38
I
I
&
JS
b
b
S
i
1



Iskrina trgovina v IJublJanl na Titovi cesti Je tako po urejenosti kot po Izbiri In seveda prodaji med najbolj uspešnimi lastnimi Industrijskimi prodajalnami v Jugoslaviji. (Foto L. D.)
Prihodnje leto doma
Prvič po mnogih letih, morda pa kar prvič v Iskrini zgodovini, bo Imela Iskra te 1. Januarja pod streho vse prodajne specifikacije In prodaja na Jugoslovanskem trtliču v 1. četrtletju ne bo potekala, če lahko temu tako rečemo, na pamet. V Iskri Commerce so sl zastavili namreč nalogo, da morajo do 15. decembra skleniti vse dogovore s podpisniki samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju med Iskro In večjimi Jugoslovanskimi trgovskimi organizacijami. Do takrat bi morali razčistiti tudi vpraia-nja, ki se nanašajo na prodajo prek Iskrinih prodajaln.
Žal pa vse le ni odvisno od Iskre In Iskre Commerce, saj smo tik pred začetkom veljavnosti zakona, ki dovoljuje samo enega posrednika v prodaji na debelo. Vprašljivo Je, kako sl bodo naši kupci ta zakon razlagali pa tudi, kako se bo zakon sam uveljavil v vsej državi — z enako mero In enakimi zakonskimi obveznostmi. Tudi Iskra Commerce sama ni v enostavnem položaju In se Je zato že obrnila na republiške In zvezne organe, saj bo treba zaradi nove zakonodaje spremeniti prodajne poti.
Iskrin prodajni načrt na domačem tržišču za prihodnje leto Je v višini okroglih 400 milijard dinarjev. Nekateri trdijo, da ga ne bo težko doseči, seveda ob prizadevanju vseh. Žal Je njihov optimizem povezan tudi z vse manjšim zanimanjem Iskrinih tovarn, da bi Izvažale, zlasti zaradi nerealnega tečaja dinarja In seveda devizne zakonodaje.
Večina od teh 400 milijard dinarjev so Investicijska oprema In Izdelki za prvo vgradnjo, 154 milijard dinarjev pa bo Iskra prodala prek Um. sasovcev, torej večjih trgovinskih organizacij, tretjina od omenjenih 154 milijard dinarjev pa bo na voljo prodajnemu kanalu Iskre Commerce, torej lastnim Iskrinim Industrijskim prodajalnam.
Lado Drobež
1
Pričetek
politične
šole
Prejšnji četrtek se je začela politična šola za slušatelje iz Iskrinih osnovnih organizacij Zveze komunistov občine Center. Uvodno besedo o prenovi ZK je imela izvršna sekretarka za idejno in teoretično delo pri CK ZKS Sonja Lokar.
Najprej je nekaj besed spregovorila o republiških in zveznih kongresih, nato pa nakazala nekaj konkretnih rešitev za prenovo vrst Zveze komunistov. Kot je nakazala Sonja Lokar je treba najprej odgovoriti na nekatera bistvena vprašanja med katerimi je najpomembnejše: Kako naj se naša država vključi v svetovno reprodukcijo, ob tem pa ohrani svojo samobitnost. Hkrati pa je pomembno tudi vprašanje stanja idejne zavesti vZK, kjerso med člani velike razlike. Poenote-nost v ZK se bo dosegla, kot je nakazala Sonja Lokar, le s hitrimi premiki od analiziranja k spreminjanju in reševanju stanja.
Ob vprašanju moralne podobe ZK je dejala, da so na ravni abstraktne kritike komunisti izredno napadalni, medtem ko se pri konkretni kritiki ta napadalnost umakne. Zato je ob tem nanizala tudi nekaj ugotovitev zakaj nekatere skupine ljudi, kot so mladina, delavci in inteligenca z ustvarjalno močjo, nočejo stopati v vrste Zveze komunistov.
Nato je spregovorila o metodah, kadrih in komunikacijah znotraj ZK.
Po končanem predavanju Sonje Lokar so se slušatelji politične šole seznanili še z metodami, načini in urnikom šole.
VŽ
____Iskra Električna orodja
Pogovor z Viktorjem Zupančičem
Rešitev je v novih izdelkih, v novi, sodobni tehnologiji
Strojni inženir Viktor Zupančič, zadolžen za prodajo električnih orodij je že polnih deset let Iskraš, svoje delo pa je pred tem začel v Metalki. Ker se bliže konec leta in ker so njihovi izdelki tipični Iskrini izdelki široke potrošnje, smo ga v razgovoru najprej povprašali, kako je trenutno s prodajo na domačem in tujem tržišču
»Trenutno je prodaja, če najprej pogledamo domači trg, sorazmerno ugodna. Če primerjamo količine, ki smo jih plasirali v tem obdobju lani in letos, opažamo letos povečan fizični obseg prodaje. Hkrati pa ugotavljamo, da se je povečal tudi delež konkurence Black & Decker tako, da je razmerje tržnih deležev60:40 v našo korist. Računamo, da bomo do konca leta plan realizirali, tako finančno, kot količinsko. Eden izmed razlogov za dober plasman so tudi cene našega orodja, ki so v primerjavi s povprečnimi OD najnižji v zadnjih štirih letih.
Letošnjega izvoznega plana 8 mio$ ne bomo v celoti izvršili. Vzrok jev tem. da nismo uspeli pridobiti dovolj naročil s področij, kjer dosegamo boljše cenovne nivoje — to sta predvsem Amerika in Madžarska. Ocenjujemo, da bomo letos izvozili v višini 7 mio. Večino izvoza bomo realizirali na tržišče Zahodne Evrope (Švica, Francija, Belgija, Anglija, ZRN in Italija). Prav na teh trgih pa je konkurenca najmočnejša, zato so tudi cenovni nivoji, ki jih tu dosegamo, najnižji.
To pomeni, da ste v Škarjah, kisoznačilneza vse finaliste v Jugoslaviji? Alije morda tu le kakšen izhod z novimi izdelki, z novimi konstrukcijskimi rešitvami, kot prihranek pri materialu, ali s posodobitvijo električnih ročnih orodij?
-Ugotavljamo, da so cene vhodnih materialov v zadnjem času hudo narasli. Vsi naši dobavitelji, predvsem kooperanti, ki izdelujejo sestavne dele in dopolnilni program, prihajajo k nam zzahtevami po200 in celo do 300% višjimi cenami. Z njimi se o takem velikem povečanju ne moremo pogovarjati in smo zato v veliki dilemi, ali naj kupujemo še naprej in potem finalni izdelek prodajamo z izgubo, ali pa naj izdelke preprosto črtamo iz našega prodajnega programa. Cene naših izdelkov smo povečali letos prvič v januarju in drugič
konec marca tako, da je bil skupni učinek povečan za 35%. Nadaljne povečanje cen, ki je bilo predvideno v tretjem četrletju pa nam je preprečil odlok ZIS. V novembru mesecu nam poteče 120 dnevni rok za nove cene, vendar povečanje, ki ga bomo lahko uveljavili, ne bo bistveno vplivalo na letošnje poslovne rezultate. Povečanje cen bo premajhno, da bi lahko pokrilo dispariteto v prodajnih cenah.
Za vas je temeljni problem dispariteta cen — vhodni materiali so neprimerno dražji od finalnih izdelkov in vi kot finalisti ste pač po naši trenutni zakonodaji prisiljeni prodajati izdelke tako rekoč z izgubo. Zdaj se bo iztekel rok za dvig cen. Ali se bo potem kaj spremenilo?
»V preteklostih smo uporabljali metodo »novih« izdelkov, ki nam je prinašala pozitivne rezultate. Dolgoročna rešitev jev novih cenejših konstrukcijah in uvedbi nove tehnologije. Vsa svetovna konkurenca z novimi konstrukcijskimi in tehnološkimi dosežki kompenzira povečanje cen repromaterialov in celo znižuje cene svojih izdelkov. Hkrati tudi izvaja velike pritiske pri dobavitelju repromaterialov, kar pa pri nas ni mogoče. Uvedba novih konstrukcij in nove tehnologije ni možna v kratkem času, ampak jelo proces, ki ga bomo morali osvojiti, če hočemo ostati na trgu.«
Kako bi za zaključek ocenili sedanje stanje glede prodaje vaših izdelkov in poslovne rezultate za letošnje leto?
»Mislim, da nas je ukrep zamrzitve cen izredno prizadel, zato lahko pričakujemo, da bodo rezultati konec leta celo negativni.«
Kje vidite torej izhod iz te zagate?
»Izhod iz te zagate je v novih izdelkih s cenejšimi konstrukcijskimi in tehnološkimi rešitvami in v nenehnem vsklajevanju cen končnihizdelkovscenami vhodnih materialov.«	q 2.
Iskra Commerce
^adincev ^
w*
Trinajsto srečanje mladih
k
&
y$r
če sta udeležba in sodelovanje v programu samem merilo uspešnosti, potem lahko z gotovostjo trdimo, da je tokratno, že 13. srečanje mladih Iskre Commerce dobro uspelo. Sama številka srečanja pove, da je postalo že tradicionalno, v minulem dobrem desetletju pa je bilo za mlade v Iskri Commerce neke vrste nagrada za uspešno delo med dvema srečanji-ma. Žal sta nato njegov pomen pa tudi organizacija precej popustila, tako da je bil lanski, 12. SMIC, dobesedno katastrofalen. Obstajala je celo bojazen, da bodo sreča-fijav prihodnje zamrla, toda k sreči je v mladinsko vodstvo prišla nova garnitura , in kot je na tokratnem Portoroškem srečanju poudaril predsednik sindikata Iskre Commerce Jani Šavs, gre za dobro organizacijo srečanja pa tudi za poživitev dela mladinske organizacije v IC, vsa zasluga novemu vodstvu, ki
ga sestavljajo predvsem mladinke. Resda tudi tokratni SMIC še ni ujel kakovosti svojih predhodnikov iz prvih let. S tem so se strinjali tudi mladi udeleženci, saj so zlasti pogrešali korenitejšo obravnavo mladinske problematike,faradi časovnega skrčenja srečanja na nekako poltretji dan pa tudi ni bilo časa za različna športna tekmovanja in druge aktivnosti.
Medtem ko so lansko srečanje »reševali« štipendisti, saj jih je v Poreč prišla skoraj polovica od vseh udeležencev, je bilo tokratno srečanje, lahko bi rekli, bolj pestro. V Poreč je prišlo 62 mladincev iz Iskre Commerce, precej tudi iz Tuzle, kot goste pašo organizatorji povabili seveda tudi štipendiste ter mlade iz DO Iskra Servis, torej svoje nekdanje kolege iz Iskre Commerce, in Invest Servisa.
Prvi delovni dan srečanja so mlade obiskali glavni direktor IC Janez Vipotnik, direktor Fabio škopac, predsednik sindikata Iskre Commerce Jani Šavs in Marijan Štravs iz Iskra Invest servisa.
Mladim je prvi spregovoril tovariš škopac. Seznanil jih je z ekonomsko-finančnim položajem Iskre, jim orisal Iskrino poslovanje v letošnjem letu, jih opozoril na likvidnostne težave ter na položaj posameznih delovnih organizacij, dolgo časa pa se je zadržal tudi pri investicijah. V oceni celotnega položaja Iskre je direktor Škopac poudaril, da je sedanja situacija izredna težavna, vendar ne tako, daje ne bi mogli rešiti z lastnimi močmi, pogoj za vse pa je, da začnejo v Jugoslaviji končno le veljati ekonomske zakonitosti. »Letos ekonomskih ukrepov nismo čutili, pa naj bo to pri tečaju dinarja, izvoznih spodbudah, itd.,« je poudaril Fabio Škopac.
Kot že rečeno, je mladinke in mladince iz Iskre Commerce obiskal tudi njihov glavni direktor Janez Vipotnik. Uvodoma je spregovoril o organizacijskih spremembah v Iskri ter pri tem poudaril, da samo te spremembe pa najsi bo v Iskri ali sami Iskri Commerce ne bodo dale željenih rezultatov brez vsebinskih sprememb. Dotaknil se je tudi prodajnih prizadevanj Iskre Commerce in pri tem opozoril na velikansko razdropljenost trženja. Mladi so tako npr. zvedeli podatek, da Iskra izvaža v preko 70 držav.
Direktor Vipotnik je spregovoril tudi o uvedbi komercialnega inženiringa v Iskri Commerce, saj se je ta kolektiv pridružil v Iskri Commerce po proizvodnji in trženju sistemov. Velik poudarek je dal tudi pomenu Iskrine mreže proizvodnih in tržnih enot v tujini. Pri tem je podčrtal premajhno finančno moč teh enot. Prav Iskrina INC mreža se je v letošnjem letu izredno izkazala, precej tudi zaradi jugoslovanske devizne politike in plačevanja v tujini.
V poznejši obširni razpravi so mladi svojega direktorja spraševali predvsem o možnostih dopolnilnega izobraževanja, pa o službenih potovanjih, ko s'o menili, da nekateri ta potovanja izkoriščajo za pridobivanje dodatnega dohodka, beseda je nanesla tudi na nelojalno konkurenco in razumljivo, na delo mladih v tem kolektivu.
Kot že rečeno, je mlade udeležence pozdravil tudi predsednik sindikata Iskre Comme. ve Jani Šavs. Kot eden prvih organizatorjev teh srečanj mladih, jih je pozval, naj skrbijo, da bodo ta srečanja tudi v prihodnje dosegala svoj namen in se približala kakovosti izpred let. Opisal jim je tudi vlogo sindikata ter se zavzel za boljše
sodelovanje med obema družbe-nopolitičnema organizacijama.
V popoldanskem delu srečanja mladih je o ekološki problematiki spregovoril Marijan Štravs iz Invest servisa, ki je odgovoren za projekt »Vpeljava sistema varstva okolja v SOZD Iskra«.
Mnogo pozornosti je namenil prav nedavnim ekološkim nesrečam v Iskri. Tudi po njegovem referatu se je razvila živahna razprava, v okviru katere so se mladi zanimali za številna ekološka vprašanja. Med drugim je tako beseda stekla o 4. ljubljanskem samoprispevku za reševanje ekološke problematike.
Zadnji dan ^srečanja, to je v nedeljo, 26. oKtobra, je bila na dnevnem redu mladinska problematika. Razprava je pokazala na številne probleme. Naj jih nekaj naštejemo: mladi so menili, da mora SMIC ostati trajna oblika dela mladih v IC, predsedstvo KS ZSM IC pa mora biti odgovorno za številnejšo udeležbo na srečanjih, izdelati pa mora tudi pravilnik glede same udeležbe. Prav zadnja srečanja so namreč dokazala, dasi nekateri vse skupaj predstavljajo bolj kot prijeten oddih. Nekaj pripomb se je nanašalo tudi na tematiko, ki naj bi jo obravnavali mladi na teh delovnih dogovorih. Zlasti siželijoveč mladinske problematike, prevladalo pa je tudi prepričanje, da bi moralo biti tradicionalno srečanje mladih dejansko nagrada za vseletno uspešno delo v mladinski organizaciji.
Seveda bomo o 13. SMIC v našem tedniku še poročali. Že v prihodnji številki bomo objavili več intervjujev, ki smo jih imeli z mladimi udeleženci o samem srečanju pa tudi o tem, kaj mislijo o delu mladi v IC.
Lado Drobež
_____________________Iskra Commerce
Konferenca direktorjev Iskrinih
Prodajne naloge v letu 1987 in obveznosti do konca tega leta so bile v središču pozornosti nedavne redne jesenske seje direktorjev Iskrinih predstavništev v Jugoslaviji.
Po nedavni seji koordinacijskega odbora za izvajanje samoupravnega sporazuma o poslovnem sodelovanju med Iskro in večjimi jugoslovanskimi trgovinskimi organizacijami, je bila tudi redna jesenska seja direktorjev Iskrinih filial, namenjena rezultatom dogovora s te seje. V središču pozornosti so bili torej prodajni pogoji za prihodnje leto in prodajni kanali ter seveda
planske obveznosti. Iskrin prodajni načrt na jugoslovanskem tržišču za prihodnje leto v višini 400 milijard dinarjev so razdelili na dveskupini: ena je prodaja neposrednim kupcem, gre torej za investicijsko opremo in izdelke prve vgradnje, druga pa je t.im. trgovsko blago in ga na jugoslovanskem tržišču prodajajo trgovske organizacije. Od omenjenih400 milijard dinarjev je tega trgovskega
blaga približno 154 milijard dinarjev, od te vsote pa bodo t.im. sasovci razpolagali nekako z dvema tretjinama, preostalo tretjino pa bo na domačem tržišču prodajala Iskrina lastna trgovska mreža.
V središču pozornosti seje je bila tudi nova zakonodaja, ki bo začela veljati s 1. januarjem prihodnjega leta. Gre za zakon osamoenem posredniku vvele
in malo prometu. Ta zakon bo povzročil določeno prestrukturiranje prometnih organizacij in torej tudi določene spremembe prodajnih kanalov. Na seji so razpravljale! poudarili, da mora biti Iskra zdaj v prehodnem obdobju izredno pozorna, da se v postopku prestrukturiranja tržišča ne bi pretrgala prodajna veriga Iskrinih izdelkov in bi tako lahko določen del Jugoslavije ostal brez našega blaga.
Kritično so spregovorili tudi o intervencijskem uvozu zveznega izvršnega sveta določe-
Prihodnje leto bomo prodali doma predvidoma za 40
V Ljubljani je bila te dni seja koordinacijskega odbora, ki je zadolžen za izvajanje samoupravnega sporazuma o poslovnem sodelovanju med Iskro in večjimi jugoslovanskimi trgovinskimi organizacijami. Odbor je izredno ugodno ocenil to sodelovanje ter rešil nekaj vprašanj, ki so se nanašala pretežno na plačilne pogoje za prihodnje
leto. Iskra bo predvidoma v letu 1987 prodala na jugoslovanskem tržišču za 400 milijard dinarjev izdelkov, od tega za 154 milijard prek trgovskih organizacij.
Minuli teden je bila v Ljubljani že tretja seja koordinacijskega odbora v novi sestavi, to je odbora, ki je zadolžen za izvajanje sporazuma o poslovnem sodelovanju med Iskro in jugoslovanskimi trgovinskimi organizacijami. Odbor sestavljajo predstav-
niki trgovine in Iskrinih delovnih organizacij, oboji pa imajo v njem po dvanajst delegatov. Naj še povemo, da ima odbor za svoje boljše delovanje organizirane t.im. svete blagovnih skupin, ki pripravljajo zanj predloge.
Največ pozornosti so na tokratnem zasedanju odbora namenili plačilnim pogojem za prihodnje leto. paZprava se je osredotočila predvsem v pobudo delegatov jugoslovanskih trgovinskih organizacij, da bi Iskra sedanje plašilne roke podaljšala za pet dni. Na te zahteve Iskra ni mogla pristati, saj se sama
srečuje s problemom zagotavljanja tekoče likvidnosti.
Iskrino obrazložitev, ki jo je podal pomočnik direktorja Iskre Commerce za domači trg Jože Cvar, so delegati trgovinskih organizacij sprejeli z razumevanjem ter se odločili, da ostanejo v prihodnjem letu enaki plačilni pogoji, kot veljajo že tri leta.
Veliko je bilo na zasedanju govora tudi o novi zakonodaji, ki se nanaša na posredniške omejitve pri prodaji na debelo, ko zakon predvideva samo enega posrednika. Vsekakor problem ni enostaven in Iskra se je zato obrnila tudi na Komite za sploš-
Z zasedanja koordinacijskega odbora v Ljubljani (Foto: LD)
! ■
1

Predstavništev v Jugoslaviji
nih izdelkov široke porabe. Prav ta uvoz lahko povzroči zastoje v prodaji naših izdelkov in pa čezmerno povečevanje zalog. Na zasedanju so si zastavili tudi nalogo, da morajo biti do srede decembra sklenjeni vsi dogovori s podpisniki samoupravnega sporazuma o poslovnem sodelovanju med Iskro in jugoslovanskimi trgovinskimi organizacijami, opozorili pa so tudi na težak likvidnostni položaj ter si v zvezi s tem postavili več nalog na področju izterjave že zapadlih dolgov.
Lado Drobež
Milijard dinarjev
ne gospodarske zadeve pri slovenskem izvršnem svetu in tudi na sekretariat za tržišče in splošne gospodarske zadeve pri zveznem izvršnem svetu.
Sejo je vodil predsednik odbora Miodrag Popovič iz Beograd Elektro.
L. D.
Prejeli smo:
Neodgovorno blatenje direktorjev v časopisu DELO
Časopis Delo je v odmevni rubriki »PA ŠE TO«
dne 20. 10. 1986 objavil:
»POTREBA: FESTIVAL ZA TEPCE, ITD. — Na različnih zveznih in drugih tekmovanjih za mlade, najboljše matematike, denimo, sedijo po novem v prvih vrstah, poleg očkov in mam, tudi diplomatski predstavniki, predvsem iz razvitih držav. Snubijo naše mlade talente. Na teh tekmovanjih pa ni videti prav nobenega našega direktorja, uslužbenca sisov za zaposlovanje... Ne zato, ker so nespametni, prav nasprotno. Pojavili bi se, če bi ga le imeli, na festivalu bedakov, tepcev in neumnežev, nevednežev In lenuhov, priUzovaicev In vohljačev in se stepli za najbolj uspešne med naštetimi. Potrebujejo pač le ljudi, po svoji podobi, oz. take, ki jih ne morejo ogroziti, piše Joža Vlahovič v Vjesniku.«
Uredništvu Dela se Je zdelo pomembno objaviti ta prispevek v časopisu, da oblati tudi direktorje slovenskega združenega dela, ker premalo Slovencev bere Vjesnik. Ne razpolagam s podatki, kdo organizira in podpira tekmovanja mladih strokovnjakov v drugih republikah in pokrajinah. Za Slove-
nijo lahko trdim, da so takšna tekmovanja organizirana v večini primerov pod pokroviteljstvom organizacij združenega dela, ker druge Inštitucije za kaj takšnega sredstev ne namenjajo, šole in strokovna društva, ki pa takšna tekmovanja organizirajo pa sama nimajo zadostnih sredstev. Uredništvo Dela je prezrlo dolgoletne nagrade Krke za srednješolce in Iskrine nagrade za študente, prav tako je novinarje obšla vest, da je zmagovalec republiškega tekmovanja mladih fizikov, ki je bilo letos v Kranju, prejel poleg praktične nagrade tudi štipendijo za študij na fakulteti.
če je bil članek v Delu ponatisnjen z namenom zavajanja javnosti, potem je uspel.
Festival za tepce pa naj organizira kar Vjesnik s pomočjo časopisnih hiš, ki publicirajo njegove članke, in to pod geslom »KAKRŠNI UDELEŽENCI, TAKŠNI ORGANIZATORJI«.
Nace Pavlin
predsednik komisije za podeljevanje magistrskih in diplomskih nalog v SOZD ISKRA
|
I
I
Pogodba s poljsko Unitro za prihodnje leto
Letošnja menjava med Iskro in poljsko Unitro bo dosegla približno 14 mi-
lijonov ameriških dolarjev, torej 7 milijonov v vsako smer. Pravkar podpisana
pogodba za prihodnje leto predvideva za nekaj manj kot 18 milijonov dolarjev
menjave.
Glavna direktorja poljske Unitre Jan Brukszo in Iskre Commerce Janez Vipotnik sta skupaj z direktorji posameznih tovarn v' okviru obeh firm podpisala pogodbo o menjavi med poljsko Unitro in Iskro v prihodnjem letu. Sodelovanje z Unitro poteka v okviru dveh kooperacijskih pogodb, z Iskrine strani pa uspešno sodelujejo s to poljsko firmo trboveljski Polprevodniki, šentjernejski HIPOT in Upori, Elementi kot celota, TV Pržan ter Orodjarna iz Avtomatike.
Letošnja pogodba je predvidevala menjavo v vsako smer v višini nekaj nad 6,4 milijone dolarjev.
Med letom so specifikacije pogodbe nekoliko spremenili, tako da je zdaj sklenjeno za okoli 7 milijonov dolarjev prometa v vsako smer. Ta vsota bo prihodnje leto višja od letos planirane za skoraj 38%, saj predvideva pogodba menjavo v vsako smer v višini 8.833.000 ameriških dolarjev.
Od te vsote bo znašal delež trboveljskih Polprevodnikov 3,1 milijona dolarjev, TV Pržana 2,5 milijona dolarjev, Orodjarne 2,1 milijona dolarjev in tovarn, ki delujejo v okviru Elementov nekaj nad milijon dolarjev.
L. D.
Comme° ° ™en^W ^pr/hodn/em letu med poljsko Unitro In Iskro sta podpisala glavna direktorja Unitre In Iskre
Iskra Avtomatika
Predstavniki družbenopolitičnih smosti in SOZD Iskra podprli Program organizacijskih spremen#! Avtomatiki
Na pobudo vodstva delovne organizacije Avtomatika in predsednika skupščine občine Ljubljana-Šiška, Rada Roterja, je bil v sredo 22. oktobra sklican sestanek predstavnikov skupščin občin Ljubljana-Šiška in Bežigrad, Grosuplje, Slovenska Bistrica in Novo mesto — torej vseh tistih, v katerih ima vodstvo delovne organizacije svoj sedež, oz. locirane temeljne organizacije. S strani SOZD Iskra sta se sestanka udeležila tudi člana KPO, Pavle Gantar in Ivo Banič. Delovno srečanje je bilo namenjeno širši družbeno-politični verifikaciji, oz. seznanitvi s programom izboljšanja poslovanja, vključno s spremembami v organiziranju Avtomatike in SOZD Iskra.
Po uvodnem pozdravu je glavni direktor delovne organizacije, Rudi Pirc predstavil Avtomatiko, pri čemer je bistveni poudarek v okviru rezultatov poslovanja namenil izvoznim usmeritvam in ciljem, ki se bodo ob zaključku letošnjega poslovnega leta odražali na realizaciji cca 35 mio dolarjev izvoza. Dosežene rezultate je povezal tudi na planirani izvoz v tekočem srednjeročnem obdobju, ko naj bi v zadnjem letu dosegli 120 mio dolarjev izvoza, od tega polovico na konvertibilno področje. Takšni usmeritvi je bila v zadnjem obdobju posvečena ogromna skrb, poglobljene programske analize in odločitve o vlaganju v razvoj, opremo in zlasti v kadre. Obilica programov s področja avtomatizacije procesov v industriji, energetiki,
elektroniki, transportu in zaščiti, narekuje čiščenje teh programov, to je opuščanje nerentabilnih ter za izvoz nezanimivih ter pospešeno vlaganje v razvoj in s tem vznanje. Poleg tega pa tudi prilagajanje organizacije navedenim ciljem. To spoznanje, da mora organizacija slediti razvojnim, tržnim in tehnološkim ciljem, se je v 1984. letu rezultiralo v izdelanih analizah zunanjih institucij, ki so jasno pokazale, da obstoječa organiziranost zavira nadaljnji razvoj in učinkovitost v poslovanju delovne organizacije kot celote. Zato je razumljivo, da predloženi program ni rezultat pavšalnih ocen, temveč pozitivnih izkušenj v načinu dela in koordinaciji delovnega procesa, ki je bil v lanskem letu uveden s t.im. programsko-proizvodnimi ver-
tikalami. Le-te se kot delovno-koordinacijske enote ne končajo z mejami TOZD, temveč s programsko, tržno in proizvodno funkcijo povezujejo dele delovnega procesa v učinkovito celoto, z jasno določenimi pristojnostmi in odgovornostjo. Te celote bodo po predvidevanjih naše nove delovne organizacije, v okviru katerih bodo organizirane tudi TOZD, ali pa bodo povezane v enotnem delovnem procesu. Kot je iz priložene sheme, ki jo je v nadaljevanju obrazložil glavni direktor Avtomatike, razvidno, bodo te delovne organizacije na višji ravni organiziranosti še zadovoljevale nekatere interese, vendar ne vsiljeno od zgoraj navzdol, temveč v odvisnosti od potreb delovnega procesa, pogojev gospodarjenja in strokovnih podlag. Jože Godec,
I /
namestnik glavnega direktorja je pri tem še posebno poudaril, da naš cilj ni postaviti novo organiziranost Avtomatike za danes, temveč za vnaprej, za srednjeročno, oz. dolgoročno obdobje. Pri tem pa se mora Avtomatika, kot je bilo razvidno iz nadaljnje razprave,
vključiti v reintegracijski proces SOZD Iskra kot celote in kar je še posebno pomembno, prek družbeno-političnih skupnosti, ki vključujejo sedež delovne organizacije, oz. TOZD doseči pogoje za realizacijo zastavljenih ciljev.
Stališča, SOZD Iskra, ki sta jih podala člana KPO Pavle Gantar in Ivo Banič, v kratkem zajemajo naslednje: SOZD Iskra podpira stališča in usmeritve Avtomatike. Tako kot Avtomatiko je potrebno koncipirati tudi celotno Iskro in sicer po principu poslovno-tehnolo-škega sistema, ki bo sposoben doseči planirano vrednost izvoza, akumulacijo in ostale planske postavke. Takšna usmeritev pa v prvi vrsti zahteva očiščenje programov, izdelavo selekcije na podlagi ekonom-
skih parametrov.
V SOZD so že elaborirani predlogi 'nove organiziranosti po načelu programskih skupnosti, podobno kot v Avtomatiki, kar v nadaljevanju pomeni, da Avtomatika s svojim konceptom potrjuje pravilnost pristopa.
Pri tem je bilo še posebno rečeno, da bo realizacija programa v veliki meri odvisna od pogojev gospodarjenja, zlasti od sistema ekonomskih odnosov s tujino in predvidenih sprememb v ZZD. Iskra je že dala komisiji za spremljanje uresničevanja ZZD predloge, oz. pripombe k Tezam za spremembe, po katerih naj bi zakonodajalec predvidel med DO in SOZD še vmesno obliko organiziranosti, ki bi imela lastnost pravne osebe.
če bi bil ta predlog akceptiran, za predvidene spremembe ne bi bilo ovir. Iz tega izhaja tudi stališče poslovodnega kolegija SOZD in sicer, da se z vsemi spremembami v organiziranju delovnih organizacij počaka, dokler ne bodo znani predlogi sistemskih zakonov in izdelane strokovne analize in predlogi SOZD Iskra.
Na podlagi obrazložitve programa in razgovora, v katerem so bile posredovane dodatne informacije, oz. pojasnila, so predstavniki družbeno-političnih skupnosti in SOZD Iskra podali naslednja mnenja, ki jih rezimirajo v naslednjem zaključku:
Program Avtomatike predstavlja realno osnovo organizacijskih sprememb, ki bodo prispevale k večji učinkovitosti
Uspela demons^k industrijskega programabilnega krmilnika iPK—21
pri poslovanju, s tem, da ga je potrebno še strokovno dodelati in podkrepiti z ustreznimi analizami in elaborati, kar je v samem programu tudi navedeno. Torej ga kot takega tudi podpirajo, hkrati pa so predstavniki družbeno-političnih skupnosti izrazili željo, da se v pisni obliki seznanijo tudi s predlogom reorganizacijskih sprememb v SOZD Iskra, ki bo vključeval predloge in poglede Avtomatike. Pisna gradiva SOZD Iskra in dopolnjeno gradivo Avtomatike jim bo namreč v nadaljevanju služila za dokončno oceno o utemeljenosti predlogov, za nadaljne angažiranje, oz. podporo pri izvajanju predvidenih sprememb in za seznanitev nazborihzdružene-ga dela občinskih skupnosti.
Š. D.
V letošnjem letu bo delovna organizacija Iskra Avtomatika po pogodbi s partnerji iz Sovjetske zveze dobavila 27 kompletov programabilnih krmilnikov IRK 21 v različnih konfiguracijah, v vrednosti 1.182.045 dolarjev. Pogodba ima dva dobavitelja, Iskro Avtomatiko, oz. njeno TOZD Avtomatske in varilne naprave ter delovno organizacijo Kibernetika. Odgovorni nosilec za fina-lizacijo pogodbe je TOZD Avtomatske in varilne naprave. Dohodek finalizacije se deli na oba dobavitelja po udeležbi na dobavah, po zaključku dobave. Pri dobavah sodeluje z manjšim deležem tudi novomeška TOZD Energetska elektronika z dobavo napajalnih enot.
Krmilnik, ki je modularno grajen, potrebuje za programiranje uporabniških programatorjev programirano napravo. Programirana naprava je zasnovana na osnovi osebnega računalnika IBM s čimer
so izkoriščene vse prednosti uporabe takih računalnikov tudi v druge namene. V ta namen je razvita ustrezna programska oprema, ki omogoča delo z računalnikom, kot Programirano napravo za krmilnik iPK-21. Programska oprema omogoča delo z ekranom, disketnimi enotami, tipkovnico ter tiskalnikom. S tem, da je programska oprema razvita za IBM kompatibilen PC, je omogočeno, da up-
orabnik programira krmilnik na računalniku, ki ga uporablja tudi za druge aplikacije v svojem tehnološkem procesu.
Takšna programirna naprava omogoča uporabniku komfortno delo, brez odvečnega učenja na osnovi menuja, ki ga vodi skozi funkcije naprave.
Razvite aplikativne programe se prek serijske komunikacije prenese ter vpiše v pomnilno enoto kr-
milnika s pomočjo EPROM progra-matorja, ki je sestavni del progra-mirne naprave. Za arhiviranje je možno te programe tudi izpisati na papir s tiskalnikom, ki je priključen na samo programirno napravo.
Razvoj navedene programske opreme je tekel v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani. Po pogodbi je bila programska oprema predana 20. oktobra letošnjega leta in demonstrirana na
prvem krmilniku za Sovjetsko zvezo. Demonstracija je zelo uspela tako, da je prva faza pogodbe uspešno zaključena in predana v uporabo delovni organizaciji Avtomatika. Nadaljne delo med Fakulteto za elektrotehniko in Avtomatiko bo potekalo na dodelavi že razvitih programov in razvojev novih verzij.
Jože GREGORČIČ
6. stran
št. 38., 3. november 1986
št. 38., 3. november 1986
stran 7
Iskra Servis
Novi vodja servisa na Reki
Po skoraj tridesetih letih vodenja Iskrinega servisa na Reki bo konec leta odšel v pokoj Milan Pantelič. Reški servis je, tudi po njegovi zaslugi, zdaj med najboljšimi v Jugoslaviji, to potrjuje tudi podatek, da so že približno 15. oktobra izpolnili letni načrt za leto 1986.
Zaradi odhoda v pokoj so imenovali že novega vodjo servisa, in sicer ing. elektrotehnike Iva Canjugo. Milan Pantelič je zdaj strokovni sodelavec in vpeljuje novega vodjo v delo serviserjev.
Ing. Ivo Canjuga je prišel v Iskro iz reške PTT organizacije, točneje iz njene temeljne organizacije Telekomunikacijski center, kjer je bil vodja oddelka za terminalne telefonske naprave in aparate. Novi vodja Iskrinih reških serviserjev je bil zadnjih sedem let tudi predavatelj v Centru za usmerjeno izobraževanje elektrotehniških kadrov.
Seveda nas je zanimalo, zakaj seje odločil za prihod v Iskro. Tole nam je povedal:
»Že vrsto let. sem vedel, da je Iskrin servis na Reki med najbolj urejenimi tovrstnimi kolektivi
pri nas, v Iskro pa me je pritegnilo tudi to, da imajo serviserji urejeno nagrajevanja po delu v obliki stimulacij in osebne ocene.
Prvi vtisi so
kar ugodni, delo je takšno, kakršnega si želim, je dinamično^ in probleme hitro rešujemo. Več pozornosti pa bomo morali nameniti servisiranju profesionalnih naprav, pri tem mislim tudi na telekomunikacije, najmanj pa so mi v Iskrinem servisu na Reki všeč prostori, mislim na sedanje prostore, saj bomo že nekako čez pol leta, bojim pa se, da šele čez leto dni dobili nove
Poročali smo, da je bil te dni na obisku v Sloveniji sultan malezijske države Perak Azlan Mu-hibbudin Shah. V naši republiki je bil dva dni tudi gost SOZD Iskra. Med drugim si je malezijski sultan ogledal Iskrino tovarno števcev v Kranju, sprejeli pa so ga tudi direktor Kibernetike Peter Kobal, direktor tovarne števcev Vlado Stritih in Samo Sonnenvvald iz Iskre Commerce. Prvi dan obiska je uglednega gosta sprejel tudi predsednik KPO SOZD Iskra Franc Šifkovič.
Iskra je minuli teden podpisala _ alžirsko firmo ENIE pogodbo o dobavah televizijskih setov v prihodnjem letu. Gre za 85.000 setov za črnobele televizorje z diagonalo ekrana 44 cm. Vrednost pogodbe je 2,8 milijona dolarjev.
Iskra sodelujez ENI E od leta 1981 .Lani je Iskra prodala alžirskemu partnerju za nekaj več kot 4 milijone dolarjev. Čeprav se količina setov povečuje pa vrednost počasi upada, saj je ENIE že osvojila proizvodnjo slikovnih cevi in kanalnikov.
Prav zdaj potekajo z ENIE pogovori o razširitvi sodelovanja tudi na področje elementov. Največje možnosti za prenos tehnologije so pri kondenzatorjih in potenciometrih, morda tudi pri programu radijskih zvez. Odločitev osodelova-nju na področju kondenzatorjev in potencimetrov bo znana že do konca tega leta, za radijske zveze pa prihodnje leto.
Pogodbo o dobavah televizijskih sestavnih delov v prihodnjem letu sta podpisala direktor tovarne ENIE v Blidi Mohamed Amrani in glavni direktor Iskre Commerce Janez Vipotnik, slavnosti ob podpisu pa so se udeležili še komercialni direktor ENIE Naureddine Hamuda, direktor TV Pržan Jurij Butina, komercialni direktor TV Pržan Milan Demšar, koordinator za široko pdtrošnjo v Iskri Commerce Miro Krek in Aleš Sussinger iz TV Pržan.	LD
nnns—s—m
■m
Iskra Kondenzatorji
Letošnjih devet mesecev
Tako kot za večino drugih delovnih organizacij, je tudi za semiško Iskro značilno, da je v devetih mesecih poslovala pod močnim vplivom jugoslovanskih gospodarskih razmer. Te pa so obremenjene z nekaterimi izrazito negativnimi tokovi. Vsekakor pa moramo vzroke za ne preveč dobro devetmesečno poslovanje semiških Kondenzatorjev iskati tudi v poslovanju in gospodarjenju same tovarne.
Nedvomno lahko negativne tokove v gospodarstvu, ki se tudi posamično odražajo, iščemo v visoki inflaciji, ki zavira učinkovitejše poslovanje, v padanju 'akumulacijske in reprodukcijske sposobnosti gospodarstva pa v negativnih zunanjetrgovinskih gibanjih in nenehnem zmanjševanju porasta industrijske proizvodnje.
Ob teh in še drugih značilnostih pa niso zanemarljive tudi neprestane spremembe zakonodaje, ko gospodarstvo ne more več poslovati na podlagi dolgoročno poznanih pogojev.
Ob teh splošnoznanih pogojih pa poglejmo le nekatera področja devetmesečnega poslovanja semiških Kondenzatorjev. V primerjavi z enakim obdobjem lani so uspeli povečati proizvodnjo za osem odstotkov, TOZD Energetski kondenzatorji celo za 45%. Letni proizvodni plan so ta-
ko realizirali 68%. Toda kljub povečanju obsega proizvodnje v devetih mesecih v delovni organizaciji niso zadovoljni, saj je v TOZD Elektronski kondenzatorji proizvodnja padla za osemnajst odstotkov, v TOZD Elementi za odpravo motenj pa za štiri odstotke.
Semiška Iskra je v devetih mesecih letošnjega leta povečali vrednost prodanega blaga za 74%. Toda povečanje prodajnih vrednosti blaga ne zadostuje za pokritje stroškov, ki so nastali pri poslovanju, ne da bi okrnili akumulacijo, saj so v osmih mesecih zabeležili skoraj 89% inflacijo.
Pa poglejmo še izvozno-uvoz-ni položaj Kondenzatorjev. V obdobju od januarja do septembra so izvolili blaga za štiri milijone dolarjev in je tako vrednost izvoženega blaga v primerjavi z enakim lanskim
obdobjem nižja za deset odstotkov. Sicer je pa konvertibilni izvoz večji za 21%, klirinški pa je dosegel le 52% lanskega. Ob tem moramo nedvomno omeniti TOZD Energetski kondenzatorji, ki je povečala izvoz za 287% v primerjavi z enakim lanskih obdobjem.
Glede uvoza semiške Iskre pa lahko povemo, da so realizirali le 70 odstotkov uvoza doseženega v lanskih devetih mesecih in tako realizirali letni plan v višini 65%. Padec vrednosti uvoženega blaga pomeni tudi izboljšanje pokritja uvoza z izvozom, saj so v letošnjem tričetrtletju za dolar uvoza izvozili za 118 dolarjev blaga, lani pa le za 114.
Pozitivna gibanja so semiški Iskraši zabeležili tudi na investicijskem področju, saj so v prvem tričetrtletju investirali 110 mi-Ijard, to pa kaže na naraščanje naložb.
Celotno poslovanje DO bodo ocenili delegati na delavskih svetih, ki bodo konec tedna.
V2
I_____________________Iskra Elementi -
Nov obrat Iskre v Suhi
Prebivalcem naselij s hribovitih, skalnatih področij Suhe krajine ne bo več treba iskati dela v oddaljenih industrijskih središčih. V torek, 28. oktobra so se uresničile dolgoletne želje povojnih generacij, saj so dočakali otvoritev proizvodnega obrata. Temeljna organizacija Iskre Elementi, KEKO iz Žužemberka ki je že od leta 1960 pomemben nosilec razvoja v Suhi krajini, se je odločila da del svojega proizvodnega programa prenese v Žvirče.
Gradbeno podjetje Gradbenik iz Žužemberka je v rekordnem času treh mesecev temeljito prenovilo poslopje Kmetijske zadruge »Krke«, s prostovoljnim deiom pa so priskočili na pomoč tudi krajani.
Sama proizvodna hala meri 150 m2, ob njej pa je urejen še sanitarni del, kurilnica in kompresorska postaja. V stavbi je še bife, kjer bo na voljo topli obrok za zaposlene.
V novem obratu v Žvirčah bo 50 zaposlenih v dveh izmenah izdelovalo elektromagnete in štarterje za fluorescenco. To je del programa elektromagnetskih sklopov, za katerega v matični TOZD vŽužembe-rku že zmanjkuje prostora in zmogljivosti, posebno še, ker tam prevzemajo zahtevnejše elektronske programe.
Že na dan otvoritve je v Žvirčah stekel redni proizvodni proces, saj so se delavke že ves mesec prej v Žužemberku priučevale in seznanjale z vsemi tehnološkimi operacijami. Zaenkrat bo prevladovalo ročno delo, ki pa je dobra osnova, da se delavci brez industrijske tradicije naučijo osnovnih tehnoloških prijemov. Za pozneje so že predvidene možnosti za preselitev zahtevnejše elektronske proizvodnje na sodobni opremi in tudi širitev prostorov, posebno, če se bodo v prihodnjih letih izboljšali infrastrukturni pogoji, če bo dovolj naravnega prirastka delovne sile in seveda, če bo ekonomska uspešnost to omogočala.
Vrednost dosedanjih vlaganj znaša 3,6 mili jonor dinarjev, od tega je 30 milijonov občinskih sredstev, po 3 milijone pa sta prispevali Kmetijska zadruga »Krka« in temeljna organizacija KEKO iz Žužemberka.
Najpomembnejši delež — program, tehnologijo in opremo je vložila Iskra iz Žužemberka in s tem seveda prevzela vso nadaljnjo skrb za razvoj, program, priučevanje in ne nazadnje za socialno varnost zaposlenih.
Množična udeležba na slavnosti ob otvoritvi je pričala o navdušenju, s katerim so krajani in okoličani pozdravili dolgo pričakovano pridobitev. Pripravili so bogat in obširen kulturni program, v katerem so sodelovali: recitatorji, instrumentalisti, plesna skupina najmlajših, pevski zbor, vokalno instrumentalna skupina in godba na pihala.
Pomen novega obrata pa so v svojih govorih z različnih vidikov osvetlili: tajnik KS Hinje Tone Škufca, direktor TOZD KEKO Dušan Lavrič in predsednik SOB Novo mesto Boštjan Kovačič, ki je objekt uradno predal namenu.
IS.
Govor tajnika krajevne skupnosti Hinje Toneta Škufce:
V veliko zadovoljstvo mi je, da lahko ob tem slavnostnem trenutku, ko v naši KS prvikrat v njeni zgodovini odpiramo gospodarski obrat, ki naj pomeni v spodbudo za hitrejši in v bodoče učinkovitejši razcvet naših krajev in življenja v njih, vas vse skupaj najlepše podz-r avl jam. Pozdra vi jam vas tudi v imenu organov KS, DPO, društev in krajanov, ki danes praznujemo občinski praznik, tudi «01 del svojih skupnih uspehov. Še posebej pozdravljam predstavnike republike,
občine Novo mesto, delegate in delavce Iskre TOZD Žužemberk in še posebej borce in aktiviste NOB.
Prebivalci Suha krajine, še posebno z območja naše KS, so stoletja bedno životarili na tem koščku slovenske zemlje, proti koncu prejšnjega stoletja in v tem stoletju, jih je nemalo odšlo s trebuhom za kruhom v tuji svet. Po osvoboditvi pa so se odtod izseljevali in iskali zaposlitev v Ljubljani, Kranju, Jesenicah in drugod. Skrajni čas je torej bil, da prihajamo danes do svojega prvega industrijskega obrata, ki naj bo znanilec boljšegaživljenja in novih tovrstnih kapacitet. To je tudi osnovni pogoj, da se tu življenje ustali, razvija in, da se ta del Suhe krajine brez sramu in predsodkov enakopravno vključi v nadaljnji razvoj naše ožje in širše družbene skupnosti.
Tako se je pričelo uresničevati tisto, kar je leta 1974 napovedoval tednik ITD pod naslovom »REŠITEV ZA SUHO KRAJINO JE DELO DOMA«. Ob presenečenju, da seje pri nas le začelo premikati, je tudi razumljiv naslov pred 14 dnevi objavljenega članka v DL z naslovom: KAR NE MOREJO VERJETI. Danes verjamemo in, da bo nam vsem še bolj jasno zakaj je realni klic po napredku tukaj pri nas nujen, mi dovolite samo nekaj podatkov ilustracijo in razmišljanje:
V11 naseljih naše KS živiIeše900 prebivalcev, 274 gospodinjstev, otrok do 15 leta je 137, starih nad65 let je 165 občanov, zapuščenih hiš je 27, gospodinjstev samo z enim članom je kar 56, z dvema članoma 46, odskupnegaštevilaprebivalcev je 223 zaposlenih, na področju KS jih je samo 30 občanov, medtem ko se jih 193 dnevno, ali tedensko vozi na delo tudi do 65 km daleč v druge kraje: Ljubljana, Videm, Kočevje, Novo mesto, Stražo in še kam drugam. Prebivalstvo iz dneva v dan iz leta v leto nenehno strahoviti pada, saj jih je bilo pred nekaj leti še 1260, šolskih otrok tudi preko 200, sedaj jih je le še 75 in v mali šoli 15 otrok. Elektriko in vodovod imamo, cestne povezave zelo slabe, makadamske. ozke in slabo vzdrževane ceste, od leta 1984 do danes smo imeli asfalt le skozi naselje Prevole, od danes dalje pa še skozi naselje Žvirče in na HribpriHinjah, avtobusnih povezav z matično občino Novo mesto sploh nimamo, telefonske povezave komaj omembe vredne, saj imamo poleg pošte Hinje le 4 telefonske priključke. Še in še bi lahko našteval, ali naj bo dovolj.
Vsi, ki smo spremljali usposobitev tega industrijskega obrata tu v Žvirčah lahko z vso gotovostjo zatrdimo, da niso naši krajani prav nič
manj navdušeni, kot za napredek in samoupravni socializem, kot delavci v drugih predelih naše domovine. Zagnanost pri delu je bila tolikšna, da se je delovni zagon podaljšal tudi v pozne večerne ure. Pri tem je treba dati tudi vse priznanje delavcem in strokovnjakom, gradbenikom in drugim, ki so v zadnjih mesecih skupaj z nami uspeli prenoviti in opremiti ta obrat. S tem se je poplačal tudi trud krajanov vasi Žvirče, ki so pred nekaj leti pomagali zgraditi te prostore, ki jih danes izročamo za nas najboljšemu namenu.
Tovarišice in tovariši, izredno smo zadovoljni z obratom, ki bo v dveh izmenah omogočil delo doma kar 60 delavcem in delavkam. Krajani KS Hinje smo trdno prepričani^ da bomo v bližnji prihodnosti priča otvoritvi še enega industrijskega obrata, lociranega v HINJAH, ki ga bo, tako je načrtovano tja postavila DO NOVOLES. S tem bizaposMina domačih tleh lepo število naših krajanov, tako zastavljen gospodarski razvoj naše KS, bo omogočil, da se bodo na tej zemlji v prihodnje bolj množično ustalile mlade družine, saj je žalostno spoznanje, daštevilo učencev na šoli iz leta v leto upada in da se zapirajo vrata domačijvdo-mala v vseh naseljih v naši KS.
Zato smo prepričani, da se z današnjim dnem postavljajo trdni temelji za poživitev življenja in dela tudi na naših Suhokranjskih tleh. Iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k tej delovnizmagivSu-hi krajini, s trdnim zaupanjem, da bomo kmalu slavnostno proslavljali v naši KS nove delovne zmage v korist naših prebivalcev in širše samoupravne socialistične družbene skupnosti Slovenije in Jugoslavije.
Govor Boštjana Kovačiča — predsednika Sob Novo mesto:
Z velikim zadovoljstvom danes otvarjamo obrat IskrevosrčjuSuhe krajine. Upravičeno lahko trdim, da je danes praznik Suhe krajine. V tem prijetnem delčku naše občine se odpira zametek razvoja tega kra-
Tone Škufca
krajini
ia in njegove okolice. Ze dolgo je zapisano, da je Suha krajina nerazvito področje naše občine. V preteklosti je bilo mnogih obljub z različnih strani, a vendar mislim, da je to eden temeljnih kamnov, ki bo začel graditi zgradbo razvoja tega dela Suhe krajine. Še vedno mi ostajajo v spominu besede kmeta, ki jih je izrekel ob zadnjem obisku na Žvirčah. »Kaj takega se po vojni na Žvirčah še ni zgodilo«. Ekstenzivni razvoj občine v preteklosti je obšel ta predel Suhe krajine. K temu je gotovo prispevala odmaknjenostin infrastrukturna neurejenost. Pa nekako smo sprejeli stanje v tem smislu, da se je suhokranjski človek vsakodnevno vozil na delo v Ljubljano, v Litostroj, v Novoles, Žužemberk inše nekateredrugeto-varne in kraje. Nikoli ni bilo dvoma o pridnosti suhokranjskega človeka. Poleg izgube časa na vožnji, trdega dela, ki ga je praviloma opravljal, je imel domaše kamnito kmetijo, ki terja veliko več dela in daje skromnejše rezultate. Pridnega suhokranjskega človeka je vedno spremljala tiha skromnost, katera je na nek način prispevala, da so šli tokovi industrijskega razvoja mimo teh krajev. Saj se je vendar suhokranjčan dokazoval predvsem s pridnostjo, ne pa z besedami in velikimi zahtevami.
Dejansko polpretekla zgodovina potrjuje, da so bili ti kraji sečišče mnogih zgodovinskih procesov. Zgodovina nas mora učiti, ne pa razdvajati.
Pogosto se je izgubljal čas in brezplodno razpravljalo s pogledom nazaj, namesto, da bi usmerili vse sile kraja in ljudi ter širšega prostora v razvoj za naprej, za dobrobit suhokranjskega človeka in za mlade generacije, ki so pognale korenine v teh krajih. Ti kraji želijo dobiti zaključeno podobo in ustrezne pogoje za življenje. Trdo delo, trda in kamnita suhokranjska zemlja odpira kraju nove perspektive. V dokumentih občine smo posebej izpostavljali razvoj Suhe krajine.
Skladen razvoj vseh delov občine; so predpogoj za celovito urejenost naše komune. Prepričan sem, da je lahko le skladna povezanost industrijskega obrata, krajevne skup-
Boštjan Kovačič
nosti, šole in vseh krajanov tisto jamstvo, ki bo zasejalo seme razvoja tega predela Suhe krajine.
K tej setvi je odločilno prispevala Iskra iz Žužemberka. Prav ta tovarna je v zadnjih letih delala odločilne razvojne prevrate v Suhi krajini, še posebej v Žužemberku. Prav tuše je potrdila prava formula povezaveto-varne ih krajevne skupnosti. Uspešen razvoj Iskre v Žužemberku je potegnil za sabo velike pridobitve v kraju, od trgovine, pošte in lekarne. Pa kljub temu vodstvo Iskre ni zaspalo na lovorikah doseženega. Odkrito moramo priznati, da so dojeli naš koncept razvoja Suhe krajine in z značilno operativnostjo vodstva v relativno kratkem času je pripeljalo skupaj s Kmetijsko zadrugo to današnjo delovno zmago v kraj Žvirče. Zato odkrita zahvala Iskri in njenemu vodstvu in to moram na tem mestu posebej podčrtati. Prav ta obrat v Žvirčah, ureditev ceste, trgovine, so gotovo zametki intenzivnejšega razvoja tega predela Suhe krajine. Krajan, delavec in kmet tega predela bo še z večjo vnemo in zagnanostjo prispeval k takšni podobi kraja, da bodo ljudje, predvsem pa mlada generacija želeli ostati v domačem kraju. Topa bo v primeru, če bo imela delo in ustrezne pogoje življenja. V tem vidim poslanstvo obrata na Žvirčah, da strnemo vse sile tega predela Suhe krajine za še hitrejši in skladnejši razvoj. Naj današnja otvoritev teh prostorov predstavlja vzor za hitrejši razvoj teh krajev in izziv, oz. pobudo ostalim delovnim organizacijam v občini, da vložek v te kraje ni noben poseben rizik, ampak investicija, ki se s pridnimi suhokranjski-mi rokami lahko obrestuje. Da znajo delati, ni potrebno posebej dokazovati.
Ob tem pa bo idilična podoba teh krajev dobivala novo kvaliteto,boljše ceste in drugo infrastrukturo. S tem so zagotovljeni vsaj osnovni pogoji, da ne bodo ti kraji ostali siva lisa v razvoju občine. Šezvečjo»ko-rajžo« pošiljamo naše otroke v šolo, katere imamo v Novem mestu, da bodo mladi z večjo odgovornostjo in z znanjem prevzeli breme razvoja teh krajev. Investicija v kadre, znanje ni bila nikoli vprašljiva.
Dušan Lavrič
Pridno in pametno delo, podkrepljeno z znanjem lahko dela odločilne razvojne prodore v Suhi krajini. Domač fant in dekle, ki imata ustrezno strokovnost sta tudi eden od pogojev, da vzor Iskre dobi posnemalce tudi v drugih delovnih organizacijah v občini.
Dragi krajani, delavci Iskre in kmetijske zadruge, ostali gostje, naj na koncu rečem: današnja slavnost je v programu praznovanja občine Novo mesto, predvsem pa je to praznik Suhe krajine.
Govor direktorja TOZD KEKO Dušan Lavrič
Posebno zadovoljstvo mi je, da lahko v imenu 35.000. članskega kolektiva Iskre in še posebno delavcev Iskre Žužemberk spregovorim ob današnjem prazniku občine Novo mesto in velikem prazniku krajanov KS Hinje in še posebno vaščanov Žvirč. Letošnji praznik ima za vse nas še poseben pomen, ker ne praznujemo le zgodovinskih dogodkov, temveč odpiramo novo perspektivo za prebivalstvo KS Hinje in vse Suhe krajine.
Po dolgoletnih velikih obljubah širše družbenopolitične skupnosti, delovnih organizacij kot so IMV, Novoles itd. je končno Iskra brez velikih in odvečnih besed in obljub realizirala tisto, kar so drugi obljubljali že vsa povojna leta. S tem Iskra znova izkazuje in izpolnjuje svojo usmeritev, ki temelji na policentričnem razvoju industrije na celotnem slovenskem pa tudi širšem prostoru. Ob taki usmeritvi so rastli proizvodni obratiod Bele kraji ne do Tolminskega, od Gorenjske do Kozjanskega. Se posebno močno je Iskra zastopana na širšem območju dolenjskih občin, od Mokronoga, Šentjerneja, Kostanjevice, Novega mesta, Semiča, Črnomlja in Žužemberka. Kjerkoli se je Iskra pojavljala, povsod se je odprla nova zgodovina, ustvarjala nova perspektiva, Iz majhnih obratov so zrasle velike tovarne, iz povsem nerazvitih območjih so zrastli lepi industrijski centri. Vzporedno z vlaganjem v proizvodne dejavnosti je Iskra namenjala velika sredstva tudi za infrastrukturne objekte in to povsod kjer koli se je pojavila. Tako so se včasih s 100% udeležbo gradili vodovodi, PTT omrežja, asfaltirane ceste, gradili kulturni domovi itd. Iskra je prinašala in kjerkoli se pojavi prinese nove dimenzije in novo kvaliteto življenja. T a sprememba pa se ne odraža samo za direktno zaposlene v tovarnah, temveč tudi za celotne krajane skupnosti in širše skupnosti.
Tako kot Iskra v širšem pomenu besede je tudi Iskra Žužemberk ob prizadevanju za lastni razvoj vlagala maksimalne napore za razvoj Suhe krajine. Zavedamo se, da smo eden najvažnejših nosilcev razvoja Suhe krajine in s tem so naše obveznosti do prebivalcev Suhe krajine toliko večje. Sredstva za razvoj so šla tudi na račun nižjih osebnih dohodkov, kar smo delavci Iskre Žužemberk vedno sprejemali z razumevanjem. Zavedamo se, da ni napredka brez skladnejšega razvoja, tudi okolja v katerem se nahajamo. Tako so bila velika sredstva vložena za razreševanje stanovanjskih problemov, gradnje infrastrukture in končno smo z našimi prizadevanji uspeli zgraditi v Žu-
žemberku tudi sodobno samopostrežno trgovono, lekarno, novo pošto itd. To pomeni, da se v Žužemberku ne zgodi ničesar pomembnega brez prisotnosti Iskre.
Vsi ti rezultati pa so bilidoseženiz velikim napori. Začenjali smo leta 1960 v napol dokončanem in funkcionalno neustreznem Zadružnem domu, ob tem, dasosi morali delavci sami kupovati stole in tudi druge delovne pripomočke. Kljub vsem poslovnim težavam ob tem, da smo bili brez delavske tradicije, svoje pa so prispevali tudi nezdravi odnosi v okolju, smo uspeli storiti vse to, kar danes imamo. Pot ni bila lahka, še posebej velika kriza je obstajala v obdobju od leta 1970—76, ko je združena Iskra celo razmišljala o likvidaciji te proizvodnje v Žužemberku.
Z dovolj strokovnim pristopom in dodatno zagnanostjo pa smo uspeli sanirati vse obstoječe težave, zgraditi praktično dva nova proizvodna objekta in postaviti programsko usmeritev, ki zagotavlja nadaljnjo perspektivo našižužemberšklIskri.
Velikokrat vlada prepričanje v političnih glavah, da le veliki centralizirani giganti, lahko zagotovijo hitrejši napredek, ob tem pa ne upoštevajo, da se lahko le manjši poslovni subjekti hitreje in fleksibilneje prilagajajo spremenjenim pogojem trga. Več bomo imeli manjših tovarn z jasnimi programi in ustreznimi kadri, manj bomo v naši družbi imeli težav in izgubašev. Veliko se lahko naučimo iz napak in nepravilnih poslovnih in političnih odločitev, zaradi katerih nas danes boli glava. Več bo megalomanstva, več bo izgubašev. Slovenski prostor ni ustrezen za velike industrije, ki so investicijsko in energetsko prezahtevne.
Napredek gradimo z manjšimi poslovnimi enotami, ki naj se povezujejo v skladu s poslovnimi interesi, ne pa pod političnimi pritiski. Prav Iskra je lahko lep pri mer temu, ker je ves čas dokaj uspešno gradila samostojno decentralizirani razvoj posameznih proizvodnih subjektov. V tem kontekstu je potrebno gledati tudi novi obrat Iskre Žužemberk, ki ga danes odpiramo tukaj v Žvirčah. Za to naložbo smo se odločili konec junija letošnjega leta. Z deli smo začeli sredi avgusta meseca, danes po treh mesecih pa že začenjamo s proizvodnjo. Tega prav gotovo ne bi realizirali, če ne bi skupno dovolj uspešno sodelovali s SO Novo mesto, KZ Krka in krajani krajevne skupnosti Hinje. Le s skupnimi napori smo uspeli z relativno majhnimi sredstvi in v tako kratkem času dokončali nadvse pomemben ob-jektzakrajevno skupnost in krajane Žvirč.
Trenutno začenjamo z 20 delavci, to je več kot smo pričenjali leta 1960 v Žužemberku. V naslednjem letu že računamo, da bomo imeli zaposlenih 40 delavcev. S tem bi praktično zaposlili vse, ki so zainteresirani za delo v našem obratu. Zagotovljena pajetudinadalj-na programska in proizvodna perspektiva. Z našim obratom prihaja v te kraje novo življenje, ki ga je ta človek zaslužil. Prepričan sem, da bomo vsi skupaj znali v dobrobit nas vseh to novo življenje v teh resnično nerazvitih krajih tudi izkoristiti in polno zaživeti.
Iskra Delta
Poslovno-tehnično sodelovanje
$kre Delte
Dalmacija je delovna organizacija, ki ima sedež v Dugem Ratu pri Splitu. Iskra z njo sodeluje že dalj časa, odslej pa tudi v razvoju visoke elektronske tehnologije.
V njej je šest temeljnih organizacij in skupne službe. Osnovne dejavnosti Dalmacije so:
—	proizvodnja ferolegur: ferokrom, ferosilicij, feromangan in silikomangan
—	proizvodnja nekaterih kemijskih izdelkov: tehnični plini in pene za gašenje požarov
—	proizvodnja električnih strojev, merilnih instrumentov In računalniške tehnike
Dalmacija je bila ustanovljena leta 1908 in je od takrat vseskozi prisotna na svetovnem tržišču. Danes izvaža preko 80% proizvodnje ferolegur in vrednost njenega izvoza se giblje okrog 25 — 30 milijonov dolarjev. Novi proizvodni programi Dalmacije so organizirani v okvir TOZD Elektromatika, ki je bila ustanovljena pred tremi leti in zaposluje okrog dvesto delavcev. Največji del proizvodnje izdelkov te TOZD je posledica sodelovanja s SOZD Iskra: proizvodnja strojev in naprav, podsklopov telekomunikacijskih naprav in razvoj programskih paketov za telefonsko centralo ISKRA Sl 2000.
Tako je novo poslovno tehnično sodelovanje logično nadaljevanje dosedanjega sodelovanja SOZD Iskra in DO Dalmacija.
Proizvodnja računalniških sistemov DELTA 800, proizvodnja modulov, podsklopov in sklopov tega sistema pa proizvodnja modulov za sisteme »Triglav« ob Skupnem vlaganju v razvoj strojne in programske računalniške opreme in v raziskovanju domačega in tujega trga — vse to je vsebina samoupravnega sporazuma ki sta ga pred kratkim podpisali Iskra Delta in delovna organizacija Dalmacija iz Dugega Rata.
V Dugem Ratu pri Splitu sta trdijo v Dalmaciji, so končno
Iskra Delta in delovna organizacija Dalmacija sklenili samoupravni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju in prenosu tehnologij. Dalmacija, ki med drugim proizvaja ferole-gure pa električne stroje in merilne instrumente, je že dalj časa iskala pravilno razvojno pot tovarne, predvsem pa razvoj novih elektromehanskih in elektronskih programov. Tovarna, ki zaposluje velik del prebivalstva iz okolice Splita, je nujno potrebovala sodoben tehnološki načrt in to tako proizvodno kot finančno zanimiv program.
Po večmesečnem dogovarjanju je Dalmacija podpisala sporazum z Iskro Delto in kot
našli iskano obliko sodelovanja, kateri so dorasli in pomeni osnovo za bodočnost elektronike. Tako sta obe delovni organizaciji sklenili, da bosta za uresničevanje svojih dolgoročnih ciljev poslovno in tehnično sodelovali pri proizvodnji računalniških sistemov DELTA 800, proizvodnji modulov, podsklopov in sklopov Delta 800 pa pri proizvodnji modulov za sistem »Triglav«. Poleg tega bosta sodelovali tudi pri projektih za skupno vlaganje v razvoj strojne in programske računalniške opreme, pa za raziskovanje in obdelavo domačega in tujega tržišča in skupno vlaganje v razširitev tehnično-tehnološke osnove.
Dalmacija in Iskra Delta bos-
S1
M
a m

m
<■
te«
p° konč
anem podpisu sporazuma so sledile čestitke In Izrazi dobrih želja pri skupni nalogi
a Poskušali v splitski regiji in Slršem okolju ustvariti novo 'formacijsko jedro, ki bo temeljilo na domačem znanju, ob
Deltln računalnik Iz nove družine računalniških sistemov Triglav
zaposlovanju visokega strokovnega kadra in uvajanju svetovne tehnologije in organizacije dela za proizvodnjo računalniških sistemov, seveda pa tudi ob najsodobnejši opremi in avtomatizaciji.
Ob tem pa moramo poudariti, dagreza pomembno investicijo v začetni vrednosti prek dveh milijard dinarjev, ob naložbi dobrega milijona dolarjev. Dodatne devizne naložbe (od
3,5 do 6 milijonov letno) pa bodo sorazmerno sledile razvoju programov in njegovi proizvodno poslovni realizaciji. Pri vlaganju sredstev sodelujeta oba partnerja, tako Iskra Delta kot Dalmacija, kot enaka in enakopravna soinvestitorja, v dinarskem in deviznem smislu.
Od projekta pričakujejo velik finančni učinek, predvsem pa veliko akumulacijo. Nova nalo-
žba se bi po pričakovanjih is-plačala že v treh letih. Poleg tega bo celoten proizvodno-poslovni posel ekonomsko upravičen. Kajti visoka akumulacija je posledica svetovne perspektive, ki jo ima svetovna vrhunska tehnologija v tej najmodernejši gospodarski veji, za katero velja predpostavka, da je v dve tretjini njene proizvodnje vnešeno znanje.
Pripravila VŽ

Samoupravni sporazum o skupnem vlaganju In sodelovanju sta podpisala 9elt Delte Janez Škrubej In general-
ni direktor Dalmacije Ivica Karnlnčlč.
V proizvodnji delovne organizacije Dalmacija
12. stran
, 3. november 1986
I_ _______Iskra Elementi__________
Prvi Iskrini elementi ocenjene kakovosti v sistemu IS 9000
Iskrin razvojno strateški tim (programski svet 3) je že leta 1980 na osnovi rezultatov in spoznanj analize proizvodnih in tržnih možnosti elektronskih elementov oblikoval temeljne cilje za razvoj, vzpostavitev in delovanje Iskrinega sistema IS 9000 zagotavljanja profesionalne kakovosti elektronskih elementov. IS 9000 je zasnovan na rešitvah mednarodnih sistemov BS 9000, CECC in IECQ in je z njimi kompatibilen.
Osvojitev sistema je zahtevala posebno projektno organizacijo dela, v katero se vključujejo: upravni odbor, sekretariat, nadzorni inšpektorat, neodvisni preizkusni laboratorij, preizkusni laboratorij, standardizacija, komisija za standarde ter proizvajalci in distrubuterji elementov.
Proizvajalci elementov kot pobudniki tega sistema, so resno pristopili k ureditvi svoje proizvodnje, tako po organizacijski, kot po tehnološki plati, saj je sistem izredno zahteven. Vsebuje naslednje sestavine:
—	sistem standardov
—	postopki ocenjevanja kakovosti
—	organizacija
—	funkcioniranje sistema
Prilagajanje proizvodnje in tehnologije zahteva od proizvajalcev poleg organizacijskega tudi veliko razvojno -tehnološkega dela. Zato imajo tudi razvojne naloge usposabljanja proizvodov prioriteto v Iskrinih srednjeročnih programih
Usposabljanje proizvajalcev poteka z instrukcijami, izbiro materialov, nadzorom, tehnologijo, opremo in nadzorom proizvodnih postopkov.
V sistem se morajo vključiti tudi prodajalci, ki so tudi nadzorovani prek organov sistema. Vzpostaviti in usposobiti je potrebno marketinško mrežo, ki mora najti pravi način in kanale za plasiranje elementov z ocenjeno kakovostjo na profesionalnem segmentu trga.
Do sejma elektronike v Ljubljani je uspelo dobiti odobritev statusa proizvajalca z ocenjeno kakovostjo trem temeljnim organizacijam. To so: Upori, HIPOT in Polprevodniki.
( Kvalifikacijsko odobritev pa sta dobili dve skupini elektronskih elementov:
—	kovinoplastni upor EUCK 02006
— debeloplastna uporovna vezja AS v SIL izvedbi.
Tudi v drugih TOZD, proizvajalkah elementov so že zastavljene akcije za postopno pridobivanje odobritev ostalih elementov.
Že motto letošnjega ljubljanskega sejma elektronike — znanje v sistemih, znanje v elementih, je izpostavil bistveno spoznanje, da sta kakovost in zanesljivost sistemov v veliki meri
Na sa/mu SODOBNA ELEKTRONIKA ’86 le bilo razstavljeno nekaj, kar mnogi niso opazili. To so bili Prvi Iskrini elementi ocenjene In garantirane kakovosti v sistemu IS 9000, s katerimi Elementi In Iskra stopajo na pot pospešene profesionalizacije In nasproti mednarodnemu sistemu elektronskih elementov ocenjene ka-
odvisni od kakovosti vgrajenih elementov.
Zato v Iskri posvečamo izgradnji sistema IS 9000 toliko pozornosti in tudi obsežno zastavljenih akcij. Sistem pa zahteva še veliko dela, predvsem na področju marketinga. Potrebno pa je seznaniti tudi širši krog udeležencev z vsebino in zahtevami sistema.
IS
kovostl IECO. Razstavljeni elementi-upor ovna vezja In kovinoplastni upori proizvajalce* HIPOT In UPORI Iz Šentjerneja tako predstavljajo še en rezultat prizadevanj »Znanje v sistemih, znanje v elementih« ter nov korak k profesionalnim prizadevanjem v Iskri.
Zoltan Zemlji6
________________________________Drugi o nas
•	Številni časopisi so objavili informacijo o prvi telefonski centrali iz sistema 12, ki jo bo DO Iskra-Telematika dobavila za območje Domžal. Gorenjski Glas je zapisal, da bo Iskra centralo v Domžalah dobavila v letu in pol, njena zmogljivost pa bo 5 tisoč naročnikov in 1440 digitalnih povezav do nadrejene centrale v Ljubljani in končnih central na območju Gomžal. Ljubljanski Dnevnik pa poudarja, da se je Iskra Telematika s to dobavo uvrstila med najsodobnejše izdelovalce telekomunikacij, saj sodi tovrstni docela elektronski, digitalni, programsko krmiljeni sistem za komutacijo govora in podatkov v svetovni vrh. Ob podpisu so predstavniki ^kre, PTT in BTM obljubili, da bodo Domžalčani lahko uporabljali vse hajmodernejše telefonske storitve, tako tiste, ki so v rabi že danes, kot tiste, ki bodo uvedenešelev prihodnosti. Delo pa med drugim piše, dasov sistemu 12 vgrajena najmodernejša mikroelektronska vezja visoke povezave, kar zagotavlja veliko zanesljivost, majhno porabo energije, za Postavitev take centrale pa je dovolj tudi do petkrat manj prostora kot za sedanje telefonske centrale enakih zmogljivosti:
•	Pred približno dvema mesecema je Zvezni izvršni svet napovedal interventni uvoz nekaterih izdelkov bele tehnike in televizijskih sprejemnikov. Novinarje mariborskega Večera jezanimalo, kaj o interventnem uv-ozu televizorjev menijo v Iskri. Miloš Kobe, član KPO SOZD Iskra je med drugim dejal, daje vprašanje, ali ta parcialni ukrep pomeni oživljanje trga. po njegovih besedah tu sploh ne gre za tržno gospodarsko kategorijo, temveč za enega izmed mnogih administrativnih ukrepov, dure Butina, direktor TOZD Iskra Pržan, ki je največji proizvajalec televizijskih sprejemnikov v Jugoslaviji pa je dejal, da je interventni uvoz 100.000 TV sprejemnikov popoln ekonomski nesmisel. Iskra, Gorenje in drugi proizvajalci TV sprejemnikov se ne morejo strinjati s stališčem zveznega izvršnega sveta, saj uresničitev odloka o interventnem uvozu zapravlja devize, ki so jih ustvarili proizvajalci.
•	O letošnji predstavitvi Iskre na sejmu Sodobna elektronika 86 so pisali številni časopisi. Tako je beograjski Privredni pregled na dveh straneh °bjavil obširno informacijo o ključnih poudarkih Iskre na sejmu. Članek je bil v celoti namenjen elektronskim elementom, ki so bili tudi motto Iskrine Podstavitve. Poudarja pomen lastne komponentne baze v Iskri, delež e|ementov v proizvodnji, njihove razvojne možnosti, infrastrukturni Pomen itd. Gorenjski Glas je prav tako v obširnem prispevku poudaril zasnovo Iskrine predstavitve na sejmu — Znanje v sistemih, znanje v slementih. Omenil je tudi Simpozij o telekomunikacijah VUTEL, ki je bil letos jubilejni, dvanajsti po vrsti in katerega pokrovitelj je bila letos Iskra.
•	Beograjska Politika je objavila članek o razstavi Iskrinih proizvodov na Kitajskem. V uglednem pekinškem hotelu »Veliki zid« je namreč v Iskra organizirala razstavo svojih proizvodov s področja telekomunikacij. Na otvoritvi so bili med drugim navzoči številni kitajski strokovnjaki, poslovni ljudje in predstavniki raznih ministrstev. Med razstavljenimi izdelki so bile digitalne telefonske centrale, sekretarske garniture, telefonski aparati, javne telefonske govorilnice, prenosni sistemi in radiorelejne zveze ter razne vrste računalnikov. Iskra je na razstavi prikazala tudi elektrooptične instrumente in opremo za avtomatizacijo v prometu in energetiki. Po besedah Borisa Lasiča Iskra plodno sodeluje z nekaterimi kitajskimi tovarnami. Prvi dogovor o kooperaciji je bil sklenjen pred tremi leti. Na tiskovni konferenci za kitajske novinarje in jugoslovanske dopisnike je dosedanji beograjski dopisnik Hsinhue vprašal, ali je Iskra lahko konkurenčna svetovnim firman, ki imajo vso podporo svojih vlad za prodor na kitajski trg. Boris Lasič je odgovoril, da je konkurenca sicer zelo močna, da pa je tudi Iskrina tehnologija na svetovni ravni pa tudi dosedanje dolgoletno sodelovanje s kitajskimi partnerji je dobra osnova za uspešne posle v bodoče.
•	V ljubljanskem Dnevniku so v okviru poročanja o predstavitvi Iskre na sejmu Sodobna elektronika '86 poudarili predvsem njene dosežke in načrte s področja telekomunikacij. Tako so poudarili, daje bila Iskra letos pokrovitelj jubilejnega, že dvajsetega simpozija o telekomunikacijah VUTEL, ki se ga je udeležilo okoli štiristo strokovnjakov in v desetih temah predstavilo 130 referatov. SOZD Iskra je hkrati predstavilasvoj najnovejši program s področja telekomunikacij, to je Sistem 12. Kot je bilo poudarjeno tudi na simpoziju VUTEL, je Iskra trenutno največja izvoznica telekomunikacijske opreme v Jugoslaviji. Ta panoga elektronike bo tudi v prihodnje ena izmed Iskrinih dvanajstih strateških usmeritev. S to in še z ostalimi panogami bo Iskra tudi vbodoče prodirala na tuja tržišča,njen cilj pa je, da bo ob koncu petletnega obdobja izvozila kar 50 odstotkov svoje proizvodnje. Po besedah Franca Šifkoviča, novega predsednika KPO SOZD Iskra, bodo v Iskri ob visokih ciljih, ki so še pred njo, morali razmišljati tudi o svoji organizacijski strukturi. Vzporedno s temi cilji bodo v Iskri morali poskrbeti tudi za svoje kadre, saj bodo po 1990. letu potrebovali dvakrat več diplomantov kot sedaj, za nekatere stroke pa kar trikrat več. Da bi si lahko povečali želeni dotok kadrov, bodo investirali v ureditev Centralne tehniške knjižnice in v povečanje zmogljivosti obeh slovenskih univerz.
Iz tujega strokovnega tiska
Avto iz Koreje
Poprečni Američan skorajda ne ^ore izgovoriti besede hyundai, ki 0značuje v svoji kategoriji najcenejše uvoženo vozilo v Ameriki. Genena korejska limuzina hyundai 6xcel je postala v pol leta najbolj lskano vozilo. Južna Koreja je pro-dala že 100 tisoč modelov tega svtomobila, samo v avgustu čez 20 . s°č s tem, da je izrinila s tržišča laPonski Nissan sentra zaradi vi-s°kega tečaja jena. Južni Korejci Ponujajo svoj model avtomobila po st3lnih cenah, ki se gibljejo od 4-995 do 6.445 dolarjev.
Barva tablet
V Avstriji je prepovedano' bar-^anje tablet z umetnimi barvili. ,edem barvnih odtenkov namreč škoduje zdravju. Poslej bodo poleg “elih le še rjave tablete.
I	podlagi znanstvenih razisko-
| ^ani v ameriškem Food and Drug 2dministration so sedaj tudi v 2vstriji prepovedali živopisane ta-°lete. Rumena barva, ki vsebuje curcumin, razdraži žolč, medtem k° tartracin, ki ga uporabljajo tudi ^a izdelavo vanilijevih pudingov in 'monad, povzroča alergije. Azoru-0'n in amarant, ki ju vsebuje rdeča
38., 3. november 1986
barva, sta prav tako prepovedana, ker se lahko v želodcu spremenita v nitrosamine, za katere pa vemo, da povzročajo rakasta obolenja.
Tudi modre barve niso dovoljene. Barvilo patentblau povzroča alergije, celo življensko nevarne šoke — nenadne motnje organskih funkcij. Zelene tablete pa so lahko barvane z naravnim barvilom klorofilom, medtem ko barvilo briljantna kislina povzroča ekceme in druge nevšečne reakcije kože.
Medicinski strokovnjaki pa se sedaj boje, da bo rjava barva tablet povzročila vrsto zamenjav, kar lahko spet privede še do težjih posledic, kot bi jihtistamalakoliči-na strupov z barvami.
Klima naprave
Civilizirani svet je lahko hvaležen Američanom za tri iznajdbe: telefon, revolver in klima naprave. Daniel Graham Bell je znano ime za iznajditelja telefona, ki ga poznajo vsi šolarji po svetu. Samuel Colt, konstruktor strelne naprave, ki s šestimi bobni prinaša srni t, je že manj znano ime, za VVillisa Havi-landa Carriera, iznajditelja klima naprave pa nihče ne ve. 20 let je te-
kal Carrier s svojo iznajdbo od Poncija do Pilata, toda nihče ni pokazal zanimanja za napravo, ki je topel zrak hladila ter ga hkrati očiščevala in navlažila. Šele leta 1924 je pregovoril lastnika newyorškega kinematografa RivoliTheatre, daje vdelal klimatsko napravo in s tem je bila rojena air condition. Obisk predstav se je skokovito povečal tako, da je bila naprava amortizirana že v treh mesecih. Carrier je v petih letih opremil 300 kinematografov s klimatsko napravo, potem pa so prišli na vrsto biroji, hoteli, veletrgovine in slednjič tudi stanovanja. To mu je prineslo sloves milijonarja.
Sedaj porabijo Američani letno 12 milijard dolarjev za klimatske naprave. Dve tretjini vseh novozgrajenih hiš ima klimatske naprave, v 83% vseh avtomobilov piha air condition, predvsem pa ni nobene pisarne, posebno na jugu države, ki je ne bi imela.
Klimatske naprave pa so povzročile velikansko selitev narodov, predvsem iz severa na jug. Brez njih Huston ne bi bil svetovno mesto naftne industrije, mesta, kot Atlanta in Phoenix, bi bilašedanes podeželska. Tudi. Dallas ne bi bil najbogatejše mesto v ZDA.
Murni
Začasa kulturne revolucije je bila na Kitajskem prepovedana reja domačih živali. Pred približno enim letom pa so preklicali ta odlok, razen v primeru psov. Za časa kulturne revolucije so jih pobili na stotisoče in še vedno jih pobijajo, če se nekontrolirano motajo okoli. Kitajci pa so ljubitelji domačih živali. Svojo ljubezen do rib, mačk, opic, zajčkov in ptičev so omejili zaradi prostorske stiske na murne. Na Kitajskem obstaja bogata literatura o vzgoji murnov, ki datira tisoč let nazaj. Vsaka dinastija cesarjev je izdala novo naklado, kako se gojijo murni in kako jih navaditi, da lepo pojejo in se hrabro borijo. Reja murnov veljaza kitajsko folkloro, tako nekako, kot je za Evropejce reja psov. Murni so izbirčni že pri hrani. Eni radi jedo korenje, drugi samo solato, ali razrezan kostanj, tretji samo določene vrste glist. Razen tega se murni vsak dan okopljejo v topli čajni vodi pa tudi sprehode potrebujejo, da se ne čutijo zapostavljene. Kitajci imajo v oblačilih všite posebne notranje žepe za svoje ljubljenčke, ki jih zaradi telesne toplote lahko povsod nosijo s seboj.
Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj
stran 15
Kultura
/	~N
V spomin padlim
Za dan mrtvih bomo na pokopališče šli, vseh dobrih prednikov se bomo spomnili.
Veliko sveč jim v spomin bomo prižgali, zraven pa še šopke lepih krizantem dali.
Spomnili se bomo še na mnoge nedolžne, ki so morali preživeti dneve otožne.
Njim je bilo usojeno prezgodaj umreti, da bi mi sedaj mogti v miru živeti.
Na pokopališču
Babica je vnučko na pokopališče peljala, kamor mrliče pokopljejo, ji je pokazala.
»Zakaj, babica, morajo vsi ljudje umreti,« ali zato, ker jim se ne ljubi več živeti?«
je mala deklica svojo babico vprašala.
»Takšno usodo je človeštvu narava dala,« je babica svoji vnukinjih odgovorila,
»saj bi nam drugače Zemlja premala bila.«
Ob dnevu mrtvih
Vnuka sta na vrtu šopek rož nabrala, na grob svojega dedka ga bosta dala. Lepih rumenih krizantem sta nabrala, zraven sta še vejice rožmarina dala.
Ob dedkovem grobu se bosta spomnila, kaj jima je pravil, ko sta bila mala. »Vnučka, moja draga, kadar bosta velika, naj vaju nobena slaba misel ne zamika!«
V
Jože Volarič
___________y
Nov uspeh Iskrinih literatov
1 ^ A vouAPic.
Dne 17. oktobra so v kranjski Mestni hiši predstavili novo knjigo KVADRATURE KROGA, pesmi, ki jih je napisal Janez Mayer, zaposlen v Iskri Telematiki.
Ilustriral jo je Veno Dolenc, tekst je oblikovala Maja Perko, tisk Košir, založila pa Iskra. Natisnjeno v 500 ! izvodih.
Po predstavitvi knjige so se člani Iskrine literarne sku-; pine pogovarjali o nadaljnjem delu.

V pokoj
Kako so težke te besede, ki vse nas enkrat dolete, ko se moraš iz službe posloviti in se za vedno odstraniti.
Vem, da je v srcu vsakemu hudo, ko pride tisti čas, ker pač v življenju je tako, kot ukazuje usode glas.
tudi mi mladi enkrat smo bili v službo radi hodili vsi pomagali domovino smo graditi in se Iskrinih uspehov veselili.
Vsako jutro smo zgodaj vstali največkrat peš se na delo podali ker prevozov takrat je še malo bilo, ali z dobro voljo vseeno je šlo.
Zdaj se pa vsako leto dobimo in se skupaj poveselimo srečni veseli, ko snidemo se in pozabimo na težave, ki nas peste.
Živimo vsi skromno in mirno, da nam v jeseni življenja bi lepše bilo, saj v upanju je pol življenja vmes kane kdaj kapljica trpljenja.
Iskri še dosti uspehov želimo mlajšim še to v svarilo trudite se in delajte ker kasneje to odraža se.
Se hvala vsem za povabila za naša srca razvedrila ko veš, da pozabljen nisi ti tudi spomin nazaj se oživi.
Nazdravimo še zdaj vsi da dolgo zdravi bi bili, drug drugemu si srečo zaželimo in se z dobro voljo poslovimo!
Anica Rakovec
V	_____________________________________/
I nfivt-
Iskrina recitatorska skupina
Prerasli so tovarniško dvorišče

JANKO HVASTI, dolgoletni vodja Iskrine recitatorske skupine, je službeno zadolžen za kakovost in uresničevanje zakonskih določil v zvezi z nadzorstvom in brezhibnostjo merilne opreme v DO Telematika.
Mnogo let ste vodili recitatorsko skupino.
Da. Vanjo sem se vključil ob njenem nastanku, I. 1971, vodstvo sem prevzel leta 1977 in pred kratkim sem to obveznost preložil na druga ramena.
Kdo izbira literaturo, ki jo potem recitirate?
Največkrat smo se sestali člani komisije za kulturno dejavnost in se menili o bližajoči se prireditvi. Izdelali smo podroben načrt in natanko zapisali naloge pevcev, folkloristov in recitatorjev.
Ste nastopali samo v tovarni?
Zaradi uspešnih nastopov doma smo si prislužili dober glas pa so nas vabili tudi drugam. Nastopali smo tudi na prvomajski prireditvi v Kranju, večerni prireditvi Koroška v pesmi, plesu in besedi (predvajali na TV Lj.), sodelovali v Prešernovem gledališču v Veliki pun-tariji, na literarnem večeru v baročni dvorani kranjske Mestne hiše, na literarnem večeru Iskre 3. decembra vsako leto in velikokrat v krajevnih skupnostih.
Ali je to težko opravilo?
Ne, lepo je! Kar človek rad dela, mu ni težko. Seveda, so težave. Vendar po končanem nastopu, zlasti če je uspešen, smo vsi zadovoljni in temne sence so pozabljene.
Zdi se, da je ob nekaterih slavnostih recitator zapostavljen. Povedo, čigava je pesem, zakaj proslava sploh je in tudi govornik ima vidno mesto. Recitatorja, ki se nauči dolg tekst celo na pamet, včasih niti ne omenijo.
BI lahko naredili drugače?
Res je, odnos do recitatorjev je nekako tak, kot ste ga opisali. Toda moram reči, da recitator ob koncu svojega uspešnega nastopa ne ostane niti
malo ob strani, kajti najpomembnejših je odziv poslušalstva. Zadovoljstvo je odvisno od njihovega sprejemanja.
Kakšni teksti so vam najljubši?
Z vsemi teksti, s katerimi želim, ali moram nastopati, se moram strinjati, to pomeni, da moram verjeti vanje. Takih tekstov se z veseljem lotim. Je pa še nekaj. Včasih kakšna interpelacija teksta uspe iz različnih vzrokov in mi je zato pozneje tekst ljubši. To pome-
ni, da tekst lahko vzljubim tudi takrat, ko je že obdelan.
Se mladi radi vključujejo v to dejavnost?
Žal moram povedati, da med mladimi ni pravega zanimanja. Mladih nadarjenih recitatorjev v kranjski Iskri skoraj ni, ali pa jih mi ne znamo poiskati.
Želje?
Želim, da bi se skupina okrepila in kakovostno zrasla.
Zlata Volarič
V	njenih očeh
V	njenih očeh je vesolje.
Z vso praznino in globino.
Skozi temo le žarek dobre volje zabliska se — in že je mimo.
V	njenih očeh se jablana je razcvetela. Kot da žarečih isker slap šumi.
Uzrem za hip kako je priletele!
v krošnjo ptica — in že je ni.
V	njenih očeh naslada se naslaja.
V	njenih očeh ljubezen, strast in moje se oko oplaja.
Dokler jih ne prekrije črna plast...
Vedno v krogu
Ptica glisto in maček ptico, in psica mačka in spet volk psico, pa medved volka, človek medveda...
Človeka glista spet razjeda.
Metulja žaba in žabo kača, kačo spet jež, ježa lisica, lisico kmet, kmetu prevrača nerodno črv se prek lica...
Zrnje kokoš, kokoš sekira, sekiro žebelj in žebelj kladivo, kladivo rja, rjo spraj požira...
Kako je vse minljivo!
Dež trava, travo kosa, in koso kamen, kamen klin, in klin spet čas... Ha, ta je bosa, preganja čas vsak pobalin...
Uroš Vošnjak
	
št. 38., 3. november 1986	stran 17
Podlistek
Urejanje razmer v Tovarni elementov
Poleti 1968. leta je naš sobesednik postal direktor tovarne Elementi za elektroniko, ki je bila takrat v izrednih težavah in je imela do njegovega prihoda na to mesto do tedaj tako imenovano začasno upravo.
Sicr pa je takratni upravni odbor Združenega podjetja Iskra tudi obširneje razpravljal o problematiki tovarne Elementi in ugotovil, da je zabasana uprava tovarne ki je prenehala z delom 10. julija 1968., dosegla velik uspeh že z aktivnim poslovnim rezultatom ter hkrati storila prav vse za ureditev razmer v tovarni. Med slabostmi so naštevali tudi neurejeni notranji odnosi v tovarni sami, ki so še poslabševali poln- aj in z ostalimi težavami tudi irecej prispevali k uvedbi začasne uprave. Najbolj neurejeni odnosi pa so bili prav na relaciji uprava tovarne-obrati. Kljub temu, da jezačasni upravi uspelo uspešno opraviti dobršen del sanacijskih nalog, je vendar še ostalo precej nalog, ki jih je bilo potrebno zadovoljivo rešiti in pred temi nalogami se je tudi znašel naš sobesednik, ko je prevzel direktorsko mesto v tej Iskrini tovarni.
»Novembra 1968. leta me je obiskal sodelavec našega glasila in imel z menoj daljši razgovor, v katerem sem najprej ocenil delo in poslovanje Tovarne Elementov v letu 1968, se je spominjal tistih časov naš sobesednik. Povedal sem, da so bili rezultati proizvodnje ob koncu tega leta v tovarni zelo ugodni. Kajti izredno prizadevanje v obratih in strokovnih službah je takrat prispevalo, da so oktobra tistega leta v dveh obratih že izpolnili letni plan proizvodnje, hkrati pa
sem izrazil upanje, da bo novembra izpolnjen letni plan celotne tovarne. Tako je bilo tudi kritično stanje v treh obratih tovarne, ki je tudi bilo vzrok za uvedbo začasne uprave, do takrat v dveh obratih že sanirano, medtem ko v enem obratu stanje še ni bilo zadovoljivo.
Vzporedno z uspešnim izpolnjevanjem plana proizvodnje je bil seveda ugoden tudi poslovni uspeh. K temu je prispevala svoje tudi takrat ugodna konjunktura za prodajo elementov, tako v Jugoslaviji, kot v inozemstvu. Kot poseben uspeh pa sem tedaj ocenil rezultate, ki smo jih bili dosegli na področju vključevanja v mednarodno tržišče, kjer je takrat vladalo veliko povpraševanje po vseh elementih.
Na nadaljhe vprašanje sodelavca glasila, kako ocenjujem leto 1969 in konjukturo sploh, sem mu odvrnil, da se bo visoka konjunktura v letu 1969 še nadaljevala, tako doma, kot v tujini. 2e takrat pa je bila razlika v tem, kot je tudi še danes, da so bile v Jugoslaviji plasmanske možnosti nekje omejene, kljub temu pa smo gradili še nove proizvodne zmogljivosti. V inozemstvu pa je bilo tržišče za količine, s katerimi smo bili dotlej vajeni operirati, praktično neomejeno. Inozemski trg je seveda tako kot tudi danes, zastavljal vedno ostrejše pogoje, ki pa jih v prejšnjem obdobju nismo v celoti dosegali-
namreč: visoko kvaliteto, konkurenčne cene in točne dobavne roke. Vendar smo tudi na tem področju takrat dosegli že lepe, zelo lepe rezultate in smo nekatere naše izdelke uspešno prodajali na zahodnih tržiščih. Kljub temu pa smo se vsi še naprej angažirali, da bi se v prihodnje, še prej omenjenim zahtevam tujega trga, v celoti čim bolj približali.
In v tem smislu smo tedaj rekonstruirali obrat Upori ter pripravljali dokumentacijo za rekonstrukcijo obrata Keramični kondenzatorji in Žarnice. S to rekonstrukcijo smo se namenili udeležiti natečaja mednarodne bankeza razvoj, sevedaskupnoz ostalimi tedanjimi tovarnami Iskre.
Vzporedno s temi konkretnimi akcijami pa smo se tudi začeli pripravljati na izvajanje dolgoročne poslovne politike tovarne, ki naj bi zagotovila tovarni in kolektivu uspešno in zanesljivo prihodnost. Takrat sicer nisem govoril o podrobnostih teh naših načrtov, vendar pa sem poudaril, da so bili takratni napori usmerjeni predvsem v to, da bi maksimalno izkoristili dotedanjo tradicijo, delovne izkušnje in znanje naših strokovnjakov na vseh ravneh. Ob vsem tem smo si takrat želeli tudi povezave z ustreznimi inozemskimi partnerji za dolgoročno poslovno sodelovanje. Prepričani smo bili, da bomo le tako lahko nudili, tako
Naš sogovornik (prvi z desne) na prvem dnevu Iskre v Semiču
jugoslovanskemu, kot tujemu trgu v prihodnje cenene in kvalitetne sestavne dele.
Za takšno usmeritev pa je bil seveda tudi pogoj za uspeh in zrelost celotnega delovnega kolektiva, ki se izkaže predvsem takrat, ko je treba vložiti maksimalne delovne napore, da bi sprejete naloge v celoti opravili.
Ob koncu takratnega pogovora za naše glasilo me je vaš sodelavec še vprašal, če nameravamo zapustiti našo takratno lokacijo na Linhartovi cesti. Odvrnil sem mu, da je njegovo vprašanje točno. Kajti že začasna uprava tovarne pred menoj je prodala celotno zemljišče in zgradbo. Po prvotnih ocenah je bilo predvideno, da bi z izkupičkom uspelo v Stegnah, kjer smo že imeli takrat naša dva obrata, Ferjte in Magnete, zgraditi še nove prostore za dejavnosti, ki so bile do tedaj na Linhartovi. Poznejši dokončni projekti in kalkulacije pa so pokazale, da sredstva od prodaje ne omogočajo poleg izgradnje prostorov za te dejavnosti tudi zgraditev prostorov za obrat Žarnice.
Tako smo se 1969. leta preselili v Stegne samo mi, ki smo dotlej bili na Linhartovi cesti. Seveda sem ob koncu razgovora še izrazil upanje, da bomo, čim bo mogoče, zgradili v Stegnah tehnološko ustreznejše prostore tudi za Žarnice, ki so takrat poslovale v povsem neustreznih prostorih v Kotnikovi ulici in za obrat Keramika, ki je še ostal v Vižmarjih.
Ob koncu 1968 leta pa sem za naše glasilo, vokviru ankete med tedanjimi direktorji Iskrinih tovarn, kaj menijo o poslovnem letu in kakšne želje imajo za prihodnje, 1969 leto, izjavil:
»Leto 1968 je bilo za Tovarno elementov za elektroniko v znamenju sanacije in postopnega vključevanja v izvoz. V tem pogledu so naši. uspehi v glavnem zadovoljivi. Nismo pa ustvarili zadovoljivega dohodka niti osebnih dohodkov. Upamo, da bomo v prihodnjem letu uspešni pri nadaljnji konsolidaciji tovarne in ekspanziji v izvozu. Kolektivu tovarne pa želim za izredno prizadevnost v prihodnje boljše dohodke, kot so jih prejemali v zadnjih letih.
Menim, da je splošni položaj Iskre v primerjavi s splošnim stanjem v gospodarstvu Jugoslavije sorazmerno ugoden. Glede na naše ambicije in plane za daljšo perspektivo pa za nas ni povsem zadovoljiv. Želim vsem članom velike družine Iskrašev, da bi v letu 1969 bolj uspešno uresničevali v življenje ideje, ki nas združujejo v naših skupnih naporih za splošen napredek in kvaliteto, s katero bomo dosegli nadaljno ekspanzijo in afirmacijo na domačem in inozemskem tržišču.«
Taborjenje »na divje« ima, vsaj na llidži pri Sarajevu, razen denarnih tudi kup drugih koristi. Ker je tamkajšnji avtokamp predvsem prehodnega značaja, je njihova recepcija postala ozko grlo, kar občutijo predvsem tujci. Vsaj takšen vtis sem dobil naslednje jutro, ko je bila kolona najmanj 50 avtomobilov s tujimi registracijami prisiljena čakati na potne liste, menda tudi urico, dve...
Olimpijsko Sarajevo
Nekaj dni pozneje mi je kolega iz titograjske-ga Iskrinega predstavništva z vsem žarom poudaril, da je zanj Sarajevo najlepše mesto na svetu, dobesedno center sveta. Kar pogumna trditev, toda pri vsej tej pogumnosti ni osamljena. No, tisto o najlepšem pa o centru, bi človek lahko izpustil, vsekakor pa drži, da je Sarajevo čudovito, pa naj bo to novi, sodobni del, ali pa stari z Baščaršijo.
Bo kar držalo, da so olimpijske igre zlata jama za mesto, ki jih uspe dobiti; zimske igre so Sarajevo gotovo močno preporodile in polepšale in kdo bi zameril Beograjčanom, daso hoteli zgraditi metro pa nove ceste, hotele, cela naselja...
Tudi Ljubljana bi rada imela nekaj takšnega, toda kaj, ko je vse ostalo na ravni — balkanskih iger. Pa ne gre samo za športne igre... Sama slovenska nevoščljivost meje!
Tudi za tujca najbolj zanimivi del Sarajeva Baščaršijo so za zimsko olimpijado obnovili. Menda so zdaj elektrika, voda in sanitarije domala v vsaki, še tako majhni delavnici, ali prodajalni, ličnosouredilitudiuličicevsamičaršijikot tudi tržnico (bezistan), okolico džamij, številne gostinske lokale in ne vem kaj še vse. Morda je Baščaršija v nekem smislu res središče sveta. Dva dni sem jo obiskoval; če me ne bi vabila Tara, bi tam preživel še kak dan. In to poceni preživel: porcija čevapčičev stane tamkaj nič več in nič manj kot—36 starih jurjev. Le nekaj mi
k
■ i
POTOPIS
v tistih njihovih čevapčinicah ni bilo všeč: ob jedi namreč ne strežejo nobene pijače razen vode, vsak gost si lahko vzame kozarec sam in si natoči vodo...
Res, z besedami, šestintrideset starih tisočakov za porcijo zelo dobrih čevapčičev. Ko sem več dni pozneje v nekem gostišču nedaleč od Dubrovnika s strahom brskal po jedilnem listu, so bili čevapčiči najcenejša jed: stali so 260 starih tisočakov; če me matematika ni izdala, je to skoraj osemkrat več...
Tisti večer smo rajši znova načeli domačo zalogo, tisto od doma.
Na »verski« led sem šel v Sarajevu samo prvi večer, ko sem obiskoval baščaršijske džamije. Drugi dan sem že vedel, kaj lahko vprašam in česa ne, da me slučajno spet ne bi hoteli spreobrniti v muslimansko vero. Vsekakor pa podpiram njihove navade, kot so npr. umivanje pred molitvijo in nenazadnje sezuvanje čevljev pred vstopom v džamijo. Prav zanimivo je opazovati muslimane.med molitvijo in po njej: ali gre za poklicno radovednost, ali kaj drugega, ne vem, opazil pa sem, da je imel le redko kateri vernik luknjo v nogavici pa tudi po molitvi je vsak našel svoje obuvalo. Torej tisto o Bosancu, da mu je bilo na gledališki predstavi najbolj všeč to, da so ob koncu delili plašče in, daje on vzel dva, le morda ne drži...
Kakor koli že, Baščaršija gosta vedno preseneti in to ugodno. Še bolj pa sem menda jaz presenetil uslužbence v tamkajšnji lični majhni banki: v baščaršijskih prodajalnicah namreč ob nakupu nočejo vzeti čekov in mi tako ni ostalo drugega kot obisk banke. Ko sem jim tamkaj potožil, da za čeke ne morem kupiti niti navadnih kavbojk, se nikakor niso mogli načuditi, zakaj Slovenec kupuje jeans sredi Balkana in ne v bližnjem Trstu. Vrhunec tega začudenja pa je izzvala moja trditev, da vsaj jaz nimam kaj početi v T rstu in, da tamkaj nisem bil že vrsto let. No, mene ni prav nič začudilo to, da sem sredi Sarajeva kupil italijanske kavbojke. In to še ceneje kot so menda onstran meje.
Do Drine in Foče me je tisti dan čakalo okoli 100 kilometrov. (Se nadaljuje)
Iskra
Iskra — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sub. o.,
61000 Ljubljana, Stegne 15 b
TOZD Razvojni inštitut Ljubljana, o. sub. o.
Svet TOZD na podlagi samupravnih splošnih aktov razpisuje dela in naloge s posebnimi poblastili in odgovornostmi:
1. vodja razvojnega sektorja za avtomatizacijo v energetiki
Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj, aktivno znanje svetovnega jezika.
Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev bomo pri izbiri kandidatov upoštevali celovitost strokovnih znanj in osebnostnih lastnosti v skladu s kriteriji kadrovanja po družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin ter sposobnosti za organiziranje in vodenje dela ter poslovanja in vodenja delovnega procesa.
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta.
TOZD A V N Ljubljana, o. sub. o.
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja dela, oz. naloge:
1. razvijanje programsko-merilne tehnologije II
Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične, ali strojne smeri, 4 leta delovnih izkušenj s področja kakovosti, pasivno znanje tujega jezika
3.	vodenje investicijskih nalog
Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične, ali strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj
4.	samostojno umerjanje
Pogoji: višja izobrazba elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj
5.	operativni tehnolog I
Pogoji: višja izobrazba strojne, ali elektrotehnične smeri, 3 teta delovnih izkušenj
6.	razvijalec II
Pogoji: srednja izobrazba strojne, ali elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj
7.	tajniško administrativne naloge
Pogoji: srednja izobrazba upravne smeri, 1 leto delovnih izkušenj
8.	kontroliranje mehanske obdelave
Pogoji: srednja izobrazba strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, dvoizmensko delo
9.	tehniški risar — za določen čas
Pogoji: poklicnašola kovinarske usmeritve — tehnični strojni risar, 2 leti delovnih izkušenj
10.	priučena dela I
Pogoji: končana osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj v materialni proizvodnji
Poskusno delo je za vsa dela, oz. naloge v skladu z 32. členom Zakona o delovnih razmerjih.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati za dela in naloge pod zaporedno številko 1 pošljejo v petnajstih dneh od dneva objave na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA, DSSZ, Ljubljana, Stegne 15 b, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati za dela in naloge od zaporedne številke 2 do 10 pa v osmih dneh od dneva objave na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA, TOZD AVN, Ljubljana, Stegne 13.
Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sklepu o izbiri, oz. imenovanju.
____________________________Upokojenci —
TOZD Keramični kondenzatorji Žužemberk Srečanje jubilantov in upokojencev
Letošnje srečanje jubilantov za 10, 20 in 30 let dela v Iskri je bilo organizirano z upokojenci v soboto 11. oktobra.
Po kratkem uvodnem nagovoru predsednika DS TOZD ing. Borisa je bil zaprošen direktor mag. Dušan Lavrič, da spregovori o našem poslovanju in nadalnji perspektivi:
Tovarišice in tovariši!
Prijetna mi je dolžnost, da vas v tej sredini znova pozdravim. Vesel sem, da ste se zbrali v tako velikem številu. Vidim, da je več upokojencev kot jubilantov, kar je dokaz, da se radi srečate s svojimi sodelavci in mi je to še v posebno zadovoljstvo. Še pred leti je bilo to število 20 — 25, dMes pa vas je skupno že 78. Vidim, da nas še niste pozabili, saj ste mnogi preživeli velik del svojega življenja v naši sredini.
Vem, da sledite temu kako se tovarna razvija. V preteklem letu smo imeli veliko, težav, a smo kljub temu zaključili poslovno leto praktično brez izgube. Mislim, da jev tem letu bistveno boljše, ne toliko glede na rezultate po osnovnem programu, pač pa glede na opremo. Uspeli smo izdelati več opreme za izvoz v SZ, to nam je omogočilo, da vtem letu poslujemo še kar zadovoljivo. Letos bomo realizirali 100% več kot preteklo leto, tudi delno na račun inflacijskih gibanj. Srečujemo se z istimi težavami v pogledu gibanja cen, rasti življenskih stroškov, kar ne more mimo nas. Skušamo vsaj delno temu slediti tudi z osebnimi dohodki. Povprečni OD za september so 115.000 din, najnižji pa tudi niso izpod 70.000 din.
Kot vam je že znano bomo 28. oktobra, za občinski praznik slavnostno odprli novi obrat v Žvirčah, to je v osrčju Suhe krajine, kjer do sedaj še ni bilo nobene industrije. V ta obrat bomo preselili del našega programa. V začetku bo zaposlenih 20 — 25 delavcev. V obstoječih prostorih na tej relaciji bomo razširili sodelovanje z Iskro Kranj za postavitev proizvodnje enofaznih števcev.
Naša nadaljnja usmeritev je izdelava opreme za proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev na izvozno tržišče, za katero se odpirajo velike možnosti. Že v mesecu bomo podpisali novo pogodbo s SZ za cca 1,5 milijarde din, kar je rezultat lastnega znanja.
Za prihodnje leto načrtujemo priprave za gradnjo II. faze tovarne, to je povezava vmesnega prostora med sedanjima objektoma. Planiramo, da bomo v prvem delu še nadalje izvajali montažno proizvodnjo, v novem objektu izdelavo opreme s konstrukcijo in v drugem delu celotni program keramičnih kondenzatorjev. Predvidoma bomože v prihodnjem letu realizirali 6,5 miljarde din.
Želim, da bi se tudi v prihodnje tako radi in še večkrat srečali ob podobnih prireditvah, polni zdravja, kar si vsakdo najbolj želi. Jubilantom za 10, 20 in 30 let dela čestitam in želim, da bi še nadalje tako plodno sodelovali, je končal svoj nagovor direktor TOZD.
30 let dela: Sandi ČERNAČ. 20 let dela: Majda BAŠA, Janez BAVDEK, Peter BAVDEK, Drago ERJAVEC, Emil GLAVIČ, Janez KASTELIC, Cvetka KUMELJ, Janez ŠERCELJ. 10 let dela: Jožica JERAJ, Marica KUMELJ, Franc MRVAR, Marica PAPEŽ, Franc TOMŠIČ, Anica TRUNKELJ.
Vsem jubilantom dela iskrene čestitke z željo, da bi tudi ostali praznovali 30 let dela.	^
Jože Kocmur
f V slovo
Andreju
V ponedeljek zjutraj po prihodu na delo je odjeknila vest, da seje končala tvoja ilvljenska pot. Ta kruta resnica nas je zabolela kot sveža rana, ki poleg bolečine še zaskeli. Spoznanje, da sl odšel od nas še mlad, poln življenja nam je povzročila veliko bolečino. Tvoje delovno mesto je ostalo otožno, žalostno, na obrazih tvojih sodelavcev ni običajne vedrine, obrazi so resni In nemi.
Smrt! Vsak dan In vsepovsod. Pa vendar sl skoraj neprizadet, če to ni v tvoji bližini. A tedaj, ko umre nekdo, katerega obraz zlahka prikličeš v spomin, ko tl njegova beseda In smeh živo zvenita — tedaj sunkovito zastane korak, obnemiš In zgroženo pohlte misli v samo včeraj, v komaj dan nazaj, ko sva se še pogovarjala.
Bil sl kot vsak mlad človek, poln veselja, volje, želja In hotenj. Vse bo ostalo s teboj, vse bo zakopano v mrzli zemlji. Narava, ki sl jo tako ljubil, je bila nepravična do tebe. Ml lahko le nemočni stojimo ob tvojem preranem grobu, k tvojemu vznožju položimo šopek rož In se poslovimo od tebe.
Ne veš več za nas, ne čutiš, kako nam je v srcu, kajti žal tl nismo nikoli povedali, kaj sl nam pomenil In kako radi smo te Imeli.
V Imenu sodelavcev Izrekamo tvojim najbllžjlm Iskreno sožalje. ANDREJ, počivaj v miru In naj tl bo lahka slovenska zemljal
Sodelavci TOZD Antene Vrhnika
So trenutki, ki se nam še posetlej vtisnejo v spomin in v njem ostanejo dolgo, dolgo. In če so taki treni/tki doživeti med prijatelji, med sodelavkami in sodelavci, so še lepši. V mislih imamo prisrčno in bogato slavnost, ki so jo sodelavke ih sodelavci linije vrtalnih-in brusilnih strojev v tovarni velikih zaganjalnikov Iskre Avtoelektrike Nova Gorica priredili v čast Salvlni Kumar, ki je pred dnevi odšla v zasluženi pokoj. Prag Iskre je tiho prestopila 6. febtuarja 1978 in vestno opravljala dela in naloge go upokojitve. Cenila je poštenost, skromnost, delavnost in vse tiste, ki imajo'\)e vrline. Zato je bila cenjena in spoštovana, vsi sojo imeli radi tudi zato, kerjeis svojimi delovnimi in bogatimi življenjskimi izkušnjami vedno svetovala in pomagala drugim. Na poslovilni slavnps.ti so se zbrali domala vsi »njenk vspomin na zapuščeno delovno dediščino so’jih poklonili šopek rdečih vrtnic in darilo. Salvinasepotej poti vsem najtopleje zahvaljuje za prejeta darila in vse lepe želje. Kmalu nasvidenje, draga Salvina, so ji v en glas zaklicali ob slovesu, to pa bo res kmalu, saj od Nove Gorice, kjerje doma do Iskre res ni daleč. (M. R.) . .
Že spomladi leta 1981 je moralaza-Pustiti krog sodelavk in sodelavcev linije rotorja v tovarni malih zaganjalnikov novogoriške Iskre Avtoelektrike Ljuba Stubelj, saj ji je žal zdravje tako opešalo, da se je motala invalidsko upokojiti. In kako tada se je spominjala lepih in slabih dni, ki jih je v dobrih šestih letih Prebila na liniji rotorja, med sodelavkami in sodelavci pove njena želja po vnovičnem srečanju z njimi, do katerega je prišlo minuli Petek. Na skromni, a toliko bolj Prisrčni slavnosti je z njimi poklepetala, povedali soji, kakoživijo in delajo, za trenutek dva je pozabila na bolezen, ki joteži, bila je srečna. Ob slovesu so ji zaželeli vse najboljše, predvsem pa kar največ Prepotrebnega zdravja, v spomin ha leta, preživeta med njimi pa so ji Poklonili lepo stensko uro in šopek rdečih vrtnic.. (M. R.)

c
Dne 30. septembra 1985 se je' od nas poslovila dolgoletna sodelavka Dora Bizjan in odšla v zasluženi pokoj. V Iskri je preživela 34 let delovne dobe v dobrem in slabem, kakorkoli je že naneslo. Najprej se je zaposlila v Zmaju, od leta 1960 do 1976 pa v Tovarni električnih aparatov na obračunu osebnih dohodkov. Ob ustanovitvi TOZD AVN pa se je odločila za delo na obračunu osebnih dohodkov v njej. Bila je vseskozi vestna in marljiva sodelavka, ki ni poznala bolniškega staleža, kljub težavam z zdravjem. Pripravljena je bila priskočiti vedno na pomoč vsakemu delavcu in prisluhniti njegovim težavam, ali problemom.
Kotiček za Iskraše^
Jetra
na bordojski način
Pripravite: 6 zrezkov svinskih jeter, 4 glavice čebule, 25 dag gob, 3 del črnega vina, olje, sol, poper in sveženj svežega peteršilja.
Čebulo, narezano na tanke rezine, spražite na olju, dodajte očiščene gobe, narezane na tanke rezine. Ko se gobe omehčajo, dodajte jetrca, narezana na čim tanjše rezine, naglo popražite, da bi jetra ne otrdela, zalijte z vinom in pražite pet minut. Odstranite jih s štedilnika, posolite in popoprajte ter jih takoj servirajte s kuhanim krompirjem, posutim z narezanim peteršiljem.
Lasje
ostajajo kratki
Ni se še zgodilo, da bi se hkrati s spremembo modne smeri ne spremenile tudi moške in ženske pričeske. Na naši risbi je pričeska, ki jo je kreiral znani nemški mojster glavnika Gerd Meir za prihodnjo spomladansko-poletno sezono. Lasje, očitno ne bodo spremenili dolžine. Ostajajo kratki, toda vrača se malce pozabljeni mini val. Uporabljali pa ga bomo samo delno, na pramenih sprednje strani, na primer. Na tem modelu bodoče pričeske so lasje skoraj moško pristriženi, uhani pa kot vse ostalo, kar predstavlja bižuterijo, boženska nosila tako, da bo videti čim lepše in privlačneje.
Jesen v znamenju gob
Gobji zavitek
Pripravite: za testo — 25 dag moke, 18 dag masla, ali margarine, četrtinko žličke soli, 1 dl smetane, 1 dag kvasa. Za nadev: 50 dag gob, 10 dag slanine, večjo glavico čebu'e, 1 žlico škrobne, ali gladke moke, 2 režnja česna, sveženj peteršilja, 1/4 žličke materine dušice, sol, poper, 1,5 dl smetane, enojajce in sezamova semena.
Primešajte moko z maščobo. Zdrobljeni kvas pomešajte z malo smetane tn ga s preostalo smetano in soljo vmesite v moko. Zamesite testo in ga dajte v hladilnik. Za nadev spražite narezano čebulo s slanino, dodajte gobe in jih spražite. Posujte jih z moko, dodajte strti česen in narezan peteršilj ter deciliter smetane. Pražite toliko časa, da izhlapi vsa tekočina-Potem dodajte mešanico preostale smetane in rumenjaka in prekuhajte. Dodajte začimbe in pustite, naj se vse ohladi. Razvaljajte testo, dajte vanj nadev, konce testa pa premažite z beljakom in vse skupaj Jepite.
Nadev namažite z beljakom, posujte 5 sezamom in pecite na temperaturi 225° C kakih dvajset minut.
I
Letos je še naprej zelo moderen tvid. Črnobeli pa tudi drugih arv, v vzrocu ribje kosti, ali enostavno grobo pikčast, drobno ka-lrast, vselej pa zelo grobo tkan. Površniki in plašči so zelo udob-J'1' široki, s podloženimi rameni in širokimi rokavi, najrajši kimono ,®rs šiljastimi ovratniki in dvovrstnim zapenjanjem. Tudi tale, da-,si Površnik na sliki, kaže vse te modne tendence.
Tudi debele, enobarvne tkanine so zelo moderne. Če bomo dobro pobrskale po omarah, bomo našle podobne plašče, tiste, ki smo jih nosile v šestdesetih letih. Le z malce dodelave bodo spet zelo moderni. Reverji lahko ostajajo ozki, plašč pa odrežemo v daljšo jakno, zaoblimo robove in enak izrez, kot ga ima ovratnik, oblikujemo na rokavih. Poleg lahko nosimo usnjeno, pleteno, ali svetlikajoče se krilo. Lepo se bo prilegal tudi jersey, ki je letos izredno modna tkanina. Pa še udobna je.

Višina povračil stroškov za opravljanje
določenih del in nalog
Na podlagi SaS o enotnih osnovah in merilih za izplačila stroškov delavcem, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem del in nalog v SOZD Iskra ter na osnovi družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SRS, so bili stroški za povračilo po podatkih Zavoda za statistiko in Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve za tretje trimesečje leta 1986 naslednji:
1.	Povprečno ugotovljeni stroški za dnevnice (stroški za prehrano) (po 5. čl. SaS) znašajo:
—	cela dnevnica nad 12 ur	4.490 din
—	polovična dnevnica od 8 do 12 ur	2.307 din
—	znižana dnevnica od 6 do 8 ur	1.674 din
2.	Povprečni stroški za prenočišče v hotelu B kategorije (po 6. čl. SaS) znašajo:
—	po priloženem računu	3.741 din
—	brez računa največ 40%	1.496 din
3.	Kilometrina (9. čl. SaS) — pavšalni znesek za prevoženi kilometer z avtomobilom srednjega razreda
—	za 15.000	km letno	po	62,30 dm/km
—	za 20.000	km letno	po	54,20 din/km
—	za 25.000	km letno	49,30 dm/km
4.	Stroški za ločeno življenje (14. čl. SaS)
—	stroški za stanovanje največ
—	stroški za prehrano največ
33.669 din 40.410 din
■
■
1
_____Mali oglasi____________________________________
Sprejmem tipkanje na dom. Cena po dogovoru. Informacije na tel.: 223-977.
Poni ekspres ugodno prodam. Informacije na tel.: 576-245.
Od besed k dejanjem

kodeks
etike udeležencev v cestnem promet

Voznik motornega vozila, ki sed® ra volan, a se zdravstveno slabo počuti In je čustveno vznemlrjeo [zaskrbljen, žalosten, jezen, razdre' lljlv, pretirano vzburjen od veselja In podobno), naj ve, da je njegove pot močno tvegana. Če negativni fiziološki In psihološki pojavi spre* mljajo voznika za volanom, ga lah*0 kaj hitro zapeljejo v hudo nesrečo-V prometu se situacije sprenU' njajo z bliskovito naglico. Vesten voznik zato neprestano spremlja vožnjo vozil nasproti, je pozoren no okolico cestnega pasu, po katerem vozi ter je vedno pripravljen hitro m ustrezno ukrepati ob kakršnemkoli oresenečenju, zlasti še na križiščih-orehodlh, ob stikih cest s cesto, P° kateri vozi In podobno. Vsak tre-nutek nas lahko preseneti kak kolesar, voznik motornega vozila, a' pešec In vsaka prometna površine ahko skriva raznovrstne pasti.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniš^ odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Duša Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubija08’ Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica j' Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS jedla811 oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.