Šetina je čestital vsem delavcem, upokojencem in med drugim povedal, da je prav naša delovna organizacija med najboljšimi v občini in nam želel še dalje ustvarjalnosti in delovnih uspehov. Napovedovalka Nada Frelihova je prisrčno povabila na oder vse delavce, ki so 35 let neprekinjeno delali v naši DO: Alojzijo BRATUŠO, Petra CVEN-KUA, Franca DEŽMANA, Joža JANA, Štefi JIRASEK, Zvonka JI-RASKA, Francko KRŽIŠNIK, Joža MANDELJCA, Joža MANDELCA, Janeza MEDJA, Kristino MEŽIK, Janeza PETERMANA, Metko PETKOVŠEK, Katarino POR, Janeza RAVNIKA, Ivana ROBIČA, Joža ROJCA, Marijo ROPRET, Marijo SAMARDŽIČ in Ludvika ŠULIGOJA. Dekle v narodni noši je pripelo vsem slavljencem rdeče nageljne, tov. Bajt in tov. Cundrič pa sta jubilantom podelila priznanja.
V kulturnem programu so sodelovali pevci iz Zasipa, ki so zapeli nekaj narodnih in domoljubnih pesmi. Vmes pa se je prepletala klena slovenska beseda Lipovih recitatorjev: Simona Gardener j a iz TO Tomaž Godec, Toneta Strgarja in Bojane Šmit iz TO Rečica in Jane Beravs iz DSSS.
Simon Gardener je dolgoletni član dramsko-prosvetnega društva Svoboda iz Bohinjske Bistrice, njegov odločen in jasen glas zveneče krasi našo besedo. Tone je aktiven član dramske skupine na Bohinjski Beli, kjer je tudi njegov domači kraj. Ima posluh za kulturni utrip in goji ljubezen do domače slovenske besede.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Udeležencev je bilo manj, kljub temu pa to ni skalilo dobrega vzdušja
Boris Šetina, predsednik SO Radovljica je v svojem govoru zaželel še večjo ustvarjalnost in dobrih delovnih uspehov
Recitatorji iz naše delovne organizacije
Prijazna dekleta so postregla vse udeležence
Delavci, ki so 35 let neprekinjeno delali v DO LIP
Direktor ing. Bajt in Janez Cundrič sta izročila priznanja za 35 let dela in
vsem iskreno čestitala
(Nadaljevanje s 1. strani).
Bojana Šmit že dalj časa sodeluje v dramskem društvu Rudi Jedretič v Ribnem. Je tudi članica folklorne skupine v Ribnem in ves prosti čas posveča kulturnim dejavnostim.
Jana Beravs, pod psevdonimom Vesna piše za naše Glasilo in pomaga pri urejanju tovarniškega časopisa. Njen konjiček je pisanje poezije, saj pravi, da je pesem kot balzam za dušo.
Recitatorji so predstavili gledalcem Valentina Vodnika Dramilo, Cirila Kosmača Žaga, za konec pa je Jana povedala svojo Pesem o delu.
Komorni moški pevski zbor iz Zasipa je dobro znan, saj smo ga imeli priložnost poslušati na kulturnih srečanjih v našem kolektivu. V zadnjih letih, kar jih vodi prof. Janez Bole, so veliko pridobili na kvaliteti in popestrili svoj repertoar.
Kulturni program se je iztekel, udeleženci so poskrbeli za lačne in žejne želodce, ansambel Blejski kvintet pa je zaigral prve poskočne takte, zazvenela sta domača polka in valček.
Lahko rečemo, da smo se res vsi počutili kot bratje, pogovarjali smo se o tem in onem, za trenutek odvrgli vse skrbi. Deževne kapli-ce nas niso motile, zavrteli smo se veseli in razigrani.
Pozno v noč smo se razšli z najlepšimi občutki in željami, da bi še dalje ostali povezani v delu in zabavi.
Cankarjeve besede, ki smo jih izbrali kot moto naše 35-letnice DO: TI, KI SI DELAL - TVOJE DELO: TO JE POSTAVA imajo v sebi globoke misli: delavec v združenem delu naj gospodari nad svojimi uspehi, naj se trudi zase in za vso skupnost. To pa je pravzaprav socialistična samoupravna misel, ki nas bo spremljala po poteh v prihodnost.	Vesna
Godba na pihala iz Gorij in komorni moški pevski zbor iz Zasipa sta popestrila kulturni program
Podelitev jubilejnih nagrad
Delovna skupnost skupnih služb v povezanosti s temeljnimi organizacijami
Z ustanovitvijo Lesno industrijskega podjetja Bled — LIP Bled v letu 1948 je bila ustanovljena tudi direkcija podjetja in imenovan prvi direktor Holy Ernest. Prvotno je bila direkcija podrejena Ministrstvu za gozdarstvo in lesno industrijo, kasneje pa Glavni direkciji za lesno industrijo SRS.
V začetku so poslovale vse službe v prostorih vile Nely na Bledu, del služb tudi v vili Ani. Kasneje pa se je uprava podjetja preselila v sedanje prostore, katere je adaptirala iz gospodarskega poslopja bivše gozdne uprave na Bledu.
Samostojno je podjetje začelo poslovati z organiziranjem samoupravljanja in ustanovitvijo prvega delavskega sveta.
Delovna skupnost skupnih služb je bila ustanovljena v času, ko so bile organizirane temeljne organizacije združenega dela in so delavci v okviru delovne organizacije LIP Bled ustanovili DSSS za opravljanje nalog skupnega pomena. Njen sedež je na Bledu, na Ljubljanski cesti 32.
Njene notranje organizacijske enote so razdeljene na posamezne sektorje, ki opravljajo različne naloge za potrebe delovne organizacije: finančni, prodajni, splošni sektor, sektor za organizacijo poslovanja, plan in analize, nabavni sektor in sektor za AOP, projektivni razvojni biro pa je na Rečici pri Bledu.
DSSS ima lastno organizacijo dela, ki temelji na medsebojni povezanosti dela in ga delavci usklajujejo po načelih smotrnega gospodarjenja s potrebami tržišča, interesa TO po delitvi dela v delovni organizaciji, sestavljeni organizaciji GLG ter drugih DO, s katerimi se povezuje DSSS na podlagi združenega dela in sredstev.
Upravna zgradba na Ljubljanski 32 na Bledu je po letu 1970 po-
stajala prostorsko premajhna. Potrebno je bilo razmisliti o gradnji prizidka. Želje so se uresničile v letu 1979, ko so Gradisovi delavci začeli z izkopom ob obstoječi stavbi. Gradnjo so narekovale potrebe: skoncentrirati vse strokovne službe DSSS na eni lokaciji, nadaljevati z modernizacijo poslovanja za racionalen servis za TO, poleg tega bi bilo neracionalno iskati novo lokacijo. Tako ima prizidek štiri etaže, pridobili smo 600 kv. m bruto prostorske površine ter samostojne prostore za računalniški terminal. Zelo pomembna pridobitev je bila ureditev jedilnice s pomožno kuhinjo. Delavci DSSS smo torej po dolgoletnem iskanju vendarle prišli do toplih obrokov. Pridobili smo tudi sodobno opremljen arhivski prostor (Primatove premične police). Rešeni so bili problemi parkirnih prostorov ter okolice. Konec leta 1980 so bila gradbena dela zaključena. Upravna stavba je dobila popolnoma drugačen izgled.
Vzporedno z razvojem samoupravljanja v temeljnih organizacijah je teklo tudi samoupravljanje v smeri razvoja v DSSS. Tako se je v zgradbi DSSS pretehtala marsikatera odločitev, ki je vplivala na razvoj cele delovne organizacije.
Družbenopolitične organizacije so v svoje vrste vključile mlade delavce, ki po vzoru starejših marljivo delujejo. Mladinska organizacija bi štela premalo članov, tako so mladi priključeni k tozdu Rečica.^
Živimo v času gospodarske krize in splošne stabilizacije. Kot delavci po temeljnih organizacijah LIP Bled se tudi v DSSS zavedamo, da bomo z marljivim delom in učinkovito pomočjo tozdom lahko veliko doprinesli k splošnemu uspehu lesne industrije.
Vesna
1.	Soglasno je potrdil za direktorja TO Rečica za naslednje štiriletno obdobje Jožeta Kastelica, dipl. ing. gozdarstva.
2.	V 15-dnevno javno razpravo se posredujejo novi usklajeni razpisni pogoji za posredna dela TO Rečica in priznanje dosedanjih kvalifikacij v predloženi obliki.
3.	V 15-dnevno javno razpravo se posreduje sprememba 129. člena statuta TO »Tomaž Godec«, TO Rečica, TO Mojstrana in TO Podnart v besedilu, kot je bila predlagana.
4.	Za delegata v Energetsko skupnost za Gorenjsko je bil soglasno izvoljen Lap Franc.
5.	Potrdil je predlog cen za lesne ostanke in sicer za sekance 945.— din/prm in žamanje 1.050.— din/prm.
6.	Potrdil je predlog novih proizvodnih cen za vrata.
Predlog je usklajen s projekcijo gibanja cen za stavbno pohištvo za leto 1983.
7.	Potrdil je nove normative na skladišču žaganega lesa, oddelku vrata, oddelku montaža kot so bili predlagani.
8.	Potrdil je nabavo naslednjih osnovnih sredstev:
—	robne brusilke Stemac,
—	stiskalnica Leopida
—	brusilka Heseman
—	valjčna nanašalka laka 2 valja — Hymen
—	motorna žaga Husqarna
v skupni vrednosti 30.570.000.—din.
9.	Obravnaval je vprašanje spremembe delovnega časa ter v celoti podpira mnenje OOS TO, da je za premik delovnega časa potreben širši dogovor, tako glede prevozov z dela in na delo, varstvo in ostalih družbenih dejavnosti v občini oz. regiji. Obenem pa DS vztraja, da se v jesenskem času prične z delom ob 6. oz. 14. uri
10.	Izdal je soglasje za opravljanje male obrti Dežman Antonu in Lukač Ivanki.
11.	Obravnaval je zahtevo za varstvo pravic delavca Klavora Milana in Krivič Djemala zoper sklep o prerazporeditvi ter jo zavrnil.
DIREKTORJI DO LIP BLED OD USTANOVITVE DO DANES
Ernest HOLY	od	17.	5.1948	do	30.	7.1948
Rajko LUKMAN	od	1.	8.1948	do	25.	8.1949
Anton AMBROŽIČ	od	26.	8.1949	do	11.	3.1950
Jože OSTERMAN, ing.	od	12.	3.1950	do	30.	9.1950
Anton KUNČIČ	od	1.	10.1950	do	30.	4.1951
Jože OSTERMAN, ing.	od	1.	5.1951	do	31.	5.1953
Anton KRŽIŠNIK	od	1.	6.1953	do	30.	6.1970
Franci CUZNAR, v. d.	od	1.	7.1970	do	30.	4.1971
Oieg						
VRTAČNIK, dipl. ing	od	1.	5.1971	do	31.	12.1971
Franci CUZNAR, v. d.	od	1.	1.1972	do	31.	10.1972
Jurij						
HOČEVAR, dipl. ing.	od	1.	11.1972	do	30.	4.1975
Franc BAJT, ing.	od	1.	5.1975	dalje		
r------------------------------------------------\
Sklepi samoupravnih organov
Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (28. 6.1983)
1.	Pregledal je dokončen predlog prednostne liste prosilcev za stanovanja, s katere so bili črtani prosilci:
—	Martina Šefman in Irena Benčina (nakup stanovanj a)
—	Lojzka Toplak, Ruža Šarec (razdelitev stanovanja Janeza Rozmana)
—	Brane Marčič, Ratek Štefka (dodelitev stanovanja na Bledu)
Na osnovi izjav DO, kjer so zaposleni zakonci, da bodo finančno sodelovali pri nakupu stanovanj, so bile točke dodeljene:
Danici Sipka, TO Podnart ( +100), Dušanki Petkovič ( + 100), Stanku Staretu ( + 80) in Marjeti Mihelič ( + 100).
Prednostno listo predlaga odbor v sprejem DS TO in DSSS.
2.	Ireni Benčina je dodelil posojilo za nakup stanovanja, Janezu Cerkovniku iz TO Tomaž Godec pa je dodelil stanovanjsko posojilo za adaptacijo hiše z utemeljitvijo, da je bil tov. Cerkovnik uvrščen na prednostni listi za dodelitev posojila že v lanskem letu, vendar le-tega ni prejel, ker je ustrezno dokumentacijo pridobil šele v letošnjem letu.
3.	Obravnaval je organizacijski predpis o izvajanju kontrole bolniške odsotnosti in ga dal do 31. 7. 1983 v javno obravnavo.
DELAVSKI SVET TO REČICA (13. 6. 1983)
Seminar za vodstva družbenopolitičnih organizacij
V Republiškem izobraževalnem centru v Radovljici je Delavska univerza Radovljica priredila junija celodnevni seminar za vodstva vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij, člane družbenopolitičnega zbora in predsedstva skupščine občine Radovljica. V dogovoru s predsedstvom OK SZDL je bil program seminarja prilagojen sedanjim aktualnim družbenopolitičnim in gospodarskim vprašanjem, s katerimi se vsakodnevno srečujejo družbenopolitični delavci.
O političnem sistemu zlasti o vlogi in načinu dela družbenopolitičnega zbora je govoril dr. Ciril Ribičič, o ekonomskih odnosih s tujino Janez Bedina, o subjektivnem faktorju Vito Habjan in o sedanjem gospodarskem položaju občine Radovljica Janez Smole, predsednik izvršnega sveta OS Radovljica.
Osebni dohodek na podlagi minulega dela
Osebni dohodek je v socialistični družbi izjemno pomembna kategorija v procesu družbene reprodukcije. Na podlagi načela delitve po delu prejme vsak delavec osebni dohodek v odvisnosti od svojega delovnega prispevka, kar ga vzpodbuja za usmerjanje aktivnosti k izvajanju skupno dogovorjenih delovnih smotrov in ciljev. Da bi dosegli ustrezno motivacijsko vrednost delitve osebnega dohodka, morajo biti merila delitve vnaprej določena in oblikovana tako, da vsak delavec ve, kakšna aktivnost in kakšni rezultati mu dajejo večji delež pri delitvi osebnega dohodka.
Včasih se zgodi, da je treba vhodna in garažna vrata pobrusiti tudi ročno na tračni brusitici
— tržišče je namreč vsak dan zahtevnejše
Osebni dohodek na podlagi minulega dela je del osebnega dohodka za dosežen delovni prispevek. Nanaša se na tisti del aktivnosti delavca, ki zadeva razplaganje, uporabo, gospodarjenje in razporejanje sredstev v celotnem procesu in na dosežene fizične in še predvsem dohodkovne učinke, dosežene s temi aktivnostmi. Smisel in vloga upoštevanja minulega dela pri delitvi sredstev za osebne dohodke sta v usmerjanju aktivnosti k učinkovitejšem izkoriščanju in uporabi sredstev v delovnih procesih in to v vseh pojavnih oblikah. Zaradi tega je v praksi treba iskati takšne mehanizme za upoštevanje minulega dela pri delitvi sredstev za osebne dohodke, s katerimi bomo dosegali boljše gospodarjenje s sredstvi. Motivacijska vrednost delitve je primarni, najpomembnejši kriterij ustreznosti delitve osebnega dohodka na podlagi minulega dela.
Posamezne sestavine upoštevanja minulega dela so bile pri nastajanju pravic delavcev prisotne že v vsem povojnem razvoju delitve sredstev za osebne dohodke. Te sestavine so se pojavljale v družbenih, ekonomskih in socialnih odnosih delitve in so se izražale pri delitvi osebnega dohodka (na podlagi delovne dobe, stalnosti, prispevka k razvoju) in pri drugih materialnih pravicah iz dela (jubilejne nagrade, razdeljevanje stanovanj, prednost pri izobraževanju in izpopolnjevanju, razporeditvi na zahtevnejše delo) in tudi pri določanju višine pokojnin. Prav tako se je gospodarjenje s sredstvi minulega dela že od leta 1950 naprej delavcem vse bolj izrazito in vse bolj neposredno upoštevalo pri oblikovanju in pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Delitev dobička na podlagi dosežene uspešnosti poslovanja in upoštevanje gospodarnosti pri delu bi danes lahko obravnavali kot upoštevanje minulega dela pri delitvi' sredstev za osebne dohodke.
V sedanjem smislu in pomenu se je pojem minulega dela v zvezi z delitvijo sredstev za osebne dohodke pojavil najprej v gradivih, ki jih je obrav-
navala zvezna ustavna komisija pri pripravi ustavnih dopolnil od leta 1969 dalje in tudi v gradivih in zaključkih 2. konference ZKJ konec 1970. leta. Z ustavnimi dopolnili je bila 1971. leta kot ustavna kategorija določena pravica delavca, da prejema v združenem delu osebni dohodek v sorazmerju z rezultati svojega dela in v odvisnosti od svojega osebnega prispevka, ki ga je dal s svojim tekočim in minulim delom.
Temeljni smisel upoštevanja minulega dela pri delitvi sredstev za osebne dohodke je vzpodbujanje gospodarjenja s sredstvi materialne osnove združenega dela. Oblikovanje sredstev za osebne dohodke in delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela naj bi delavca motiviralo k izdvajanju. Čimvečjega deleža doseženega dohodka za povečanje materialne osnove dela (za razširjeno reprodukcijo) in za čimbolj učinkovito usmerjanje naložb iz teh sredstev.
V letu 1974 je bila s sindikalno listo uveljavljena delovna doba delavca kot podlaga za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela. Sindikalna lista za leto 1974 sicer ni vsebovala določb o obveznosti ali celo izključenosti upoštevanja delovne dobe kot podlage za delitev osebnega dohodka na podlagi minulega dela, navajala je na iskanje meril na podlagi dosežene uspešnosti poslovanja, vendar je vsebovala tudi določbo, da če in dokler samoupravni sporazum vrednoti delovno dobo, lahko znaša najvišji možni odstotek tako upoštevane delovne dobe od 1 do 12 %.
Izmed vseh izhodišč za upoštevanje minulega dela pri delitvi sredstev za osebne dohodke je bila praktično uveljavljena le lestvica za upoštevanje delovne dobe. V letu 1979 so sindikalno listo nadomestila stališča republiškega sveta Zveze sindikatov o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju delitve po delu. S temi stališči je kot družbena usmeritev uveljavljeno načelo, da je sredstva za OD na podlagi minulega dela mogoče oblikovati le iz povečane-
ga dohodka. Pri delitvi teh sredstev naj bi bil upoštevan prispevek delavca k ustvarjanju dohodka, prispevek delavca glede na čas trajanja njegovega dela in posebni prispevek delavca s predlogom, kako in kje angažirati sredstva. Ta stališča so upoštevali le v zelo majhnem številu organizacij, v veliki večini pa je ostala delovne doba delavcev kriterij za upoštevanje minulega dela pri delitvi sredstev za osebne dohodke.
Stališča republiškega sveta ZS je v letu 1981 zamenjal Družbeni dogovor o skupnih osnovah za
V juniju je tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« vsem prejemnikom za do 50 % zmanjšala dobavo predvidenih količin roto papirja (glede na plan za letos). Težav in problemov tovarne iz Krškega, ki s svojo proizvodnjo pokriva okoli 80 % vseh jugoslovanskih potreb, ne bi na dolgo in široko razlagali. Dejstvo je, da sama tovarna na odpravljanje težav ni mogla neposredno vplivati, čeprav so povečali tako fizični obseg proizvodnje kot produktivnost. Glede na značaj tovarne »Djuro Salaj« in pomen njene proizvodnje poskušajo probleme reševati tako v republiki kot tudi s pomočjo zveznega izvršnega sveta. Vendar bo na ta način zagate mogoče reševati dolgoročno. Ta hip pa še ni mogoče natančno reči, do kdaj bodo veljale omejitve pri dobavi roto papirja. Jasno pa je, da z razpoložljivim roto papirjem ni mogoče natisniti vseh časopisov in drugih publikacij, ki so sicer natisnjene na roto papirju. Zato je problemtiko obravnaval sekretariat tiskovnega sveta RK SZDL v razširjeni sestavi (17. 6.) in sprejel naslednja stališča:
— glede na razpoložljive količine roto papirja v treh osrednjih časopisno-založni-ških hišah v Sloveniji imajo
oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo, ki vsebuje za usmerjanje delitve OD na podlagi minulega dela posebno razčlenitev oblikovanja in delitve sredstev OD že na podlagi izhodišč osnutka zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu.
V letu 1982 je bil sprejet zvezni zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu. Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu uveljavlja zelo jasno določeno usmeritev, da je povečan dohodek iz gospodarjenja s sredstvi materialna podlaga oblikovanja in delitve sred-
pri tiskanju prednost trije politično-informativni dnevniki, ki pa morajo toliko skrčiti svoj obseg, da s tem ne bo bistveno ogrožena njihova temeljna vsebinska zasnova;
—	obseg regionalnih glasil, političnih tednikov in verskega tiska naj se zmanjša na še sprejemljivo razumno mero;
—	glede vseh ostalih edicij do nadaljnjega velja dogovor, da se tiskanje začasno preloži v soglasju z njihovimi ustanovitelji oziroma izdajatelji.
To zadnje velja tudi za glasila ozdov, ki so tiskana na
V pravkar zaključenem šolskem letu 1983/84 so OZD v radovljiški občini razpisale skupaj 314 kadrovskih štipendij. Občutno manj kot prejšnja leta je bilo štipendij namenjenih za študente v višjih in visokih šolah, od vseh štipendij le 8,2, medtem ko je povprečje v gorenjskih občinah 13,9 % štipendistov.
Iz združenih sredstev je' prejemalo štipendije 370 učencev in študentov, 61 pa razliko h kadrovski štipendi-
stev za osebne dohodke na podlagi minulega dela. Tu je treba iskati možnosti za dodatna sredstva za osebne dohodke na podlagi minulega dela in k povečanemu dohodku mora delitev motivirati delavce v temeljni organizaciji ali v delovni skupnosti. Ne gre za nove, dodatne vire sredstev za osebne dohodke, pač pa za prerazporeditev v ovkiru obstoječih sredstev za osebne dohodke, ki pa lahko s smiselno ralizacijo omogoči doseganje večjega dohodka in s tem tudi večjega obsega sredstev za osebne dohodke.
roto papirju. Ne glede na to, da so težave verjetno kratkoročne, pa je treba pri teh glasilih takoj predvideti, kaj napraviti oziroma kako izdati glasilo, če roto papirja ne bo!
Večina glasil ozdov, tiskanih na roto papirju, so glasila večjih delovnih organizac-vij ali sozdov s praviloma veliko naklado. To pa pomeni, da bi prehod na drugačen tisk oziroma drugačen papir ta glasila podražil. Zato bo dolgoročno treba razmišljati tudi o drugačnem zagotavljanju pretoka informacij, posebej v sozdih. T T c
J	Iz Informacij
RS ZSS
ji. Podeljene so bile tudi tri štipendije Titovega sklada SRS.
Od 1.493 učencev srednjih šol je prejemalo kadrovske štipendije 419, ali 28,1 % vseh srednješolcev. Od 417 študentov pa je štipendije prejemalo le 81 študentov, kar je komaj 19,4 %. Pri štipendiranju srednješolcev je radovljiška občina zadnja na Gorenjskem, pri študentih pa je le za odstotek boljša od zadnjega Tržiča.
Martina Šefman
Težave pri proizvodnji in oskrbi z roto papirjem
Štipendiranje, štipendisti in zaposlovanje
22. julij — vstaja slovenskega ljudstva
Sleherno leto se 22. julija spominjamo pomembnega zgodovinskega dohodka med narodnoosvobodilno borbo, odločilnega koraka Slovencev, ko so vstali oz, se uprli okupatorju in njihovim pomočnikom.
Prav tega julijskega dne v letu 1941 je šmamogor-ska skupina okrog Tacna napadla okupatorjevega pomočnika. Kmalu zatem se je že ustanovila rašiška četa.
V naši ožji kakor tudi širši domovini je pobudo za upor dala komunistična partija. V mestu Ljubljani so organizirali centralno tehniko KPS, ki je razširjala na vse strani publikacije Komunistične partije in Osvobodilne fronte.
Partizani so z oboroženimi akcijami pokazali narodu, da je edina možna pot upreti se z vsemi močmi sovražniku, v organiziranih oblikah in enotnem razpoloženju.
22. junija 1941 je Centralni komite KPS izdal borbeni poziv vsem Slovencem: »Ne položite orožja prej iz rok, dokler ne bo fašistični tlačitelj popolnoma razbit in uničen, dokler ne bo osvobojena zadnja ped Slovenske zemlje!«
Pomembna je bila vloga VOS — varnostno obveščevalne službe, ki je aktivno delovala kot ilegalna organizacija. Po njeni zaslugi so bile uspešno izvedene številne akcije.
Pogoji za oboroženo vstajo so bili pogosto zelo težavni in tvegani. V mestih je tudi buržoazija ovirala podvige in načrte, vzroki so se kazali v gosti naseljenosti in prometnih zvezah. Res pa je, da sovražniku nikoli ni uspelo uničiti partizanske vojske. Ogenj je bil nekje zadušen, toda še bolj se je razvnel na drugem ozemlju. Partizani so napadli tam, kjer je sovražnik najmanj pričakoval.
Kako so, mogli borci in vsi napredni v težkih bojih vzdržati? Odgovor je iskati v ljudeh, ki nikoli niso poznali omahovanja in trdno so verjeli v zmago. Moči in sile, zavesti v človeku ne more nihče izkoreniniti.
Vesna
Ob Dnevu borca
4. julija praznujemo Dan borca, kot spomin na pomemben zgodovinski dogodek v NOB.
V letu 1941 4. julija je potekala raširjena seja politbiroja CK KPJ v hiši V. Ribnikarja na Dedinju, v Beogradu. Tedaj so sklenili, da se vse uporniške skupine organizirajo v partizanske odrede, boj pa naj bo organiziran. Tako je bil ustanovljen glavni štab partizanskih odredov Jugoslavije pod vodstvom tovariša Tita.
Komunistična partija na čelu s Titom je bila že veliko let pred vojno tista vodilna sila, ki je pokazala pot k revoluciji. Pripravljala je deželo na obrambo in kazala tudi potrebo po spremembi družbenega reda. Za nacionalno svobodo pa je bil potrebem množičen odpor.
Največji cilj oboroženega odpora je bil osvoboditi deželo, zato so se v vstaji zbrale vse plasti narodov in narodnosti. Predsednik Tito se je stalno zavzemal za enotnost in o tistih težkih trenutkih je dejal: »Že vnaprej smo morali povedati, kakšni naj bodo rezultati boja, ki ga bo vodilo ljudstvo in ki bo zelo krvav. To je pomenilo, da ni več vrnitve na staro, na staro Jugoslavijo, v kateri so bile delovne množice zatirane in izkoriščene, narodi pa brez pravic in da bo prihodnja Jugoslavija lahko le svobodna, bratska skupnost enakopravnih narodov.«
Partizanske puške so pokale po sovražniku, začele so se vstaje po vsej Jugoslaviji. V Srbiji je potekala prva oborožena akcija v Beloj crkvi, 13. julija 1941 se je uprl črnogorski narod, 22. julija se je rašiška četa uprla v Sloveniji, 21. julija se je začela vstaja v BIH, 11. oktobra prvega vojnega leta so se uprli Makedonci.
Že jeseni 1941 je nastalo večje osvobojeno ozemlje — Užička republika. Partizanska vojska je dosegla uspehe za uspehom. Njeni sestavni deli so bili kleni borci, različni po izobrazbi in letih, a vsi so si bili edini: nikoli pod tujim jarmom! Bolje pod okriljem črne zemlje, kot je pred več kot 100 leti zapisal veliki Prešeren.
Prav je, da se tudi ob prazniku borcev zamislimo v pretekle dni. Tedaj niso nikdar spraševali, koliko bo kdo zahteval od družbe, dajali so kri in življenja, da živimo njihovi potomci v svobodi in miru.
Vesna
DOPISUJTE V GLASILO
Ljubiteljem naše revolucionarne preteklosti
Trda in ravno zato veličastna je prehojena pot našega delovnega človeka. Ta pot je zgodovina trpljenja, izkoriščanja in preganjanja »malega« človeka, katerega so vsi bivši režimi nečloveško izkoriščali kot poceni delovno silo.
Narodnoosvobodilni boj in obenem nacionalna in socialna revolucija, sta našega delovnega človeka osvobodila kapitalističnih spon ter mu omogočila, da si sam gradi lepšo in svetlejšo prihodnost. Tu pa se začne nov boj, boj za izgradnjo do tal porušene domovine, na novih družbeno ekonomskih odnosih.
Mogoče se bo kdo vprašal, čemu obujati grenke spomine prehojene poti naše preteklosti? Ne gre samo za grenke spomine, gre za veličasten boj delovnega človeka, za ekonomsko in politično neodvisnost in končno za ohranjevanje revolucionarnih tradicij delavsko-sin-dikalnega gibanja skozi vsa razvojna obdobja.
Da bi ohranili revolucionarne tradicije delavsko-sin-dikalnega gibanja in NOB je Socialistična zveza pokreni-la akcijo za zbiranje gradiva, ki kakorkoli ponazarja našo revolucionarno zgodovino. Osnovno nalogo zbiranja gradiva v temeljnih organizacijah (TOZD) so prevzeli sindikati. V ta namen so formirani:
1.	Svet za ohranjevanje revolucionarnih tradicij delavskega gibanja pri Zvezi sindikatov Slovenije, Občinski svet Radovljica.
2.	Svet za ohranjevanje revolucionarnih tradicij delavskega gibanja pri Izvršnem odboru konference osnovnih organizacij sindikata.
3.	Sveti za ohranjevanje revolucionarnih tradicij delavskega gibanja pri Izvršnih odborih sindikata v Temeljnih organizacijah.
Naj navedem le okvirne naloge svetov.
Sveti zbirajo gradivo o revolucionarnem delavskem gibanju v TOZD pred vojno (primer:	položaj delavcev
pod takratnim režimom, organiziranost in politična aktivnost delavcev, delovni pogoji, ekonomski položaj delavcev, sankcije režima na aktivnost delavcev, priprave za odhod v NOB itd.). Po osvoboditvi pa vsa družbeno politična in gospodarska dogajanja (primer:	temelji
ustanovitve sedanjih OZD, razvoj TO do danes, samoupravna in politična organiziranost delavcev, aktivnost delavcev pri izgradnji porušene domovine, delovni pogoji, proizvajalna sredstva in proizvodni odnosi, ustvarjalni polet delavcev itd.).
Gradivo zbiramo v pisni in slikovni obliki, v obliki maket, risb, načrtov in eksponatov. Torej vse, kar nam ponazarja določene dogodke ali aktivnosti.
Način zbiranja gradiva je zelo različen. To so lahko zapisani razgovori, izvlečki iz zapisnikov ali časopisov, izvlečki iz knjig, almanahov itd. Predvsem pa iskanje gradiva pri ljudeh, ki to imajo v svojih domačih zbirkah.
V imenu sveta za ohranjevanje revolucionarnih tradicij delavskega gibanja pri iz-
vršnem odboru konference sindikata LIP Bled pozivam vse člane kolektiva, še posebej pa prosim naše člane v zasluženem pokoju, da nam pri tako odgovornem delu pomagajo. Za vsak prispevek, ki ponazarja našo zgodovino, vam bomo hvaležni.
Zavedamo se, da tako odgovorno nalogo lahko opravimo samo s skupnimi močmi in s sodelovanjem vseh, ki imajo veliko mero čuta odgovornosti do naše revolucionarne preteklosti, do prehojene poti našega delovnega človeka in njegove vztrajne ustvarjalnosti.
Noben dogodek naj se
Pogovor o vojaških poklicih
Vsako leto ob zaključku šolskega leta organizira občinska konferenca ZRVS v sodelovanju s TO in sekretariatom za ljudsko obrambo občine partizanski tabor »heroj Tonček«.
Letos je bil tabor organiziran 3. junija 1983 v Ribnem pri Bledu. Udeležilo se ga je 500 učencev 7. razredov osnovnih šol občine Radovljica in 50 rezervnih vojaških starešin, pripadnikov TO, JLA in ostalih spremljevalcev.
Otvoritvi tabora so prisostvovali tudi predstavniki občinske skupščine in vseh družbenopolitičnih organizacij občine ter žena in sin pokojnega narodnega heroja.
Namen tabora je negovanje tradicij NOB, pridobivanje učencev za vojaške poklice, obujanje spomina na narodnega heroja Antona Dežmana-Tončka, ki je bil pred leti pobudnik tabora in kot zaključek obrambnih priprav osnovnih šol.
vam ne zdi nepomemben. Pomembno je vse, kar je naš delovni človek skozi vsa ta obdobja preživel, pretrpel in ustvaril.
Člane kolektiva prosimo naj se zglasijo v skupnih službah TO in svoje prispevke predložijo predsednikom svetov. Upokojene člane kolektiva pa prosimo, da nas o svojih prispevkih obvestijo s prijazno dopisnico in obiskali jih bomo na domu.
Za vse prispevke vam bomo hvaležni in zanje se vam po tej poti že v naprej lepo zahvaljujemo.
Za Svet pri IO KOOZS Štefan Banko
Glavni poudarek je bil na spoznavanju sodobnega orožja in vojaških poklicev. Razgovor o vojaških poklicih je vodil Jakob Vidic s pomočjo gojencev vojaških šol.
Učenci so bili po posameznih šolah organizirani v čete in vode. Tekmovali so v naslednjih disciplinah:
—	kviz na temo NOB
—	poznavanje in nudenje prve pomoči
—	poznavanje puške M 48
—	streljanje
—	kulturni program
—	disciplina.
Najboljši je bil I. vod, čete iz osnovne šole Bled, za kar je prejel zastavico partizanskega tabora »heroj Tonček« .
Pred zaključkom je bilo izvedeno pokazno streljanje pripadnikov teritorialne obrambe Radovljica, skupno s člani lokostrelskega kluba Eksoterm. Po oceni izvedbe tabora je bil le-ta dobro pripravljen in je v celoti uspel.
Jordan Blaževič
Delovanje minometa
Partizanski tabor heroj Tonček
100-letnica ustanovitve čebelarsko-sadjarskega društva in odkritje spominskega obeležja ^ Mihaelu Ambrožiču ^
V letošnjem letu gorenjski čebelarji praznujejo 100-le-tnico organiziranega čebelarstva na našem področju. Ne smemo prezreti, da je v tem času dunajsko-nemško čebelarstvo imelo namen spraviti pod svoj vpliv slovenske čebelarje. V ta namen so leta 1882 ustanovili svojo podružnico v Trbižu. To nakano je spregledal Ambrožičev vrstnik Janez Modic in zainteresiral napredne čebelarje in sadjarje, da so ustanovili 20. maja 1883 v Lescah Čebelarsko in sadjarsko društvo za Kranjsko, s sedežem na Jesenicah. Janez Modic je oral ledino na organizacijskem področju in je s svojo podjetnostjo pridobil širok krog sodelavcev. Bil je izvoljen za predsednika in
je istočasno urejal glasilo Slovenski čebelar in sadjere-jec. Težke okoliščine so bile krive, da je Janez Modic omagal in v 46 letu starosti odšel neznano kam. Od tedaj se ni več vrnil in za njim je izginila vsaka sled. Za slovenske čebelarje je mnogo bolj pomembno ime Mihaela Ambrožiča. Njegova življenjska pot se je pričela 6. septembra 1846 v prelepem predelu v stari ^gorenjski čebelarski hiši. Že v zgodnji ži-vljenski dobi se je zanimal za čebele, zato mu je oče kot 7-letnemu dečku podaril roj čebel. Mladi Ambrožič ni zatajil svojega rodu, čebele so mu pomenile vse, zato ni čudno, da je zašel na vabljiva pota trgovanja.
V 70 letih preteklega stole-
Svečanosti pri odkritju spominske plošče Mihaelu Ambrožiču na njegovi rojstni hiši
Podelitev priznanja RED Antona Janša za izredne zasluge na področju čebelarstva
Predsednika skupščin občine Radovljica in Jesenice pripenjata na prapor spominski trak
tja je Ambrožič spoznal, da je prišel njegov čas in leta 1872 osnoval svoj znameniti trgovski čebelnjak. Ambrožič se je dobro zavedal, da je poleg kvalitetne postrežbe potrebna tudi učinkovita reklama. Z izredno podjetnostjo in pošteno postrežbo je iz leta v leto širil svoj obrat in postal največji čebelarski trgovec. Poleg čebel v kranji-čih, ki so slovele po rodovitnosti in marljivosti je razpošiljal tudi satnice. Razvil je svoj lastni panj s satniki, ki je imel premični čelni steni in pokrov, zato se je lahko opravljal s treh strani. V začetnem obdobju je poslikaval panjske končnice, kasneje izpopolnil vršo za roje in uvedel v čebelarsko prakso prisluškovalno cev. Po zamisli Mihaela Ambrožiča je izšla tudi prva slovenska knjižica o uporabi medu in voska. Naj večji sloves si je Ambrožič pridobil s poštenim trgovanjem, saj je v razmeroma kratki življenjski dobi izvozil 70.000 panjev čebeljih družin. Za sloves svoje trgovine je mnogo žrtvoval in pošiljal oglase v vse svetovne čebelarske časopise. Izdal je tudi več propagandnih brošur in cenikov. Osebno se je udeležil 26 mednarodnih čebelarskih razstav in za razstavljene eksponate prejel 147 kolajn in diplom. Trgovina mu je tako uspevala, da bi marsikatero leto lahko prodal tudi po več tisoč panjev čebeljih družin več. Mihael Ambrožič je umrl 4. junija 1904 v 58 letu starosti. Vse, kar je Ambrožič žrtvoval za dobro ime svojega podjetja je istočasno šlo v korist vsem gorenjskim če-
belarjem. Njemu se imajo v prvi vrsti zahvaliti, da je naša sivka zaslovela po vsem svetu.
S ponosom se gorenjski čebelarji spominjajo preteklosti in naših slavnih rojakov čebelarjev Antona Janše, Mihaela Ambrožiča in Jana Strgarja. Antonu Janši so odkrili spominsko obeležje pred Osnovno šolo Žirovnica v Aleji velikanov in Janezu Strgarju na njegovi rojstni hiši v Bohinju. Z odkritjem spominskega obeležja Mihaelu Ambrožiču so dostojno opravili kulturni dolg do naših rojakov — svetovno znanih čebelarjev. V zahvalo za ogromno delo Mihaelu Ambrožiču na področju čebelarstva se mu gorenjski čebelarji zahvaljujejo z odkritjem spominskega obeležja na njegovi rojstni hiši.
V 100 letih organiziranega čebelarstva čebelarje Čebe-
larskega društva Radovljica združuje enaka teritorialna povezanost. V društveno organizacijo je včlanjenih na območju skupščine občine Radovljica in Skupščine občine Jesenice 330 čebelarjev, ki opravljajo 4000 panjev čebeljih družin. Namen delovanja društva je skozi celo obdobje enak: pospeševati čebelarstvo zaradi pridobivanja čebeljih proizvodov, opraševanja kulturnih rastlin in varovanja naravnega okolja. Zavedajo se, da so čebelji proizvodi najbolj žlahten del narave, ki jih uporabljamo za hrano, sladilo in zdravilo. Z veseljem ugotavljajo, da se društvo materialno in kadrovsko krepi, saj se vedno več ljudi navdušuje za čebelarstvo in išče v tej pomembni kmetijski dejavnosti razvedrilo in sprostitev.
Franc Globočnik
II. srečanje pionirjev-zadružnikov Slovenije v osnovni šoli Gorenjskega odreda v Žirovnici
Koordinacijski odbor pionirskih zadrug pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije je izbralo osnovno šolo Gorenjskega odreda v Žirovnici za II. srečanje slovenskih pionirjev-zadružnikov, ki je bilo v četrtek in petek, 2. in 3. junija. V osnovni šoli Gorenjskega odreda je ta oblika vzgoje zelo aktivna.
Na srečanju se je zbralo 194 pionirjev iz 60 zadrug, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, bodisi na kmetijskem ali industrijskem področju. Njihovo delo je spremljalo 90 mentorjev. Ti so prvi večer na družabnem srečanju prijateljsko izmenjali izkušnje in vzpodbujali tiste, ki se za zadruge šele odločajo.
Pionirji-zadružniki so v četrtek na razstavnem prostoru demonstrirali del svoje, za njih tipične dejavnosti. Razstava je bila enkraten prikaz kaj vse zmorejo otroške roke in njihova ustvarjalnost. Nato so si ogledali živinorejsko farmo in Center SLO v Poljčah, tovarno Elan v Begunjah in Čebelarski muzej v Radovljici.
Srečanje so nadaljevali naslednji dan v petek s pozdravnimi govori in kulturnim programom. Nato so pionirji-zadružniki pričeli z demonstracijo svojih dejav-
nosti. Razdeljeni so bili v skupine, ki so pod vodstvom mentorjev prikazale delo s področja obdelave zemlje z drobno kmetijsko mehanizacijo Tovarne Gorenje — Muta, delo na področju obdelave lesa, šivanja, tkanja, tapiserije, makrameja in čebelarstva.
Žirovničani so tega dne otvorili tudi nov čebelnjak, v katerem je naseljenih 12 panjev s čebeljimi družinami. Učenci bodo tako v letih šolanja bolj temeljito spoznali čebele kot del žive narave, ki že od pradavnine žive v skupnosti in so se v taki obliki ohranile do današnjih dni. V krožku mladih čebelarjev bodo osvojili določeno znanje, kot je pravilno ravnanje s čebelami. Sočasno bodo spoznali življenje čebeljih
MLADI V SLO IN DRUŽBENI SAMOZAŠČITI
Tekmovanje šolske mladine gorenjskih občin za leto 1983 je bilo organizacijsko zaupano osnovni šoli A. T. Linhart v Radovljici. Pomerilo se je 15 ekip učencev srednjih šol usmerjenega izobraževanja in 16 ekip učencev osnovnih šol. Najbolje so se uvrstili predstavniki osnovne šole Gorenjskega
družin, to čudovito organizacijo z vsemi življenjskimi posebnostmi.
Pionirsko zadružništvo je med prvim in drugim srečanjem doživelo nepričakovano rast tako v številčnem in vsebinskem pogledu. Spoznali so, da je delovna vzgoja bistven in neločljiv del celokupnih vzgojnih prizadevanj, ki zahteva od pedagogov- in otrok mnogo dela in organizacijskih sposobnosti.
Srečanje^ pionirjev-zadružnikov v Žirovnici je predstavilo višek te dejavnosti v tem obdobju. Z razstavo in demonstracijo dejavnosti so prikazali bogastvo vsebine.
Na srečanju je prišla do izraza izredna gostoljubnost šole in kraja, ki je vtisnila neizbrisen pečat ustvarjanju medsebojnih prijateljskih vezi med mladimi.
Pionirji-zadružniki so preživeli dva čudovita dneva kot zagotovilo, da nadaljujejo s svojo bogato vsebino in vzpodbujajo okolje k podobnim aktivnostim. Zavedajo se, da bodo le z delom dosegli zaželene uspehe.
G. F.
odreda Žirovnica III, osnovne šole dr. prof. Josip Plemelj z Bleda in osnovne šole Stanko Mlakar iz Šenčurja. Pri srednješolskih, so se najbolj izkazale ekipe Šolski center Iskre Kranj, Srednja šola za kovinarstvo Škofja Loka in gimnazija iz Kranja. Nastopili sta tudi dve ekipi mladih iz delovnih skupnosti.
Prvouvrščene so nagradili, vsem pa so izrekli priznanje.
Tekmovanje v streljanju za pokal Bohinja
V soboto, 11. 6. 1983, je strelska družina FLORJAN MAJHEN Bohinjska Bistrica organizirala tekmovanje z zračno puško za pokal Bohinja. Tekmovanja se je udeležilo pet osnovnih organizacij sindikata s področja Bohinja. Nastopilo pa je 51 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovanje je potekalo na avtomatskem strelišču v Bohinjski Bistrici. Udeležba je bila nekoliko manjša kot na prejšnjih tekmovanjih, vendar je tekmovanje kljub temu izredno uspelo. Izredna borba je bila za prvo mesto v ženski konkurenci, kjer je odločila prednost iz zadnje serije, ker sta obe tekmovalki imeli isto število zadetih krogov. V ekipni uvrstitvi pa je znova slavila ekipa FILBA v moški konkurenci in ekipa Gradbenega podjetja Bohinj v ženski konkurenci. Obe ekipi sta prejeli pokale v trajno last.
REZULTATI:
oos
krogov
Ženske
1. Ristič Albina	LIP	131*
2. Sodja Anica	Alpetour	131
3. Žvan Andreja	GP Bohinj	123
4. Mencinger Cilka	LIP	114
5. Cerkovnik Ivanka	FILBO	112*
6. Sodja Polona	GP Bohinj	112
7. Pikon Olga	Alpetour	92
8. Odar Marta	FILBO	90
9. Kusterle Metka	GP Bohinj	85
10. Zima Anica	GP Bohinj	81
11. Poznič Marta	Alpetour	52
Moški nad 40 let		
1. Rozman Anton	FILBO	156
2. Preželj Anton	GP Bohinj	146
3. Črnko Jože	LIP	142*
4. Odar Franc	FILBO	142
5. Horvat Jože	GP Bohinj	141
6. Dobravec Franc	GP Bohinj	138*
7. Stare Franc	FILBO	138
8. Fujs Štefan	LIP	136
9. Vojvoda Lovro	LIP	110
10. Kovačevič Silvo	Odd. Milice B. B.	95
Moški do’ 40 let
1.	Sodja Boris
2.	Pivk Marjan
3.	Cerkovnik Andrej
4.	Oblak Stane
5.	Tancar Andrej
6.	Dobriljevič Slavko
7.	Odar Jože
8.	Stare Jože
9.	Potočnik Ivan
10.	Lisec Milan
11.	Fujs Štefan
12.	Rutar Kvirin
13.	Jensterle Franc
14.	Zalokar Mirko
15.	Pintar Janko
16.	Stanko Štefan
17.	Šporar Janez
18.	Stare Branko
19.	Smukavec Marjan
20.	Petkovič Nedeljko
21.	Žitnik Franci
22.	Stare Zdravko
23.	Pikon Drago
24.	Režek Vili
25.	Pirnat Karel
26.	Arh Milan
27.	Jeršič Mirko
28.	Pantelič Ljubo
29.	Beznik Miro
30.	Gorenc Franc
* prednost zad. serije
EKIPNA UVRSTITEV:
MOŠKI:
1.	FILBO
2.	GP Bohinj
3.	LIP BLED
4.	Alpetour
ŽENSKE:
1.	GP Bohinj
2.	Alpetour
Prehodni pokal sta v FILBO in pri ženskah GP 1
LIP	160
GP Bohinj	150
FILBO	143
FILBO	138*
GP Bohinj	138*
Alpetour	136
FILBO	135
LIP	133
GP Bohinj	128
LIP	126*
LIP	126
LIP	125*
LIP	125
LIP	123
FILBO	118*
FILBO	118
Alpetour	114
LIP	109
LIP	106
GP Bohinj	103*
LIP	103
LIP	98
LIP	95
FILBO	94
GP Bohinj	87*
Alpetour	87
LIP	43
Alpetour	38
Alpetour	34
Alpetour	23
717 krogov 713 krogov 697 krogov 379 krogov
320 krogov 246 krogov
jno last prejela pri moških inj.
Franci Žitnik
Program nalog Triglavskega narodnega parka
v letu 1983
Športne igre so pritegnile veliko gledalcev
Zabavne športne igre ob 35-letnici DO LIP Bled
Odbor za šport in rekreacijo OO sindikata TO Rečica je dne 11. VI. 1983 med splošno zabavo v popoldanskem času organiziral športno tekmovanje v gozdarsko-lesarskih spretnostih in v vleki vrvi med TO.
Rezultati gozdarsko-lesarskih spretnosti:
čas
1. Globočnik Franc	TO Podnart	3'50'
Urankar Marija	DSSS	
2. Mozetič Miran	DSSS	5'06
Jeglič Silva	DSSS	
3. Benedik Peter	TO T. Godec	5'26
Arh Anica	TO T. Godec	
4. Vidic Jaka	TO Rečica	5'35;
Mrak Sonja	TO Rečica	
5. Gregorovič Mato	TO Rečica	5'39'
Jan Urška	TO Rečica	
6. Odar Jože	TO T. Godec	5'52'
Smukavec Marija	TO T. Godec	
7. Golja Roman	TO Rečica	5'57'
Bokal Milena	TO Rečica	
8. Černe Albin	TO Rečica	6'or
Ambrožič Vida	TO Rečica	
9. Jakopič Franc	TO Rečica	6'38'
Jakopič Mihaela	TO Rečica	
10. Kotnik Franci	TO Rečica	7'12'
Cundrič Marija	TO Rečica	
11. Cupar Zvone	TO Rečica	7'12'
Kotnik Maja	TO Rečica	
12. Skumavec Matjaž	TO Rečica	8'04'
Skumavec Štefka	TO Rečica	
Vlečenje vrvi:
Tekmovale so 3 ekipe po 8 tekmovalcev, in to: TO REČICA : TO TOMAŽ GODEC 2:0 TO TOMAŽ GODEC : DSSS	0:2
TO REČICA : DSSS	2:0
Vrstni red:
1.	TORECICA 2 DSSS
3.	TO TOMAŽ GODEC
Prvouvrščena sta prejela sladko nagrado
Zavod Triglavski narodni park Bled bo v okviru srednjeročnega programa nalog v letu 1983 opravil vrsto zahtevnih nalog in akcij. Na celotnem območju triglavskega narodnega parka bodo delavci zavoda postavili vhodne napisne table na mejah parka. Postavili bodo tudi druge table s potrebnimi informacijami za obiskovalce parka. Nadaljevali bodo že predlanskim začeto označevanje osrednjega območja parka, natisnili bodo prospekt parka v 20.000 izvodih in brošuro o parku v 5.000 izvodih. Vzajemno s Planinsko zvezo Slovenije in Inštitutom za geodezijo in fotogrametrijo iz Ljubljane pa so že začeli pripravljati izdelavo topografske karte Triglavskega narodnega parka v merilu 1:50.000.
Akcije in programske naloge sofinancirajo občine Tolmin, Jesenice in Radovljica, na katerem območju se razprostira Triglavski narodni park.
Skrb
za spomenike, obeležja in grobišča NOB
V	radovljiški občini imamo že poltretje leto ustanovljen Odbor podpisnikov družbenega dogovora o varstvu, urejanju in vzdrževanju ter postavljanju spomenikov, spominskih obeležij in grobišč. Za predsednika odbora je bil že od ustanovitve izvoljen Franc Arh z Bleda, sicer tajnik občinskega odbora ZZB NOV Radovljica. Podpisniki sporazuma so občinska skupščina, družbenopolitične organizacije, Kulturna skupnost, izobraževalna skupnost, komunalna skupnost, krajevne skupnosti, planinska društva, lovske družine, šole in nekatere delovne organizacije.
V	občini je nad 160 raznih spomenikov in obeležij, ki so večidel že fotografirani in vneseni v posebno evidenčno knjigo, oz. album. V letu 1982 je bilo na območju naše občine odkritih in predanih v oskrbo 15 spominskih obeležij NOB. Za obnovitvena in urejevalna dela na spomenikih in grobiščih je bilo lani porabljeno skupaj okoli 1,3 milijona din.
Za vojaška pokopališča iz prve svetovne vojne skrbi občinski upravni organ, sredstva za urejanje pa zagotavlja republiški upravni organ.
Med delovnimi organizacijami, ki vseskozi pomagajo pri izvajanju vzdrževalnih in ureditvenih delih na spomenikih, obeležjih in grobiščih sta bila na letni skupščini občinske organizacije ZZB NOV Radovljica, ki je bila maja, pohvaljena GG Bled in LIP Bled.
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JUNIJ 1983
.	UtCIILCV
delavcev PnPra' v pok. §0.
n,kov	lah
TOZD TOMAŽ GODEC			
Bohinjska Bistrica	477	1	5
TOZD REČICA	319		1
TOZD MOJSTRANA	67		
TOZD PODNART	77		
TOZD TRGOVINA	26		
DSSS	85	4	
Skupaj:	1051	5	6
ZAPOSLILI SO SE:
—	v TO Tomaž Godec
Janko Repinc, 1966 - K
—	v TO Rečica
Miro Marič, 1957 - PK, Rudi Mikelj, 1962 — NK, Brane Jug, 1956 - NK
—	v TO Mojstrana Bogdan Urbas, 1958 —
NK, Borut Robič, 1967 — NK, Miro Jelič, 1963 - NK
ODŠLI IZ DO:
—	iz TO Tomaž Godec
Marko Ličer, K — JLA, Rozalija Čuden, PK — upokojitev, Ištvan Repaš, NK — sporazumno prenehanje
—	iz TO Rečica
Jože Zajc, PK — JLA, Metka Petkovšek, K — upokojitev, Marjan Ambrožič, K — sporazumno, Ljudmila Bogut, PK — invalidska upo-
kojitev, Vojko Dolenc, K — prerazporeditev v DSSS
—	Iz TO Mojstrana Milojka Tržački, K — sporazumno, Slavko Vujič, NK
—	sporazumno
—	Iz TO Podnart Zlatan Merdanovič, NK —
delo za dol. čas, Anton Debelak, NK — delo za dol. čas, Damjan Vavtar, NK — delo za dol. čas, Pogačar Vili, K
—	delo za dol. čas, Gospa Kovačevič, NK — prerazporeditev v DSSS
„ - iz DSSS
Štefka Jirasek, SS — upokojitev
POROČILI SO SE:
Jolanda Gatej — TO Tomaž Godec, Rada Golič — TO Podnart
Pri praktičnem delu je bilo treba pokazati vse svoje znanje
Občinsko tekmovanje ekip prve pomoči
Čas, v katerem živimo je sestavni in neločljivi del samoupravnega položaja delovnega človeka. Pri odločanju o rezultatih dela pa odloča delavec tudi o obrambi, varnosti in zaščiti. Vsebolj, ko se krepi odločujoči družbeni položaj delavca, tembolj se povečuje njegovo spoznanje, zavest in pripravljenost za samozaščitno delovanje.
Civilna zaščita je sestavni del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Delovanje temelji na množičnem uresničevanju pri zaščiti delovnih ljudi in občanov. Civilna zaščita se aktivira ob vojnih akcijah, naravnih in drugih elementarnih
Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Franc Mencinger, Janez Stare, Andrej Trojar, Branko Urh, Anton Noč, Franc Globočnik, Miro Kelbi in Ciril Kraigher.
nesrečah, pri reševanju materialnih in drugih dobrin. Če se hočemo vključevati v te akcije, pa moramo biti tudi strokovno usposobljeni. To pa bomo dosegli z neposrednim vključevanjem v izvrševanju ukrepov in nalog civilne zaščite.
V juniju mesecu je bilo občinsko tekmovanje ekip PMP CZ na Jesenicah. Tekmovanja so se udeležili tudi iz LIP, TO Mojstrana. Nastopilo je 72 ekip iz cele občine. Tekmovanje je potekalo v športni hali Podmežaklja in je obsegalo dva dela. Prvi del je obsegal triažo, drugi del pa praktično vajo. Pri praktičnem delu se je ocenjevala tudi razlika v določenem in doseženem času. Naši ekipi sta dosegli solidno uvrstitev. Z ozirom na to, da se večina tekmovalk še nikoli ni udeležila tekmovanja, moramo biti z uvrstitvijo naših izredno zadovoljni. Vedeti je treba, da se prav na tekmovanju ob praktičnem delu največ naučimo in to znanje tudi de-
jansko v praksi lahko uporabimo.
Na koncu tekmovanja se je poveljnik občinskega štaba CZ tov. Jelovčan Marjan zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje ter jim čestital za dosežene uspehe. Dejal je, da je izredno zadovoljen, ker je bila udeležba tako številna. »Vsi tisti, ki ste se udeležili tekmovanja, čutite odgovornost do družbe. Želim, da bi bila v naslednjem letu udeležba še večja, kajti s tem bo usposobljenost ter pripravljenost na višji ravni. Ni pomembno zmagati — pomembno je sodelovati,« je ob zaključku dejal tov. Jelovčan.
Noč
Krajevni praznik v Ribnem
Krajani Ribnega praznujejo svoj krajevni praznik
19.	junija. V juniju 1942 so partizani izvedli oborožen napad na občinski urad v Ribnem, s sabo so odnesli pisalni stroj in nekaj drugega potrebnega materiala. 13 hrabrih mož in fantov se je pridružilo partizanom na Jelovici. Krajani ribenske doline pa so veliko pomagali s hrano, obleko in kurirskimi nalogami. Neizprosna vojna je terjala 54 padlih borcev in žrtev za svobodo.
Tudi letos v juniju so krajani organizirali več športnih in kulturnih prireditev. V nedeljo, 12. junija so na Koritnem ribenski dramski člani odlično na prostem odigrali komedijo Podlaga zakonske sreče.
V	petek, 17. junija so se v nogometu poizkusili igralci Nomenj in Ribno za pokal KS Ribno. Ob 20. uri istega dne so se zbrali v Zadružnem domu v Ribnem družbenopolitični delavci krajevne skupnosti, pregledali so rezultate v preteklem obdobju in si zastavili nove naloge. Ugotovili so, da so posebej v zadnjem desetletju veliko novega s skupnimi močmi ustvarili: uredili povsod vodovod, asfaltirali ceste ter zgradili s samoprispevkom nov gasilski dom. V načrtu imajo izgradnjo dveh mrliških vežic, napeljavo PTT kablov s telefonskimi priključki in še marsikaj drugega.
V	kulturnem programu pa so zvečer tega dne nastopali kitaristi iz Ljubljane, pevci iz Begunj ter osnovnošolci, ki so povedali nekaj domoljubnih pesmi. Posebno presenečenje in posebne vtise pa so prav gotovo ustvarili gledalcem kitaristi v orkestru iz Ljubljane pod vodstvom prof. Šturma, ki so izvajali dela Ipavca in Vivaldija.
Krajani iz Ribnega so zadovoljni, saj imajo zelo aktivne družbenopolitične organizacije, dramske, športne in druge sekcije.
Vesna
Občinska odlikovanja
Vsi trije zbori občinske skupščine Radovljica so na junijskem zasedanju sprejeli sklep, da se podelijo v znak priznanja odlikovanja občine Radovljica.
Velika plaketa občine Radovljica je dodeljena znanemu slovenskemu pesniku in pisatelju Mateju Boru, ki živi v Radovljici. To najvišje občinsko priznanje «iu je podeljeno za življenjsko delo ob sedemdesetletnici rojstva.
Plaketo občine Radovljica so dobili: Bogo Dobnikar iz
Verige Lesce, Anton Dolenc iz KZK TOZD Kooperacija Gorica pri Radovljici, Damjan Hafner iz Iskre TOZD Mehanizmi Lipnica, Leopold Pernuš z Bleda, Miro Rozman iz Almire Radovljica, Čebelarsko društvo Radovljica, Gasilsko društvo Radovljica, Mladinska delovna brigada Stane Žagar Radovljica, Knjigoveznica in tiskarna Radovljica in TOZD Inštitut Elan Begunje.
Vsem odlikovancem tudi naše čestitke!
------------------------------------------------^
Upokojili sta se v DSSS
Štefka Jirasek
se je rodila 22. 12. 1932 na Bledu. Med drugo svetovno vojno je obiskovala meščansko šolo v Radovljici, ki jo je zaključila po osvoboditvi. Na Koroški Beli je opravila izpit na prvi in drugi gimnaziji, tretjo in četrto pa je naredila na Jesenicah in v Ljubljani. V januarju 1948 se je zaposlila na LIO Gorjana in ostala pri LIP-u Bled, to je v naši delovni organizaciji vse do 7. junija letos, ko se je upokojila.
V	LIO na Gorjani je do leta 1953 opravljala delo administrativnega manipulanta. V letu 1953 je delala kot administrator pri analizi proizvodnje. Leto kasneje pa je začela delati kot administrator v tehničnem odseku direkcije Lesno-industrijskega podjetja Bled. Ob delu je uspešno zaključila ekonomsko srednjo šolo. Od leta 1956 do 1971 je opravljala dela oziroma naloge operativne in tehnične evidence v tehnično-proizvodnem sektorju na upravi naše delovne organizacije.
1. oktobra 1971 pa je prevzela dela in naloge referenta za uvoz v nabavnem sektorju DSSS na Bledu. Pridobila si je ustrezno prakso, z marljivim in zavzetim delom je veliko prispevala za uvozno poslovanje na domačem in tujem področju. Razumela se je vedno z vsemi, iskrena in poštena beseda je bila vedno na prvem mestu. Bila je tudi članica DS v DSSS. Štefka je ena izmed tistih delavk, ki je v naši delovni organizaciji od ustanovitve, je ena izmed dvajsetih delavcev, ki so združevali delo 35 let pri LIP-u.
V	pokoju ji želimo mnogo trdnega zdravja, miru ter počitka.
Marija Kovačič
se je rodila 21. 4. 1928 v delavski družini, kjer je oče zgodaj umrl, mati je morala skrbeti zanjo in sestro. Po vojni je zaključila gimnazijo na Jesenicah. Njena velika želja je bila nadaljevati študij na univerzi. Vendar je bila zaradi finančnih težav prisiljena iskati zaposlitev. Tako se je zaposlila pri Gozdnem gospodarstvu, vpisala se je na univerzo geografsko smer. Žal pa je zaradi finančnih težav morala študij prekiniti.
1. januarja 1956 se je zaposlila v naši delovni organizaciji kot saldakontist in kasneje finančni knjigovodja, v letu 1972 kot konter, od leta 1976 daljè pa do 15. julija letos pa je opravljala dela in naloge samostojnega knjigovodja TOZD.
Mara je bila vseskozi aktivna v družbenopolitičnem življenju, kot član osnovne organizacije sindikata ter član DS DSSS je pripomogla k razvoju samoupravnih poti v naši delovni organizaciji. Članica zveze komunistov je od 20. 5. 1949. leta.
Imela je smisel za humor, predvsem pa gojila poštene in humane odnose v kolektivu. Zavedala se je, da je v združenem delu vsa moč delavcev.
V	spominu nam bo ostala vedra in nasmejana. Želimo, da se še vrne med naše vrste in v pokoju veliko zdravih in mirnih dni.
v._______________________________________________
Konierenci osnovnih organizacij LIP Bled in OOS TO Rečica
se najlepše zahvaljujem
za denarno pomoč v času moje bolezni kot tudi sodelavkam TO Rečica in predstavnici odbora za socialno politiko pri DO LIP Bled za obisk.
Milka Bogut
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta
ANTONA JARKOVIČA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
sin Tomaž Jarkovič