V Celju.' dne februarja 1911. Št. 6. Izhaja Tsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse poSiljatTe (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je poSiljati na naslov: „«Saredni List1' v Celin. — Reklamacije go p*$tnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva ceste šsev. 8. »Narodni List" Btane sa celo leto 4 K, ga pol lete 2 K, sa Četrt !eta 1 K. 7a Ameriko in orage aeieie ua leto 6 K 60 vin. Naročnina so, pladnje vnaprej. - Panamtstsa Številka sita««« 10 vin. Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. Pri večkratnih objavah »naten popust po 'dogovora. Pristo bine ze »glase je plačevati po poŠti na naslov: -Narod t i List" v Celju. Dva zanimiva pojava. L Prihajajo prya poročila o ljudskem štetju in sam odkrivajo deloma vesele, deloma in po večini pa žalostne strani življenja našega naroda. Zanimivi, dasi ne vedno razveseljivi so pojavi, ki nam jih predočujejo številke. Govorili smo že mnogo o sleparijah, ki so se vršile pri ljudskem štetju. Največja in najgrša sleparija je način štetja po občevalnem jeziku sam na sebi, ne zaradi dejstva, da se šteje po občevalnem jeziku, ampak zaradi dejstva, da se 12 mojega občevalnega jezika sklepa na mojo narodnost. Saj vemo, kako se to prakticira in razumeva: na tisoče in desettisoče slovenskih ljudi služi pri nemških rodbinah, v nemških tovarnah itd.; predpostavljeni govorijo z njimi nemško, zato: njihov občevalni jezik je nemški, in daljna posledica: oni so Nemci — dasi polje v njihovih žilah slovenska kri in se oni tudi tega zavedajo. To je največje politično sleparstvo našega veka, znak skrajne pro-palosti celega državnega ustroja. In na podlagi teh sleparskih številk prihajajo potem naši Nemci, prihajajo vladni krogi dan za dnem: glejte, toliko in toijko je tam Nemcev, in samo toliko in toliko Slovencev. Pa pustimo to žalostno in ostudno poglavje v politični zgodovini avstrijski, poglavje, ki v človeku gotovo ne vzbuja ravno najbolj domoljubnih čustev, in preidimo k zanimivemu pojavu v nedavno završenem ljudskem štetju. Mislimo na podatke iz nekaterih krajev mariborske okolice. Vsem nam je znano, s kako silo so se baš zadnja leta vrgli naši »emškutarji s pomočjo Sudmarke in nemškega šul-ferajna na delo, da bi ponemčili vse, kar je od Špil-felda doli do Maribora in še čez. Nadejali so se baš pri tem ljudskem štetju že sijajnih uspehov, nadejali so se, da bodo mogli računati ozemlje od Špilfelda do Maribora za zaključeno nemško ozemlje in nadejali so se, da bo tudi že mariborska okolica pokazala kolikor toliko nemško lice. A kakor kažejo zadnja poročila o štetju v nekaterih tamošnjih občinah, so se nemškutarji korenito urezali. Ze zadnjič smo poročali, da je število Nemcev n. pr. v občini Janžev vrh severnozapadno od Maribora od 1. 1900 padlo od 75 na 7. Danes imamo pred seboj podatke iz Št Uja v Slov. Gor., kjer je bilo 1. 1900 819 Slovencev in 267 Nemcev; letos so našteli 902 Slovenca In 203 Nemce. Torej navzlic mrzličnemu delu Siidmarke, Schulvereina, nemških buršakov, učiteljev itd., so Nemci v številu nazadovali, Slovenci pa napredovali. — V Ciršaku, kjer je nemški Schulverein nedavno ustanovil nemško šolo, so našteli letos 491 Slovencev in 26 Nemcev (1. 1900 pa 395 Slovencev in 31 Nemcev). Torej tudi tu, ob najsevernejši slovenski meji, so Slovenci napredovali, Nemci nazadovali. Isti pojav se poroča iz obmejne občine Cirknice. Pa idimo v bližnjo mariborsko okolico. V Lim-bušu je bilo 1. 1900 22 Nemcev, letos so jih našteli — 9; v Pekrah je bilo 1. 1900 še 147 Nemcev, letos fih je 58; v Bistrici pri Mariboru 1. 1900 še 31, letos 27. In tako bo še v marsikateri občini. Nedvomno je, da bo ponekod drugod, kjer so vršili svoje delo nemški komisarji po sleparskem načinu komisarja v Ljutomeru, razmerje drugačno. A že te številke same, osobito pa številke iz Št. Ilja in sosednih občin jasno kažejo, da se zdravo jedro našega naroda niti z obljubami niti s podkupljejnem niti z grožnjami ne da potujčitl, in da je pri smotrenem našem narodno probujevalnein in narodnovzgojnem delu ves napor nasprotnikov brezuspešen in maga-ri žrtvujejo Siidmarka in Schulverein še stotisoče. To je razveseljivo in tolažljivo dejstvo, ki nas pa mora privesti do tem odločnejšega narodnega boja. Za občine s splavarji. Splavarji, ki se vračajo po vožnji splavov po državni železnici na svoj dom, imajo pravico do polovice voznine, če se pri blagajni izkažejo s spla-varsko izkaznico, izdano od ravnateljstva c. kr. državnih železnic ter podpisano od občine svojega bivališča. Te splavarske izkaznice veljajo le za eno teto, radi česar jih je treba vsako leto na novo iz-davati. Ravnateljstvo državnih železnic izroča tiskovine »Splavarska izkaznica« le občinam in sicer tudi v slovenskem jeziku, ako jih izrecno zahtevajo. — One občine, ki v letu 1910. niso izrecno zahtevale teh izkaznic v slovenskem jeziku, so dobile samo-nemške, s čim se je tam slovenskemu jeziku po krivdi občin odvzela ravnopravnost. Ker se čas splavarstva bliža, naj blagovolijo vse občine, katerih prebivalstvo se peča s splavarstvom, s slovensko spisanimi vlogami od ravnateljstva c. kr. državnih železnic v Beljaku zahtevati v smislu določb člena XIX. državnega osn. zakona z dne 21. XII. 1. 1867 slovensko tiskane splavarske izkaznice. Nekatere slovenske občine, ki ne morejo sleči svoje železne nemškutarske razvade, dopisujejo ravnateljstvu v nemškem jeziku, ter bijejo pravici slovenskega jezika hudo v obraz. Ako bi vse tako ravnale, zginili bi iz uradov tega zavoda slovenščine zmožni uradniki prav kmalu. Kriva je domišljija, da se na slovenski dopis izkaznice ne dobe; ravnateljstvo jih mora izročiti, ker so v zakonu za splavarje določene. h političnega rfeta. Kranjski deželni zbor bo sklican na 17. ali J 8. t. m. O avstrijskem vojaštvu se je zadnje dneve obširno razpravljalo v vojnem odseku avstrijske delegacije. Vlada je hotela imeti-,zopet nove stomiijone za vojaške potrebščine. Kar pol milijarde! V krasnih barvah so različni gospodje ministri slikali »zastopnikom ljudstva«, kako potrebno je vse to. In kakor prihajajo poročila: zmagali so, pridobili so te zastopnike ljudstva, da bodo glasovali za vse, kar razni generali zahtevajo, in bodo tako pomagali vrtati nove, velike luknje v žepe avstrijskih davkoplačevalcev. Pri tem delu pomaga In soglaša tudi mogočni zastopnik »vseslovenske ljudske« t. ]. klerikalne stranke dr. Šusteršič. Vojni minister Schfinaich se je 4. t. m. tudi bolj obširno bavil z načrtom uvedbe dveletne vojaške službe, ki bi se mogla izvesti šele z oktobrom 1. 1912. Po tem načrtu bi se pri večini vbjakov skrčila vojaška služba na 2 leti, le pri konjenici in vojnih žrebčarnah bi trajala tri leta; tri leta bi pa služili tudi podčastniki, v kolikor bo to v interesu podčastniškega števila. Pač pa bi se one, ki bi služili več ko dve leti, odškodovalo s tem, da bi se jim skrajšala rezervna in črnovojniška doba in bi se jim dale glede vojaških vaj posebne ugodnosti. Vojaške vaje bi bile pri dveletni vojaški službi štiri, ki bi obsegale skupno 14 tednov (pri onih s 3 službenimi leti le 11 tednov). Nobena vojaška vaja ne bo smela presegati 28 dni. Pravica do enoletnega prostovoljstva ostane, odpade le takozvani inteligenčni izpit. Pač pa bodo enoletni prostovoljci lahko odložili prezenčno službo čez 24. leto. Tudi tistim, ki se učijo kake obrti ali kake umetnosti, bo mogoče odložiti nastop vojaške službe do jeseni 24. leta. Ce se uvede dveletna vojaška služba, bo treba zvišati rekrutni kontingent za 54.000 mož, a tudi brez tega se bo, kakor je dejal minister, v prihodnjih letih zvišal za 24.700 mož. Stroški za to bi znašali blizu 140 miljonov. Tudi za mornarico se zahteva vedno več. Seveda, Avstrija se mora postavljati z lepimi novimi ladjami. Ali ljudski žepi to prenesejo, zato ne vpraša ni vrag. Danes je geslo vlade in »ljudskih zastopnikov«, med katerimi so tudi slovenski klerikalci: uvedba novih davkov. Zakaj so tudi slovenski klerikalci iz bivših silnih nasprotnikov vlade postali pospeševalci njenih zahtev? O tem piše »Slov. Narod« sledeče: »Politika dr. Šusteršiča je doživela velik polom. Dve leti je v državnem zboru vodil ljuto vojno, dve leti je z obstrukcijo onemogočal vsako koristno delo, da bi izvojeval klerikalni stranki ministrski sedež, a vsi naklepi so se ponesrečili. Klerikalns politika je zašla v barje in dr. Šusteršič in njegovi tovariši so postali v odločilnih krogih skrajno kompromitirani. Saj je znano, da je celo cesar izrekel ostro obsodbo nad dr. Šusteršičem. Pozno so spoznali klerikalci, da so jo s svojo politiko popolnoma zavozili. In nastopili so pot pokore in zdaj napenjajo vse sile, da bi si pridobili zopet milostno naklonjenost odločilnih krogov. Vojaku so se obesili na suknjo.: Dr. Šusteršiču so milijoni, ki jih zahteva vojna uprava, še vedno premalo. Celo najzvestejši podporniki vsake vlade in zlasti voj. uprave, Poljaki, so mnenja, da država ne prenese takih bremen, kakršne hoče vojna uprava naložiti itak izsesanemu prebivalstvu, samo dr. Šusteršiču se zdi to pravilno in dobro. Vse vladne stranke so proti ogromnim novim izdatkom, samo dr. Šusteršič zagovarja te izdatke in sc zanje navdušuje. Seveda se zavzema dr. Šusteršič za te izdatke samo zaradi tega, da bi se prikupil vojaškim krogom. Vojakom ni nikoli dovolj kanonov, pušk in vojnih ladij. Če bi mogli, bi jih naročili brez števila in celo državo spremenili v kasarno. Kdor gre vojakom pri teh zahtevah na roke, ta je njih mož, tega radi podpirajo. To ve Šusteršič in zato se z brezpri-merno gorečnostjo poteguje za želje vojaške uprave. Čez hrbte vojakov bi Šusteršič rad splezal kvišku in se dokopal do svojih ciljev.« Trpka in kruta sodba — pa pravična! Ljudsko štetje hi Poljaki. Zadnje ljudsko štetje je razburilo celo Poljake, ki sicer v vsem gredo z nemško vlado čez drn in strn. Ugledni poljski list »Gazeta Narodowa« ostro piše zoper nemške krščanske socijalce na Dunaju, ki hočejo s slepar -stvom in goljufijo ohraniti Dunaju nemški značaj. List zahteva od poljskih poslancev, naj tozadevno spregovorijo z vlado resno besedo, pa tudi s krščanskimi socijalci. Zahtevamo, končuje »Gazela Narodowa«, naj »Kolo poljsko« deluje na to, da se preprečijo neresnični zaključki, ki se bodo delali na podlagi ponarejenih številk, in da se še pred letom 1920. izpremeni zakon o ljudskem štetju tako, da bi se namesto »občevalnega jezika« določevala »narodnost«. Ako se bodo Poljaki tega resno po-prijeli, je upati na uspeh. Bclcift. Kakor bi se jim šlo za mlljone, tako so vpili klerikalci proti slovenski tiskarni v Celju, češ da hočejo varovati koristi svojih t. j. klerikalnih posojilnic, ki so imele v teh podjetjih svoj denar kot članice »Zveze slov. posojilnic«. S tem izgovorom so hteli klerikalci zakriti svoj pravi namen: uničiti slovensko tiskarno v Celju. Ko pa smo jim dokazali, da je to njihovo zavijanje lažnjivo, ker su pri podjetju, ki reprezentuje četrt miljona kron, klerikalnim posojilnicam pač ni bilo treba bati za tistih beraških 15.000 kron, in ko smo s tem dokazali, da je bil njih pravi namen: uničiti našo tiskarno, sedaj ne vedo več kam in pravijo, da se za — naše »osebnosti« ne zmenijo. Da jim bodo njihove pokorne ovčice verjele, da smo bili mi osebni, je samoobsebi umevno. Sicer je pa danes položaj tak, da so dobile vse klerikalne v »Zvezi« včlanjene posojilnice svoje vloge že vrnjene. Hujskanje proti slovenskim denarnim zavodom. Čujemo, da proti slov. denarnim zavodom v Celju hujska tudi bodisi osebno bodisi pismeno bodisi po svojih uslužbencih celjski trgovec Zangger. Vse čitatelje našega lista prosimo, da nam vsak tak jim znani slučaj naznanijo in navedejo tudi priče, da lahko tega od slovenskih grošev obogatelega možakarja malo primemo za predolgi in od laži-nemštva strupeni jezik. »Mladinski bojkot« je gospode pri »Belem volu« silno ustrašil, dasi ga ni nihče proglasil. »Straža« se priduša in skuša oprati zamorca dr. Benkoviča — seveda zastonj — ter se grozno jezi nad tem, da so izostali v klerikalnem hotelu vsi napredni gostje. Razume se, da nikdo ne misli s tem oškodovati g. Jančarja, kateri je napravil največjo napako takrat, ko je sploh šel v ta hotel; ali z dr. Benkovičem noče nikdo rad sedeti v enem lokalu, ker imamo v Celju drugih slovenskih gostiln dovolj, kjer smo oproščeni njegove navzočnosti. Kar se tiče slovenskih trgovcev in obrtnikov v Celju, pa jim »Straža« izkazuje najboljšo uslugo s tem, ako jih priporoča in jim ob enem — grozi. Trgovci kakor obrtniki sploh dobro vedo, da so v Celju in tudi v okolici naprednjaki močen gospodarski činitelj in bi bilo torej napačno,, ako bi sedli na klerikalne limanice. C. kr. štajerska konjerejska družba ima 15. febr. ob pol 3. popoldne v Gradcu pri »Slonu« svoj občni zbor. Bilo bi dobro, ako bi se slovenski člani zaradi znanih razmer v tej družbi polnoštevilno udeležili občnega zbora. U . 7 ;. rsf , Podučili tedaj za sadje- in vinorejce se vrši n* mariborski kmetijski šoli od 6. do 18. marca. Javit se je treba pri ravnateljstvu. Nekateri izidi ljudskega štetja na Štajerskem Slovenjgradec šteje 1180 prebivalcev, med njimi 256 Slovencev. — Lučane štejejo 573 prebivalcev, med njimi bojda le 19 Slovencev. Iz dež. šol. sveta. Dež. šol. svet je dovolil razširjenje dvorazrednice v Šmartnem na Poh. v tro-razrednico. — Začasno upokojeni ste učiteljici Marija Škerbinc v Št. Jurju ob Taboru in Olga Brada ška v Makolah. Za učiteljico v Št. Jurju ob Taboru je imenovana suplentka gdčna Levstik. Knjige »Matice Slovenske« za L 1910. je še mogoče dobiti. (Članarina 4 K.) Na to-opozarjamo gg. poverjenike in člane. Zemljišča vsake velikosti po jako nizkih cenah, v lepih legah in rodovitnih krajih, pripravna za poljedelstvo, živinorejo, v bližini mest ali večjih trgov ležeča, so pod ugodnimi pogoji na prodaj na Koroškem. Pojasnila daje iz prijaznosti: Franc Kamnikar v Celovcu, Schiffgasse 2. I. CdjsKi oHraj. Plesni venček »Slovenskega delavskega podp, društva v Celju« je v soboto, dne 11. svečana t. 1. ob 8. url zvečer v restavraciji »Skalna klet«. Svira društveni tamburaški zbor. Vstopnina za osebo 50 vinarjev. Ako kdo pomotoma ne bi preiei vabila, naj to oprosti in naj smatra te vrste kot ulJudno vabilo ter naj gotovo pride. V nedeljo 12. t m. ob J. uri zvečer vsi, ki se želite smejati, v celjski Narodni dom! Domači ples v Skalni kleti bo v nedeljo 19. t. m. ob 4. uri pop. Iz prijaznosti sodelujejo tamburaši »Slov. del. podp. društva«. Maškarada Celjskega Sokola bo 26. t. m. zvečer v Narodnem domu. Klub slov. trg. sotrudnikov v Celju ima svoj letni občni zbor v soboto 11. t. m. ob pol 9. uri zvečer v Sokolskem domu. Člani se naj sigurno vsi udeležijo- Slovensko gledališče v Celju. V nedeljo, 12. svečana 1910 bo v Narodnem domu v Celju ob 7. ur: zvečer gledal.ška predstava znane glume »Veli-komestni zrak«. Blagajna se odpre ob 6. uri 'zvedet Cene običajne. Prcdprodaja vstopnic V Zvezni trgovini. Pri predstavi svira Celjska narodna godba. Kdor se hoče enkrat od srca smejati, naj ne zamudi priti v nedeljo zvečer v Narodni dom! < Občni zbor Slov. obrtniškega društva v Celju se vrši v nedeljo dne 12. februarja ob 2. uri pop. v Narodnem domu:' Poleg običajnih točk dnevnega reda pride na razgovor tudi zveza obrtnih zadrug na Sp. štajerskem. * Prosimo polnoštevilne udeležbe! i .■.- . Občni zbor bralnega društva za GaberJe in okolico se vrši v petek dne 10. svečana ob 8. uri zvečer v gostilni »Sok. doma«; Okoliški in mestni Slovenci, pridite vsi na občni zbor tega društva, ki stoji vsled vsestranskega nezanimanja pred — razdružitvijo! v , • Odbor »Kluba naprednih slovenskih akademikov« .v Celju« je sklenil v svoji zadnji odborovi seji prirediti približno dva meseca trajajoči tečaj za slovenski tesnopis. Pristop je dovoljen vsakemu Slovencu! Velike važnosti znanja slovenske Stenografije, zlasti v sedanjih časih, ko se ista povso-di rabi in zahteva, ni treba posebej povdarjati. — Poduk se začne v soboto, dne 11. t. m. v knjižnični sobi celjske Čitalnice (vhod skozi malo dvorano) ob tri četrt na 1. uro do tri četrt na 2. popoldne. Ker je tečaj brezplačen, želimo, da ne zamudi nihče te ugodne prilike. Vsa potrebna navodila daje radovoljno odbor našega kluba. Breg pri Celju. Občni zbor bralnega društva za Breg se je vršil ob pičli udeležbi članov 2. t. m. pri Radeju. V novi odbor so izvoljeni: za predsednika g. Jos. C i 1 e n š e k, za odbornike pa gg. Mart. Kolšek, Iv. Radej ml., Fr. Voglar, Ig. Povše in Fr. Podržaj, za namestnika gdč. Katinka Špeso-va in Iv. Poličnik, za pregledovalca računov gg. Vidic in Fridrich. Na občnem zboru je govoril tudi višji nadzornik Prve češke g. Ant. Pesek. Upamo, da bo društvo pod novim odborom pridno delalo. Hotelska zadruga »Rlnka«. Ker je bil na dan 29. prosinca sklicani občni zbor nesklepčen, se bode vršil v petek dne 17. svečana ob 2. uri popoldne v sejni dvorani »Celjske posojilnice« drugi občni zbor, ki je po pravilih na vsak način sklepčen. Dnevni red: 1. letno poročilo in sklep o letnepi računu; 2. odobrenje letnega računa in razdelitev eventualnega čistega dobička; 3. poročilo o dovršeni reviziji; 4. razni nasveti in predlogi. Iz Laškega trga. Tukajšnje »Bralno društvo« In »CM podružnica« priredita v nede'jo dne 12. svečana ob pol 5. uri pop. v prostorih »Pivnice §« gledališko predstavo. Vprizorita se igri: »Zakonske nadloge« in »Mutast muzikant«, novost znanega avtorja Jakoba Stoke. Okoličani in soseščani, po-setite nas mnogoštevilno! Prostovoljna požarna bramba v Arilvasi priredi dne 26. februarja t. 1. ob 6. uri zvečer p'esni venček v prostorih gostilne g. J. Ježovnika v Arjivasi. Svira godba na lok. Maske dobrodošle. Vstopnina za ude 30 v, za neude 40 v. Iz Žalca. Žalski šolarji so pod vodstvom svojega učiteljstva priredili v redelio in pondeliek. dre 22. in 23. januarja t. 1. popldne lepo uspelo veselico v Hausenbich'erjevi dvorani. Lepo ubrano petje okrog 50 mladih grl je odzvalo v poslušalcih burno pohvalo. Tudi za ljubke deklamacije posameznih učencev in učenk so poslušalci vsakega nagradili s pohvalnim ploskanjem. Kaj lepo so pa predstavljali ti mladi igralcf in igralke igrokaz »Kjer je največja sila, je božja roka najbolj mila«. Marsikateremu gledalcu se je prr nekaterih prizorih orosilo same ginjenosti oko, pri vsej resnosti pa tudi ni manjkalo smešnih prizorov. Nadučitelj gospod A. Petriček je imel na stariše primeren nagovor, po zivljajoč jih, naj store vse, da bosta šola in dom vzajemnoidelovala v blagor in korist najdražjega — v srečo naše mladine. Hvala staršev in veselje otrok so bili učiteljstvu skromna nagrada za obilen trud, ki ga taka'prireditev zahteva.. v . Iz Bočne pri Gornjemgradu. Kakor se je že zadnjič omenilo; priredi domača požarna bramba predpustno veselico v nedeljo, dne 19. t. m. ob 3. uri popoldan v prostorih Stare šole. Vspored veselice je: 1. domači, moški pev. zbor poje sledeče pesmi: »Slovenski fantje«, »Potrkan ples«, »Gozdič« in »Eno devo le bom ljubil«; 2. igrala se bode Jak. Štokova burka v enem dejanju »Mutast muzikant«, 2. predstavljale se bodo različne smešne senčne slike; 4'. ribji lov; 5. prosta zabava. Vstopnina: stojišča po 40 vin., sedeži po 60 vinarjev. Svarilen slučaj za stariše. 1. febr. je padel štiriletni sinček Rudolf okrajnega komisarja dr. Bre-scharja v Celju s svinčnikom v roki tako nesrečno na tla, da si je s svinčnikom prebodel desno oko. Otroka so morali spraviti v Gradec, a desnega očesa mu ni bilo mogoče rešiti. Do smrti se Je opekla 51etna delavska hčerka Katica Tekauc v Gaberju. Deklica je bila sama doma in je iz radovednosti pogledala v velik lonec vrele vode na ognjišču; pri tem ga je prevrnila in krop jo je opekel po celem telesu. Prihodnji dan je v bolnišnici umrla. Sv. Štefan blizu Šmarja. Naša poštarica se je z vsemi štirimi zagnala v naš ljubljeni napredni časopis »Narodni List«. Pa ji ie vse skupaj nič ne pomaga, kajti vsi, kateri smo naročeni na ta časopis, stojimo trdno kot skala, in se ne damo omajati od take ženske, kakor je naša Pepa. Od vseh strani dohajajo želje, da bi radi čitatelji našega časopisa poznali našo tako razvpito poštarico. Tej želji bomo tudi ustregli, Samo nekoliko potrpljenja. Kakor hitro bo mogoče, bomo'poslali uredništvu tega časopisa njeno sliko, da jo bodete lahko vsi poznali. Ako bi še pa, morda V tem času poboljšala, in bi nas pustila v miru, potem seveda ji prizanesemo. Opozarjamo pa, naj pazi, kaj bo govorila in kako nas bo /imenovala, kafti priimki, s katerimi nas je psovalat, nam presedajo, znali bi se tudi videti tam, kjer je nad vrati zapisano: c. kr. sodnija. Prihodnjič na svidenje. — Egen/iz »nepoštene hiše«; 1 Požtfr, ktafetoval« v Savinjski dolini! Ke> je konzulent g. dr. J. Ofschowy nenadoma zbolel, se preloži napovedano predavanje na nedeljo vdne 26. lebruarja t.i. v Žalcu. ' :: Št. Jurij ob. J. ži (Razne novice.) V noči od 5.-6. svečana je nastal v hlevu Franca Podgor-šeka v Šibeneku na dosedaj neznan način ogenj, cj pa'se ni mogel razširiti radi pomanjkanja zraka. Zgorel je le en del jasli. V hlevu sta bila dva Vola, vredna 1100 K, ki sta se oba zadušila. — Umri e .5. t. m. v Gorici šentjurski rojak Jakob Pevec, Strojevodja/pri državni železnici. Pokojnik je bil naro^jT ŠldvItfecV^er velik podpornik svojih revnih štarišev. Star,je bil šele 30 let — Umrla je v ^ovivasi posestnica Marija Pole, stara 83 let. — Št. Jurij ob J: ž. Naš župnik Mikuš je zadnjo deljo zopet rohnel na prižnici zoper »liberalne« časopise. Gospod župnik, bodite vendar pametni, pa vedite, da spada na prižnico le evangelij in bož-beseda, ne pa politika in časopisi. Saj vas nič ne jriga, katere časopise mi beremo. Ako se ne poboljšate, se bomo še večkrat v Vam pogovorili. Gotovlje. Dne 12. t. m. priredijo gotoveljski antje trodejanko »V Ljubljano jo dajmo« v prostorih g. Ivana Kača, gostilničarja v Gotovljah. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Ker je čisti dobiček namenjen v prid društva »Kmetovalec«, k mnogobroj-ni udeležbi najuljudneje vabijo prireditelji. Mozirje. V nedeljo dne 19. svečana t. i. priredita skupno ženska in moška podružnica Ciril-Me-todove družbe veliko maškarado. Ker so že velike priprave, se nadejamo, da bo veselica dobro uspe-a in prosimo sosedna društva, da blagovolijo našo prireditev upoštevati. Podrobnosti slede. Ljudsko štetje v celjski okolici. Pri letošnjem judskem štetju se je naštelo v cbčini okolica Celie 7049 ljudi (napram 5173 1. 1900); od teh je 6298 Slovencev (1. 1900 jih je bilo 4672), ter 751 Nemcev i proti 403 1. 1900). Prebivalstvo se je torej v celjski okolici silno pomnožilo, za 1876 oseb. Vzrok je iskati, kakor drugod, v naraščanju prebivalstva v ndustriiskih krajih. Na Polzelo si je prišel po smrt prošlo nedeljo vrvar Fideršek iz Celja. V tovarni je popravljal transnvsijske vrvi. Pri poskušnji mu je zgrabila vrv g'avo in ga potegnila pod kolo, kjer je bil takoj mi-tev. Kriv nesreče je bojda nek pruski tovarniški uslužbenec, ki je prehitro spustil vodo na kolo. Umri Je 5. februarja v Libojah g. Anton Weiss, upokojeni gozdar kneza Windischgraetza. Za pokojnim žalujejo vdova in tri hčerke. Št. Pavel pri Preboldu. Tukaj so dne 22. jan. »Orli« Od »kat. izobraževalnega društva« priredili igro »Križ in svoboda« pod vodstvom kaplana lica. Iera ni dosegla pričakovanega uspeha, ker se'ie ni vprizorilo z izobraževalnim namenom, ampak je lindstvo takoj spoznalo, da je s to igro kaplan hotel zasejati zopet seme razdora in prepira med že precej pomirjeno prebivalstvo. Splošno so ljudie govorili, da je to očitna hujskarija stranke proti stranki in da se je žalil nele verski čut pravega katoliškega kristjana, ampak se je blatila tudi čast domačega Sokola in sokolske ideje. Kaplan lic se Je presneto zmotil, če je mislil, da bo s prireditvo škodoval napredni stranki in sokolski ideji. Nam je le koristil in pomnožil naše vrste. Upamo, da bo miroval in da ga bo pamet srečala. Sicer mu bomo zapeli pesem o vinu in ljubici ter par pesmic iz Šmarja, da mu bodo po ušesih donele. I. sokolski ples v Št. Pavlu pri Preboldu priredi tamošnji telovadni odsek Celjskega Sokola v nedeljo 12. t. m. pri g. Vedeniku ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 krono. Ljudsko štetje v Trbovljah. V občini Trbovlje se je naštelo , letos 13.507 prebivalcev (leta 1&0 10.85l).s Prirastek znaša 2656 duš. Nemcev se je naštelo 652 (+ 320). Na Hrastnik prideta dve , tretjini »Nemcev«. Trbovlje so največja in najbolj "Obljudena slovenska občina na Spod. Štajerskem. Za njimi pride ccljska okolica. , ; Ženska Ciril-Metodova podružnica v št jurju ob Južni železnici je zborovala v nedeljo dne 5. t. m. v Lokarjih pri g. Mastnaku. Delovanje podružnice v preteklem letu pomeni lep napredek. Ob veliki udeležbi je govoril g. potovalni učitelj J'i Pre-koršek o razvoju in uspehih dela Ciril-MetodoVe družbe. Za prepričevalne besede je žel govornik glasno pritrjevanje. Pri volitvah v odbor se niso, izvršile nikake izpremembe, pomnožil pa se je odbor nekoliko, da bo tem uspešneje vršil velike naloge, ki ga čakajo. Iz Šmarja: pri Jelšah. V šmarskem okraju obre-kujeta celjske slov. denarne zavode en župnik (ime še danes zamolčimo!) in sodnijski sel Golčrnan. — Zadnji ie menda zato nastavljen, da pride sam s kazenskimi paragrafi v dotiko. Sploh ta mož jako Visoko leta ter se mu lahko pripeti, da bo vsled Svoje gorečnosti za farovško posojilnico v Šmarju jako nizko sedel. Tudi župnik ne ve kje dobiti vložnikov ter na ta način ljudstvo bega. Tolaži se pa naj, da da je Amerika velika in da dobi tudi on tam prostor kakor šorn in drugi. | ^ Iz Ponikve ob J. ž. se nam poroča, da ni 'resnična naša notica o Ant. Zupancu v Hotunjah, da bi bil posilil svojo hčer. — Res pa je, da je našla svojega 761etnega moža v prav prisrčnem jtobje-mu« ž 201etno sosedovo hčerko Rozalijo Sekolec njegova žena Franca, da je oba pošteno nakurila, nato pa je šla ljubezniželjno Rozalijo tožit-in, Je bil slednja obsojena na 8 dni zapora zaradi vmešavanja v njen zakon. ; Iz Loke pri Zid. mostu se je zadnjič/vv preobilici dela objavil dopis, v katerem se imenuje ta-mošnjega obč. tajnika klerikalca. Znano pa je,« da je g. Jenčič že od nekdaj zaveden naprednjalfcin-da ima svoje nasprotnike le v gotovih šnopsanNH. -katerim stopa na prste. G. Jenčič nam bo že oprostil, da se je v naglici dotični dopis vrinil. •'•,...••.; ■ jtiariborsKi oKraj. .. jt: Selnica ob Dravi. Naša Čitalnica nam le minulo nedeljo 15. t. m. priredila krasno uspelo veselico. Posebno uprizorjeni igri sta zelo ugajali vsema občinstvu. Kako pa tudi ne, saj so bile uloge prr nekaterih mojstersko dovršene. Pri prvi igri »Ne kliči vraga« se je najbolj odlikoval kot Levičar g; F. Ko-vačič, ki je z dovršeno izurjenostjo prehajal iz -položaja v položaj. Se mu pač pozna, da je star in nadarjen igralec. Tudi Polona je prav dobro pogodila gdč. I. Kotnikova, ki se ji tudi pozna, da je že večkrat sodelovala pri gledaliških predstavah. »Milko« je igrala gdč. T. Mesaričeva, ki je bTa tokrat prvič na odru, vendar je še precej dobro rešila svojo ^na-!ogo.»Toneta« je igral g. F. Mesarič, ki je tokrat prvič nastopil in upamo, da ga vidimo še večkrat »Miheca« je igral g. J. Mesarič, ki je tudi bil kos svoji nalogi. Tudi druga igra »Junaki« se je pohvalno rešila. Edina napaka je bila pri nekaterih igralcih, da se je prepogostokrat slišalo popačene nemške besede, kar ni bilo na mestu. Likajmo svoj jezik! — Pri ostalem delu veselice pa sta se žeto odlikovali gdč. O. Juvančič in gdč. F. Konečnik, H sta s svojo požrtvovalnostjo pripomogli, da se- }e tudi ta del, kakor v gmotnem, tako v moralnem ozirji tako dobro obnesel. Le tako naprej, in potem se nam ni bati, naj nas naši ljubi »Germani« sovraž jo kakor jim je drago. Bodočnost je naša! Čitalničar. Lh-dsko štetje v mariborski okolici. V Limbu-šu pri Mariboru se je naštelo 482 prebivalcev, med temi 9 remškim občevalnim Jezikom; leta 1900 s» bi'i t»'--pj 503 prebivalci, med temi 22 Nemcev; v občini Vrhovdol s kraji Vrhovdol in Hrastje 681 med temi 46 Nemcev. L. 1890 je še bilo tamkaj 817 prebivalcev; padlo je torej število v teku iO let za 1.35. V Pekrah je 419 prebivalcev, med temi 58 Nomcev in v Bistrici pri Mariboru 345, med temi 27 Nemcev. V celi župniji Limbvš, h kateri spadalo občine 1 imbnš, Vrhovdol, Pekre in Bistrica, se je našlo 1788 S'ovencev in 140 Nerrrev. V 'očinah Limbfš in Vrhovdol pada števi'o prebivalstva vsled slabih kulturnih razmer. Večina zerolic je 7 vinogradi nasajena, a mnoiro teh je trs-na uš uničila, mladi krepki ljudje se naselite v bližnjih Studencih in Mariboru, kjer najdejo v to- varnah in drugih obratih zaslužek. Mnogo vinlča- y teh krajih stoli zaradi tega praznih. V občinah Pekre in Bistrica prebivalstvo narašča vsled industrije, ki se nahaja v teh vaseh in v bližnjih Studencih.' ■'"/■. ;V Zgornji Bistrici nad Slov. Bistrico so našteli 257 Nemcev in 310 Slovencev.' V čisto slovenskem traJu! Štelo se jo očividno po tem, kdo je štajer-cijanec in kdo naroden. Ali ni nikogar, da bi malo potrkal števnemu komisarju po prstih? Hoče. Zadnjega štajerčijanskega shoda v Mariboru šo se od nas udeležili poleg učitelja Gattija in nadif^itelja Modra tudi Koprivnik, uradnik južne Železnic^ Janšič in stari Hergot. Same »bleščeče* zvezde na nemškem nebu! Iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici. (Zahvala.) Gospod dr. Urban Lemež, odvetnik v Slov. Bistrici, je nakazal kot zastopnik neke stranke pri sod-uajjski obravnavi svoj ekspenzar 30 K šolskemu vodstvu na Crešnjevcu v prid ubogim učencem. — Za njegov velikodušni čin se mu izreka na tem mestu v imenu šolske mladine iskrena zahvala. — Gregor Polanec, šolski vodja. Makole. Tu se vrši v nedeljo, dne 12. svečana ob 3. uri v »Narodni dvorani« velika prireditev. Na vsporedu je petje in sicer: »Naša zvezda«, »Kadai mlado leto«, »Bledi mesec«, »Pogovor z domom« i. dr. Uprizorita se tudi dve lepi šaloigri. O zatiranju našega kmeta v XVI. stoletju in o kmečkih uporih girvori g. učitelj Ramšak. Med odmori igra polno-,šteyllna makolska narodna godba. Prisrčno ste vabljeni vsi Dravinjčani, da se porazveselimo, spoznamo — okrepimo! Odbor. 1 iz Maribora do Vuhreda se je vpeljal od Sveč-nice naprej poseben vlak za izletnike ob nedeljah in praznikih. Ruše. POdravska podružnica slov. planinskega društva vabi svoje člane na občni zbor, ki se vrši 19. svečana 1911 t. J. v nedeljo ob 3. ozir. 4. uri popoldne v gostilni g. Jožefa Muleja v Rušah po običajnem dnevnem redu. ptulsKi .Kmet bralno društvo v Jurovclh pri Ptuju ima t nedeljo 12. t. m. redni občni: zbor ob 4. uri popoldan. Po zborovanju tombola, godba, ples itd. v gostih« g, Gomilšeka. Žetale. Dne 8. jan. so naš kaplan Kranjc s priž-Bice dejali, da jih je g. nadučitelj Sotošek en dan prej ta šole vrgel, da niso smeli kršč. nauka učiti itd. To so »častiti« gospod čveknlli z namenom, da bi še bolj osovražili učiteljstvo pri ljudstvu. G. nadučitelj Sotošek pa ni hotel verjeti, da bi bil koga iz šole vrgel, šel je vprašat c. kr. sodnijo, če je res, povedal je stvar tudi dr. Kukovcu, kaplan Kranjc pa dr. Benkoviču, in 26. jan. so prišli vsi k sodniji v Rogatec. G. kaplan so vzeli s seboj nekega ateka, ki so nameravali kot priča dokazati, da bo pri.nas Počasi ravno tako.ko t na Francoskem. Pa glej šmenta, ateka Biso hoteli vzeti za pričo. Drugače bi gotovo rešili g. kaplana. Tako so pa morali g. kaplan odpuščanja prositi in še celo s prižnice. Prav si rekel, Komarov Mihalek: človek si mora prej premisliti predno kaj »čvekne«. Pri nas Zetalancih niso tla za laži, kakor | mislite vi, g. kaplan. Skrijte svoje roge in mirujte, sicer bomo začeli še bolj kuriti. Nov »liberalec« iz Dobrine. Polenšak. V nedeljo 5. februarja se je zbralo po maši okoli 100 posestnikov naše fare, da bi poslu-Sall g. Škrleca iz Vičanec, ki je govoril o pomenu "'Ci kr. kmetijske družbe in njenih podružnic in o koristi, katero imajo udje od nje. Povdarjal je potrebo < "boljše izobrazbe poljedelcev, ki se da doseči tudi s čitanjem gospodarskih časnikov in strok, knjig ter raznimi gospodarskimi predavanji. Saj kmetova-•lec ni neumen, samo neuk je. Zato bi morali pridno ' posečati taka predavanja in prositi za predavatelje. -Neumnost je, če kmet pravi, da se od gospoda ne bo učil kmetovati. Kar gg. potovalni učitelji priporočajo, je bilo že dostikrat preizkušeno in za dobro spoznano. Omenil je tudi 54milj. fond za zboljšanje zemljišč, od katerega ne dobi posameznik niti vi-> Barja, vse je namenjeno kmetovalcem, ki so zdru- > žerii. Po zboljšanju naših zemljišč mislimo lahko »a povzdigo živinareje. Tudi tukaj se lahko zana- * Samo na pomoč naše centrale. Seveda se tega ne doseže črez noč, ampak po vztrajnem delu v do-glednem času, tisti pa, ki roke križem drži, nikoli. -4 S"pozivom k združitvi vseh naprednih kmetovalcev zaključi g. predavatelj svoje izvrstno podavanje, o kateremu je sledilo dolgotrajno odobravanje. Ko * 'jc g. škrlec odgovoril na razna vprašanja navzočih, > se je sklenilo, da se 12. febr. zberemo zopet in nadaljujemo današnji dnevni red, ker smo ga morali ■ vsled pozne ure skrčiti. O. Tuš Fr., ki se žejo mnogo trudi za ustanovitev podružnice, se je zahvalil g. škrlecu za njegov trud in poslušalcem, ki so se tako v obilnem številu sešli k temu predavanju in naznani, da ima podružnica že črez 70 udov. Ivanjkovci. V nedeljo dne 22. januarja je imela ' ivanjkovska požarna bramba svoj prvi redni obč-- ni zbori Iz blagajnikovega poročila posnamemo, da je imelo društvo dohodkov 4393.69 K, izdatkov pa * 4302.06 K, torej prebitka 91.63 K; društvo pa še ■dolguje na posojilih in na mali brizgralni v skupnem r* znesku 3246 K. Iz tajnikovega poročila je razvid- iio, da je požarna bramba v pretečenem društve-^nem letu tekem 15 tednov nastopila pri treh požarih, in sicer vsakokrat z nabrežno, in enkrat razen te še tudi z veliko brizgalno. DruštvO je bilo udeleženo in sicer: pri sv. mašah na Florijanovo in 18. avgusta, pri običajnih slovesnih cerkvenih obhodih, pri blagoslavljanju veter, podporn. društvu pri Svetinjah, pri Stanko Vrazovi slavnosti, pri tomboli pož. br. v Trgovišču In pri šolski vaji sre-diških ognjegascev. Priredili smo tudi dve tomboli z dobrimi uspehi.: ;Iz; načelnikovega poročila izvemo, da šteje društvo sedaj 33 članov; en član se je preselil v drugi okraj; Društveni j .odfeoi!,. je sestavljen precej po starem: L. Petovar, veleposestnik, Ivanjkovci, načelnik; r L. Šijanec, nadučitelj, Svetinje, podnačelnikim tajnik; I. Bogša, posestn., Mihalovci, četovodja plezalcev; M. Lenarčič, vin., Ivanjkovci, namestnik; A. Bogša, pqs., Mihalovci, četovodja brizgalničarjev; V..Bogša, pos., Ivanjkovci, namestnik; F. Simonič, velepos., Ivanjkovci, sanitetni vodja; L. Slavinec, pos,, Mihalovci, namestnik; I. Žebela, vin., Ivanjkovci, blagajnik; F. Munda, velepos., Ivanjkovci, četovodja; A. Rajh, pos., Veličane, namestnik; A. Magdič, pos., Ivanjkovci, orodjar; trobentači: I. Bogša, I. Zebela in Kukovec ml. Prvim častnim članom je bil enoglasno izvoljen g. Leopold Petovar, posestnik v Ivanjkovcih, Na novo se je sprejel kot redni član Petek Matija, Stanovno. Društvena pravila se iz-premene tako, da bo poslovna doba društvenega odbora podaljšana od enega na tri leta. Končujemo z besedami tajnikovimi: »Kdor je tem poročilom pazno sledil, se je lahko prepričal, da je delovanje sedanjeg^ društvenega odbora in pa tudi vseh požarnlkov vobče bilo popolnoma pravilno in zadovoljivo. Vsak je storil, kar mu je velevala društvena disciplina, kateri smo se vsi pokorili od pi-vega do zadnjega. Zavest, da je naša vest pred Bogom in pred ljudmi čista, in da nismo nikomur krivice storili, ta zavest nas naj bodri in navdušuje za nadaljno delovanje v prid pož. društvu, v blagor bližnjemu in v čast božjo. S svojo neustraše-nostjo in s svojim delovanjem v pretečeni dobi smo pokazali, da se nikogar ne bojimo, da smo potrebni in da imamo vsled tega do malega vse ljudstvo na naši strani, in to nam naj bo v zadoščenje In plačilo.« . Iz šmartnega pod Vurberkom se čuje mnogo pritožb zaradi slabih zvez z Mariborom. Ker brod v Zgornjem Dupleku ne vozi, mosta pa Še tudi ni, morajo ljudje nad Sv. Barbaro in Marjeto v Maribor, ker je cesta pri Sv. Petru slaba. Most v Spodnjem Dupleku se gotovo še ne bode tako kmalu gradil, zakaj se torej ne spravi brod v red? Žetale. G. kaplan Kranjc, kako Vam je že rekel dr. Korošec ob ustanovitvi »katoliškega« bralnega društva? »Ti stari racak« — ali ne? — Eden, ki vse zve. Iz Žetal, Nedavno se je znani tepec iz Donačke gore zagrozil v »Slov. Gosp.«, da plete bič in da bo zopet prišel v Zetale dol ž njim na pomoč- Le pridi! Poznamo te Zetalčanl prav tako dobro kot vsa občina Donačka gora, katera te je povsod sita. Imena nimaš več drugje kot v pratiki, v štali se mi tudi zdi nič, zato pa utegneš »študirati« zrele, kaj ne? Le pridi, čakamo te z odprtimi rokami. Rad greš v druge občine k volitvam, ker te doma ne marajo več. Saj si se lani tako »častno« obnesel pri nas, posebno na večer, kaj? Haha! Pameten bodi, jiinče-ke si kupi, če imaš za kaj, pa lih doma štriglaj. -Zetalanec. Hum in okolica. Voiaško bojno društvo za Hum in okolico Izreka vsem dariteljem mnogih dobitkov in vsem podjetnikom, kakor obiskovalcem zadnje veselice, ki je imela tako lep vsestranski uspeh, srčno zahvalo. Odbor. v r 1 % Iz ormoške okolice. Po zadnjem ljudskem štetju ima občina Hum 484 ljudi,, pbčina JFrankpvci 514 (vas Frankovci 239 in vas Loperčice 275) ljudi. Vseh občevalni jezik je slovenski. Društvo za mladinsko oskrbo kmetskih rodbin ptujskega okraja ima v četrtek 16. t. m. ob 9. uri — pred učiteljskim zborovanjem — svoj občni zbor v ptujski okoliški šoli, h kateremu se vsi mla-dinoljubi najuljudneje vabijo. Ormož. V odbor ormoške ! čitalnice so se izvolili, na občnem zboru dne 20, prosinca 1911 sledeči gospodje: predsednik dr. Gvido Sernec, podpredsednik dr. Anton Žižek, tajnik Ivan Rupnik, blagajnik Rudolf Štarkl, knjižničar Adolf Rosina, odborniki: Ivan Zemljič, Ivan Veseljč, dr. Oroslav Kristan; namestniki: Jakob Potočnik,! Jožef Rajšp in Milko Jerše, ozir. preglegniki računov: gg. Jožef Rajšp, Štefan Pernat in Milko Jerše. Železnica iz Ormoža na Hrvaško. Iz Ormoža nam poročajo, da je dalo železniško ministerstvo premogokopni družbi v Dolnjem Ladanju pri Vinici dovoljenje za tehnična preddela železnice iz Ormoža čez Dravo proti Dolnjemu Ladanju. Zgorela je hiša posestnika Befghansa v rogaški okolici. Vnela so se drva na ognjišču, potem saje v dimniku in slednjič streha. To se je zgodilo ponoči. Ko so domači ogenj opazili, so si še komaj rešili golo življenje. Za poštarja v Rogaški Slatini je imenovan poštni pristav Franc Mitterhammer iz Gradca. Smo radovedni, koliko besed zna slovenski! Sv- Miklavž pri Ormožu. Dne 6. t. m. se je poročil g. Jožef Tomažič, ekonom, z gdč. Mimiko Stampar, hčerko daleč okoli znanega in občespo-štovanega g. Franca Štamparja, gostilničarja v Vuzmetincih. Pri tej priliki se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 19 K. , Novoporočencema naše iskene častltke! Konjiči oKraj. V Konjicah so zaprli delavca Simona Napot-nlka zaradi različnih tatvin;" med drugim je ukrade! delavcu Bleichu v Dlemlachu na Zg. Štajerskem 94 K. Iz Konjic nam poročajo: Kmečki sin Anton Leskovar v Keblju je imel dalj časa ljubavno razmerje s kočarsko hčerjo Marijo Gaber, a mu je dekle, postalo nezvesto. Zaradi tega se je Leskovar tako ujezil, da je različnim ljudem pravil, da dekle ustreli. Udri je oborožen v stanovanje svoje bivše ljubice in je kričal, da ji bije zadnja ura. Dekle je zbežalo, Leskovar pa za njim in ravno orožniku v roke. Iz Konjic nam pišejo: Kmečki sin Martin Polanec je šel predzadnjo nedeljo pijan k maši v Lo-čah. Šel je na kor in tam razgrajal; delal je celo medklice, tako da je moral kaplan prenehati s pridigo. Tudi ženske je nadlegoval. Končno so ga s silo spravili iz cerkve in izročili orožnikom. Iz Zreč pri Konjicah. Izid ljudskega štetja Je sledeč: hišnih številk 258, strank 296, prebivalcev 1281 (moških 650, žensk 631), Slovencev 1265, »Nemcev« 16. — L. 1900 je bilo 65 »Nemcev«; med njimi tjikih, ki še nemški govoriti niso znali, dve tretjini. Živine se je naštelo: konj 38, goved 525, koz 34, ovc 95, svinj 707, čebelnih panjev 29 in perutnine 1374. Brdiftl »Kraj/ ; Kozjanska kmetijska podružnica ima v nedeljo dne 12. svečana ti. ob 3. uri popoldne v gostilni g. Franca Gučeka v Kozjem občni zbor po običajnem vzporedu. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Sv. Miklavž na Polji. Našega župnika pač napredno časopisje silno boli; vsako nedeljo po novem letu udriha s prižnice po nas; eno nedeljo je rekel, da to so sami smrkavi fantalini. Pa to je menda namesto orgljanja, ker ga Že nimamo od novega leta. Organist je bil domačin, pa napreden in je moral oditi. — Zadnjo nedeljo smo mislili, da mu bo žolč počil, tako se je jezil, češ da vsi naj napredno časopisje pustijo, vsi, ki to časopisje pišejo in kteri ga berejo, so neverniki, luterani in protestanti. — Gospod župnik, malo preveč ste z besedo za-gazili; če še enkrat, bomo se drugače pogledali. To vam pa naprej povemo, da prej boste vi od nas odšli, kakor mi »N. L.« pustili. Več kmetov iz fare. V Veračah pri Kozjem je umrl veleposestnik in župan g. Jakob Bovha. Bil je tudi mnogo let član okrajnega zastopa in okr. šolskega sveta. N. v m. p.! £jntotner$l(i oKraj. Iz Ljutomera. Sijajno za naše nemškutarje je izpadlo v našem trgu ljudsko štetje. Pri zasebnem ljudskem štetju smo našteli čez 900 Slovencev, 300 nemškutarjev in 10 pravih Nemcev. Uradno pa so našteli: 552 Slovencev, 610 Nemcev in 136 drugih narodnosti. Prišlo se je na sled naravnost neverjetnim sleparijam števnega komisarja. Stvar pride pred državni zbor in tudi pred druga pristojna mesta. -.*•.• Za gornjeradgonski okrajni zastop so razpisane nove volitve. Ker je sedaj Gornja Radgona po-vzdignjena v trg in bo volila 8 zastopnikov, navzlic temu, da plača le neznaten del okrajnih doklad, bo šla trda pri volitvah. Malanedelja pri Ljutomeru. (Zahvala.) — Gospod Janko Žajdela, orožniški postajevodja v Velikih Laščah na Kranjskem, je poslal našemu »Kmetijskemu bralnemu društvu« 5 kron, za kateri dar se mu odbor iskreno zahvaljuje. Podružnica c. kr. kmet družbe v Ljutomeru vabi k občnemu zboru, ki se bo vršil v nedeljo dne 12. febr. po rani maši ob 8. uri predpoldne v prostorih Kukovčeve restavracije v Ljutomeru. Na dnevnem redu Je: 1. Poročilo načelništva o podružničnem delovanju v pretečenem letu. 2. FŠaučno predavanje živinorejskega nadzornika g. Martina Jelovška. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev delegatov za občni zbor c. kr. kmet. družbe v Gradcu. 5. Sprejemanje novih udov. Nele sedahji udje kmetijske podružnice, ampak vsi kmetovalci tega okraja se k zborovanju uljudno vabijo. Murski »Sokol« v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 12. sveč. ob. 8. zvečer v Kukovčevi dvorani plesni venček. Vstbp imajo samo vabljeni. SloVenjcgrafti el(raj. ^ Šoštanjski Sokol in Ljudska knjižnica imata svoj občni zbor v nedeljo dne 12. febr. ob 8. zvečer pri Rajšterju. Nastopi prvič domači orkester na lok in tamburaški zbor. Šoštanj. V nedeljo 15. in 22. prosinca priredila ram je »Čitalnica« zopet dve lepi zabavi. Naši neumorno delavni in požrtvovalni dlletanti, kateri' so nam v letošnjem zimskem času uprizorili že dve enodejanki, izbrali so si tokrat obsežno in težavno tridejanko »Stari Ilija«, katero so pa tako dovršeno in točno predstavljali, kakor smo le malokrat vajeni videti pri diletantskih predstavah. Igra je zajeta iz kmetskega življenja in ima mnogo lepih, k sretnse-gajočih, pa tudi dokaj veselih prizorov. Najlepši je pa gotovo oni, ko Lucija, vsa zdvojena in obupana pred cerkvijo tarna o svoji nesrečni ljubezni. Všled slabosti je morala od službe božje iz cerkve; ko se pa zopet poživi, razvija nam v dolgem govoru ves oni veliki notranji boj, ki ga bije v njej ljubezen in obup vsled nesrečne ljubezni. K temu se glasi iz cerkve pobožno petje vernikov in pretresujoči glas orgel. Komu ne bi ta prizor segel do Srca, zlasti če se tako naravno, s tako globokim čuvstvom in finim občutkom igra, kakor ga je naša Lucija (gdč. Kolšek Milka). Solza sočutja je stopila marsikateremu gledalcu v oko, ko je videl Lucijo pod težo obupa omahniti na kolena in nehote je tudi on po- »ovil z Lucijo iz cerkve se glaseče besede pesmi: »obilnih daje mu moči«. Kakor je v prvem dejanju kazala vso svojo bolest in nesrečo, istotako naravna in iskrena je bila v zadnjem dejanju, ko ji je sreče prekipevalo srce, ker se je izkazala Tonetova nedolžnost, o kateri je bila ona vedno prepričana. Gdč. Kolšekova nam je, dasiravno je nastopila prvikrat v veliki igri, ustvarila Lucijo, s katero bi se lahko na vsakem velikem odru ponašala. Prav dobra je bila tudi visoka in ponosna Marijanlca (gdč. Vera Kolšekova). zlasti v zadnjem dejanju, kjer bi bila rada priznala svojo ljubezen do Toneta, a ji ponos ni tega pripuščal, ter blaga in skrbna mati Završnica (gdč. Fisterjeva), ki se je v svojem govoru zelo rada spominjala svojih mladih dni, kakoi tudi Jera (gdč. Jurkovič), ki je znala s svojo premišljeno igro spraviti mater županjo doprave veljave. V Iliji (g. Tajnik) in Tonetu (g. Koropcc) našli smo svoje stare znance, od katerih smo že vajeni, da svoje uloge imenitno pogodita, naj si bodo kakor-šnekoii hočejo. In tako je bilo tudi tokrat. Ošabni župan in bogataš Bogate (g. Vrečko) in domišljavi kriški oskrbnik (g. Ravlen) sta bila prav dobro pogojena. Istotako je bil izboren in originalen Kopn-var (g. Kurnik). Naravnost iznenadil nas je s svojo naravno igro Miha (g. Francč A.), ki je, dasiravno ie nastopil prvokrat, tako krasno igral, da bi ne bilo mogoče boljše, kakor tudi godec Gojžan (g. France V.), ki je s svojimi dovtipnimi verzi in s svojimi kretnjami povzročil mnogo .smeha. In fantje in dekleta? Bili so to res naši slovenski fantje in dekleta, veseli in živahni, pa tudi ponosni in pripravljeni s trdo pestjo varovati in braniti svojo in svojih deklet čast, ako jim jo hoče kdo kratiti. — Ponosni so lahko diletanti na svojo igro, častitamo pa tudi »Čitalnici«, da ima tako izborne moči; zato upamo, da se prav kmalu srečamo na odru. GospodarsKi paberHi. Opomin kmetovalcem. Znano bo, da od 1. januarja t. 1. naprej oblast strogo zahteva varnostne naprave na kmetijskih strojih. To je naravno, ker čim več strojev se upeljava, tem večja je nevarnost za posestnika in uslužbenca. Znano je, koliko nesreč se je že pripetilo pri različnih kmetijskih strojih. Število nesreč vedno raste. Mnogokrat je kriva tudi nepazljivost. Zato je c. kr. na-mestništvo v Gradcu odredilo, da morajo imeti od 1. januarja 1911 vsi stroji, pri katerih je zdravje in življenje pri strojih zaposlenih v nevarnosti, priprave. ki nevarnost vsaj zmanjšajo, če ne odstranijo. Zandarmerija je dobila strog nalog, da pazi na to, da se izvršuje ta naredba vsepovsod in od vsakega pri strojih, ki morejo postati nevarni življenju in zdravju. V korist gospodarjev je, da se te odredbe strogo držijo, ker se izognejo l) nesrečam, 2) sodnijskim potom in 3) kazni. K starim strojem si naj kmetovalci takoj naročijo, če že niso, varnostne priprave, pri nakupu novih strojev pa naj kupijo le take, ki so že s takimi napravami opremljeni. Pojasnila v tej zadevi dajejo okrajna glavarstva, kjer so tudi na vpogled nazorne slike. LISTEK. Tast Kondelik in zet Vejvara. Češki spisal Ignat Herrmana. — Posloveni! Stanko Svetina. XXXIX. Trenotek se bliža. Na praznik Marijinega Vnebovzetja so pri Kon-delikovih obedovali z naglico, kakor bi se bližali Prusi in kakor bi stal doli pripravljen voz za beg čez gore in doline. »Kaj da danes tako hitiš, mati?« je vprašal mojster, pred katerim je gospa menjavala krožnike tako hitro, da se je komaj mogel najesti. »Rada bi bila kmalu gotova, stari«, je odgovorila gospa Kondelikova, da vse pospravim in pomi-jem posodo. Saj veš, moram iti s Katinko gori na Vinograde. Črno kavo dobiš takoj po jedi, skuhala sem jo istočasno z obedom, in belo boš imel v štedilniku — pa jo vzemi, ko se prebudiš. Tam je je precej, še za dva ---« »Čemu pa toiik£, mati?« se je čudil mojstei. *Kaj me hočeš utopiti?« »Ne, stari, toda zdi se mi, da prideta danes mlada dva — boš videl, da prideta. Tako lepo vreme je, gotovo se jima bo zahotelo iti na sprehod. In zato bi bila že rada zunaj, da me ne bi dobila doma, drugače jima ne bi ušla.« »In mene boš pustila tukaj, mati?« »Stari, bodi vesel, da boš imel mir in da se od-počiješ. Za sedaj te tudi tam ne potrebujem. Na večer pa lahko prideš za menoj, danes bom že ostala tam čez noč.« Mojster Kondelik se je žalostno ozrl po sobi. Torej danes pojde žena strani! Pripravljal se je na to, toda ko je prišel trenotek odhoda, se trm je zdelo, da bo zelo osamljen. Da, prišlo mu je na misel, še nekaj bolj žalostnega. Da postane od tega tre-notka peto kolo pri vozu, da je doma nekako odveč. Do sedaj je bil tu prva, glavna oseba, in sedaj se nekaj pripravlja, kar ga pripravi ob prvenstvo v hiši, vsaj za nekaj časa. In zopet bo tu posedeval in spal kakor puščavnik. Gospa Kondelikova, ki je najbrže uganila so-progove misli, mu je hotela .začasno, ločitev kai najbolj olajšati in osladiti in je bila kakor maslo. »Saj pridem zopet nazaj, stari, ne boj se«, je rekla s tolažljivim glasom. »Vsak dari skočim sem — toda, kaj pravim, skočim. Od jutra do večera bom tukaj, ničesar ti ne bo manjkalo. Toda ponoči, stari, ponoči ne smem biti daleč od Pepice, zakaj kakor bi mi nekaj šepetalo, da bo trenotek zdajzdaj tu. In zato moraš torej tudi ti malo potrpeti. Še vede! ne boš in zopet se boš imel tu dobro.« Pri tem je gospa Kondelikova neprenehoma smukala po sobi, znašala vsakovrstne drobnarije, skladala jih v torbico in je pogledala tupatam na uro. Samo proč, proč, da se ne bi srečala s Pepico na .stopnjicah! In ko se ji je zdelo, da je moža potolažila, je odprla vrata v kuhinjo in je zaklicala: »Torej, Katinka, ali ste gotovi? Čas poteka, morave iti.« »Še par krožnikov, milostljiva gospa«, se je oglasila Katinka. »Takoj to---« »Le pustite, Katinka«. je priganjala gospa. «Pu-stite vse v škafu in ko se boste zvečer vrnili, boste ostalo pomili. Ali imate vse pripravljeno za Vinograde? Ščet, cunje, brisalke — ah" imate vse v košku?« »Imam, milostljiva gospa«, je odgovorila Katinka, ki je bila nejevoljna, da mora oditi od nepomite posode. »Torej se oblecite, pojdevi.« Gospa sama je bila že napravljena. Sedaj se je obrnila k možu: »Ne pojdevi naravnost. Po Štefanski ul. do Žitne ulice in po Žitni do Palackega in do Kravina — in potem doli, da ne bi prišli mladima naproti. Kaj ne, stari?« »I no, saj veš, mali«, je odgovoril mofster popolnoma malomarno. Vsa ta naglica ga je čimdalje bolj vznemirjala. »Veruj mi, najrajši bi šel s teboj.« »Pojdi no, otrok«, je rekla dobrovoljno, »menda se ti ne bo naenkrat stožilo po meni. Sedaj, po dvajsetih letih!« »In kaj naj rečem Pepici«, je vprašal sedaj mojster, ko se je naglo spomnil, »ako res pride in po tebi popraša?« »Kar hočeš, stari. Da sem šla k šivilji ali pa k modistki — da sem pri Katinki, magari, in da zopet pridem nazaj, da se še danes vidimo. Dragi moj, ta se bo čudila, kje me zagleda!« , Pristopila je k soprogu, iskreno* ga poljubila in čez nekaj časa je hitela doli po stopnjicah, kolikor je ravno mogla hiteti. Katinka s košem za njo. Mojster Kondelik je zaklenil kuhinjska vrata in ko se je vrnil v spalnico, se mu je zdelo, da odmevajo njegovi koraki v opuščenem stanovanju zelo temno. »Pri moji veri«, je mrmral polglasno, da bi vzbudil v sebi zavest, da ni tu tako čisto sam, »ravno tako mi je, kakor pred tridesetimi leti, ko sem se napotil v svet. Meni se zdi, da ne bi smel matere pustiti. Kakor bi bil ločen z njo!« Še nekaj časa je poslušal, ali ne gresta že Vej-varova, vzel je nekak časopis, legel na djvan in čez pet minut je spal. Gospa Kondelikova je uganila. Preteklo je komaj pol, tri četrt ure, odkar je odšla od doma, mojster je hropel na divanu vsakdanjo, popoldansko pesem, ko se je v kuhinji oglasi! zvonček. Prvo zvonenje ni mojstra prebudilo, toda ko je zvonček tretjič zapel, je zasopel, odprl usta, zažvižga! z nosom in vstal. Zavedel se je, da je nekdo prišel. »Takoj, takoj!« je zaklical in hitel k vratom. Pepica in Vejvara sta vstopila. »Kaj?« se je začudila mlada gospa. »Oče sam doma?« »Sedaj nisem več sarn«, se je poskušal mojstei izogniti vprašanju. »A kje je mamica? In Katinka?« »I, saj veš. ženske stvari«, je odgovoril mojster. »Niti ne vem, kam sta vse šli. Mati je govorila o šivilji, o teti Katinki in vrag ve, kaj še. No. pojdita naprej, saj pride zopet nazaj.« »Tako! A jaz sem mislila, da pojdemo 'dane* malo na sprehod, tako lepo je zunaj«, je rekla Pepica žalostno. »Saj lahko gremo«, je odvrnil mojster zadovoljen. »Toda sedaj sedita. Tamle v štedilniku je pripravila mati kavo za nas vse — bo še gorka, lahko jo daš na mizo. Pepica. In vi pojdite dalje, Vejvara.« Vejvara se je ozrl s skrbnim očesom na Pepico, ki je hitela k štedilniku in jo je opominjal: »Sleci suknjico, ljubica, in ne hiti. Saj bova počakala. Počasi, Pepica, le počasi.« »Ti si tako siten s temi tvojimi večnimi opomini«, se je namrdnila Pepica. »Saj jaz vem ...« »Vem, da veš, Pepica«, je govoril dalje Vejvara, »in ravno zato — saj veš...« »Sedi že enkrat, Fran!« ga je potisnila Pepica v sobo. »Vsled tvojih skrbi bi človek res obnemogel!« Tako odločno je rekla to Pepica in tako veselo se je vrtila okrog štedilnika, kakor bi šla danes na pies. Toda čez nekaj časa pozneje, ko fe popila kavo, je Vejvara zapazil, da sedi na stolu popolnoma nepremično, da gleda nekam v kot in da so ji stopile na čelo potne kaplje. »Pepica, ti se ne počutiš dobro, kaj ne?« je vprašal tesnobno iti je obrisal ženi z dlanjo pot s čela.« »To je vsled vročine, Vejvara«, je odgovorila Pepica medlo. »Saj bi se tu človek še zaduš'!.« In glava se ji je povesila na prsi. »Vidiš, dušica, in rekel sem ti, da ne hiti tako p<- stopnjicah. To imaš od tega. Ti si tako neposlušna. Ali naj ti obrišem senca z jesihom??« »Ne, Vejvara«, je odgovorila Pepica malomarno. »Rajši pojdimo ven, na zrak, na Sprehod.« (Dalje sledi.) Listek »Nova maša« bomo končdi v prihodnji številki. Razne notfosti. Glas slovenskega rojaka Iz Amerike. Naš rojak I. M. V Mt. Kees-lftcfcsii v Aihčriki i&m piše z dne 16. jan. t. 1.: Sedaj sem že 7 tednov brez dela, ker se ne da dobiti. Ljudi je tukaj več sto brez posla, še stari domači delavci ne delajo že dva mesca. Tukaj je prav malo Slovencev. Kdor ne zna angleško, ne dobi službe. Zato ne svetujem Slovencem več v Ameriko hoditi. Nič ne vemo, kedaj se bo začelo delati. V pitsburškem okraju je, osobito v premogovnikih, že 9 mesecev štrajk, in ker tovarne ne morejo dobiti potrebne kurjave in drugih potrebščin, so tudi prenehale z delom. — V Pltsburgu si naši Slovenci zidajo »Slovenski Dom«; do aprila bo gotov. To je za nas vsaj neko veselje. Vas vse rojake v domovini pozdravlja I. M. Hujskanje po klerikalnih časopisih zoper napredne denarne zavode presega že meje skrajnosti. Ljudstvo je vsled tega ne le proti naprednim, ampak sploh proti slovenskim zavodom postalo že popolnoma nezaupljivo, osobito ker v hujskanju proti slovenskim denarnim in gospodarskim zavodom sa-moobsebi razumljivo tudi nemško časopisje in pa Ptujski šnopsarski »Štajerc« primerno pripomaga. Kdo ima hasek od tega? Nemške šparkase! O stvari spregovorimo prihodnjič bolj obširno. Mestna hranilnica v Ljubljani ima danes čez 40 miljonov kron vlog. Ameriški slovenski list »Glas Naroda«. Uredništvo tega lista je prevzel štajerski rojak g Fr Podgoršek. KaHireiner Kneippova | j© 13 o«??, | feoar pa Je več I 2ato i | poson! Zehtevajtei | in jemljite samo tzsipne zavoje es z insenum LISTNICA UREDNIŠTVA. Dobava: Stvar premalenkostna, preosebna !n ne spada v resen političen list. Kaj drugega! — Dol, Črešnjevec pri S. B., Št. Juri ob j. ž.: Pride vse prihodnjič. Tudi vsi drugi dopisi, ki so danes vsled pomanjkanja prostora izostali, pridejo po možnosti prihodnjič. Prosimo cenj. dopisnike še enkrat: Pišite kratko in le najvažnejše! igrala. Iz Cruioža. Podpisani krajni šolski svet in šolsko vodstvo izrekata iskreno zahvalo vsem blagim prijateljem in podpornikom ormoške okoliške šole, ki so z dobitki in denarnimi prispevki omogočili Dajprej tombolo v prid bo-žičnice in potem še božičnico samo. ki se je vršila na naši šoli v nedeljo, dne 18. decembra 1910. D bitke za tombolo so darovali: iz Ormoža gg.: Kandrič, Karba. Tron. Skorčič, Topolovšek, Vaupotič. Richter, gdč. Podkrajšek. Potočnik, dr. Kristan. Polak. Kovač, Rakuša. Lud. KuhariC, gdč. For-,belsky, Starki. ,T. Veselič. Šalamun, Zem'jič, gospa Gomzi. Blagovič, Jurčec. Lesiak, gdč. Pere. Janko Grivec. Meznarič. M. \Veselic, gdč. Iva Gomzi. M. Kržič, gdč. Hočevar, gdč. Micka Gomzi. Ivreps ; iz Hardeka: P. Ha"želič. Pernat, Jerše. R:ijšp. Hanželič, Meško; iz Dobrave: Šoštarič. gosna Vanpolič, P. Kirič; iz Pavlove: M.Reich.ga.Kralj,gi.Magdič; \z Pušinc: Košanjč, gospa K. Verhovčak, Jak. Prapotnik. Jož. Vaupotič ; iz Litmerka in Lešniškega vrha : Paučnik, Bac, Bogša, Kosec, Križan, gospa Kata Novak, Vrabl; iz Libanja in Pavlovskega vrha: Lah. g >spa M. Zadravec ; iz Trop in Praprotnik. V denarja so za tombolo darovali gg. : dr. Sernec v Ormožu 10 K; po 5 K so darovali: dr. Presker, Franc Bauirannjnl. in Minisdorfer vsi v Ormožu; po 3 K sta da>ovala dr. Žižek v O možu in Franc Masten vPušincih; po 2 K so darovali: Serajnik, gospa Kalchbrenner, Tolazzi, Kurman. Perko v Ormoža, gospa Otorepec v Frankovcih, č. g. Stiberc, Ivan Praprotnik v Pušincih, Rosina na Har-deku in Habjančič na Lešnici; po 1 K so darovali: č. g. G1 ebe, dr. Geršak. Lašič. Novak, Kandrič, gospa, Pla- ec. Jožef Horvat. Rojs, F. Meznarič. gospa Sever, Šerbee. Mulej v Ormožu, Žinko. gospa Pavlinič. F. Hanželič ca Hardeku. Andrej Kovačič na Dobravi, Horvat. Košajn . gospa Roza Trstenjak. gospa Kata Verhovčak, Pavli nič. Trop. Matija Masten. Jak. Masten, Lešničar, Ivan Trstenjak v Pnšincib, Ivan Polak, gospa Cimerman. gospa Zadravec. Hebar, gospa g.i-pa Kralj v Pavlovcih, F. Koo per v Litmerka, Habjanič, Jurij Novak, Kožar, Lesjak. Pe.n.č. Ž! čar na Libanji, V. Sulek v Paviovskem vrhu. g. Lah, J. Reich, gospa St/uliec r,a Lešnici ; manjše denarne zneske so darovali: Zepič v Ormoža, ♦Skrinjar na Hadeku, Hodžar, Igerc na Dobravi, Kirič, Keček. Pšalc, Al^kšič v Pavlovcih, Kociper. Fist-rovič. K i ki v Lešiiiškem vrhu, gospa Žinko, Vajda, Stoj ko. Vaupotič SI, ako imate nahod in ste hripavi, zaslezeni ter težko dihate, Fellerjev flllid z znamko „Elsafluid". Mi sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, vratu itd. o njegovem zdravilnem, kašelj blažečem, osvežujočem učinku. Tucat na poskušnjo 5 kron, 2 tucata 8 kron 60 vinarjev franko. Izdeluje ga samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsin trg štev. 264 na Hrvaškem. 9 b Jožv t litmerkn, gospa FilipiC, Novak Ivan na Li banji, Jot Reich v Ključarovcih, F. Reioh, Belec, A. Kukovec im KubariC na LeSnici. Vsi denarni dohodki tombole so znaSali 28f K 68 v. Po odbitku stroškov je ostalo Čistega prebitka 22'.» K 53 v, od katerega se je' polovica, to je 11L K 28 y izročila kraj. Sol. »vetu. druga polovica 111 K 27 v pa se j* porabila za bo«iCmeo. Ra«uti tega bo pozneje povodom božičnice t izrecnim namenom za božiCnico Se darovali: slavna okrajna posojilnica v Ormožu 100 K, slavna ormoška Čitalnica 80 K, slavna ormoška posojilnica 20 K in g. Šepec v Maribora f» E, Z dohodkom vred je bil torej za božiCnico na razpoko "kupni znesek 31 ii K 27 v. Ta znesek se je povodom boiiCnice porabil tako, da je bilo vseh 258 učencev ormoške ofeolifike šole obdarosanih in sicer je dobilo 106 otrok manjkajoče učne knjige, ostalih 153 otrok pa blago za hlače ozir. jopiče. Razun tega je bil vsak otrok še obdarovan s peoivom. Vsem blagim prijateljem in pospešiteljem naše šole v imena obdarovane Šolske mladine iskrena zahvala! Krajni šolski svet in šolsko vodstvo Ormož-okolica dne 94. januarja 1911. J. Vaupotič, načelnik. Jos. Rajšp, šol. vodja. Tržna poročila. Cena deželnih pridelkov in Štajerskega, Avstrije in Ogrske. as u Ječmen ca Mesto '5 «0 Ph M Oves s SH O M Proso 1 S K v K Y K Y K v K v K v Celje 50 12 _ 8 50 9 _ 9 8 _ 10 _ Ormož . . 50 11 — 10 — 9 - 9 50 8 — 9 25 Gradec . . 50 10 — 9 9 - 9 — 8 — 8 50 Liubno . . 50 12 50 8 75 9 - 10 7 30 — — Maribor . 50 10 50 8 — 8 50 8 75 8 — 7 75 Ptnj . . . 50 10 50 8 50 8 — 9 60 8 — 7 —. Inomost . 50 ~ — Celovec. . 50 22 50 18 40 — — 17 50 16 25 — — Ljubljana 50 11 75 8 50 8 50 9 75 8 — 9 — Pešt 50 — — — — — — — — — — Solnograd 50 11 15 9 10 9 — 9 20 9 — — — Dnnaj 50 11 69 8 44 9 29 9 46 6 30 — — Line 50 — — — — — — — — — — — — Mesto Ajda Bob Seno sladko Seno kislo | Bžena 1 slama | Ježna 1 slama j S K v K v K v K v K v K v Celje . . . 50 10 50 11 _ 2 50 2 2 50 1 60 Ormcž . . 50 10 — 12 — 3 20 3 — 2 40 2 — Gradec . . 50 8 70 Ljubno . . 50 — — 18 — 8 50 7 50 7 — 6 — Maribor . 50 7 50 10 75 2 25 — — 2 50 2 — Ptnj . . . 50 8 50 20 50 3 20 2 60 3 20 2 40 Celovec. . 50 Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic ko letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letna in živinske sejme. Dne 11. februarja v Brežicah (svinjski Dne 13. februarja v Radgoni**. Dne 14. februarja v Radgoni*; v Žalcu**, okr. Celje; na Ponikvi**, ckr. Šmarje pri Jelšah; v Raeah* okr. Maribor; v Rogatcu (sejem z ve lik o živino); v Ljutomeru*; v Brežicah**; v Ormožu (svinjski sejem). Dne 15. februarja v Arvežu (sejem z drobnico); na Phijn (sejem s konji, govedom in seednavji); v Iraenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje. Dne 16. februarja na Bregu pri Ptujn (svinjski sejem); v Podplatu**, okr. Rogatec; v Gradcu (sejem z rogatino). Dne 17. februarja v Gradcn mato klavno živino). Dne 18. februarja sej! (sejem z a v Brežicah (svinjski Dne 20. februarja na Gornji Polskavi**, okr. Slov. Bistrica; v Pišecah**, okr. Brežice. Dne 21. februarja v Ormožu (svinjski' sejem). Dne 22. februarja v Teharjih**, okr. Celje; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Mariboru*; pri Sv. Filipu-Verače**, okr. Kozje. Dne 23. februarja v' Gradcu (sejem z rogatino); pa Gornji Polskavi, okr. Slov. Bistrica; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Šoštanju**. Dne 24. februarja v Gradcu (sejem z malo klavno živino); v Kozjem**; pri Sv. Duhu-Loče** okr. Konjice; v Laškem**; v Slov. Bistrici**. Izkaz posredovalnice Slovenskega trgovskega društva v Celju. Sprejmejo se: Knjigovodji —, korespon-denti —, kontoristi 3, potnik —, poslovodji 2, pomočnik, mešane stroke 3, pomočniki železninske stroke —, pomočniki mannfakturne stroke 2, pomočniki špecerijske stroke —, modne in galanterijske stroke 1, blagajničarke —, kontoristinje —, prodajalke 5, učenci —, učenke 1. Službe iščejo: Knjigovodji —, korespon-denti —, Knjigovodji —, kontoristi —, poslovodji 1, potniki —, pomočniki mešane stroke 3, pomočniki železniške stroke 1, pomočniki mannfakturne stroke - , pomočniki špecerijske stroke 3, pomočniki modne in galanterijske stroke 1, kon-toristinja 11 blagajničarki 2. prodajalke —, učenci —, učenke —. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Štefan StraSek Celje, Kovaška ulica št. 3 priporoča svojo največjo zalogo in izdelovalnico obutala za gospode, dame in otroke v najfinejši kakor tudi najcenejši izvedbi. — Posebno dobra izbira v plesnih in poročnih šolnjih. 68 4-2 80 4-i Vse vrste poljedelskih strojev (mlatilnice, slamoreznice, vodorodi, kaninodrofoilci, kotli, vitli) in vse druge priprave, ki se dajo rabiti z živalsko silo, se v gotovo postavijo in dajo vsakomur na poskušnjo od tvrdke K. & R. Ježek 5KS\0) Zastopstvo in zaloga v Celju: Šarlah Jernej, Gaberje 124. Plačilo tudi na obroke. ^mmmmm sišliMlaislIsI Mmmm Udoif Čevljar* V CeSju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste »buta! w modernih fazor«£*h in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vi j e no obutev. Brz-javni naslov: ErikeUtd Dunaj & „ V* idealna luč v sobi. / -v/' TeSefos? št. 4236. Radi posebne varnosti zlasti v stanovanjih uporabilo. Oblastveno dovoljeno! — Najcenejši in najboljši sistem. Od 1—30 ,/ luči. — Na zahtevo se Vam vpošlje (. nizko pod proizvajalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para čevljev na jermenčke za gospode in 2 para čevljev za dame, usnje rjavo ali črno, galoširane, z žreblji v podplatih, najelegantnejše in najnovejše fazone. Velikost po šlevilkah. Vsi 4 pari stanejo K 8'50. Pošilja se po poštnem povzetju. S. Uvbaoh, izvoz čevljev, Krakov št. 110. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj! 76 i IHeso! IHesof Vsak dan »vel zakol i po 10 funtov tovorni naklade* p rim a zadnji del, debelo goveje ali telečje meso cd stegna K 4'80, franka po povzetju pošlje S. Mandel, Skalat 37, Avstrijsko. Za maškarade in razne g i Konfeti. uoealifo' Serpentine, VCSCIILO. g Kotiljoni. G* Krinke. Papirnate Sepioe. 34 60-4 Šaljivi instrumenti. V trgovini s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem Goričar & Leskovšek v Celju. == 'i J!1 :>->I^ 1 i1:^• '<^!••i ^i'- i - ^ aiiMffi.! Ivan Rebek, ■g^šillJE IHpŽft ' V vseh vrst ZVEZNA TRGOVINA< E L.J e stavbeni in umetni ključavničar, vodovodni instalater Natančneje imformacije daje Podružnica .Croatiae' Trst, Corso it. 1,1, n.. odnosno glavno zastopstvo ,Croatiae* v Ljubljani (tvrdka Kmet in Slivar), žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovcn, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka. Edino narodno p| prtfa jnžnojtajersKa IsamnoselKa Stavbena in nmetna kamnoseška obrt a Strojnim J:: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbe« nih deli kakor stopitli-, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Idt. gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, c 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavciki 2 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm Široke K 13—, 14.70, 1780 in fil--*; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok K 4 50, 5'20, 6*70; podpernica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeuo je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cen ovni k zastonj in franko. 14 -26 8. Benisch, Deschenitz, štev. 773, šumava, Češko. ____ S. Benisch 3 ■Jrrr Iv. fax & sin, Ljnbijana Dunajska cesta štev. 17 Priporočata svoto bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino ln obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. CenlKl zastonj ln tranko. Darujte dr. sv. Cirila in Metoda! Brzoparilniki za krmo tALFA velika prihranitev na času, na kurivu in najboljša krma to so največje prednosti istega! Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko! Delniška družba fllfa ftparator Dunaj XII. Telefoa št. 48. ,LASTNI DOM' Postne bran. rntun it 54.36«. Najboljša prilika za sigurno itedenje je plodonosno nalaganje gotovine ========= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. 9 registrovana kreditna in stavbena zadruga * z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju sprejema hranilne vloge od vsakega, je Slan _ zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- npl* Cf A nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po t**5* WWI ^ /O/ Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celib 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenjn vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © Pisarna je v Celju, Rotov&ke ulice 5t. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © © 25 51-5 Zuezna tiskarna u Celju. Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled. pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. U'. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene st anke. — = Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. = J35§8l.3&Efi§E9 ifSSff 99 99 9 9 9 995 9999 9999 9998»?? 9 9 Gastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju. Odgovorili urednik Vekoslav Spindlor. Tisk Zvezne tiskarne v Oei;r.