..Primorski List" izhaja vsaki 1., iO., in S0„ dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo vtabakarnah: Nunske ulice iu Šolske ulice po 4 nov. I T PRIMORSKI LIST Poučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse xa vero, dom, cesarja t Uredništvo in nprarniStvi mu je V Gorici, Nunske ulice it. iO. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravniitve sprejema oglase in naznanila po pogodbi. I + Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič. Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista". Tiska: Hilarijanska tiskarna. Naš polo Liki razburjeno morje tulilo in gro-melo je še ob otvoritvi po naši zbornici. Na levici pripravljali so se zopet, (la z divjo obstrukcijo preprečijo vsako redno delovanje. Toda naenkrat so se na levici zjasnila vremena. Obstrukcije, razsajanja ni več. Nemci so se otresli komande Wolfov in Schonererjev ter se mirno posvetujejo o nagodbenih predlogah. Ugnal jih je grof Tliun s paragr. 14 naše usta ve, ki mu dovoljuje, ako parlament ne deluje, potom posebne cesarske naredbe uveljaviti nagodbo. Pa tudi na desnici se je jelo oblačiti. Oblaki dvigali so se iz slovanske krščansko-narodne-zveze, v kateri so zastopniki treh najbolj zatiranih narodov Slovencev, Hrvatov in Rusinov. Tri dni so se posvetovali, je-li ostanejo v večini ali izstopijo. Zmagala je zmernejša smer. Naši zastopniki ostanejo v večini v kolikor ni vladna, vlado pa bodo presojali po nje dejanjih. Zadnje dni pa je grof Tliun presedlal. Dognati hoče nagodbo, a to mu je mogoče le z pomočjo desnice. Zato hoče sedanjo večino preosnovati v vladno in ministerstvo v ministerstvo desnice. Poklical je v ministerstvo zastopnika kat. ljudske stranke bar. Dipauli-ja, kateremu pa bodo kmalu sledili še drugi zastopniki desnice v ministerstvo. Vlada torej išče opore na desnici, isti desnici, na kateri stoje Slovani, med njimi tudi Slovenci in Hrvatje. Mnogo časa je grof Tliun premišljal, kje si dobiti zaslombo, n,kal je pri Nemcih, a slednjič se moral obrniti do onih, kateri so bili dosedaj teptani in izkoriščani. Dejstvo pa je, da vlada išče opore pri Slovanih in z njimi tudi pri sloven-sko-hrvatskih zastopnikih. Tu naši poslanci ? Sklenili so, da ostanejo »v večini v kolikor ni vladna ter hočejo vlado presojati po njenih dejanjih. Dosledno svojemu sklepu torej ne morejo in ne smejo kar tako iti v večino. Naši zastopniki so že mnogo let hlapčevali v-ladi, podpirali vsako vlado trdno prepričani, da tem potom kar največ pribore za svoj narod. Toda žalostna skušnja nas uči, da sta slovenski in hrvatski narod delala tlako, za plačilo, pa prejemala bičjJ KTiTor' fiekdaj grajšinski kmetje. Toda tlake je odveč. Jugoslovanski, zastopniki vedeti morajo poprej, KaifJioče v 1 a 11; i' Sto r Itd zjj." 1 o v e n c e, uL.Hpvjjfo imeti morajo zagotovilo, da se odpravijo vsaj najbolj kričeče krivice, da naša naroda dosežeta vendar enkrat vsaj enakopravnost. Mi vemo, da se krivice, ki jih je sistem leta in leta zadajal našemu narodu, ne dajo odpraviti čez noč, to pa vendar smemo tirjati, da vlada takoj prične resno delovati na odpravo sedanjega zisteraa' Ko je posl. Ih) v še grofu Thunu predložil pisane zahteve Slovencev, Hrvatov 'TOBpjftiov, sprejel ga je grof Tliun sila prijazno, a takoj dostavil da ne more takoj odpomoči, da mora zahteve preštudirati, in kar bode opravičeno, bode tudi storil. Ali naj se s takimi obljubami zadovolje naši poslanci ? Nikakor ne. Dokler ne bode točnih in jasnili zagotovil, do tedaj jim ne kaže vstopiti v večino. Obljub imamo že polne koše, zato nas lepe obljube ne smejo premotiti, in naj prihajajo tudi od moža, ki je izjavil, da se ne smatra samo s svojo besedo, nego tudi s_svoio—v^tjn 7iMV^7.^np^j ravnapravnoMt slovanskih uvodov v..(Jr-žavi p oš te t ^.TzVe si.i/o. a n n e jynji liHo o d e m o sodili. zadružniki od razdruženja nobenega dobička. Ako se posojilnica razdraži, se ne razdeli reservni zaklad mej zadružnike, ampak ostane v občini, v kateri se porabljajo obresti reserovnega zaklada za gospodarske namene. Da se posojilnica razdraži, treba, da glasujejo za to ‘Is vseh udov, naj so pri dotičnem občnem zboru prisotni ali ne. Kako da grč posojilnici in hranilnici, ved6 najbolje oni, ki jo upravljajo odborniki, gotovo premožniši ljudje — Občinarji. Če bi bila kaka nevarnost, bi bili oni prvi, ki bi se pobrigali, da bi se jej izognila posojilnica. Sicer pa se za take slučaje more sklicati izreden občen zbor, ako se je zanj izrekla vsaj 'Is zadružnikov. Nevarnosti ni torej nobene ! * Umestno se mi zdi, omeniti na tem mestu moža, čegar ime se večkrat čuje in slove: Schulze-Delitsch. Navajam ga, da uvidimo razliko, ki vlada mej upravo njegovih posojilnic in posojilnic Viljema Raiffeisna. Ob istem času, kakor Reiff-eisen, a ne da bi vedela drug za dru-zega, je ustanovil Schulze-Delitsch svoje denarne zavode. Ti veljajo obrtnikom v mestih in trgih in so zanje velike koristi, ker jim pteskrbljajo denar za naku- povanje surovin in drugih stvarij, ki jih rabijo v svoji obrti. Ti kreditni zavodi dovoljujejo za posojila le kratke obroke, kar je tukaj popolnoma prav, ker pride obrtnik večkrat do denarja kakor kmet. Da bi nabral v svojih denarnih zavodih dosti deležev in ž njimi dosti denarja, za to je Schulze-Delitsch določil, da se letni dobiček razdeli kot dividenda po visokosti in številu deležev. In v tem obstoja največji razloček med obema zavodoma. Dividenda se torej razdeli po številu deležev : že itak bogati zadružnik si more tedaj nabaviti več deležev in dobi zato tudi večjo dividendo; potrebni obrtnik ima sicer to dobro, da dobi lahko vsak čas posojilo, dobi pa le majhen del od dobička, ker ga pogoltnejo lastniki mnogih deležev. Tudi smejo ti kreditni zavodi svobodno razširiti svoj delokrog, med tem ko je Raiifeisnova posojilnica omejena samo na jedno občino ali jeden okraj. Zato se je pri teh kreditnih zavodih tudi že pripetilo, da so jim pristopili bogati možje, ki so v dosego prav visoke dividende špekulirali in s slabo špekulacijo tak zavod uničili Tako v več krajih na Nemškem (Lohr, Diisseldorf). Toliko mimogrede o Schulze - De-litschu. Vrnimo se k Raiffeisnovi posojilnici, ki je konečno tudi hranilnica. D&, d&, hranilnica! Kako malo Čuta ima dandanes ljudstvo za varčevanje ! Denar ima polžek rep — pri mnogih še repa nima — in tako hitro odteče. Za vse mogoče nepotrebne ih nekoristne stvari se izdaja denar, a potem se toži iu toži, da ni mogoče izhajati. Na tak način, gotovo ne! Tudi temu hočejo odpomoči Raiffeisnove zadruge s tem, da združujejo s posojilnico tudi hranilnico. V tej hranilnici nalagajo denar tudi neudje. S tem, da se ustanovi v vasi hranilnica se zavzame za varčevanje tudi oni, ki bi drugače na to niti ne mislil. Doma hraniti denar ni varno; človek ni nikoli varen pred ognjem, tatovi in skušnjavami, ki mamijo človeka, naj si nakupi še to in še ono. Kdor pa prinaša svoje denarce v hranilnico, jih bode kasneje nazaj dobil z obrestmi vred, in tedaj se bede z večjo svoto denarja tudi laglje pomogel v svojih delih. — Poslednja točka razprave ve'jaj zvezi med posameznimi zadrugami. Taka zveza je nujno potrebna. Ker velja boj zadrug oderuštvu, katero hočejo zatreti 27 LISTEK (Dalje in konec.) Razdruženja je pri Raiffeisnovih posojilnicah le redko. Saj pa tudi nimajo Moja doba in podoba. Spisal Andrej Marušič. (Dalje.) Methoda. „Meine Herren“ ! — je rekel ,_jcavxiate44- dr. ^indler v nrvi konferenčni —..I)iii Methode ist individudV. (le, je to res, veli a gotovo o meni. Ko sem postal katehet, nisem bil vec novinec v učenji, saj sem že 10 let poučeval privatnike in javne gimnazijske dijake (v slovenščini) — ; in vendar sem se moral marsikaj učiti gledč methode in predmetov samih. ftertanji katehelje ne bi verjeli, kako je bilo pred 40-50 leti s pomočno katehetsko literaturo. Kakor ‘ipi’ilv|ja a a tul upa in ji ^erončitelje. v—zadrego strokovnega slovstva nreobilnost, J^ako ¥^^Kdtd4ij.,-^adali. Tem bolj sem posnemal način učenja po učencih, po njih zmožnosti in predomiki, njih mišljenji in govorjenji, po njih napačnih in pravih pojmih, po njih navadah in razvadah itd. Ko sem čez nekaj let našel pravi kolovoz, bil sem uverjen, da theoria, methodika je lepa reč, in potrebna, pa da tudi v italijanski prišlo vici ..la prati ca v«,] pih r.hn (j ^rrajnm^[,icaiutiči zdravo jedro resnice. Da, preveril sem se, da gola theoria je v marsikterem pogledu —■ siva; spoznal ?«m, da —kakor „poiita nascitur, orator fit“. — tako tudi ..catechista —_ ----------------------------------------------------------- Kako sem prišel jez n. pr. do tega, da sem dajal bistvene besede in točke v vseh predmetih in razredih podrisavati ? V methodiki kaj tacega ni; skušnja me je to učila. Če sem se j hotel sam kaj na pamet navaditi, uredil sem si po pred s podri-Jsavanjem vrsto ali tečaj misli. Eri učencih sem sto- in stokraL zapazil, da ng_znaio razločiti jedra od lupine, bistvenih besedi ali stavkovodpouredhlh in nevažnih; da" ne znajo — tudi v viših razredih ne — logično čitati. Sicer je to skor navaden pogrešek tudi pri starejših in omikanih možeh ; povdarjajo namreč v javnih govorih besede, ktere nimajo nič v sebi, kar močno žali uho izvedenih poslušavcev. Tako podrisavanje v ŠjjJakih^lujjjgah, ki eo-^ja^ašt^j^anere ^plol^j^eH^u^ pisane, bilo je posebno všeč šolsk. nadzorniku g StimpelV; pohvalil ffitTjSmfl,rat v II. razr. zarad tega. "Zlikaj ršem*posta) cel petTanT gl?fl? zemljepisnega razveda-vanja (orientirarij3”^ žTasti "tukaj' v 'mestu in okolici ? Primerjal sem Jeruzalem in njega okolico Gorici, ali žalibog zapazil, da naši dijaki lastnega mesta lege ne poznajo. Ko sem jim razlagal, da naj si mislijo, da tam za našim Gradom je Kedron, Getsemani itd., pokazalo se je, da ne vedo, kje je to »za Gradom11 in kaj in kak6 je tam. Učil sem jih vdariti v šoli z roko na_4-atrani sveta- Zgodilo se je enkratČJlaraTekručenec v IV. razredu ni vedel, kje je naš „Grad“ ; peljem ga za roko iz sobe in še le tam — pa ne brž — je zagledal Grad, ki ga je imel vsak dan pred nosom ! — Kje vstaja ali zahaja solnce po leti (iz šole glede), kje po zimi, ni vedela znabiti večina mladine, ker ni bila od nikogar opozorjena, da naj se za to briga. — 'Še veči križ sem imel z luno in njenimi spremembami. — <„Ko so šli beriči Kristusa lovit v Getsemani, zakaj so vzeli As seboj svetilnice, saj je svetila luna“ ? „Kako vem jez, da je Svetila luna“ ? „Ker tisti večer, ko so judje jedli velikonočno jagnje, bila je polna luna (ščip)“. etc. Tako smo prišli na Lluno", pri čemur se je pokazalo marsikaj nevednosti. — Na rak in enak način je prišlo vse pred moj „forum“. V tem pa, uko sem vse z ozirom na verouk učencem razlagal in si skušenj ^nabiral, uresničeval se je na meni rek, da „catechista — fitu. Na gimnaziji ni treba več tiste methode po sekiricah in tistega pedantičnega detovodstva, kakor v ljudskih šolah, n. pr. ni treba, da bi gimnazijec, tudi cel6 v I. razredu ne, učiteljevo vprašanje vsakrat doslovno ponavljal. Veroučitelj in učenec se lahko prosteje gibljeta. Tako sem se jez držal mar- sikakih individualnih načel in navad, kterih nisem našel v pe-dagogičnih knjigah, pač pa mi jih menda potrjuje sv. Pismo. V Eklesiastu (Pridigarji, pogl. III.) namreč berem: »Vse ima svoj čas. Je čas moriti in čas ozdravljati; čas jokati in čas smejati se;.... čas molčati in čas govoriti.11 „Moriti“ pomeni tu »kregati, svariti, kaznovati11. Do „joka“, vsaj do solz v očeh smo prišli večkrat. Ali — smejati se!? Poslušajte izmed tisoč šolskih dogodkov tri. Osel na ribjem trgu blizu šolsk. poslopja slovesno zatrobi; otroci — tudi že odrasli — se enoglasno srčno zakrohotajo — eine sonore Lachsalve. —Jez — kaj hočem otroško naravo zatreti ? Ne, gledam, molčim in se sam pedagogično namuznem. Ko je osel vse svoje registre napevši svojo melodijo sklenil z interessantno kadenco, rečem patetično: „Similis simili gau-det“. „X., was heiCt das11 ? Prestavlja X, prestavlja Y, jez: »Nein, die riohtige Ubersetzuug lautet: „Ein Schimmel erfreuet sich des andereu Schimmels “ Zgodilo se je, da celo v srednjih razredih niso nekteri vedeli, kaj je »Schimmel11 in mnogi niso šale razumeli. — Po takih ali enakih enoličnost pretr-gajočih intermezzo-ih sem resni pouk nadeljeval. Katekizem pravi: »(Kristjan) mora to, kar v srcu včruje, če je treba, očitno z besedo spoznavati ali pričati11. Jez: »Po šoli pojdeš ti (vprašanec) domu — tje čez Travnik proti Ra-stellu, kaj ne‘ ? U. „Dau. »Tedaj, kedar prideš iz šolske ulice, boš začel na ves glas vpiti: »Jez sem katoličan, jez sem katoličan11! (Učenci se sladko smejajo). TJ. »Neee!...11 Jez: »Kaj pa11 ? U. razlaga, kar je slišal v prejšnji učni uri. Stal sem sred sobe pri klopeh, kar naenkrat pri učencu zraven sebe nekaj zapazim (v III. razredu). Vzdigni ta 2 prsta, mu rečem. On vzdigne tri, kakor da bi urisetraval To vidijo brž-bližnji sošolci, potle vsi in se :akrohotajo, ESrso brž razumeli vzrok »prisege11. Imel je namreč dotičnik prste rumene — od cigaret. Fant pobesi glavo, in jez rečem resno: »Smeh tvojih součencev naj bode za zdaj tvoja kazen11. Sploh je bila moja prislovica : »Ridendo dicere verum". S pomočjo zgledov ali analogij, gledč kterih mislim, da sem bil po'sebno srečen, znal sem pojme u pr. »cerkev", občinstvo svetnikov , „sakrament“ in sto drugih natančno razjasniti (sakrament sem primerjal bankovcu); podajal sem malim mleko, odraslim kruh. Veliko mi je koristilo v nižih razredih znanje jezikov in narečij naših "učencev TK pa t.oT Ja Tem niih -nuai^njp njih običaje itd, poznal. — Ker so bili učenci v svojem in nemškem jeziku slabo podkovani, moral sem biti nehotč tudUjezikoslovec in smem reči, da so se v mojih urah gotovo skor-Tpliko naučili, kolikor v jezikovnih urah. Popravljanje pogreškov se je pri meni tako unaraviTo7 daJSe zdaj težko molčim, če mi kdo v kaki družbi očitno napačno govori. Lahi (dečki) n. pr. imajo med drugimi to napako, da izgovarjajo s, kakor naš Š („šono“ namesti „sono“); tudi to sem doživel, da mi je nekdo povdaril „altrčsi“ (altrezi) namesti »altreši* (in to v II. razredu!) Skrajšavanje učne tvarine mi je bila važna reč in sem dobro premislil, kaj in koliko naj izpustim, iu to vse z ozirom na sedanje ali prihodnje razmere in potrebe mladine. — Mimogrede naj tu nekaj omenim. Enkrat me je nekdo zatožil, da sem v katekizmu nekaj izpustil, češ, da navlašč, ker mi dotična partija ne diši! To ni malenkost za kateheta. Ni bilo sicer treba opravičevanja od moje strani, ker me je »sodnik11 v tej reči — dobro poznal. Sicer pa je bila moja opravičba v mojem in drugih učencev katekizmu očitna. Imel sem namreč navado, da sem na čelu vsake naloge zapisoval dan in letnico, in tudi učenci so morali tako zapisavati. Katekizem je tedaj kazal, kteri dan sem dotični odlomek razlagal in naložil. — Veste pa, kaj je tožnika zapeljalo, da je mislil, da je bil tisti odlomek izpuščen? Bukve nekega norčastega učenca, kteri je igraje s svinčnikom eno stran znabiti nehotč prečrtal. — Gospodje kateheti! »Uoino avvisato — mezzo armato“ ! (Dalje prih.) povsod na deželi, zato treba, da se v dosego tega smotra združijo k skupnemu delu vse zadruge. Ker je dalje nameu Raiffeisnovih posojilnic dajati kredit ali posredovati za kredit, je tako združenje tudi vsekako potrebno. Zdaj ima jedna Zadruga preostanek, zdaj zopet druga primankljaj, in zato se morajo zadruge druga drugo podpirati, druga drugo izpopolnjevati. To bodi kratek obris postanka, uprave in koristi Raiffeisnovih posojilnic. Kdor je pazno sledil pojedinim točkam razprave o Raiffeisnovih posojilnicah, lahko uvidi, kako velikega pomena so za povzdigo našega gospodarstva. Nasprotovati jim more le oni, ki nima srca za ljudstvo, ki išče le sebi dobička. Živimo v časih, ko treba, da se drug drugega trdno oklepamo v uspešno odbijanje tujih navalov. Pojedinec mora pasti, njegova sreča in rešitev obstoja edino le v zvezi. Zveze nam tedaj treba, zato se združujmo! Na jeziku se nam večkrat glasi sladka beseda domovinske ljubavi, — tu se nam nudi prilika, tu pokažimo, da ve tudi res srce za to, kar jezik pravi. Naš narod je kmetiški narod, in ta narod — propada. Še ni prepozno, še ga je mogoče rešiti. S svetinjo sv. vere rešimo mu tudi obstoj, rešimo mu tla, katera ga žive, in na katerih sami stojimo. Krepko dvigajmo zastavo organizacije, pod njo združujmo osamljene dele našega naroda. V organizaciji je naša moč, v organizaciji poraz naših nasprotnikov! Ne plašim > se napadov zagrizenih prottvuikov, pač pa snujmo po mili nam zemlii slovenski Riiff-iisnove poso;ilnice, narodova gmotna neodvisnost bodi nam smoter skupnega borenja! Zato pa: „Zivela moška požrtvovalnosti Živela krščansko-socijalna organizacija !!“ Politični pregled. Notranje dežele. Notranji politični položaj je sedaj jasen. Združena levica, ki je dosedaj nagajala vladi, se je naenkrat sprevrgla v poslušno deklo vlade. Storila je to skoraj gotovo iz strahu, pred slovansko -klerikalnim ministerstvo.u s katerim jim je žugal grof Thun. Do tega pa v Avstriji ne sme priti, dokler še diha kak nemški Mdielj. Tako je grofu Thtinu po-magauo. Levičarji mu ne bodo nagajali, Poljaki mu ostanejo zvesti, Čehe pridobi z kakim novim miuisterskhn mestom, nemška katoliška ljudska stranka je že tudi privezana. Tako bode sprejeta na-godba nespremenjena, kakoršuo bodo hoteli MažaH in grof Thuu je rešen vseh nadlog in težav. Trgovinskim ministrom namesto odstopivsega dr. Bijrnreiterja je imenovan baron Dipault. Državni zbor v prvem branju razpravlja o nagodbenth predlogah. Govorili so razni poslanci* seveda vsi proti na-godbi v sedanji obliki. Govorila sta tudi grof Thun in dr. Kaizl. Predloge so se izročile odseku 48 mož v pretresovanje. Vsi so se izjavili na to, da se o nagodbi obraynava ter se ista zavrne parlamentarnim potom. Le Wo!f, Sehouerer in tovariši še tulijo, ter tako vsemu svetu kažejo, d i se niso nič naučili pa tudi ne pozabili. Poslanec dr. Gregorčič in tovariši so vprašali pravosodnega ministra zaradi zadnje italijanske obravnave proti „Soči“, dr. Ferjančič radi znanega sklepa graškega nadsodišča proti slovenskim razpravam, poslanec dr. Gregorec radi raznih imenovanj nemških uradnikov za slovenske kraje. Žičkar je interpeliral radi nemških poštnih uradnikov. Vnanje države. Na Filipinih, na katerih sedaj gospodarijo Amerikam, je vzbuknil nov upor, ki preti biti še mnogo nevarneji nego dosedanje ustaje. Danska kraljica Lujiza je umrla v starosti 81 let. Pokojnica je bila zelo milosrčna in usmiljena vladarica, ter je igrala v politiki često zelo važno vlogo. Veliki nemiri so bili v Parizu. Po parižkih uac.ih se je d. oktobra nabrala nebrojna množica ljudstva, ki je kričala: Proč z Židi! Smrt Jzdajicain, drugi precej manjši del pa : Živel Zola, Dreyfus Po icija ni mogla vzdržati redu in. prišlo je do krvavih pretepov. Podkupljena židovska svojat je bila. obrožena ter kot divja padla po nasprotnikih Drey-iusovih obož-vateljev. Po mnogih ulicah so bile krvave sledi po trotoarju. Kitajskega cesarja so umorili. Mati cesarica ni bila zadovoljna z evropskimi novotarijami, ki jih je hotel mladi cesar vpeljati tudi v Kini. Mati se ga je s silo znebila, ter sedaj sama vlada. Kaj novega po Slovenskem ? Na Kranjskem. V Davči je posestniku Frelihu zgorela hiša z vsem blagom. — Na dolenjski železnici so mej postajama Trebnje-Mirnapeč otvorili novo postajališče z imenom „Ponikve“. — V Zatičini so stari cistercijenski samostan zopet izročili prvotnemu namenu. Slovesno otvorjenje samostana je bilo 4. t. m. — Na ljubljanskih gimnazijah je letos 923 učencev. — Deželnozborska volitev za Kranj-Loko bode 26. t. m. — V nedeljo so bili po presvitlem knezoškofu na Brezjah slovesno nastavljeni frančiškani v novem samostanu. Na Štajerskem. V Doličah pri Vitanju so vrgli stari občinski odbor, ki je nemški uradoval. — Dež. poslanec, dr. Rosina se je poročil z gč. Lino Robič, hčerjo drž. poslanca. — V Remšniku je neki prismojen deček zažgal hišo Julije Erjavec. — Slovenje-graški okiajui glavar je prepovedal shod kršč. socijalnega društva „Naprej" na Paki, „ker bi bil za javno varnost nevaren1*. Smešno, pa žalostno! — Na Dobrui so zmagali Slovenci pri občinskih volitvah. — V Gradcu so pri občinskih volitvah zmagali nemški nacijonalci. Na Koroškem. Za notarja v Železni kaplji, izključno slovenskem okraju, je imenovan Val Sckvvarzl, nezmožen slovenščine. — V Šmihelu nad Pliberkom je strela ubila Heleno Zaluberšek. — V Trgu se je ustrelil davkar E. Krikava. — V Celovcu so otvorili zavod za slepce. Dopisi. Iz Gorjanskega. Krasen in vele-časten dan za gorjansko (lahovnijo je bila nedelja žalostne M. B. Že tri dni poprej so zvonovi in topiči oznanjali, da bode v Gorjanskem lepa slovesnost. Na to nedeljo je namreč preč. g. komenski dekan blagoslovil novi stranski altar, ki ga je izklesal domači umetnik Jožef Petelin iz katarskega in repentaborskega marmorja. Novi altar pa je zahteval tudi nov kip žalostne Matere Božje. Tudi tega smo oskrbeli pri Franč. Schmalzl v Grodenu na Tirolskem. Kip, je v resnici pravo u-metniško delo, napravi res globok vtis na gledalca. Novi altar.in kip staneta nad tisoč gld. In vse te stroške so se pokrile z miloščino, katero so zlagale gorjanske žene in dekleta. Čast njim! Med vnanjimi dobrotniki moram imenovati preblago pokojno gospo Jožefo Folie, ki je že 1. 1882 v ta namen podarila 300 gld. Bog ji je že povrnil. Slovesnost sama je bila res sijajna. Vsa vas je bila praznično odeta, ozaljšana z zelenjem. Celo dva slavoloka sta pričala o navdušenju gorjauske mladine. Ob poludanski uri je preč. g. uekan s spremstvom blagoslovil.Lip, na kar seje razvila krasna procesija iz kuračišča po vasi proti cerkvi Med procesijo so peli Marijine pesmi ter molili sv. rožni venec. Kip so nosila belooblečena dekleta. Po dokončani procesiji je domači g. kurat razlagal navzočim Marijino žalost. Njegove besede so poslušalce ganile do solz. Nato je sledila slovesna, sv. maša. Slovesnosti so se udeležili obojni starešinstvi z župani na čelu, krajni šolski svetin šolska mladina pod nadzorstvom obeh gg. učiteljev. Srčna jim hvala. ■ Pripomniti moram, daje to že druga nova naprava v gorjanski cerkvi v tekočem letu. Pred kratkim je cerkev dobila novo prižnico in stole iz rumenega koroškega mecesna. Prižnico in stole je izdelal mizarski mojster Jožef Cigoj v Vrto-vinu. Moža hvali delo in priporoča nizka cena, O priliki zopet kaj. Od nekod. Nedavno sem zopet kolovratil po naši slovenski domovini. Ko sem se slučajno mudil na Notranjskem, zvedel sem res nekaj zanimivega. Da so konsumna društva narodni stranki trn v peti, je že pač znano. Da bi pa ista spravili v kar najslabšo luč, poslužujejo se posamezniki vseh mogočih, če tudi nepoštenih, sredstev. Tako je neki krčmar v Starem trgu poslal po četrtino vina v ta-mošnjo konsumno društvo. To vino je šlo skozi več rok, ter so je slednjič poslali v Klosterneuburg na poskušajo. Preiskava je dokazala, da vino ni pristno. Na to so ti možje vložili ovadbo pri okrajnem glavarstvu v Logatcu. Glavarstvo je takoj odposlalo komisarja pl. Hofbauerja v sta-rotrško konsumno društvo, v katerem je takoj vzel poskušnjo od vseh vin. Ta vina so tildi odposlali v Klosterneuburg. a odgovor se je glasil, da so vina popolnoma pristna. Sedaj pa človek razmišljaj, kako je to mogoče, da vino, (katero so krčmarjevi tovariši poslali, v preskušnjo ni bilo pristno, isto viuo pa, poslano po glavarstvu, je bilo popolnoma naravno. Seveda so takoj razbobnali po „Narodu“, da konsumna društva prodajajo petijot, a sedaj previdno molče. Seveda kdo bo popravljal krivico. Sicer pa bode vsa zadeva končala pred sodiščem, kjer se tudi najbrže dokaže, kako je vino konsumnega društva v rokah krčmarjevih postalo nepristno. Mene je zadeva zanimala, zato sem jo priobčil, v pouk in razvedrilo či-tateljem. 1 i ¥ H S. Gorica. Gg. naročnike opozorimo in prosimo, da se vendar enkrat spomnijo listov, ter dopošljejo naročnino. Ob samem zraku listi ne morajo izhajati. Zlate maše. Včeraj je obhajal ve-?•„ Frančišek Zoratti petdesetletnico mašništva. V mestu je bilo veliko zanimanja. ^ Nič čudo, saj je celih 48 let bil »Pre Francesc“ v Gorici pri sv. Ignaciju. Ob 11. uri bila je slovesna sv. maša s popolno orkestro. Petje po stari navadi. Odbor ki se je sestavil, da dostojno počasti zlatomašnilca poklonil mu je darove. Izdal je tudi spominsko knjižico, v kateri je med drugim kratka zgodovina cerkve in župnije sv. Ignacija. Obsojati pa moramo pesem „podoba Zorattija** pisana y Fitrlanščini. Goriški Zorutt — je napravil slab poklon zlatomašniku. Veleč. g. Zorattiju nekdanjemu duh. pomočniku v Grgariju in pri sv. Luciji na Mostu: Bog živi. — Preč. m«g. Ivan Kumar bivši vojaški kapelau, župnik pri sv. Ignaciju in dekan v Bovcu, sedaj častni kanonik v Gorici je obhajal svojo zlato mašo 23. sept. t. I. v kapelici sester sv. Križa v Rimu. Veleč. msg.: Na mnoga leta! Obolel je veleč. g. Ivan Rojec, kili at biljenski. Zdravi se pri smilieuih bratih v Gorici. Vrlega gospoda priporočamo v molitev. Imenovanje. G. Oldrih Vosyka v Tominu je imenovan c. kr. gozdarskim komisarjem istotam. Duhovske premembe. Č. g. Štefan Kodrmac gre iz Gorenje Tribuše za kaplana v Komen, na njegovo mesto pride 0. g. Airton -Plešničan — nk-ipclun ..v Podmelcu; č. g. Kristijan Štibilj, kape-lan v Volčah, gre za kurata v Novake; č. g. Evgen Jordan gre za vikarja v Tapogliano; č. g. Maksimilijan de Pelca za vikarja v Brumo ; č. g. Stacul Karol v Brumi je imenovan župnikom v Ajello, č. g. Maghet Karol gre iz Biljane za kaplana v Ločnik Novo nastavljeni so č. g. Peternel Henrik za kaplana v Biljah ; Gerbec Anton za kaplana v Volčah in Knavs Valentin za kaplana v Podmelcu. , Misijon začne dne 23. Oktobra v Avčah, kateri bo skozi 8 dni. Trgovska obrtna zadruga v Gorici je v minolem m. imela 100.058-37 kron prometa. Število zadružnikov je dne 1. okt. znašalo 942. Lep napredek! Kat. slov. delavsko društvo v Gorici je najelo društveno sobo v semeni-ški ulici štev. 9. I. nadstropje in to s 15. dnem t. m. V prihodnji številki naznanimo poslovni red, da bodo delavci vedeli kako se ravnati. Petje v goriških cerkvah. Pred nedavnim časom je „Prim. List1* nekaj omenil o petju v cerkvi sv. Vida na Placuti. Kdor misli, da so rezke besede kaj pomagale se moti. pevci j^o^j^gpas". Tf|k“'-'TTrtliiijll llfll jfesmd^jlaJ^m; da. lahko rečemo, da nalašč kiiniiniein. Kaj njim mar, da ljudsTVd lie n'ifl!'č ib moliti in da se pritožuje. Menda vendar bo dovoljeno župljanu prašanje: Zakaj so plačani, ker niti svoje dolžnosti ne spolnujejo. Tako je, kjer obhaja svoje zmagoslavje plačana poulična druhal, katera drugače nikdar ne vidi cerkve od znotraj. Imeli smo lepo petje. Ali fakinaža ga ni marala. Meseca maja pret. leta je s silo motila majuikovo pobožnost, c. k. straže so morale red vzdrževati v — cerkvi, ^nmg^jajejaki-naža. In zdaj imamo pelje. ol-nih na Bmačuhu“ (tifus). Že od 25 avgusta t. 1. razsaja in zdaj pa je sk >ro v vsaki hiši že kak bolnik in 3 -o do sedaj že umrli. Nesreča. Dne 4. t. m. se je vozeč iz Gorice g. učitelj iz Doberdoba p ri Mirenskem pokopališči iz voza prev n r i-ter desno roko na laktu zlomil — katero so mu pa čč. usmiljeni brati v Gorici zopet naravnali. Upa se, da se kmalu zaceli, ker se je hitro pomagalo Sol« 'e zarad tega in zarad mačuha zaprta. Kakor so že vajeni! Italijanski poslanci goriški so interpelirali radi dogodkov v Nabrežini in Devinu: Ne. oziraje se na izmišljena dejanja, ti ljudje naravnost trde, da so slovenski prvaki in časopisje pravi provzročteji izgredov. ‘ Ij^ Tržiča (Monfalcone). Kako oj-lojalui m nestrphi, da smo mi Slovenci, kakor so nas naši italijanski dež. poslanci v deželnem zboru . svo;ih interpelacijah slikali in kako znosni in patrijotični pa da st Furlani sploh— se tudi iz tega razvidi, da je v *±erži&r zahvala našega presv. Cesarja do svojih narodn v — po trgu le v nemškem in italijanskem jeziku prilepljena, med tem, ko je ona v slovenskem in hrvaškem jeziku kakor po navadi konfisciral slavni municipij! Prašamo — je li to prav iu pošteno ? Kaj bi Lahi rekli, ako bi mi Slovenci tako delali ? In vendar je tudi v Tržiči mnogo Slovencev, ki bi po namenu Nj. Veličanstva morali zvedeti kaj o tej zahvali. x- Junaštvo laške vlade. V Milanu so oblasti zaplenile škatljice, ker so igrale — papeževo himno. Kranjski nemškutarji. Cerkvenemu uradu na Goriškem sta došla nedavno dopisa, ki dokazujeta, da je na Kranjskem še vedno po starem. Prvi dopis je iz občine Zagorice. Uradni občinski pečat nosi besede : Gemeindeamt in Sagoritz. Drugi pa je iz Cirknice. Uradni župui^*H^«t nosi besede : Pfarramt i)k Zirknitz..Primorski List* je predlan-"šlTim poročal, da je celo slovenj ljubljansko n wla.ln v liaAfl. S a. brelie nemški doj/is. No, ponosni pa so, ponosni, na Kranjskem z nemščino ! Primorci; Korošci. Štajerci, le borite se za svoje narodne pravic^~^K^^^^?^i-^^ffl^ ' list „Der Siiden“ so, kakor znano, ustanovili gg. državni poslanci hrvatskega in slovenskega naroda ter zastopa odločno koristi in težnje imenovanih dveh narodov. A mimo tega bori se ta časopis dosledno ža slovansko vzajemnost, koja nam jamči, da se bodo naši narodni idejali prej ali slej vendar izpolnili. List, „Der ŠiidenJ ima pa tudi nalogo, da na temelju resnica in prava seznanja tuji svet z našimi odno-šaji in težnjami, ter da pobija neresnico, katero o nas vedno razšlrjujejo neprija-teljski nam časopisi židovsko - nemški, madjarski itd. Odkriva pa tudi grozne krivice, ki se nam i Hrvatom gode. Od nas je odvisno da zagotovimo obstanek temu neustrašnemu sobojevniku na publicističnem polju, ter da mu podamo tudi sredstva za ojaČenje in potrebni razvoj. Na Slovenskem je še v mnogih imovitih rodbinah, v kavarnah, gostilnah itd. nemških, Slovencem in Slovanom sploh pro-tivnih listov. Odstranimo ta židovslco-nemški otrov in naročimo se na list „Der Siiden". Ta list izhaja 1. in 15. vsakega meseca z obilno in zanimivo vsebino. Ker se mogo še številke od meseca augusta prejeti, znaša naročnina do konca leta samo eden goldinar. Uredništvo in uprav-ništvo je na Dunaju I. Plaukengasse 4. Kdo ukaže? Neki okraj. šol. svet j j; naročil nedavno šolskim vodstvom, naj se udelež6 s« šol. mladino zadušnice po Nj. Veličanstvu dnč 17. ali 21. t. m. Kolikor, jaz to reč umejem, moglo bi kako svetno oblastvo izprositi si pri duhovniku — naravnost ali posredno — izredno šolarsko sv. mašo ob gotovem dnevu in -uri v kak poseben namen. Kako pa pridemo do tega, da svetno oblastno kar prosto -- naročuje — šol. vodstvom — zadušnico (t. j. mrtvaško mašo), in to še na take dneve, ko je to — zabranjeno po cerkvenih pravilih? Tudi 1. 1889 je bil d-ošel podoben „ukaz“ za črno mašo od okraj. sol. sveta ob enaki priliki. Prosimo vendar malo — — O. Za Alojzijevišče (XV. izkaz 1898) so poslali: Preč. g. f. Pireh 10 gl. BI. g. Anton Školaris 20 gl. Preč. g. Frau-čišck Zoratti ob priliki svoje zlate maše dne 9. t. m. 20 gl. Bodi naš zavod toplo priporočen č. duhovščini in drugim posvetnim dobrotnikom, posebno še slavnim občinskim zastopom / Vsem dobrotnikom izrekamo prisrčno hvalo in obljubljamo, da bodo otroci zanje molili. Zlatomašniku kličemo : Na mnoga leta ! Društvo »Šolski dom“. (XXII. izkaz od dne 30. junija do 14. julija) Kot ustanovniki z doneskom 100 »Id. so so oglasili : Slavno županstvo St. Frjan; Kaučič Janez, tergovec v Gorici; Dovgan Janez, posestnik v Gorici: Valentinčič Stefan, karatat v Mirniku ; ženska in možka podružnica sv. Cirila in Metoda v Tolminu. Vplačali so: Reja Iv., gostilničar v Gorici, na račun ustanovnine še 25 gld., Pri veselici v Št. Andrežu nabrano 7 gld. 7 kr., Po upravništvu „Soče“ kakor v 52. št. iz dne 1. julija izkazano 226 gld. 25 kr., Duhovnik iz naših gora na saldo ustanovnine 40 gld., Cibič Anton, dekan v Črničah, letnino za 1898. 10 gld., Kaučič Janez, trgovec V Gorici, na saldo ustanovnine 95 gld., Ceket Fran, vikar v Štjaku 4 gld., Primožič Matej, sodnik v Tolminu, na račun ustanovnine 20 gld., „S. G.“ 10 gld, Munih Jože ob Sv. Lucije ob Soči 5 gld., Munih Peter 2 gld., Cigon Josip, Cerkvenik v Gorici 1 gld-, Dovgan Janez, posestnik v Gorici, usta-novnino 100 gld., Kenda Matija, učitelj v Vočah 1 ghiM Duša Ana, gospica 1 gld., Podreka Kati 50 kr., Kenda Marija, gospa 50 ki., Stres Marija, učiteljica 50 kr., Bernik Frančišek, gostilničar v Volčah 40 kr., Fortunat Tomaž iz Kozaršča 50 kr., Fortunat Matevž iz Kozaršča 50 kr.. Fortunat Fran iz ČiginjaoO kr., Manfreda Andrej 50 kr., Po upravništvu „Soče“, kakor v 54. št. iz dne 8. julija izkazano 125 gld. 72l/4 kr., Kokole Frančišek, učitelj 3 gld. 50 kr., Ženska in možka podružnica sv. Cirila in Metoda v Tolmina ustan. 100 gld., Skupaj 781 gld. 44V, — Vsled prejšnjih izkazov 10.836 gld. 62 kr. — Do 14. julija došlo v gotovini: 17.618 gld. 6l/s. kr. (XXIII. izkaz od U. julija do 1. avgusta). Kot ustanovniki so se oglasili: Slavno županstvo v Biljani s 100 gld., slavno županstvo v Kobaridu s 100 gld., slavno županstvo v Šempasu s 100 gld., in slavno društvo »Edinost" v Ajdovščini s 100 gld. Vplačali so: Upravništvo „Soče“, kakor v 56. štev. z dne 15. julija izkazano 41 gld. 45 kr., Neki duhovnik ob italijanski meji 2. obrok ustanovnine 10 gld., Zamorec v A. Vugovi gostilni pri Sv. Luciji 7 gld. 30 kr., Kobariški štirje možje, štirje raki 4 gld., Slavno županstvo v Kobaridu 1 obrok ustanovnine 50 gld., Kos Simon, vikar v Opatjeselu, izplačal ustanovnino 100 gld., Povodom tombole v Št. Petru darovali srečni do-bivalci: Val. Jug iz Solkana 2 gld., Bandel Andrej iz Podgore 1 gld. 67 kr., Dornik Anton iz St Petra 1 gld. 67 kr.. Fornazarič Anton iz Št. Petra l gld. 66 kr., Rojic Anton iz Gorice 1 gld. in Per-tot Jernej iz Gorice 1 gld. 50 kr., Podkuknik plačal na račun ustanovnine 10 gld. Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici na saldo usta-liovniue 50 gld., Fonzari Ivan, veleposestnik v Št. Mavru 20 gld., Občina Štanjel na Krasu 20 gld., Cisti dohodek tombole v Št, Petru (Alojzijevišče je dobilo 100 gld ) 400 gld., Županija Šempas 1. obrok ustanovnine 20y gld., Vozniki, ki so vozili kamenje »Šolskemu dolhu (glej št. 56. „Soče) 15 gld. 95 kr., Kovačič Matija, c. kr. nadstražnik v p. v Idriji pri Bači 50 gld., V Ajdovščini nabrali v veseli skupščini povodom ne baš prijetnega slovesa od bisera bralnega in pevskega društva, od glavnega tešitelja ajdovsko-šturskih tamburašev ter najintimnejšega prijatelja 15 gld., temu dodal g. K., ker se ni mogel udeležiti te od-liodnice še 1 gld., Vesela družba na Gorjanskem je zložila v Blažičevi gostilni v nazočnosti g. kurata, g. župana in predsednika „Nar. doma“ 2 gld. 50 kr., »Neimenovan dobrotnik za dekliški zavod „Solskega doma“ 1000 gld. Društvo „Edinost14 v Ajdovščini na račun ustanovnine 90 gld. Rutar Simon, c. kr. profesor v Ljubljani, na saldo ustanovnine 30 gld.. Zbrani gostje v čepovanu, praznujoči župnikov god. (všteta 2 gld. za ž... klo buk, prodan na dražbi) 12 gld. 50 kr., Kovačič Ignacij, veleposestnik pri Sv. Luciji, na račun ustanovnine še 10 gld., Zamorec požrl pri Karlulu v Volčah 5 Jakil Andrej, tovarnar v Rupi, na saldo ustanovnino 20 gld., Po vpravništvu „Soče“, kakor v 58. št. z dne 22. jul. izkazano 73 gld. 42 kr., Po upravništvu „Soče,“ kakor v 59. št. z dne 26. jul. izkazano 60 gld. 60 kr. Skupaj 2.080 gld. 37 kr. — Vsled prejšnih izkazov 17.618 gld 6 V, kr. — Do 2. avgusta došlo v gotovini 19.698 gld. 43l/* Odbor »Šolskega doma.11 Trst Istra. Zlato mašo preč. gosp. župnika Trevna so Svetoivančani kar najsloves-nejše obhajali; pokazali so mu ob tej priliki svojo ljubezen in svojo hvaležnost. Ravnateljem pošte in brzojava v Trstu je imenovam dr. Felicetti, višji svetnik na poštnem ravnateljstvu v Gradcu. Dosedanji ravnatelj g. Pokorny, gre za ravnatelja v Gradec. Za glavnega učitelja na učiteljišču v Kopru je imenovan nadučitelj v Kamniku g. Fr. Spintre. Tudi v Poreču so bili izgredi proti Italijanom. Kakih 50 poreških kmetov je hodilo po Poreču ter kričalo: „Morte agli Italiani" (Smrt Italijanom in „ Mor te ai signori" v (Smrt gospodi; pa „Viva 1’ Austria". Žendarmerija jih je bila razgnala, nekatere pa vtaknila v luknjo. Značilno za razmere v Trstu. Mestni svetovalec Bratos je interpeliral, zakaj «e je izgotovljanje kostimov za mestno gledališče izročilo neki imozemski tvrdki, vsled česar je zgubilo delo 60 domačih delavcev in so stdaj — brez kruha. Tako je. S tržaškim, torej tudi slovenskim, denarjem se pitajo tvrdke v pre-kolužkem kraljestvu, domačini-delavci pa gladu umirajo. Izgredniki na puljski galeriji-opreščeni. Razsajači na galeriji puljske zbornice, ki so tako nesramno postopali proti hrvatskim zastopnikom, so bili te dni v Rovinju oproščeni vsake kazni. Šolske takse v Istri. Deželni odbor v Poreču je naznanil občinam, da so odpuščene šolske takse za 1. 1897-98 za I. tečaj 1898-99 pa da so znižaue na tretjino t. j 2 gld. Ali je bilo pač pravično terjati šolske takse od ljudstva, ki nima niti šol, niti kaj jesti. Koliko velja tobakov dim, je razvidno iz statistike. Mesec julij se je pokadilo tobaka za 26 milijonov goldi> narjev. »Kratkih* so pokadili 118 milijonov, portorik 38 mil., knb 54 mil, vir- 1 žink 10 mil., trabuk 9 mil., britanik 15 mil., regalitas 3 mil. Cigaret-sultank se je pokadilo 23 mil., šport 20 mil. damskih 134 mil., ogrskih cigaret pa 103 milijone. Žalostno jubilejno leto. Letos je petdesetletnica laške konstitucije. Pod-listkar Flaminio judovskega lista „Neue Freie Presse11 piše o tem: Videl sem slavnost v Rimu. Presenetilo je vse, tako hladno, tako ledeno vnemamo je gledalo ljudstvo, kako se bliža kralj v sprevodu po Via Nazionale. „To je pogreb druge vrste11, mi je zašepetal prijatelj na uho . . . Židovska nesramnost. Neki poljski list poroča: Soproga bankir ja J. v Lvovu je čitala nekje, da se pariške dame, ki hočejo dolgo ohraniti lepoto, kopljejo v mleku. To poskuša sedaj tudi ona. Vsako jutro zgodaj se pripelje pred bankirjevo hišo mlekarski voz necega židovskega liferanta. Sluge ueso posode z mlekom v kopelj, kamor pride lepa bankirka kopat se za četrt ure. Po kopelji gre bankirka še nekaj časa spat, sluge pa stočijo mleko zopet nazaj v posode in mlekarski voz se odpelje v mesto na trg, kjer se proda vsak dan vse mleko. Bankirka plača za »posojeno11 mleko dva goldinarja na dan. Preširnov spomenik. Pri nas je že tako! Slovenci smo sangviničeu narod. Vsake nove ideje poprimemo se z vsem ognjem navdušenega srca, a čez noč, ko prespimo tisto navdušenje, loti se našTJI sic neka apatičnost m brezbiiz-nošfj' ki ,fe~ svojina jedino le našega na-iWa. In kakor se kaže ta vladnost v mnogih slučajih, javlja se posebno sedaj na ja-sen imfon, ko se gre za nabiranje za PrežTrupv .spomentfcV N*iuluš.eJiue zii na-biraiije lTdovoljnih prispevkov i&Juftiuoa prenehalo, kakor jia j& izginilo to važno podjetja kar čez noč z dnevnega reda. Vzdramimo se torej iz brezdelnega mrtvila in začnimo po tolicih brezbrižnih dneh s podvojeno silo z nabiranjem za spomenik našemu Orfeju, ki je toli ljubir SlovetrSTro-,-da- so "mu •,/solze iz dottlovin-skt5 ljubezni lile'* in ki je nosil V dggfa mtg^^M^anfiga spanja v sm-J&aMfc neffo žeTto, da"zWdil bi Slovenščino celo" i rsa cfeto i" „§ovder, hovder, hovder“, ali šaljiva alovnica. ("Dalje; sp. A. M.) O „Ločniku“ piše gosp. Balič: »Zdaj pa spraviva se urno na Ličnik, ker tukaj sva si v resnici navskriž in je moj poglavitni namen, posebno o tej besedi natančneje razpravljati. Vi, Mousignor, menite, da kaže pisati : „Lučniku, a jaz pravim, da je edino pravo: „L6čniku. In res, Ločnik je in ostane pristno slov. krajno ime, kakor: Kamnik, Vojnik, Rudnik, Motnik, Zgonik itd. In kakor izvajamo Kamnik iz kamena, Rudnik iz rude, tako izvedemo naravno in brez težave Ločnik iz nloke“. Besedo „lokau pa so izgovarjali naši preddedjez nosnikom o, torej: lonka. To nam pričate imeni dveh vasi in sicer: Lonche — Predloka (v Osapskem dekanatu v Istri) iu : Lonca ~ Lonka v onem delu Furlanije med Vidmom in Palmo, kjer so bivali nekdaj Slovenci. Ti dve imeni pišejo naši Lahi še vedno tak6. Pa tudi pri goriških Slovencih je bil nosni on nekdaj domač. To nam sve-doči mej drugim samostavnik: ronkalica ali rončelica, v katerem se je še ohranil. Ta beseda je tudi pri Furlanih udomačena; omeniti pa je, da izgovarjajo oni le polovico te besede, namreč: ronka t. j. prvotno roka, potem roč ali ročica (ital.: manubrio) in v širjem pomenu še le znači ronSelico t. j. sekiro s6 širokim čelom in kratkim ročem. „Romea* je slovnično z roučelico eno in isto, a rabi Furlanom izključno za kljukec = fauč = fak. Če je pa bil nosnik on pri naših preddedih v navadi, rabili so ga gotovo tudi za Ločnik ter izgovarjali: LonČnik, ako je to ime res izvedeno iz lonke. In res, tudi v besedi Ločnik najdemo staroslovenski on. To nam priča i Hermelindina listina iz 1. 1170., katero sta priobčila v Vidmu čč. gg. Ivan Trinko in Jožef Jušič 1. 1890. V njej je razločno zapisan kot prodajalec nek Adalbero ds Lonsnic. Ker so pa naši preddedje izgovarjali nosnik o hohnjaje, so ga popačili Lxhi spočetka v duhu njih jezika v un, primeri . longo in lungo. K-iSijeje so izbaenili še n iu ostal je čisti u. Zato čitamo v najstarejših listinah „villa Lunzenigau mesto „Lonzenigau, kakor tudi Runzina mesto Ronzina. V poznejših listinah pa ni o staroslovenskem nosniku v tej besedi nič več sledu. Slovenski potomci pa so sprevrgli omenjeni nosnik polagoma v zamolkli poluglasni v ter ga obranili do naših dni, odtod: Lačnih, iz Lnčniha. Ločnižan, rončelica. Dobro se še spominjam, kako smo tekali paglavci za nekim Ločuižkim beračem, ko je prihajal svoje dni z bisago v Št. Peter, kričaje za njim : Miha z Ločui/ta, Miha z L»čnifea I Če ste slišali (kar pa težko verujem) med našim ljudstvom v tej besedi včasih u mesto poluglasnega v, je to vsled novejšega furlanskega npliva. Gotovo je, da se je furlanski Lucinis (— Lusiniš) prelevil iz Lnčniha (Lvčni-žana), in iz Lucinis-a se je mučno porodil nemški Luzenei. Obe obliki pa, zlasti nemška, ste veliko mlaji od prej navedenih, ker ni dvoma, da so nastale furlanske pokveke slovenskih krajnih imen še le potem, ko so se bili nekdanji furlanski Slovenci do dobrega potujčili iu niso mogli več prav izgovarjati slov. besed. Tako so tedaj naredili iz Lačni-ha : Lucinis, iz Št. Andreža : St. Andrat (v kojem je še slov. Andraž), iz Renč: Ranzdn, iz Škrlj: Scaridn, iz Oreliovelj : Racolidn. Še bolj pa so se pokvarila ta imena, ko so jih začeli zapisovati v duhu italijanskem. Furlansko-slovenski St. Andrat je postal potem kar„čez noč St. An-drea, iz Ranzana smo dobili Ranziano, iz Scarian a Schariano, iz Racolian-a Raccogliano, iz Bakoviče Buccavizza, *) iz Kravjega (furl. Craul) : Crauglio, iz Škodobače (furl. ŠkodovaČa) : Scodovdccci, iz Gradišča (furl. Gradisa/na): Gradišča, iz Sredipolja: Rndipuglia itd. in cuin gratia in inflnitum. Pa porečete: ako izvajate Lačnik od loke, mora biti to tudi topografski resnično. No, kar se tiče tega, menim, da lepših lok in ločic, kakoršne so ravno v Ločniški katastralni občini težk6 kje najdete. Med prijaznimi holmci {Podbrdo, Tabonavac, Sisinik, Briška) se razprostirajo mnogoštevilni bujni travniki, rodovitne njive, krasni vinogradi (Luženca, Ovčica, Bratnje, Gline, za Konjicami, Podrtije, Vilavde) med katerimi se’ Vijejo kakor kače tihi potočki in čili studenci', kakor: Bukva, il pat6c (t. j. potok xaT't£oxyv), Bjenik, Sarčica. O deževju zelo narasejo potoki ter se razlivajo po senožetih, narejajo mlake in tu pa tam v ozkih strugah globoke bežne „roje* imenovane. Tu leta kos na hladni vodotok si gasit žejo in se kopat, tu leta po vlažnih tleh stikat za hrano, t6di se žar6 zlaticam rumene glavice, tukaj se vrste tožne jelše iu vrbe s ptujo akacijo. Ako pregledamo ta v resuici vilinski kraj s Kalvarije ali s kacega druzega sosednega hriba, priznali bomo nehote, da je to pravi iu pristni Lončnik t. j. compUx večjih in manjih senožet, ledin in travnikov, obkoljenih od nizkih, deloma vinorodnih, deloma zaraščenih gričev. (Dalje prih.) *) Župnik Št, Peterski Hieronim Catta piše v svojem urbarju iz l. 1569. vselej : Bucauiza, Orecoiano, Souodne, ker ni namenoma teh imfen pačil. — St. Andrat za Št. Andrež sem dobil v prvi Št Peterski krstni knjigi že 1. 1589. Rubia za Rubije tudi že 1. 1590. Renče sem čital v isti in drugih knjigah: Ranz mo, Sigismundus plebanus in Renzhah (leta 1603); Paulus de Ranzhan, Rinzano in Renzano. V Rihenberških matrikah sem čital vselej: Renzano, ker je va-« dobila ime po Renc-u, potoku, ki se izliva v Ipavo tik pod vasjč. V istih knjigah se najde; Botuie in Botuia, iz česar so ptujci skovali: Batuglia. Ravno tako: Aidauszina in Aidaussina, iz česar je nastala laška : Aidussina. Takisto Schamct-rie mimo S.ta Maria in Samaria. Nadalje : de Vitoulia, de Senpass in de Shen-passio. V II. krstni knjigi Kanalski sem čital str. 9, da je bil nekdo krščen 14; okt. 1640.: a R do D.no Simone Simia Plebano sancti Simpasi (in absentia Ou-ratorum). V isti knjigi str. 10 čitatn > razločno: Hrarteniza (in ne Kresteniz i ali Cristinizza, kakor napač.io piSejo drugi). Sploh najdemo v starih matrikah in urbarjih marsikaj zanimivega gleda pisave naših krajnih in osebnih iin6u. »J a', ii.0 1J ii 1 iu U li 6 K I L i o T jA.nt. Koren, trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe. V GORICI v Nunski ulici štev. 14-16. jetika zaloga šivalnih strojev <#% m dvokoles raznih sistemov kakor tudi iz BOMBUSA. Lastna mehanična delalnica za popravljanje dvokoles in nikliranje. Naznanjam preč. duhovščini in ve-leslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele, da sem otvoril lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, [zraven Paternol-lijeve knjigarne in loterije. Obljubujem točno in hitro postrežbo, ker sem preskrbljen z 3 delavci. — Prodajam tudi profuma. — Toplo se priporočam udani Anton Pucelj, brivski mojster. C. kr. priv. krojni aparati Odlikovan fotografski atelier m, umi v Gorici na Travniku št. 11, poddružnica v Trstu na Akvedotu štev. 25 priporoča se svojim rojakom y mestu in na deželi. lite Hilli Ed. Pavlin, v Grorici v Nunskih ulicah št. 10. nasproti gostilne „Belega Zajca" usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje. Vse po najnižjih cenah Opozarjam tudi da tiskam črke na perilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela. ^Gosposka ulica št. 14 (blizo lekarne Gironcoli). krojaški mojster in trgovec y Gorici na Travnih h. št- 22, Dlže loterije. Bogata zaloga vsakovrstnega blaga, gotovih oblek, perila, in vse priprave za obleke za vsaki stan. Za preč. duhovščino cingulum, Zavratnike, talarje in cerkvene kape. Blago prodajam tudi na meter tako po ceni, da vsakaterega vabim na ogled letošnjega razstavljenega blaga, in sicer le v pryem nadstropju. Edina slov. zaloga dežnikov in solč-nikov ter dežnih nepremočljvih plajščev. — Sprejmem tudi naročila za izdelovanje raznih oblek (jakete, pellerine, have-loke) tudi za dame po najnovejši modi. Vso po nizki ceni. Teadm Slabaaja. srebrar v Gorici, ulica Morelli 12 priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in oiodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, katero se izplačuje na obroke Prečast. p. n. naročevalec si obroke sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto. ognjar St. Petru pri Gorici hiš. 37 se priporoča slav. občinstvu za obilna naročila umetnih ognjev, papirnatih mož-narjev, raket, raznih ognjenih koles, barvanih bengaličnih lučij za cerkvene slovesnosti in razne veselice. Postrežba točna in po najnižji ceni. Podpisanec uljudno naznanja slavnemu občinstvu otvori 13. oktobra t. 1. ivo zaiap pišiva, mledal 1, sl Ud. V Gosposki ulici Št. 14 (blizu lekarne Gironcolli). da Dajalo se bode tudi na obroke, bodisi mesečne ali tedenske. Zagotavlja točno postrežbo in ukusne izdelke po naj-novejših zahtevah te stroke. — Nadejaje se obilega obiska iz mesta in dežele, belježi z odličnim spoštovanjem Anton Breščak. Gosposka ulica št. 1.4 (blizo lekarne Gironcoli). Gosposka ulica št. 14 (blizu lekarne Gironcoli). JP. 12. velečastitim gospodom duhovnikom dovoljujem si naznanjati, da sem ravnokar dobil aes»lc»£* c» S I. novih katekizmov, katere je predpisal prečastiti nadškofijski ordina-rijat za poučevanje krščanskega nauka; II. podobice raznih svetnikov in svetnic s podpisanim slovenskim imenom in nekatere s slovensko molitvijo zadej. Podobice so jako lepe in primerne za spominke in darila otrokom in so zelo nizke cene, 100 od 30 kr. do 2 gl. III. Priročna knjiga (liber inten-tionum) za vpisovanje sv. maš; IV. papir, koverte, peresa itd. do najboljše in naj finejše vrste. vse po najnižih cenah. Katekizmi in druge šolske knjige proti plačilu 5 kr. odbitka na goldinarju. Za naročila priporočam se najuljud-neje ter bivam odličnim spoštovanjem u d a n i. G. Likar. V Gorici, 19. sept. 1898. asasas0sasasmsasBsasas2SBsasBsmsasas VNARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA BRDA Srodaja naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah. Zaoga pristnih briških vin: rizlinga, modre frankinje in druge. TO)«: LeBW srebrar v Gorici ulice Municipio št. 8. I Priporoča se prečastiti duhovščini cerkvenim predstojništvom in podpirateljem domače umetnosti v najnatančniše izdelovanje monštranc ciborjev, kelihov, tabernakelj-nov i. t. d. Strelovode iz bakra v ognju pozlačene najboljše iznajdbe, kakor tudi vsakovrstno popravo in pozlačenje. Staro blago popravi, pozlati in posrebri. Vse iz najboljše kovine v poljubnem slogu in po nizki ceni. a P< £> U P* GO ’e? C •m M se % k Uvoji Ikc 2 'E. SUSTERSIC d3 C. y Sloln nlci št. 13 nasproti »Iti cerkvi. Usojata si priporočati slavn. občinstvu in rojakom svojo lo zaloga vsake vrste za možke in ženske obleke, kakor tudi vsake vrste modernega blaga za vsak stan, perilo in cvilil iz prvih tovaren, volno in žimo za blazine itd. Vse se prodaja po jako znižanih cenah in se ne bojimo nobene konkurence. Postrežba je točna. C6 >» S* P* » U P* D 02 'S* a M c« se HToji k spojim S I Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini št. 20. (Anton (gon klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi edili. Postrežba in cene jako solidne. (grva slovenska trgovina z železjem KONJEDiC