dolenjka.d.d.
NOVO MESTO
*	nižje cene mesnih izdelkov E-MIZ
*	nižje cene piščančjega mesa PP za večje nakupe
*	pralni prašek Ariel, 3,6 kg samo 999,40 tolarjev
Št. 10 (2533), leto XLIX • Novo mesto, četrtek, 12. marca 1998 • Cena: 200 tolarjev
ISSN 0416-2242
9 770416 224000
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
OKO GOSTUJE V ZAGREBU
ZAGREB - Osemindvajset članov društva likovnikov Krško Oko se bo s svojimi deli predstavilo v Slovenskem domu v Zagrebu. Razstavo bodo odprli v sredo, 18. marca, ob 19. uri, v kulturnem programu pa bodo nastopili ženski kvintet Brestanica, pevka Stanka Macur in harmonikarji Tonija Šoto-
Matura v prenovljeni gimnaziji?
Dela pri obnovi novomeške gimnazije potekajo po planu in ministrstvo za šolstvo in šport jih tudi redno plačuje - Donatorski sklad za nakup opreme in učil
NOVO MESTO - Vse kaže, da bo tokratni rok za dokončanje obnove gimnazije, konec maja, za razliko od prejšnjih obljub, le obveljal. To zagotavljajo tudi pri izvajalcu del, novomeški Obrtni zadrugi Hrast, ki so prav tako zadovoljni, saj sedaj ministrstvo redno in sproti plačuje
Prav zaradi neplačevanja opravljenih del je pri prejšnjih potekih obnovitvenih del prihajalo do neprijetnih stvari, kar vse je privedlo celo do ustavitve del. Pri Hrastu zagotavljajo, da bo gimnazijska stavba obnovljena in prenovljena najkasneje do konca maja.
Prenova novomeške gimnazije bo stala okoli 450 milijonov tolarjev, poleg tega pa potrebujejo še kakih 100 milijonov tolarjev za opremo in učila. Koliko bo za to prispevalo ministrstvo, še ni dokončno znano, ker letošnji proračun še ni sprejet, računajo pa na
Paič
Krika vas * 0608/59-059 Novo mesto * 068/21-123
MINOtfA
i j53?«a£s't
199.000 sit
. • s /L	Cena je brez davka
fotokopirni stroj: 15 kopij/min A3, A4, zoom 50 - 200%
Cena je brez davka
©
s
Ul
s
E
CD CO
.«0 O
m co O)
2
C/)
MINOLTA Ljubljana: 061/1681068 MINOLTA Maribor: 062/2295080
GASILSKI VRH V TREBNJEM
TREBNJE - “Za našo občino je to zgodovinski dogodek”, je ob pričetku nedavne seje predsedstva in poveljstva Gasilske zveze Slovenge v TVebnjem dejal predsednik trebanjske gasilske zveze Tone Strah. V imenu trebanjske občine je navzoče pozdravil župan Alojzg Metelko in na kratko predstavil občino. Da pa bi vedeli, da so v deželi cvička, jih je počastil s Frelihovim “cvičkom” šampanjcem. V nadaljevanju seje so se člani posvetili aktualnim dogodkom, novemu sistemu alarmiranja, merilom za opremljanje gasilskih enot, predvsem pa pripravam na gasilski kongres. Predlagali so tudi posmrtno odlikovanje za nedavno preminulega poveljnika GZS Toneta Senetočnika.
D. MEŽNARŠIČ
3?
u
n
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
' Novo v Sloveniji!
* Organiziramo seminar z naslovom:
Kako varčevati v vrednostnih papirjih Postanite tudi vi uspešen trgovec z vrednostnimi papirji! * BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija)
W 068/342-410
ZAČETEK DEL ZA NOVO POKOPALIŠČE - Te dni je novomeško Vodnogospodarsko podjetje (VGP) je začelo priprave za gradnjo novega novomeškega pokopališča v Srebrničah. VGP je na javnem razpisu dobilo posel pri izgradnji komunalne infrastrukture v vrednosti 38,4 milijona tolarjev, dela pa morajo biti končana do konca aprila. Do bodočega pokopališča morajo pripeljati vodovod; gre za 460 m cevovoda. Ob tem bosta vodovod dobila še prodajalna PC K nasproti bodočega pokopališča in srebrniški gradič. Prav tako bo VGP pripeljalo do gradbišča elektriko. Očistiti morajo 3 lia terena, izruvati vse štore od posekanih smrek in jih zmleti. Z bodočihpokopaliških poti, parkirišča in glavne dovozne ceste odstranjujejo vrhnjo plast zemlje, za njihovo utrjevanje pa bodo porabili več kot 3.000 kubikov gramoza. "Sicer pa je največje naše gradbišče v Globokem pri Trebnjem, kjer gradimo občinsko sanitarno deponijo, "je povedal Roman Ra-jer, direktor VGP, ki zaposluje 120 ljudi. (Foto: A. B.)
vsaj 20 do 30 milijonov tolarjev. Ostali potreben denar naj bi zbrali v okviru donatorskega sklada, ki so ga prav zato letos znova oživili. Sklad so ustanovili že leta 1995, vanj pa je pritekal denar za razne izvenšolske dejavnosti gimnazijcev in nadstandardno opremo. Za to so lani že prispevali Krka, Telekom, Hrast, novomeška občina, letos pa so donatorske pogodbe podpisali še Revoz, Tilia, No-voles in Dekop, slednja bosta izdelala del opreme. Svoj prispevek je obljubil tudi Mobitel pa tudi nekatere druge firme in obrtniki. Vodstvo gimanzije in odbor za obnovo vabijo tudi ostale, da prispevajo v donatorski sklad.
A. B.
RAČUNALNIŠKO TEKMOVANJE OSNOVNOŠOLCEV- Prejšnjo sredo je bilo na grmski osnovni šoli L regijsko računalniško tekmovanje učencev osnovnih šol Dolenjske in Bele krajine v programiranju “corel - draw”. Tekmovanja se je udeležilo 7 učencev, organizirali pa so ga novomeški območni in občinski svet Zveze za tehnično kulturo Slovenije in grmska osnovna šola. Na tekmovanju je zmagal Domen Krištof iz osnovne šole Šentrupert.
PRIZNA NJA CIVILNE ZAŠČITE - Ob svetovnem dnevu Civilne zaščite, ki ga praznujemo 1. marca, sta pretekli teden poveljnik štaba CZ Dolenjske dr. Anton Starc in semiški župan Janko Bukovec v Semiču podelila priznanja Civilne zaščite za uspešno delo pri zaščiti in reševanju. Plaketo je prejelo prostovoljno gasilsko društvo Maharovec iz šentjemejske občine, zlati znak Alojz Ratajc iz trebanjske občine, srebrne znake pa prostovoljno gasilsko društvo Ratež, Barbara Ozimek iz Žužemberka in Marjanca Lamut iz Semiča (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.)
Zaradi Romov javni poziv ministru Bandlju
Pismo semiškega župana
SEMIČ - Semiški župan Janko Bukovec je pretekli teden ministru za notranje zadeve Mirku Bandlju poslal javni poziv, naj se po neuspešnih poskusih semiške in drugih slovenskih občin, v katerih prebivajo Romi, končno začne uresničevati zakonodaja, po kateri mora biti vsak državljan prijavljen tam, kjer v resnici živi.
V pismu ministru piše, da so se v semiški občini Romi sicer pogosto preseljevali, vendar so se sedaj ustalili in živijo v svojih hišah ali barakah. A njihovo stalno domovanje ni usklajeno s prijavljenim bivališčem. V občini živi okrog 270 Romov, toda 25 jih je razseljenih po vsej občini, še vedno pa so prijavljeni na naslovu v drugem kraju v semiški občini, kjer že vrsto let ne bivajo več. Kar 54 pa jih je prijavljenih v semiški občini, čeprav že veliko let živijo v drugih občinah.
Župan Bukovec od države pričakuje, da bo Rome prijavila na tisti parcelni številki, kjer že dolgo prebivajo, zahteva pa, naj to uredi takoj in s tem onemogoči Romom preseljevanje. Vsa dosedanja prisilna preseljevanja in koncentriranje na določenih mestih se namreč niso obnesla. S prijavo bivališč bi Romom omogočili življenje na istem mestu, njihova naselja legalizirali in komunalno uredili ter prebivalce socializirali. Hkrati zahteva, naj tehnično pomanjkljiva in neregistrirana vozila, ki jih vozijo zlasti Romi, država umakne iz prometa.
M. B.-J.
Berite danes
stran 2:
•Sprava, potok, vnuki in kamni
stran 4:
•Bo v Malinah začelo spet vreti?
stran 6:
•Ambasadorjev načrt za Suhokrajince
stran 7:
•	“Pahor ugotovil, da se je prenaglil”
stran 8:
•Zadnji čas je za napoved dohodnine
stran 11:
•	Preprodajalcem mamil zaporna kazen
stran 17:
•Spomini na brata -Louisa Adamiča
•	Tarantela kot hišni ljubljenček
PRIJETNO SREČANJE S TATJANO JAKAC
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca je ob dnevu žena pripravila prijetno srečanje s Tatjano Jakac, ki je skupaj z voditeljico pogovora Jadranko Matič Zupančič obujala zanimive spomine na 55 let življenja z znanim slovenskim slikarjem Božidarjem Jakcem. Knjižnici je ob tej priložnosti podarila Jakčevo sliko Mirana Jarca. Več prihodnjič.
Za grah debela toča pobelila kraje ob Savi
Tolkla tudi strela
KRŠKO, BREŽICE-Nedelja je v Posavju po zaslugi vremena minila zelo pestro. Ne le zaradi udarov strele, zaradi česar je prišlo do izpada elektrike na Goleku pri Krškem, kjer je zmanjkalo tudi vode, saj je obstala črpalka. Zaradi strele so bili v temi tudi nekateri drugi deli brežiške in krške občine. Na Osredku je strela udarila v drevo, del strele pa je v zemlji naredil več kot meter dolg in širok ter 40 centimetrov globok krater. 5 metrov stran je stal občan, ki ga je moč strele vrgla nazaj, kamenje in zemlja pa sta končala v fasadi hiše, na cesti in vrtovih.
Posavju niti toča ni prizanašala. Na srečo je bila le za grah debela in ne preveč trda, padala je kakšnih 10 minut in je v trenutku vse pobelila. Kot smo izvedeli v Ev-rosadu, ki ima 270 hektarjev kmetijskih površin, so posledice toče žal vidne tudi na
brstih in lesu.	„ _
I. G.
Festival - samo pesek v oči!
Zmagovalec znan vnaprej - Bronasta priznanja za vse ostale - Kočevarji se bodo pritožili_
Pl VREME
Jutri bo še oblačno z rahlim sneženjem do nižin, ob koncu tedna pa bo deloma jasno in suho vreme.
KOČEVJE - Učenci turističnega krožka OŠ Ob Rinži so se v ponedeljek udeležili območnega tekmovanja, ki sta ga organizirala Turistična zveza Slovenije in Zavod za šolstvo v okviru 12. turističnega festivala za osnovnošolsko mladino, ki poteka pod geslom “Turizmu pomaga lastna glava”. Tekmovanje je bilo v Borovnici pri Vrhniki, zmagala pa je, kot seje po zatrdilih udeležencev tekmovanja vedelo že pred pričetkom tekmovanja, ekipa domačinov.
Tekmovanja se je udeležilo 8 šol iz Fare, Iga, Velikih Lašč, Ivančne Gorice, Vrhnike, Borovnice in obe kočevski šoli. Učenci turističnega krožka OŠ Ob Rinži so se nanj pripravljali nekaj mesecev. S svojo raziskovalno nalogo, igro in razstavo na razpisano temo “Pridite k nam na počitnice” so navdušili predstavnike TZS in člane komisije; pohvalili pa sojih tudi mentorji drugih skupin. Zato pa so bili nad osvojenim bronastim priznanjem, ki so ga prejele vse ekipe razen zmagovalne iz Borovnice, še toliko bolj razočarani.
“Zmagovalec je bil znan vnaprej, vse ostale ekipe pa so ostale brez potrditve, saj je vsem, ne glede na pokazano kvaliteto in vlože-
ŠTOVIČKOVA RAZSTAVA
BREŽICE - V Posavskem muzeju bodo danes, 12. marca, ob 19. uri odprli retrospektivno razstavo del akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Stovička (1896 -1989) v galerijskih prostorih Posavskega muzeja Brežice.
ni trud, pripadlo bronasto priznanje. To pa ni pošteno. Takšen, kot je festival sedaj, je zato samo pesek v oči,” je po vrnitvi v Kočevje povedala mentorica turističnega krožka na OŠ Ob Rinži Marija Bruner, ki se bo na Turistično zvezo Slovenije tudi pritožila.
M. L.-S.
BRONASTO PRIZNANJE ZA VSE - Nasmejana ekipa turističnega krožka OŠ Ob Rinži na predstavitvi brošure “Popotnik, postoj na Kočevskem”prejšnji četrtek v Kočevju (na posnetku) je bila po tekmovanju -v Borovnici v solzah. Čeprav so se tekmovanja letos udeležili prvič, njihova mentorica Marija Bruner (na posnetku z učenci) dvomi, da se ga bodo še kdaj. (Foto: M. L.-S.)
SPORNA DENACIONALIZACIJA
mmummm

1
Prestavljalci mejnikov
Preklet bodi, kdor prestavi mejnik svojega bližnjega, piše v 5. * Mojzesovi knjigi. Srednjeveški filozof k temu dodaja, da je ..j nepravičen sodnik, ki napak razsodi o zemljiščih, glavni prestav- j Ijavec mejnikov. Toliko večja je zato odgovornost (in blamaža) J Ustavnega sodišča Slovenije, ki je - to delno priznava tudi samo , - ha temelju politične in ne izključno ustavno pravne presoje •-sporno gozdno veleposest z glasovanjem s 5:4 prisodilo Cerkvi -(natančneje: priznalo ji je status denacionalizacijskega . upravičenca). Dr. Andrej Berden, direktor slovenskega inštituta za pravo, trdi, da se je s tem primerom Ustavno sodišče iz stebra tretje veje oblasti spremenilo zgolj v transmisijo dnevne politike. ■ Po njegovem od tega trenutka naprej ne moremo v Sloveniji več govoriti niti o pravni niti o demokratični državi, saj je trojnost J samostojnih vej oblasti osnovni temelj demokracije.
Da se bo zaplet z gozdovi razrešil pravno pravilno in moralno pravično, je dajala nekaj upanja znana pobuda vodilne stranke • • LDS, kipa je zdaj še enkrat dokazala, da seje pripravljena odreči r vsakemu načelu, če je to pogoj za ohranitev oblasti. Popustila je j.
• “Sama božja previdnost je po vojni prignala komuniste na i oblast, da so vzeli Cerkvi tisto, kar ji kot evangelijski služabnici ne pritiče. (dr. Franc Rode na predavanju leta 1976)
svojemu koalicijskemu partneju in "pozabila " na svoje obljube in velike besede. Parlamentarni in drugi mlini bodo zadevo zdaj zmleli do konca, razen če ne bo morda Cerkev sama poiskala častni izhod zase in se odpovedala gozdovom, ki niso bili nikoli last ljubljanske škofije, kot poudarja akademik dr. Stojan Pretnar. Je to pričakovanje preveč naivno? Ne gre pozabiti, da je po Chevalier - Gheerbrantovem Slovarju simbolov podgana tudi simbol pohlepa.
MARJAN LEGAN
Koliko (ne) strpnosti?
V Sloveniji so se začele burne polemike o medsebojni ne)strpnosti različno mislečih in usmerjenih prebivalcev države.Ogenj takih debat, ki ga je podkurila skupina Strelni-koff s platnico svoje plošče, kjer je upodobila Marijo z Brezij skupaj s podgano, gori kot verski ogenj. Resje, da so se v pregretem ozračju državljani začeli pogovarjati tudi o rasni, nacionalni in drugih nestrpnostih. Toda ali ni gledalec najbolj vznemiril prav krščanskega občestva ali bolje njenih vrhov? Dejstvo, da so mladi krščanski demokrati skupino Strelnikoff prijavili, govori v prid prav temu. Vse skupaj spominja na neke stare čase, o katerih ve povedati največ slabega prav ideološka skupina, ki zdaj najbolj govori o žalitvi. Včasih so pošiljali na sodišče tiste, ki so grdo govorili o Titu, danes najbt preganjali “skrunilce” drugih likov? Se je čas nestrpnosti. Želo izražena je bila pred časom v razpravah o splavu, v katerih so katoliki velikokrat naravnost zmerjali drugače misleče. V pregreto slovensko ozračje je poslal predsednik Kučan klic k strpnosti. V anketi smo vprašali, ali je v Sloveniji toliko nestrpnosti, da jo je potrebno zdraviti s predsednikovim pozivom.
POLONA PLUT, študentka s Črešnjevca pri Semiču: “Ljudje se med seboj razlikujemo, a strpni bi morali biti ne glede na starost, spol, prepričanje. Toda le verbalno pozivanje k strpnosti ni dovolj; morali bi od besed k dejanjem. Vsak bi moral najprej narediti kaj sam pri sebi in se poskušati obvladati, ko bi naneslo, da bi bil lahko nestrpen do soljudi.”
SREČKO RADOŠ, gostinski tehnik z Radoviče: “Razumem Slovence, da so nestrpni do drugih državljanov, zlasti do južnjakov, ker jih slednji spodrivajo na delovnih mestih. Pa poglejte kronike v časopisih! Največ nevšečnosti povzročajo prav ljudje, ki so prišli v Slovenijo iz republik bivše Jugoslavije. Zato so Slovenci povsem upravičeno nestrpni do njih. Predolgo so bili preveč strpni.”
PETER TRUNKEU, lesni inženir iz Vrtač: “Kot moralna avtoriteta je že prav, da se oglasi predsednik države, kadarkoli presodi, dp bi lahko s svojim nastopom deloval neodvisno od dnevne politike pomirjevalno na večje razumevanje ali vsaj minimalno strpnost med različno mislečimi državljani. V tem smislu razumem nedavno sporočilo predsednika naše države Milana Kučana.”
DAMJAN ŽUŽEK, uslužbenec Kmetijske svetovalne službe v Sevnici: “Tisti, ki dajejo izjave v javnosti, morajo bolj paziti, kaj govorijo oziroma sporočajo, še zlasti, če gre za (poklicne) politike, ki predstavljajo določeno skupino ljudi in so zato njihove izjave čisto drugače obravnavane. Pod vsako ravnjo pa je uporabljanje imena iz živalskega sveta za ljudi!”
VALENTIN MILAN HUDORO-VAC, glasbenik iz Šentjerneja: “Poziv predsednika Milana Kučana k strpnosti državljanov do drugačnih, naj si bo po verski, narodnostni ali kaki drugi pripadnosti, je upravičeno. Nestrpnost občutimo večkrat tudi Romi. Že to, da nam rečejo Cigani, je žaljivo, najbolj pa nas boli, ko za vse slabo najprej okrivijo nas, poleg tega smo za večino ljudi vsi Romi enaki.”
JOŽE PETELIN, samostojni podjetnik iz Ribnice: “Res je, da gre za svobodo govora in da ima vsak pravico povedati, kar misli, vendar je pri tem potrebno biti strpen. Vse ima meje in ne smemo žaliti čustev drugih. Kučan je o tem dal mnenje s pooblastili, ki jih ima kot predsednik države. Lahko daje kakršnekoli izjave, ker ve, da v naslednjem mandatu ne bo izvoljen.”
IVAN ŠKAFAR, upokojenec iz Kočevja: “Kučanov javni poziv je daleč premalo v primerjavi s tistim, kar bi se moralo narediti. Morali bi najti odgovorne in jih kazensko preganjati. Zato bi bila potrebna večja odločnost tudi samega predsednika. Gre namreč za sramotno dejanje za vso državo in razžlitev vseh, ne le vernih. Na tak način ne bomo .prišli v Evropo.”
SLAVICA POZNIČ, prodajalka, doma s Senovega: “Predsednik je gotovo povedal prav. V politiki je precej nestrpnosti. Ni treba veliko, da se politiki, kar vsi po vrsti, takoj sprejo med seboj. Že vsaka informativna oddaja na televiziji kaže nestrpnost, tako da se je lahko učijo že otroci. Tisto s podgano ni bilo okusno. Lahko bi dali na sliko kaj drugega, če so morali zamenjati.”
MARIJA VODEB, gospodinja iz Dolenje vasi, na obisku v Brežicah: “Mislim, da med ljudmi pri nas ni kakšne posebne nestrpnosti. Prav pa je, da je predsednik pozval k strpnosti, ker njegova beseda menda nekaj zaleže. Tisto s podgano ni bila lepa poteza. Je žaljivo ne samo pri nas, ampak tudi v tujini. Eni imajo tako mnenje, drugi drugačno in ni lepo, da se izzivamo.”
*,
55-letnica partizanske zmage v Jelenovem Žlebu
Slavnostni govornik bo general Lado Kocijan
LOŠKI POTOK - 26. marca pred 55 leti je bila v Jelenovem Žlebu ena največjih zmag partizanov nad mnogo številnejšo in dobro oboroženo italijansko divizijo. Do nedavnega je bil to občinski praznik občine Ribnica, ker pa ni več in ker se je občina razdelila na dve, priprave za proslavo zdaj vodi regijski odbor ZZB NOV.
Proslava bo na prizorišču takratne bitke, in sicer v soboto, 21. marca, ob 12. uri. Slavnostni govornik bo general Lado Kocijan. Iz Loškega Potoka in iz Ribnice bo na kraj proslave pohod, ki se bo začel že ob 9. uri. Pohod organizirajo planinci, pridružili pa se jim bodo še lovci, člani ZB in seveda občani, ki se podobnih srečanj radi udeležujejo. Na kraju proslave bo sodelovala tudi vojska. Pokrovitelj proslave je občina Loški Potok.
Teden dni pozneje, 28. marca, pa bo ob 11. uri osrednja proslava v domu TVD v Ribnici.
A. K.
Kočevska hranilnica zapolnila vrzel
Dobrodošla novost za obrtnike in podjetnike
NOVO MESTO, KOČEVJE -Dolenjsko območje je po ukinitvi hranilnic Tilia in Krško ostalo brez hranilniških storitev, ki so na finančnem trgu dobrodošle predvsem obrtnikom in manjšim podjetnikom. To vrzel naj bi sedaj zapolnila Hranilnica in posojilnica kmetijsko gozdarske pokrajine Kočevske, ki je v začetku tega meseca na Novem trgu 6 v Novem mestu odprla svojo novo poslovno enoto.
“V prihodnje pa želimo s hra-nilniškimi storitvami kriti širše dolenjsko območje,” pojasnjuje direktorica Anuška Kordiš odločitev za odprtje nove poslovne enote, ki je po otvoritvi prve pred štirimi leti v Ribnici sedaj že njihova druga. Hranilnica je bila v Kočevju ustanovljena leta 1990 s preoblikovanjem interne banke ZKGP. Danes, ko posluje kot delniška družba, imajo ob 110 milijonih tolarjev ustanovitvenega kapitala že preko 400 delničarjev. Vsa leta posluje uspešno, zato so tudi lani delničarjem izplačali dividende. Čeprav so v primerjavi z letom poprej lani povečali obseg poslovanja za 30 odstotkov, pa zaradi odprtja nove poslovne enote, kot pravi Kordi-ševa, dividend letos ne bodo izplačevali. “Smo pod stalno kontrolo Banke Slovenije, pri kateri smo si pridobili licenco za opravljanje bančnih storitev med prvimi v Sloveniji,” pojasnjuje Kordi-ševa jamstva za varnost njihovega poslovanja.	. „
Anuška Kordiš
SKUPINSKA RAZSTAVA
KRONOVO - V gostilni Prešeren bodo danes, 12. marca, ob 18. uri odprli razstavo del dvanajstih članov slikarske skupine interesne dejavnosti društva upkojencev Novo mesto.
Sprava, potok, vnuki in kamni
Tribuna o deklaraciji o narodni spravi, kakršno predlaga predsednik ZLSD Borut Pahor
NOVO MESTO - Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Novo mesto je prejšnji torek pripravila javno tri buno o deklaraciji o narodni spravi, ki jo je predsednik te stranke Boru Pahor posredoval predsedniku Državnega zbora in predstavnikom par lamentamih strank, da bi tako prišli do skupnega predloga deklaracije, ki naj bi pripomogla h končanju političnih, strankarskih in ideloloških prepirov o preteklosti v korist sedanjega in prihodnjega življenja Slo venjje
Osnutek deklaracije in Pahorjevo spremno pismo sta sprožili široko polemično razpravo, ki se ji niso izognili niti na novomeški tribuni. Iz Pahorjevega osnutka deklaracije izhaja, da se ZLSD naslanja na nacionalno in socialno izročilo Osvobodilne fronte in narodnoosvobodilnega boja, kije v prelomnih časih nacifašistične okupacije omogočil slovensko narodno preživetje; obsoja narodno izdajstvo med drugo svetovno vojno in nasploh; ZLSD zavrača komunizem kot nedemokratičen sistem, ki ni omogočal izbire in ni dovoljeval različnih mišljenj in resnic, in poudarja, da je demokratična ureditev osnovni pogoj za napredek. Prav tako ZLŠD poudarja prispevek ene od svojih predhodnic za miren prehod v
POGODBA ZA
SIMULATOR
KRŠKO - Nuklearna elektrarna Krško je 6. marca podpisala pogodbo s kanadskim dobaviteljem CAE, ki je še zadnja od štirih pogodb iz sklopa posodobitve elektrarne. Pogodbena vrednost sklenjenega posla znaša približno 18 milijonov kanadskih dolarjev. S podpisom pogodbe bo elektrarna ustregla zahtevi Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost in zagotovila v bodoče najvišje standarde usposabljanja svojega obratovalnega osebja. Pogodbo so podpisali ob zaključku mednarodnega razpisa o dobavi popolnega simulatorja.
LITERARNI VEČER Z BOGDANOM NOVAKOM
ČRNOMELJ - Črnomaljska knjižnica v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga iz Ljubljane vabi na literarni večer pisatelja Bogdana Novaka, ki bo v četrtek, 12. marca, ob 18. uri, v sejni sobi občine Črnomelj.
O SPODNJEKRANJSKIH BUTALAH
OBLETNICA ZAPRTJA RUDNIKA V KOČEVJU
KOČEVJE - V Kočevju so se ob koncu mesecu spomnili dvajsetletnice zaprtja rudnika rjavega premoga. Po 152 letih in desetih dneh obratovanja so v torek, 28. februarja 1978, ob 11. uri po petminutnem tuljenju sirene zadnji rudarji zapustili jamo. Zaloge premoga so pošle, 112-članski kolektiv tozda Rudnik, kije sodil v okvir delovne organizacije Itas, je za vselej zapustil rudnik, ki pomeni začetek sodobnega gospodarstva na Kočevskem.
demokratični večstranskarski sistem in za nastanek samostojne Slovenije. Ta razločevalni odnos ZLSD do polpretekle zgodovine, utemeljen v strankinem programu, ji po trdnem prepričanju vodstva omogoča demokratično verodostojnost in krepitev njenega socialdemokratskega značaja.
“V naslednjem obdobju bo naša stranka namenila največjo pozornost vprašanjem nezaposlenosti, dvigu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, vzpostavitvi sodobne socialne države, še posebej naraščanju revščine, dostopnosti izobrazbe in zdravstvenega varstva za vse, razvoju podeželja, stanovanjski izgradnji, pripravi Slovenije za enakopravno vključitev v Evropsko unijo,” našteva njen predsednik.
Borut Pahor
V Novem mestu za ta svoja prizadevanja predsednik stranke, ki bi jo rad preobrazil v sodobno evropsko socialdemokratsko stranko, ni dobil prepričljive podpore. Pravzaprav ta tema sploh ni prišla na površje. Čeprav je Pahor v svoji izčrpni uvodni besedi o deklaraciji o narodni spravi optimistično napovedal, da bo v razpravi tekla beseda predvsem o prihodnosti in sploh ne o preteklosti, se je v resnici zgodilo ravno nasprotno. Vseskozi so govorili samo o preteklosti, odločne pripravljenosti na spravo je bilo zelo malo, pač po modelu: mi smo se že spravili, sedaj pa druga stran ponovno razplamteva stara nasprotja in podžiga sovraštva; naši otroci so se že igrali skupaj, vnuki pa se spet, vsak na svoji strani potoka, obmetavajo s kamni in zmerljivkami. Vsega da sta kriva j Janša in Peterle, ki da sta ekstremista, ki bi ju bilo treba v parlamentu v imenu demokracije onemogočiti.
Zaman je bilo pozivanje predsednika stranke, daje odločitev za deklaracijo o spravi odločitev za aktivno vlogo ZLSD, in njegovo opozarjanje, da če se bomo Slovenci grizli med sabo, bomo navzven zelo pohlevni in tako lahek plen drugih. Takih, ki prežijo na ta plen, pa ni malo. Brez haska je Pahor opozarjal, da stare zamere hromijo slovensko politično življenje, da ne gre za to, da bi člani te ali one stranke ali parlament na novo pisali zgodovino, to naj počno zgodovinarji. Dejstvo je, da nestrpna diskusija o predlogu resolucije, polna predsodkov, celo sovraštva, pa naj bo na katerikoli strani, hromi slovensko politično
Življenje'	A.BARTEU
NA OGLED NOV FILM
ČRNOMELJ - Črnomaljski kino in Triada productions predstavljata s pomočjo Filmskega sklada RS in Društva filmskih ustvarjalcev nov slovenski celovečerni film Brezno po večjih krajih v črnomaljski občini. Film bo na ogled v kulturnih domovih in sicer v nedeljo, 15. marca, ob 9.30 v Vinici in ob 17. uri v Dragatušu ter v nedeljo, 22. marca, ob 10. uri v Adlešičih in ob 17. uri v Starem trgu.
PREGL IN FERDINAND
NOVO MESTO - V veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca bo danes, 12. marca, ob 18. uri predstavitev knjižne novosti, romana v pismih Sanje Pregl, ki je pod naslovom Ferdinand izšel pri grosupeljski založbi Mondena.
NOVO MESTO - Zgodovinsko društvo Novo mesto priredi v sredo, 18. marca, ob 18. uri v predavalnici Dolenjskega muzeja predavanje mag. Borisa Golca “Butale so vas, pa ji pravijo mesto”.
Mariborsko pismo
Županu Križmanu svetniki znižali mesečno plačo
Noče več na seje
MARIBOR - Spor med mariborskimi mestnimi svetniki in županom je dobil svoj epilog: komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve pri mestnem svetu je mariborskemu županu dr. Alojzu Križmanu znižala stimulativni del plače. Tako so se mestni svetniki “maščevali” županu, ki ni več pripravljen sodelovati na sejah mestnega sveta, dokler se mu svetnica Liberalne demokracije Slovenije Jasmina Vidmar ne opraviči zaradi domnevnih žalitev, ki jih je na njegov račun izrekla na seji mestnega sveta. Župan je bil in je še vedno tako užaljen, da noče sodelovati na sejah mestnega sveta niti takrat, kadar teče beseda o mestnem proračunu, čeprav je po statutu njegov predlagatelj on sam. Ker se Vidmarjeva županu očitno nima namena opravičiti, bodo morali po vsej verjet-
nosti mariborski mestni svetniki do lokalnih volitev na svojih sejah o mestnih problemih razpravljati in sklepati brez župana, župan pa bo verjetno do konca mandata prejemal nižjo plačo.
Na mariborskega župana pa se ne jezijo samo mestni svetniki, pač pa tudi nekateri politiki v občinah Šentilj in Duplek. Župan je namreč prepovedal, da bi komunalne odpadke iz omenjenih občin še naprej vozili na deponijo na Podrežju v Mariboru. Šentiljčani so si to kazen zaslužili, ker ne dovolijo, da bi na območju njihove občine zgradili regijski center za gospodarjenje z odpadki, čeprav so na osnovi številnih primerjalnih ekspertiz lokacijo v šentiljski občini izbrali strokovnjaki. Komunalnih odpadkov iz Dupleka pa ne smejo več voziti na deponijo v Mariboru, ker se občina ni pravočasno lotila regijskega projekta za izgradnjo novega centra za gospodarjenje z odpadki.
Tako sedaj prebivalci občin Šentilj in Duplek ne vedo, kam s komunalnimi odpadki. Tistim lokalnim politikom v obeh občinah, ki so krivi za to, pa se že pošteno tresejo hlače. Čim večji so kupi odpadkov in smeti pred hišami v Dupleku in Šentilju, tem bolj ogorčeni so občani in volilci.
TOMAŽ KŠELA
DVE GENERACIJI - Medtem ko se predsednik ZLSD Borut Pahor, predstavnik mlajše generacije v stranki, zavzema za preseganje starih razločevanj in prepirov, ki po njegovem hromijo slovensko politično življenje in slabijo življenjsko moč naše mlade države, se starejša generacija ne more otresti sporov in nesporazumov, ki jih podžigajo tudi novodobni politični prvaki, (loto: A. B.)
VEČERJA - Gostišče na novomeški Loki, v katerem se najemniki menjavajo kot letni časi, po opustitvi in uničenju kopališča na Krki nikakor ne more prav zaživeti. Pa vendar bi si marsikatero mesto obliznilo vse prste za tako Prijeten naravni položaj. Seveda Pa k oživitvi zanimanja za gostije ob Krki gotovo ne pripomore dejstvo, da ni dovolj rezervacija mize in naročilo večerje po telefonu, ampak se moraš za tak podvig priti osebno pokazati. kapelica - žabjak postaja
pravo naselje. Imajo vrtec, trgovina se sicer ni obnesla, v njenih Prostorih sedaj deluje gostinski lokal, razvija se podjetništvo (odkup gob). Za sodobno naselje jim manjkajo le še asfaltirane ulice. Poznavalci razmer so prebivalcem namignili, kako najhitreje in najlažje priti do asfalta. Bistri Romi so stvar hitro dojeli in sredi naselja Brezje zgradili lično kapelico. Pa jim naj Občinarji pokažejo kakšen sakralni objekt sredi civilnega naselja, do katerega ne vodijo asfaltirane poti! Svetnik se bo pa že kje našel...
RUPERČ VRH - Naselje Ruperč vrh uradno spada pod Stransko vas, čeprav je povsem samostojno in s to vasjo nima nobenega stika. Če že, bi prej sodilo pod bližnjo Birčno vas. Še najbolj prav bi bilo, ko bi bilo samostojno naselje z imenom, ki ga uporabljajo vsi prebivalci in je splošno znano • Ruperč vrh.
parkirišče ob cerkvi -
Novo mesto se res otepa z vsiljivim prometom, tako hudo pa spet ne bi smelo biti, da bi morali celo prostor pred vhodom v kapiteljsko cerkev zabasati z avtomobilsko pločevino.
Ena gospa je rekla, da je ciganski Žabjak po razpredeni mreži kablov na majavih kolih sodeč najbolj elektrificirano naselje v občini z najmanj elekt-cičnimi števci.
i z	1 A Š 1	1	H	0 05	1 M
MŠŠ
Od Narodnega doma do Gorjancev
Občni zbor Društva Novo mesto - Društvo pripomoglo, da so začeli probleme z Narodnim domom hitreje reševati ■ Uspeli debatni večeri - Isto vodstvo, predsednik Tone Škerlj
NOVA TILIA - V Bučni vasi v Novem mestu so prejšnji četrtek v prisotnosti številnih gostov odprli nov poslovni objekt veletrgovine Tilia. Sodobni objekt s prostorno prodajalno je odprl predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah, ki je ob tej priložnosti izrekel marsikatero pikro na račun države in njenega odnosa do podjetništva in drobnega gospodarstva.
DAN ODPRTIH VRAT VRTCA V ŽAB JAKU - Minuli četrtek je novomeška Vzgojno-varstvena organizacija v vrtcu Pikapolonica v Žabja ku pripravila dan odprtih vrat in gostom predstavila novo metodologijo vzgoje otrok pod imenom Korak za korakom. Predstavitev dela romskih otrok v različnih kotičkih (na fotografiji) so si ogledali tudi gostje iz Ljubljane: pomočnica direktorja Republiškega zavoda za šolstvo mag. Marjeta Domicelj in še dve svetovalki, predstavnica Zavoda za odprto družbo Slovenije Sonja Novak, potem ravnatelji vrtcev in osnovnih šol iz Dolenjske in Bele krajine ter predstavniki sekretariata za vzgojo, izobraževanje in socialne zadeve z novomeške občine. To je bila prva predstavitev programa Korak za korakom, ki poudarja individualni pristop (Foto: J. Domiž)
OBISK V ROMSKEM VRTCU - V drugi polovici preteklega tedna je novomeško občino obiskala novinarka lokalnega časopisa z občine Stord na Norveškem. Ta kraj si že dolgo prizadeva okrepiti doslej le občasne prijateljske stike med obema občinama. Gospodična Katrine Gramshaug se je pripeljala v Dugo Reso na Hrvaškem s pomočjo, ki so jo Norvežani zbrali za tamkajšnje prebivalce, v novomeški občini pa ji je župan Franci Koncilija razkazal Dolenjski muzej, Kapitelj in druge kulturozgodovinske in turistične objekte. Še posebej zanimivo za norveško novinarko je bilo srečanje z razmerami v romskem naselju Žabjak, od koder je tudi posnetek. O vsem tem bo Katharina Gramshaug poročala v norveških medijih. (Foto: T. Jakše)
NOVO MESTO - Na občnem zboru Društva Novo mesto - bil je prejšnjo sredo, 4. marca - je najprej njegov predsednik Tone Škerlj poročal o delu društva. Društvo ga je v zadnjih dveh letih opravilo precej. V letu 1966 so največ pozornosti posvetili organizaciji simpozija o vlogi in pomenu Novega mesta pred vstopom v novo tisočletje in prispevki za simpozij so s pomočjo sponzorjev in donatorjev, zlasti Krke, Revoza in Dolenjske banke, izšli tudi v posebnem zborniku.
V	letu 1996 se je društvo med drugim dejavno vključilo tudi v javno obravnavo osnutka urbanističnih zasnov Novega mesta, konec leta pa se začelo ukvarjati z vprašanjem novomeškega Narodnega doma, kije društvo zaposlovalo še celo leto 1997. Prav na pobudo društva so se stvari v zvezi s tem domom začele reševati, dom je prešel v občinsko last, zagotovljena so sredstva za najnujnejša sanacijska dela, v prihodnjih letih pa naj bi tudi Narodni dom s pomočjo posebne fundacije obnovili in mu dali primerno vsebi-no. V projektnem svetu je tudi
predstavnik društva.	PREDSEDNIKOVO POROČILO
V	lanskem letu je društvo orga-	- O delu Društva Novo mesto vpre-
niziralo sestanek članov v Revo- teklem obbodju je poročal njegov zu, kjer so si ogledali tovarno in predsednik Tone Škerlj. (Foto: A. se pogovorili o urejanju obrežja B.)
Težke vode pod Regrčo vasjo in	Šmihelom, kjer je Revoz in že prej
IMV močno (na slabše) spremenil nekdanjo naravno podobo. Ker je delo društva vse preveč potekalo le v okviru upravnega odbora oziroma so bili dejavni le redki posamezni člani, so se odločili za redne debatne večere. Doslej so bili štirje: dva sta bila posvečena vprašanjem obnove in vsebine Narodnega doma, eden problemu prometa v starem jedru Novega mesta, na zadnjem pa je tekla beseda o novomeških gozdovih in Gorjancih. O Gorjancih, predvsem o neustreznih posegih na tratah pri cerkvici sv. Miklavža in tamkajšnjem domu, ter o objestni in prepovedani vožnji s terenskimi vozili po košeni-cah, gozdnih poteh in brezpotjih so že večkrat razpravljali na sejah upravnega odbora, ki se sestaja dvakrat na mesec. Vsekakor v vodstvu društva pogrešajo večjo aktivnost in samoiniciativnost članov pri predlogih za akcije in obravnavo določenih tem.
JOZEFOVANJE NA OTOČCU
OTOČEC - V četrtek, 19. marca od 19.30 dalje se bo v restavraciji Tango predstavil glasbenik Vlado Kreslin. Za dobro voljo bodo poskrbeli liki iz filmov Spomini mame Man-ke in Milice, turistično društvo Otočec bo prikazalo starodavni običaj ramplanja, za kulinarične dobrote pa bo poskrbel Jože Jeriček.
DAN ODPRTIH VRAT V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH
ŠMARJEŠKE TOPLICE -V soboto, 14. marca, bo v Zdravilišču Šmarješke Toplice dan odprtih vrat. Ta dan bodo od 10. do 16. ure obiskovalce popeljali po.prostorih zdravstvene službe, jim pokazali delo te službe in jih seznanili s posameznimi storitvami in njihovimi koristnimi učinki. Radi bodo odgovorjali na vprašanja obiskovalcev in jim tudi svetovali, kaj bi bilo dobro narediti za njihovo zdravje in dobro počutje.
V letošnjem letu bodo v središču zanimanja Društva Novo mesto in njegovih obravnav grmski grad s pripadajočim parkom, Gorjanci, Krka s pritoki, pripravljajo društveni obisk arheološke razstave Kapiteljska njiva, društvo bo imelo svoje kandidate tudi na lokalnih volitvah
Društvo bo še naprej vodilo isto vodstvo na čelu s predsednikom Tonetom Škerljem in tajnico Evo
Simič.	„
A. B.
NALOŽBE V LEKARNIŠTVU
NOVO MESTO - Na nedavni seji sveta zavoda Dolenjske lekarne je beseda tekla tudi o letošnjih naložbah. Preselili bodo lekarno v Dolenjskih Toplicah, v Semiču pa se dogovarjajo za lekarno v novem trgovskem centru, ki naj bi ga zgradili letos. V Vinici si prebivalci želijo lekarniški depo, ki bi bil odprt, ko dela zdravnik. Za predvidene naložbe bodo Dolenjske lekarne prispevale lasten denar, pri nadaljnjem širjenju lekarniške mreže pa upajo tudi na pomoč sponzorjev.
J. D.
POHOD NA TRAVNO GORO
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi v nedeljo, 22. marca, na pohod na Travno goro. Odhod izpred Krke bo ob šestih zjutraj, vrnitev pa v večernih urah. Pot ni zahtevna, zato je primerna tudi za družine. Prijave in 1000 tolarjev za prevoz zbirajo v oddelku za oddih do petka, 20. marca. Vodila bosta Peter Repovž in Odeta Gorše.
JAVNA TRIBUNA 0 POKOJNINSKI REFORMI
NOVO MESTO - Novomeški občinski odbor LDS vabi danes zvečer ob 19. uri v veliko dvorano hotela Krka v Novem mestu na javno tribuno o pokojninski reformi in enaki obravnavi žensk in moških. Gostja bo Vera Kozmik, direktorica Urada za žensko politiko pri vladi in predsednica ženske mreže LDS.
SKUPŠČINA DRUŠTVA IZGNANCEV SLOVENIJE
NOVO MESTO - V soboto, 14. marca, ob 10. uri bo v hotelu Krka v Novem mestu redna letna skupščina Društva izgnancev Slovenije. Med drugim bodo govorili tudi o predlogu Zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine in drugih problemih, ki tarejo izgnance.
V	Krki vse več visokoizobraženih
V	naslednjih letih načrtujejo še izboljšanje izobrazbe zaposlenih, njihovega števila pa ne bodo povečevali - Lani so na novo zaposlili 83 delavcev, letos pa jih nameravajo 75
to so predvsem starejši. Med zaposlenimi je 58 odst. žensk. Na
NOVO MESTO - Novomeška Krka je lani na novo zaposlila 83 delavcev, dejanska zaposlenost pa se je povečala le za 2 človeka, saj so z novim zaposlovanjem le nadomestili delavce, ki so odšli iz podjetja, večina se jih je upokojila. V začetku tega leta je bilo v Krki zaposlenih 3.168 delavcev, od tega 287 v njihovih podjetjih in predstavništvih v tujini. Od 83 lani na novo zaposlenih delavcev jih ima kar 64 odst. visoko ali višjo izobrazbo, skoraj polovica od njih je pripravnikov.
“Posebno skrb namenjamo izboljšanju izobrazbene strukture in kakovostnemu izboru visoko usposobljenih kadrov tako doma kot v tujini. Delavce z manj kot triletno poklicno izobrazbo sploh ne zaposlujemo,” je povedal vodja kadrovske službe mag. Boris Dular. Trenutno je med zaposlenimi četrtina ljudi z visoko izobrazbo, do leta 2000 pa si želijo ta delež povečati skoraj na tretjino.
V zadnjih letih je okrog 600 delavcev brez izobrazbe v njihovem izobraževelanem centru ob delu opravilo poklicno šolo. V Krki imajo le še 5 odst. delavcev s samo osnovnošolsko izobrazbo,
Mag. Boris Dular
leto se ob delu šola okrog 300 Krkinih delavcev, lani pa je kar 560 zaposlenih napredovalo. Skrbijo tudi za bodoče kadre in trenutno štipendirajo več kot 90 študentov na višjih in visokih šolah. Povprečna starost zaposlenih je okrog 39 let in se povečuje. Odsotnost delavcev zaradi bolezni, nesreč, porodniške in nege je bila lani 6,2 odst.
Tudi v naslednjih letih v Krki ne načrtujejo povečevanja zaposlovanja, z novimi zaposlitvami bodo nadomeščali le delavce, ki bodo odšli v pokoj, še naprej pa bodo izboljševali izobrazbeno strukturo. “V letošnjem letu nameravamo doma zaposliti 75 novih delavcev, v tujini pa 60,” pravi Dular. Kljub temu na njihov naslov vsak dan prispe okrog 10 prošenj za zaposlitev, na leto pa se jih nabere preko 2000.
J. DORNIZ
Prof. Braco Mušič
Udobje visoko nad predpisi
Prof. Braco Mušič o prometni ureditvi Novega mesta
Po občnem zboru Društva Novo mesto je njegov ugledni član prof. Braco Mušič, urbanistični strokovnjak svetovne veljave in največji poznavalec novomeškega urbanizma, nazorno orisal zgodovino poskusov prometne ureditve Novega mesta, sedanje stanje in nakazal svoje rešitve tega perečega in morečega problema, ki bistveno določa življenje mesta in njegovih prebivalcev in vpliva nanj. Pravzaprav je veliko tega, je opozoril prof. Mušič, že dolgo z odloki in predpisi določeno in uzakonjeno, le nihče tega ne upošteva.
Že davnega leta 1951 je prof.
Marjan Mušič v Dolenjskem listu objavil strokovni članek o vprašanju tranzitnega prometa skozi Novo mesto, v katerem izstopa jasen in brezkompromisen odnos do varstva historičnega dela mesta. Od takrat je bilo pri urejanju mestnega in obmestnega prometa narejenih veliko napak in zamujene so bile številne priložnosti. Jeseni 1991 pa so sprejeli prostorsko ureditvene pogoje za historično jedro, ki so odločno “proti-prometno” naravnani. Te slovite PUP-e, ki naj bi imeli zakonsko moč, bi bilo treba le upoštevati in se po njih ravnati, a kaj...
Takrat se je resno zastavilo tudi vprašanje, če je možno in potrebno historično jedro mesta zapreti za promet. Strokovnjak odgovarja: je potrebno in možno, a z določenimi pogoji. V prvi vrsti je za to potrebno zadostno število parkirnih prostorov na obrobju historičnega mestnega jedra. Tako bi poleg sedanje parkirne hiše potre-
bovali še podobno pod kandij-sko banko ter ob bolnišničnem kompleksu in tako bi dobili tri 400-metrske kroge, od koder je povsod moč v 5 minutah priti peš v mesto.-Seveda je taka zapora mesta za promet pogojena še z dobro organiziranim javnim mestnim prometom. Kaj bi to pomenilo za mesto, veliko pove podatek, da se 80 odst. vsega prometa odvija le na 20 odst. vseh cest, in to seveda v mestih.
Glavna odgovornost za ureditev prometnih in drugih urbanističnih vprašanj mesta je seveda na občini. Odgovoren pa je tudi vsak posameznik in vsaka institucija, vsako podjetje, vsak investitor, ki se neodgovorno obnaša. To pa je, žal, večina. Kazni za kršitve so v urejenih državah drastične. Pri nas pa je udobje visoko nad spoštovanjem predpisov, kazni ni ali pa so smešne in kot take prej spodbujevalne. In zato naša urbanistična realnost ni prav nič spodbudna.
A. BARTEU
UPOKOJENCI
ŠENTJERNEJA
ŠENTJERNEJ - Društvo upokojencev obvešča, da bo letni °hčpi zbor v nedeljo, 15. marca, ob 9- uri v osnovni šoli Šentjernej.
(Suhokranjski drobiž
GRAD NAPRODAJ-Novico, daje Žužemberški grad naprodaj v zadnjem Dolenjskem listu (no-y,ca se je nanašala le na zbornik), j® bralec, ki dela v gostilniških krogih, prebral res dobesedno. Podatek, da je v prodaji zbornik, Je seveda spregledal, spregledal Pa je tudi ceno zbornika in tako Posredoval novico, daje naprodaj (Ožemberški grad za preko 3 milijone tolarjev znanemu muzejskega strokovnjaku iz bele Ljub-'jane.
ŽENAM IN MATERAM ZA PRAZNIK - Osnovna šola Žu-žemberk - podružnična šola na jyvoru, Glasbena šola Može in •kDDvor pripravljajo v petek, 13. J^arca, ob 17. uri v kulturnem d°mu na Dvoru kulturno priredi-*ev. namenjeno mednarodnemu dnevu žena in materinskemu dnevu.
ODBOR DELA - Pri gasilcem društvu Dvor je ustanovljen °dbor za svečanost ob blagoslovu Sv- Florijana, ki ga bodo gasilci Pfevzeli v maju. Odbor je pod v°dstvom staroste dvorskih gasil-®*j' Mirka Reparja že pričel z
. turistični krožek - t\i-
hstični krožek OŠ Žužemberk se {* 'v torek udeležil tekmovanja , fhrizmu pomaga lastna glava”, k'je bilo na Senovem. Učenci so C Predstavili z raziskovalno nalogo "Pridite k nam na počitnice”, 1 dramskim prizorom in razstavo.
S. M.
Novomeška kronika
v ______
MMI 2M A Š l H O S Č l M MM
Srd staršev
Zaradi maloštevilnih učencev suhorska šola ne bo mogh uiti kombiniranemu pouku
DOLNJI SUHOR - Na podružnični šoti metliške osnovne šole na Dolnjem Suhorju je danes v štirih oddelkih od L do 4. razreda 47otrok, od tega 12 v 1. razredu. Ker pa se bo prihodnje leto v prvi razred vpisalo le 9 otrok, vse kaže, da bodo uvedli v podružnici kombiniran pouk.
To pa je starše tako razburilo, da so na občinski svet in ravnatelja Mozetiča naslovili peticijo. Očitno se zelo boje kombinacije, saj imajo učenci v čistih oddelkih več od pouka. Da pa bi na matični šoli v Metliki vsaj malo ublažili njihov srd, so znova obudili razmišljanja o spremembi suhor-skega šolskega okoliša, ki so sicer stara že okrog 20 let. A smola, na območju Lokvice, kamor naj bi se okoliš razširil, prihodnje šolsko leto ne bo prvošolčkov. Druga možnost je razširitev na krajevno skupnost Grabrovec, od koder bosta letošnjo jesen začela hoditi v šolo dva otroka, vendar starši nad tem, da bi svoje nadebudneže pošiljali na Suhor namesto v Metliko, niso navdušeni. Ne nazadnje pa ni moč čez noč spremeniti šolskih okolišev, ki so urejeni in usklajeni na Geodetski upravi Slovenije, spreminjajo pa jih občinski sveti.
Dokler pa ne bo - in če sploh bo - prišlo do sprememb šolskega okoliša, ki sedaj zajema suhorsko in jugorsko krajevno skupnost, staršem očitno ne kaže drugega, kot ga se sprijaznijo s kombiniranim poukom. Tudi v šolskem letu 1999/2000 bo namreč le 6 prvošolčkov, kombiniran pouk pa se uvede, če je v dveh oddelkih 21 ali manj učencev.
In zakaj se starši tako boje kombinacije, ki je pred leti na Dolnjem Suhorju že bila? Ali bojazen izhaja iz tega, da je kombinacija le korak k zaprtju šole? Ne nazadnje je iz svetniških vrst prišel predlog, naj bi po dograditvi šole v Metliki suhorske otroke vozili v občinsko središče. Suhorča-ni pa se zavedajo, da bi, tako kot mnogo krajev, ki so izgubili šolo, tudi njihov brez šole kulturno odmrl. Zato so že napovedali, da bi v tem primeru prišli pred občinsko stavbo.
To je seveda najbolj črn scenarij, ki pa ga Suhorčanom najbrž ne bo potrebno uresničiti. Res celo ravnatelj zatrjuje, da niso časi za čiste oddelke s petimi ali šestimi učenci, da pa bo na suhorski šoli zagotovo toliko otrok, da je vsaj še 20 let ne bo potrebno ukiniti. Ali pa nikoli, če bodo v podgorjan-skih vaseh bolj poskrbeli za naraščaj. Pri tem naj jim bodo za zgled Božakovčani.
M. BEZEK-JAKŠE
V SEMIČU LETNA KONFERENCA SKD
SEMIČ - V soboto, 14. marca, se bo ob 10. uri v penzionu Smuk v Semiču pod geslom “Za voljo ljudi” pričela 7. letna konferenca Slovenskih krščanskih demokratov. Vodstvo SKD pa bo Belo krajino obiskalo že v petek, 13. marca.
Instinkt ali kmečka pamet?
Bo v Metliki referendum za zvezo belokranjskih občin?
METLIKA - Tukajšnji svetniki so imeli na zadnji seji na dnevnem redu tudi teze za ustanovitev zveze belokranjskih občin. Župan Matkovič je predlagal svetnikom, da se strinjajo z zvezo ter da ga pooblastijo za dogovarjanje z ostalima dvema občinama. Vendar se vsi niso strinjali, da bi se na vrat na nos povezovali s sosedama.
Predsednik občinskega sveta Juš Mihelčič je menil, da morajo biti pazljivi ter počakati, da bodo videli, koliko nalog je država pripravljena prenesti na regije. Slavko Dragovan je dejal, da mu zdrava kmečka pamet pravi, da gre pri zvezi občin za poroko, ki bo imela tudi posledice. “Lahko bi se dogovarjali o gradnji vodovoda, turizmu, kmetijstvu, medtem ko so skupni programi razvoja obrti in gospodarstva že vprašljivi. Sicer pa bo čas pokazal, kakšna bo nadaljnja pot,” je bil prepričan Dragovan, Lojze Malenšek pa mu je oporekal, češ da je takrat, ko čas pokaže rešitev, že prepozno. Čakanje je po njegovem značilno za belokranjsko mlačnost, in čeprav ni imel argumentov ne za ne proti zvezi občin, je trdil, da mu instinkt pravi, da ne smejo zamuditi te priložnosti, ampak se pripraviti na regijo. Milan V^jda pa je bil mnenja, da morajo pri povezovanju občin predvideti marsikaj, tudi to, da bi se morda o tem koraku odločali na referendumu.
M. B.-J.
ZAHVALE - Direktor Doma starejših občanov Milan Krajnc je na slovesnosti ob jubileju dejal, da se je že velikokrat pokazalo, da pri svojem humanem delu niso sami. To se je potrdilo tudi na proslavi, ko so se mu za sodelovanje zahvalili številni prisotni. V kulturnem programu so nastopili učenci in tam-buraški orkester Glasbene šole Črnomelj. (Foto: M. B.-J.)
Juhe le niso pojedli tako vroče
Starši otrok, ki so obiskovali zunanjo malo šolo v Metliki in Podzemlju, so se razburili zaradi spremembe pravil sredi leta - Zastonjkarskih neobveznih programov ne bo več
METLIKA - Do uveljavitve devetletne osnovne šole je v naši državi obvezna 120-urna priprava otrok na šolo, ki je brezplačna. V metliški občini pa so k tej pripravi zadnja leta vedno znova dodajali še nekaj ur, ne da bi pri tem razen prehrane starši kar koli plačali. Stroške so namreč “prilepili” kar k ceni programov v vrtcu.
Te prakse je bilo konec, ko se je eden od občinskih uslužbencev nekoliko bolj posvetil predpisom o mali šoli in ugotovil, da bodo morali starši program, bije obsežnejši od 120 ur, plačati. Takšen sklep je na letošnji januarski seji sprejel tudi občinski svet. To pa je povzročilo pri starših dveh skupin, otrok in sicer podzemeljske in metliške popoldanske male šole, precej negodovanja. Menili so, da se njihovim otrokom godi krivica, saj sredi šolskega leta spreminjajo pravila, čeprav o tem lani ni bilo govora. Ni se jim zdelo prav, da bi otroci prekinili program, ki naj bi sicer trajal 456 ur, povedali pa so tudi, da so jim v vrtcu rekli, da sedaj otrok tudi ne morejo izpisati, temveč naj podpišejo, da bodo otroci nadaljevali s programom, ki pa ga bodo plačali.
Poudarili so, da so otroke poslali le na pripravo na šolo, varstva pa ne potrebujejo, ker ga imajo doma. Spraševali so se, kam prav-zavprav sploh sodijo njihovi otroci, saj ne obiskujejo ne dnevnega, ne poldnevnega, ne skrajšanega programa.
Zupan Branko Matkovič, ki se je udeležil pogovora z njimi, je priznal, da res ni lepo sredi leta spreminjati pravila. Vendar je eno šolsko, drugo pa proračunsko leto. Za slednje so morali februarja prijaviti programe za prihodnje šolsko leto, med njimi tudi poldnevne programe, ki pa jih, če jih ne bodo izvajali sedaj, ne morejo niti prihodnje šolsko leto. Zato je občinski svet uvedel poldnevni program, kamor so vključeni otroci nezadovoljnih staršev.
Zanikal pa je, da so zmešnjavo zakuhali na občini, saj 'so doslej pošiljali na ministrstvo za šolstvo in šport le podatke, ki jim jih je posredoval vrtec. Ne more pa pristati, da bi občina plačevala programe, ki jih ni dolžna. Ravnateljica vrtca Frančiška Hauptman je pojasnila, da bo strošek staršev le nekaj tisočakov na mesec, občina pa ima možnost tudi znižati plačilne razrede. Starši so se na koncu odločili, da bodo otroke vpisali v poldnevni program, ki bo v takšnem obsegu, kot je bilo načrtovano na začetku.
M. BEZEK-JAKŠE
SALAMIADA V ZNAMENJU TRINAJSTIČ
NATEČAJ ZA TURISTIČNI SPOMINEK
SEMIČ - Turistično društvo Semič v sodelovanju s semiško občino zbira do 28. marca vzorce za natečaj za najboljše, najbolj izvirne in nove turistične spominke v semiški občini. Pri ocenjevanju bo komisija upoštevala umetniško-etnolo-ško, komercialno, spomeniško-pričevalno, naravovarstveno, krajinsko vrednost ter uporabnost spominkov. Rezultate bodo razglasili na turistični prireditvi “Semiška ohcet”, ki bo 18. julija, vse dodatne informacije pa je moč dobiti v semiški občinski upravi.
ZBORI DRUŠTVA UPOKOJENCEV
ČRNOMELJ - Društvo upokojencev Črnomelj ima več kot 1.400 članov, zato ima občne zbore tudi v nekaterih večjih krajih v občini. Zbor društva je bil preteklo nedeljo v Adlešičih, v nedeljo, 15. marca, ob
9.	uri bo v Dragatušu, v četrtek, 19. marca, ob 9. uri pa v črnomaljskem obrtnem domu.
JUGORJE - V gostilni Badovinac na Jugorju pripravljajo 13. salamiado. Izdelovalci salam lahko prinesejo svoje izdelke v oceno danes, 12. marca, ter jutri najpozneje do 12. ure. Razglasitev rezultatov in pokušnja salam bo v petek, 13. marca, ob 19. uri.
REZ SADNEGA DREVJA
ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabi na prikaz rezi sadnega drevja, ki bo v petek, 13. marca, in sicer se ob 14. uri dobimo na igrišču na Črešnjevcu, ob 16.30 pa v sadovnjaku Franca Strugarja v Črnomlju (pri begunskem centru).
PRODAJNI SEJEM ŽIVALI
METLIKA - Društvo rejcev drobnice Bela krajina, Govedorejsko društvo Metlika in Kmetijska svetovalna služba Metlika vabijo na prodajni sejem drobnice in goveda, ki bo v soboto, 14. marca, ob 8. uri na sejmišču v Metliki. Vabljeni vsi, ki imate živali naprodaj, jih želite kupiti ali si jih samo ogledati. Rejci, ki bodo pripeljali živali, morajo imeti zanje urejen potni list, ki gaje moč dobiti na veterinarski postaji vsak dan med 7.in 8. uro.
KOMEDIJA “DAN ODDIHA”
METLIKA - Amatersko gledališče Prečna vabi na ogled komedije v treh dejanjih “Dan oddiha”, ki jo bodo uprizorili v soboto, 14. marca, ob 20. uri v kulturnem domu v Metliki.
Starost je lahko zelo prijetna
To je le ena od misli direktorja črnomaljskega Doma starejših občanov Milana Krajnca na slovesnosti ob desetletnem jubileju doma - Prihodnje leto tudi dnevni center
ČRNOMELJ -1. marca je minilo desetletje, odkar so v Dom starejših občanov v Črnomlju sprejeli prvo oskrbovanko Vilmo Šterk. Prvih pet let so v domu lahko zagotovili bivapje vsem ostarelim, ki so potrebovali oskrbo in varno zavetje, potem pa je začelo prostora primanjkovati. Zato so postavili še dodatne postelje in danes jih je 205 vedno zasedenih, letošnjo zimo pa so nudili zavetje celo 216 stanovalcem.
že načrte za ustanovitev dnevnega centra, ki bo v pomoč starejšim, ki ne bivajo v domu. Center naj bi pričel z delom prihodnje
Ob jubileju so v Domu starejših občanov pretekli četrtek pripravili slovesnost, ki sta se je poleg številnih, ki so pomagali pri delu doma, udeležila tudi predsednica skupščine socialne zbornice Slovenije Zora Tomič in predsednik skupnosti socialnih zavodov Slovenije Franci Gostinčar. Ob tej priložnosti je direktor Milan Krajnc spomnil na nekatere posebnosti črnomaljskega doma, v katerem kar 63 odst. oskrbovancev potrebuje najzahtevnejšo nego, veliko pa jih pride k njim naravnost iz bolnišnic. Delež
Bo v Malinah začelo spet vreti?
plačila stanovalcev je manjši, kot je slovensko povprečje, ker pa je polovica oskrbovancev iz drugih občin, je prihodov v dom in odhodov iz njega več kot drugod.
Krajnc je poudaril, da je prav, da pripravijo vse potrebno za večje število starejših, saj je znano, da se človeštvo stara. “O ljudeh v domovih za starejše velikokrat govorimo s pomilovanjem ter premalo spoštljivo kaže pa, daje najhujša stvar v življenju biti star. A tudi starejši imajo lahko prijetne strani življenja. Zato je toliko bolj pomembna priprava okolja na starost,” je menil direktor. Prav v Črnomlju se slednjega dobro zavedajo, zato imajo
• V desetih letih je bilo v črnomaljski Dom starejših občanov sprejetih 1.300 stanovalcev. 457 jih je pozneje odšlo domov ali v druge domove, 619 pa jih je umrlo. V zadnjih letih se močno povečuje število vlog za sprejem v dom. Na leto jih pride 400 do 500 iz vse Slovenije. Prednost imajo prosilci iz črnomaljske in semiške občine ter starejši od 65 let, ostale pa uvrstjjo - in teh je vse več - na čakalno listo. V domu je zaposlenih 89 ljudi.
leto, prav na dan, ko je bila slovesnost ob jubileju, pa je bil lokacijski ogled za dograditev doma.
M. BEZEK-JAKŠE
Potem ko so prebivalci Malin lansko jesen preprečili naselitev Romov v hiši sredi vasi, kupci zahtevajo kupnino ali pa bodo naselili Rome - Kaj bo odločil občinski svet?
MALINE, SEMIČ - Afera z naselitvijo Romov iz grosupeljske občine v Maline v semiški občini je lansko jesen - tudi po zaslugi javnih medijev - odmevala po vsej Sloveniji. Malinčani, ki za sosede v hiši sredi vasi niso hoteli Romov, so se uprli z vsemi sredstvi in močmi, ki sojih imeli na voljo, in - uspeli.
Romov takrat v vas ni bilo in kazalo je, da so se stvari uredile. Hrup okrog Malin se je polegel, zanimanje za Malinčane je v javnih občilih zamrlo. Hiša, za katero so odšteli denar grosupeljska krajevna skupnost in nekaj nesojeni stanovalci sami, je ostala prazna. A kupci ne nameravajo kar tako pozabiti na denar, ki so ga dali za domačijo, na kateri ne morejo živeti. Zato je iz krajevne skupnosti Grosuplje nedavno prišel na semiško občino poziv, naj občina odkupi sporno hišo, sicer se bodo vanjo naselili Romi. Če bi slednje poskušali uresničiti,
bi se v Malinah prav gotovo ponovila zgodba izpred šestih mesecev, česar pa si v semiški občini gotovo ne želijo najbolj. Kaj torej preostane Semičanom?
Župan Janko Bukovec si je malinsko domačijo ogledal in izjavil: “Poleg 20.000 DEM, ki bi jih odšteli kupcem, bi morali dati vsaj še 10.000 DEM za popravilo, da bi bilo v hiši sploh moč dostojno živeti. To je za majhno občino velik zalogaj, poleg tega pa se bojim, da bi to postal vzorec ponašanja zanaprej. V občini je še najmanj 20 hiš s podobno usodo, kot je malinska, in če se jih bodo lastni-
ki, ki so jim nepremičnine v breme, želeli znebiti, jih bodo ponudili Romom. Potem pa, da ne bi prišlo do revolta med sosedi, jih bo morala odkupiti občina.” Bukovec pravi, da bi občina hišo, če jo bo odkupila, namenila za socialno stanovanje.
Malinčani pa si želijo, da bi nesrečno hišo sredi vasi namenili za humanitarne namene, saj se boje, da bi se, če bi jo občina namenila za reševanje socialnih problemov, vanjo zopet naselili Romi. TUdi sami se zavedajo, da bo potrebno izreči končno besedo o domačiji, ki nezadržno propada. Hkrati priznavajo, da so jeseni, ko je bilo najbolj vroče, vpili, da jo bodo sami odkupili, sedaj, ko se je ponudila priložnost, pa pravijo, da nimajo denarja.
M. BEZEK-JAKŠE
ZIMSKI KONCERT GODBENIKOV - Letos mineva 148 let, odkar je metliški župnik Vincent Volk ustanovil metliško mestno godbo na pihala, ki velja za eno najstarejših v Sloveniji. Metliški godbeniki, kijih danes vodi Rafko Ogulin, radi pokažejo, kaj znajo, v someščanih pa vedno najdejo hvaležne poslušalce. Tega se glasbeniki dobro zavedajo, zato jim že po tradiciji pripravijo zimski koncert, letošnji pa je bil minulo soboto v metliškem kulturnem domu. V goste so povabili oktet Vitis, prisluhnila pa jim je polna dvorana obiskovalcev. (Foto: M. B.-J.)
Sprehod po Metliki] j
V PETEK, 20. MARCA, BO OB 20. URI v športni dvorani prireditev Pri nas Belokranjcih, ni kateri bodo nastopili Vasovalci, Belokranjci, Šum, ansambel Toni-
ja Verderberja, humorista Jane!
Vraničar-Luigi in Vinko Fugina tamburaši iz Sodevcev, Metlike, Dragatuša in Črnomlja, oktet Vitis, pevke folklorne skupine ii Adlešičev, ženski pevski zbor folklorne skupine Ivan Navratil te! Pojoče steljice, zborček, ki se bo gledalcem predstavil prvič. Prireditev bosta povezovala Vesna Žist in Toni Gašperič, postala pa naj bi tradicionalna. Vsako leto naj bi bila v drugem belokranjskem kraju.
TONE ČERNIČ, PREDSEDNIK Mestne skupnosti Metlika, je že v pripravah na praznovanje dneva, koje bila Metlika pred stoletji prvič omenjena kot mesto. Lani so ta datum počastili s prireditvijo v kulturnem domu, letos bo nekaj podobnega, le da se bo dogajanju v dvorani pridružil še pohod, ki naj bi se zaključil na Veselici. Danilo Orlič in Matjaž Rus bosta pripravila polurni film o mestu nad Bojico, zato se nekateri pomembni Metličani že češejo, njihove boljše polovice pa perejo okna hiš, da bo vse videti lepše in zanimivejše. Ob tem se bodo morda zmigali tudi občinski svetniki ter se končno dogovorili za datum praznovanja občinskega praznika.
V SENCI REŽISERJEV, SCENARISTOV in drugih pomembnežev pri pripravi različnih prireditev navadno ostanejo tisti, ki izdelajo sceno. V Metliki so to naj-
pogosteje tri učiteljice: Duška Vlašič iz osnovne šole Met
Bariča Flajnik in Saška Matjašič iz osnovne šole Podzemelj. Čeprav
niso velikokrat omenjene, njihovo delo zato ni nič manj pomembno za uspeh predstave.
Črnomaljski drobir
GOVORI - Direktor črnomaljskega Doma starejših občanov Milan Krajnc je na slovesnosti ob jubileju doma govoril veliko, a lepo, tako, kot on zna. A očitno je oil tako srečen, koje končal govor, daje pozabil predati besedo tudi drugim. Na to ga je morala spomniti voditeljica Mojca Molan. Se pač zgodi, če je človek bolj navajen delati, kot poslušati pohvale, ki so prihajale iz ust govornikov, ko so le prišli do besede.
TEHNIKA - Skoraj ni več seje, sestanka ali kakšnega drugega dogodka, kjer se zbere več hudi, da ne bi zvonili prenosni telefoni, ki jih potem njihovi lastniki iščejo po torbah, kovčkih, žepih in še kod. Takšno zvonjenje in dogajanje okrog njega ni prijetno za ljudi, ki morajo to prenašati. Še bolj nerodno je, če se začne telefon oglašati na prireditvi, kakršna je bila ob desetletnici Doma starejših občanov. Če ljudje že pridejo na kulturno prireditev, kakršna je slovesnost vsekakor bila, bi bilo prav, da poleg telefona prinesejo s seboj tudi kanček kulture. Ne nazadnje imajo mobiteli tudi gumb za izklop.
GRADAC ALI GRADEC -Prebivalci Pustega Gradca se jezijo, ker so že večkrat opozorili Občinarje, da je pravilno ime za
njihov kraj Pusti Gradec. Na občin
inski upravi pa vztrajno uporabljajo naziv Pusti Gradac, ker je menda tako zapisano v vseh kartah. Naj drži prvo ali drugo, resnica je, da imajo na črnomaljski občini očitno precejšnje težave z vsem, kar diši po Gradcih ali Gra-dacih. V Gradac v sosednjo metliško občino so namreč poslali pošiljko, na kateri je razločno pisalo, da jo pošiljajo v Gradec.
Semiške tropine
AVTO - V enem zadnjih Dolenjskih listov smo v tej rubriki pisali o namenu semiške občinske uprave, da v letošnjem letu kupi nov občinski avtomobil. Novica je
bila očitno tako odmevna, da žu-
panu ni bilo potrebno niti s prstom migniti, že se mu je oglasila vrsta ponudnikov, ki so mu hoteli prodati katerega od svojih novih avtomobilov. Župan ni
so predlagali Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, da bi plačal kmetom, ker kosijo na višinskih košenicah, kot so na primer Ponikve za Mirno goro, saj s tem preprečujejo zaraščanje. Ne pa, da morajo kmetje plačevati skladu, ker s precejšnjimi težavami še ohranjajo kulturno krajino. Pa so na skladu odgovorili, da bodo, če bodo kmetje nehali s košnjo, kar sami na roke pokosili višinske košenice. Morda bi bilo za zače-
tek dobro, če bi si šli vsaj ogledat, s kakšnimi zemljišči razpolag
. »gaj?:
Morda bi se potem manj šopirili z izjavami o ročni košnji.
)g
robne iz Kočevja
j! NIČ SE NE BO SELILO - Na j razgovoru predstavnikov kočev-i, ske občine, ravnateljev srednjih i- šol in dijaškega doma s pred-i stavniki ministrstva za šolstvo v
I	začektu prejšnjega tedna v Ko-:> čevju so se pogovarjali tudi o l- Možnostih ustanovitve srednje
ekonomske šole v Kočevju. Bolj j kot novi šolski programi, za kate-c fe ni še nič znano dokončno, pa
•	se je kočevskim šolnikom zdel
II	Pomemben podatek, da mini-" strstvo ne namerava spreminjati 11 sistema šol. To namreč pomeni,
da se nobena šola ne bo preselila . v Ribnico. Bolj razveseljive novi-s * za Kočevje in žalostne za Rib-e nico pa si konkurenti v boju za ■ regijsko središče, vsaj kar zadeva
•	Šolstva, ne morejo niti zamisliti.
‘ STREZNITEV - Če jim gre verjeti, so kočevski občinski svetniki sprejeli odlok o komunalnih , taksah v veri, da delajo prav. i Nezadovoljstvo, ki ga je odlok 1 povzročil predvsem med obrtni-j ki in manjšimi podjetniki, jih je ! menda sedaj “streznilo”. Na zadnji seji sveta so se zato odločili, da ostane na seji prvič obravnavan odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v prvi obravnavi, dokler se ne razčistijo vse nejasnosti in ne preverijo možnosti upoštevanja vseh pripomb, ki j3* utegnile kasneje ovirati izvajanje odloka. Namen obeh odlokov je namreč, da se čimbolj napolni občinska blagajna, vendar : pa naj bi bili svetnikom menda ' sedaj pomembnejši prebivalci! i Da se občinskemu svetu izteka 1 mandat, ob tem seveda ni vredno omembe!
Ribniški zobotrebci
ŠE TRETJA SANACIJA -Medtem ko inšpekcijske službe z lahkoto izdajajo razno razne zavezujoče odločbe, pa je tistim, ki morajo njihovim zahtevam zadostiti, precej težje. Problem je seveda vedno v denarju. Zato pa so lahko na podružnični OŠ dr. Franceta Prešerna v Dolenji vasi še toliko bolj zadovoljni, da jim stojita ob strani tako ministrstvo za šolstvo kot tudi ribniška občina. Po dveh že opravljenih sanacijah zaradi povečanih koncen-tracij radona bodo namreč morali opraviti še eno, saj v dveh manjših učilnicah in v knjižnici koncen-tracije tega radioaktivnega plina še vedno presegajo dovoljenih 500 Bq na kubični meter.
STIHIJA - V ribniški občini je nosilna dejavnost predelava lesa, vendar pa se, kot je na razgovoru s predstavniki vodstva Obrtne zbornice Slovenije prejšnji teden v Ribnici povedal tajnik ribniške območne obrtne zbornice Pavle Hočevar, lesnopredelovalna dejavnost v občini razvija precej stihijsko. Da bi zajezili stihijo in dejavnost spravili v utečen in organiziran red, pa bodo imeli v ribniški občini verjetno kar precej •ežav. Kdo bo namreč zasebnika, ki ima svoj gozd - tega pa ima v Ribnici vsak “pravi” Ribničan -Prepričal, da bo nekaj delal, če pa vidi boljši, hitrejši in pogosto pa •udi precej lažji zaslužek drugje!
laški sel
ne VEUA ZA NAZAJ - Poročali smo, da je občina Velike Lašče lani sredi leta povečala davek na vikende za petkrat, kar je med vikendarji povzročilo veliko nejevolje. Zdaj pa je odloče-n°. da davek na vikende oziroma Počitniške hišice ne more veljati 23 nazaj, bo pa zato veljal za letos.
n Radiestezist o vodi
pOD CERKVIJO - Poročali smo, da bodo obnovili cerkev na Veli-*i Slevici, ki je razpokana in Poškodovana. Zdaj smo zvedeli, °a je tudi radiestezist s svojimi Paličicami ugotovil, da so prav P?d cerkvijo vodotesne plasti, ki bile lahko tudi vzrok za poškodbe in morda tudi za legendo, “a turški paša ni mogel vdreti v ?erkev in poklati domačinov, saj •e konju na cekvenem pragu Ostala noga, o čemer še danes Priča sled kopita pri stranskem vhodu v cerkev.
NISO (ŠE) UNIFORME - Na °bčini imajo nekatere uslužbenke P°vsem podobne vzorce oblačil, a v malo različnih barvah. Dobili Pa smo zagotovilo, da ne gre še za •Jniforme in da barve še preiz-RitŠajo. Dokončno bodo barve določili po volitvah, saj se zdaj še ve, katera stranka bo zmagala.
mš i z
A S I
H OBČIN
MŠi
Proračun sprejet kljub oviranju
Zapleti ob sprejemanju osnutka so se nadaljevali tudi pri predlogu - Amandma zavrnili
KOČEVJE - Sprejemanje proračuna kočevske občine za letošnje leto seje zaključilo v skladu s pričakovanji po koncu prejšnjega meseca sprejetem osnutku. Osnutek proračuna so svetniki sprejeli šele v nadaljevanju dvakrat prekinjene seje po podrobnejši obrazložitvi, kako se bo gradila nova šola v Kočevju, in čeprav razen manjše vsebinske pripombe na pripravljen predlog proračuna svetniki drugih pripomb niso imeli, tudi ob drugi obravnavi proračuna prejšnji torek ovir za njegov sprejem ni manjkalo.
Že na začetku obravnave proračuna je zaplet povzročil Vinko Pintar z zahtevo, da mora biti na obravnavi prisoten tudi župan oziroma da morajo imeti delavci občinske uprave njegovo pismeno pooblastilo. Sledila je nekajminutna prekinitev seje, vendar se tudi med odmorom niso mogli zediniti o upravičenosti Pintarjeve zahteve. Kljub temu da ni nikjer izrecno določeno, da župan mora biti prisoten, je prevladalo mnenje, da je njegova prisotnost potrebna že zaradi vloženega
MARIJA HORJAK ŠE NAPREJ PREDSEDNICA
KOČEVJE - Društvo podeželskih žena Kočevske je bilo kot aktiv ustanovljeno pred petimi leti, lani pa se je preimenovalo v društvo. Na zadnjem občnem zboru so članice izvolile novi upravni in nadzorni odbor, dosednja predsednica Marija Horjak bo še naprej vodila več kot 150 dobro organiziranih podeželskih žena, tajniške posle pa bo opravljala Vladka Turk. V Kočevju jih poznajo predvsem po spomladanskih in jesenskih razstavah hrane, pridelane na domačih kmetijah, ter pripravi številnih tečajev, strokovnih predavanj, po izletih in družabnih srečanjih.
“KINO V VSAKO SLOVENSKO VAS”
KOČEVJE - Jutri, ob 19., bodo v dvorani OŠ Fara pričeli s projekcijo novega slovenskega celovečernega filma “Brezno” producenta in režiserja Igorja Šmida. Gre za kulturno promocijsko akcijo “potujočega kinematografa”, ki bo potekala po vsej Sloveniji pod geslom “Kino v vsako slovensko vas”. To neprofitno akcijo slovenske kinematografije vodi THada productions, avdio in video produkcija, d.o.o., iz Ljubljane v sodelovanju s Filmskim skladom RS in Društvom slovenskih filmskih ustvarjalcev ter ob pomoči Sklada za ljubiteljsko kulturo RS. Akcija se bo pričela na Kočevskem, kjer bodo film predvajali štirikrat: najprej pri Fari, nato pa še v soboto, ob 17. uri v podružnični šoli v Osilnici, v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri v Kočevski Reki v kulturnem domu ter v nedeljo, 22. marca, ob 17. uri v kulturnem domu v Predgradu.
Iz Kostela
KOSTELSKA LITERATURA -Kostelci pripravljajo ponatis knjige o Kostelu, delo rojaka Žagarja, za katero menijo, da je najboljša zgodovinska knjiga o Kostelu. Turistično športno društvo pa pripravlja izdajo turističnega vodnika in karte po Kostelski pešpoti (Potok-Kuže-ljska stena) in po Kostelski grajski pešpoti.
ŠE BREZ PLOVNEGA REŽIMA - Kostelci predlagajo, naj bi občina Kočevje pripravila predpis o plovnem režimu na Kolpi, Rinži in Rudniškem jezeru. Seveda je potrebno sprejeti tudi prostorskoure-ditvene pogoje za Kostel in druge kraje ob Kolpi. Sprejem tega akta napovedujejo že štiri leta.
PREDLOG: TAKSE ZA PARKIRANJE - TUristično športno društvo in krajevna skupnost Kostel predlagata občini Kočevje, naj uvede takse za parkiranje, ki naj bi za urejena parkirišča v Kočevju veljale stalno, za Obkolpje pa le v turistični sezoni.
POŠKODOVALI KOZOLČEK -Mestne huliganske navade prodirajo tudi na podeželje. Tako so pred kratkim neznanci uničili turistični kozolček, ki je opozarjal na slap Nežica.
amandmaja. Zato je v nadaljevanju seje predsednik sveta Alojz Košir predlagal, da se obravnava proračuna prestavi do županovega prihoda, vendar je ponovno povzročil zaplet Pintar, kije vztrajal pri potrjenem zaporedju točk sprejetega dnevnega reda.
Po citiranju poslovnika, ki dopušča, da se vrstni red posameznih točk spremeni tudi med sejo, so svetniki nadaljevali z obravnavo naslednje točke dnevnega reda, ponovno pa so se k proračunu vrnili, ko je na sejo prišel župan. Vendar so tedaj razpravo sklenili presenetljivo hitro. Razen krajše razprave ob vloženem amandmaju Bojana Kocjana za prerazporeditev denarja za kanalizacijo Kajuhovo naselje na kanalizacijo A Kanal-Šalka vas, ki so ga svetniki zavrnili, so proračun sprejeli brez razprave.
Po njem bo kočevska občina letos zbrala za 1.153.995.606 tolarjev dohodkov, odhodkov pa
Uspešna zadruga
KZ Velike Lašče bo letos praznovala 85-Ietnico obstoja
VELIKE LAŠČE - Kmetijska zadruga Velike Lašče je vsa leta svojega obstoja poslovala uspešno. V okviru zadruge deluje sedem enot. Zaposlenih so imeli ob začetku lanskega leta 46, ob koncu pa 40.
Enota Kooperacija je lani odkupila 993.228 1 mleka ali za odstotek več kot leto prej. Vse mleko so prodali Ljubljanskim mlekarnam oziroma sirarni v Laščah. Tudi odkup živine je bil podoben predlanskemu. Enota Suha roba je imela lani in predlani po okoli 85 milijonov tolarjev prometa. Odkupljene robe je pol izvozila (predvsem žlice), pol pa prodala doma (predvsem palete).Lani so obnovili trgovino v Laščah, ki je z obnovo pridobila za 70 odstotkov več prodajnih površin. Zaradi visokih stroškov te obnove je poslovala na meji donosnosti, pričakujejo pa zdaj za 30 odstotkov več prometa. Trgovina v Karlovi-ci ni bila vec donosna in so jo dali v najem zasebniku.
Klavnica je najuspešnejša enota, in to predvsem zaradi uslužnostnega klanja za druge mesarje-podjetnike iz raznih krajev Slovenije. Klavnico so preurejali leta 1995, ko so zaklali skoraj 8.000 glav živine, lani pa že 11.734 glav.
Letos praznuje KZ Velike Lašče 85 let obstoja. Osred-
razstavo govedi, na kateri bodo sodelovali s konji tudi konjerejci. Posebna komisija že odbira za razstavo primerne živali.
J. PRIMC
Predsednik Kmetijske zadruge Velike Lašče Ivan Levstik.
bodo imeli za 1.223.195.606 tolar-jeV-	M. L.-S.
REŽIM NA MEJNIH VODAH
OSILNICA - Župani na obeh straneh državne meje v zgornji Kolpski dolini zgledno sodelujejo pri urejanju skupnih zadev, žal pa takega sodelovanja ni na državni ravni. Župani ugotavljajo, da je med drugim potrebno prednostno urediti status obmejnih voda, se pravi Čabranke in Kolpe, saj zdaj vsak poseg lahko sproži oziroma že dejansko sproži mednarodni spor. Gre predvsem za gradnjo (malih) elektrarn, škarp, ribogojnic itd. V obeh državah so o tem namreč različni predpisi in zato te zadeve različno obravnavajo. Tako nastajajo zmede in zamere, kar ni dobro za ljudi ob meji, ki so navajeni živeti v slogi in prijateljstvu.
SKUPŠČINA KATOLIŠKIH PEDAGOGOV
KOČEVJE - V petek je bila v župnijskem domu v Kočevju ob četrti obletnici ustanovitve letna skupščina območne skupnosti katoliških pedagogov Ribnica-Kočevje. Najprej je dr. Angelca Žerovnik s Pedagoškega inštituta predstavila zanimive izsledke pravkar končane raziskave o lomu vzgoje med tremi generacijami; starejšo generacijo z nad 70 leti, generacijo srednjih let, ki je aktivna, in generacijo med dijaki srednjih šol. Ob tem je nanizala številne zanimive podatke; tako se je nekdanja avtoritarna vzgoja spremenila v današnjo vzgojo, kjer pa vlada velika zmeda. Sprejeli so načrt dela do konca leta.
REKORDNO ŠTEVILO NA PRVEM NASTOPU - Učenci prvih razredov kočevske glasbene šole, ki jo letos obiskuje 250 otrok, so imeli prejšnji teden svoj prvi javni nastop. Na šoli so v zadnjih dveh letih povečali vpis za 30 odstotkov in zato v letošnjem letu beležijo rekordno število otrok v prvem razredu. Ker jih je skupno kar 46, so, razdeljeni v dve skupini, pridobljeno znanje predstavili staršem in drugim zbranim v dvorani glasbene šole prejšnjo sredo in četrtek.
8. MAREC V ZLSD KOČEVJE
KOČEVJE - Ob 8. marcu je občinsko vodstvo ZLSD Kočevje pripravilo tradicionalno srečanje, katerega seje udeležilo več kot 60 članic. Prisluhnili so kratkemu kulturnemu programu domačih recitatork in nastopu har-monikarice iz zamejstva. Zbrane sta nagovorila predsednik stranke Jože Novak, ki je orisal naloge do občinah volitev ob koncu leta. Župan Janko Veber je na>-vzoče seznanil s spremembo Zakona o stavbnih zemljiščih, delih pri dokončanju ceste proti Koprivniku, začetku gradnje OŠ in drugim.
DOBITNIKA PRIZNANJ CIVILNE ZAŠČITE - Med letošnjimi dobitniki priznaj civilne zaščite, ki jih podeljujejo ob L marcu, dnevu civilne zaščute, sta tudi namestnica poveljnika občinskega štaba za CZ občine Kočevje Milena Lautar in dolgoletni darovalec krvi Franc Kisilak iz Gornjih Ložin pri Kočevju (na posnetku). Lautarjevi, ki je bila ena izmed štirih dobitnikov drugega najvišjega priznanja civilne zaščite, je plaketo civilne zaščite, ki se podeljuje kot priznanje za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja in kulturne dedišične ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah, izročil poveljnik CZ RS Miran Bogataj minuli petek v Cankarjevem domu v Ljubljani; Kisilaku pa je za že 114-krat darovano kri predal bronasti znak CZ kočevski župan Janko Veber v ponedeljek dopoldan. (Foto: M. L.-S.)
V Osilnici nove razglednice
Štirje novi motivi iz najmanjše slovenske občine
OSILNICA - Pred kratkim je Osilnica dobila nove raglednice o svojih zanimivostih. Natisnjene so na zelo kakovostnem papirju. Format je nekoliko večji od običajnih razglednic (18 x 12 cm). Avtor vseh fotografskih motivov je znani kočevski fotoamater Janez Končnik, ki je doslej za svoje fotografije na razstavah požel že vrsto priznanj, kot producent pa je naveden Univox GA.
Osilnica je tako dobila primerne razglednice, ki so izšle v skupni nakladi 3.000 izvodov. Kljub vsej zasluženi hvali pa imajo razglednice nekaj pomanjkljivosti. Med prostorom za naslov pošiljatelju in prostorom za besedilo ni ločitvene črte, kar pa samo delno dopolnjuje besedilo o avtorju fotografij in producentu. Pogrešamo pa tudi podatke, kaj predstavljajo motivi na razglednici, saj splošni napis na vseh “Osil-
nica” ni dovolj. Kljub vsemu pa velja razglednice in avtorja le pohvaliti. Na zadnji strani razglednice je tudi obris Slovenije in s piko je nakazano, kje leži Osilnica. Po napisu “Občina Osilnica” in občinskim grbom pa se da sklepati, da je razglednice založila osilniška občina. __________________________J_R
JOJ, KAM BI DEL?
OSILNICA - Podobno kot druge manjše občine po Sloveniji ima tudi osilniška težavo, ker nima primernega odlagališča za komunalne odpadke. Sedanje občinsko odlagališče bo po skorajšnji izgradnji ceste Osilnica-Kočevska Reka zaprto. Občina bo zaprosila za pomoč ministrstvo za okolje in prostor, naj posreduje, da bi osilniške komunalne odpadke odlagali na enem izmed regijskih odlagališč.
Svetniki: glede komunalnih taks ne bo izjem!
Zavrnili prošnjo AMZS za oprostitev plačila
KOČEVJE - Ob obravnavi prošnje AMZS za oprostitev plačila komunalne takse so kočevski občinski svetniki prejšnji torek sklenili, da ne bodo delali izjem. Prošnjo AMZS so zato zavrnili, občinski upravi pa naročili, naj odok o komunalnih taksah, ki je med podjetniki povzročil veliko nezadovoljstva, ponovno prevetrijo.
“S tem odlokom smo dosegli, da bodo nekateri podjetniki svoje table umaknili z javnih prostorov. Občina tako ne bo dobila denarja, občani pa ne bodo pravilno obveščeni,” je v zagovor potrebe po spremembi odloka dejal Srečko Štefanič. Vincenc Janša je opozoril, da v Kočevju naleti na neodobravanje vsak poskus, da bi si občina zagotovila dodatna sredstva, saj naj bi si s komunalnimi taksami, s katerimi so lani zbrali okoli milijon, letos zagotovili 10 milijonov. Vendar pa spremebi odloka, ki jo je zaradi številnih pripomb predvsem obrtnikov in manjših zasebnih podjetnikov predlagal Tone Rakovič, ni nasprotoval. Predlagal je, naj občinska uprava odlok ponovno pregleda in ga spremeni tako, da bo sprejem-ljiv za vse.	M. L.-S.
ODOJKI IZ KRIŽMANOV
OSILNICA - Družina Hudobivnik iz Križmanov v občini Osilnici je uredila hlev, v katerem je zdaj 5 ple-menskih svinj in merjasec, ko bo hlev poln, pa bo v njem 16 plemenskih svinj. Iz tega hleva bodo na leto prodali skupno 30 odojkov.
TITANIKJE PRIPLUL OPOLNOČI
RIBNICA - Titanic, svetovno filmsko uspešnico, so si po dveme-sečnem predvajanju v Šloveniji v soboto in nedeljo ogledali tudi Ribničani. Predstavi sta bili že prej razprodani, tudi sobotna, ki se je začela četrt čez polnoč. Večina mlajših gledalcev je usodo Titanica spremljala s solzami v očeh.
PLANINSKI MEŠANI PEVSKI ZBOR
LOŠKI POTOK - Planinsko društvo (PD) s 160 člani in nekaj nad 30 člani cicibani so na zadnjem posvetovanju v petek, 6. marca, govorili o dokumentih Planinske zveze Slovenije, o katerih bo govora na skupščini 28. marca v Celju. Določili so tudi tri mlajše člane za vodniški in gorniški tečaj. Razpravljali so o razširitvi zahodnodolenjske regije, kamor spadajo, saj bi lahko združevala kakih pet tisoč planincev. Letos nameravajo začeti z gradnjo planinske postojanke v predelu Kamen Griča. Ustanovili pa so tudi nov mešani pevski zbor PD s 24 člani, vodi pa jih Štefka Debeljak, ki je že zborovodja cerkvenega zbora in znana kulturna delavka, pevka in glasbenica. Kar nekaj članov je bivših pevcev ne več delujočega moškega pevskega zbora Potočan.
A. K.
ODPRLI PLAVALNI BAZEN
RIBNICA - Po temeljiti lanski obnovi zunanjosti in letošnji ureditvi bazenske tehnike in merilca klora je prejšnji teden začel obratovati 25-metrski pokriti plavalni bazen v dvorani Športnega centra v Ribnici. V marcu v popoldanskih urah bo rezerviran za učence ribniške OŠ, v prihodnjih mesecih pa se bodo plavanja učili tudi učenci sosednjih šol iz Kočevja, Loškega Potoka, Velikih Lašč, Dobrepolja. Bazen bo odprt tudi ob vikendih, če bodo v kratkem dobili strokovnega delavca za reševanje iz vode.
ISMŠ I Z M A Š I H_____OEC I N MŠŠ
STRPNO DRUG Z DRUGIM - “Zavedamo se, da brez ekologije ne gre, toda ne da se tako hitro, kot bi želeli mi in prebivalci. Zato moramo strpno živeti drug z drugim," so poudarili (od leve proti desni: vodja investicij Alojz Kozan, dipl. ing. varstva pri delu in ekologije Uroš Erjavec ter direktor Mihael Tolar). Direktor je še dodal, da je Livar vsa leta veliko prispeval k razvoju kraja. (Foto: L. M.)
ZLATI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE OSNOVNI ŠOLI BLANCA - Ob dnevu Civilne zaščite (CZ) sta sevniški župan Jože Peternel in svetovalec za zaščito in reševanje v sevniški občini Jože Žvar na slovesnosti v sevniškem hotelu Ajdovec podelila zlati znak CZ blanški osnovni šoli (na posnetku župan izroča priznanje ravnateljici Ani Mešičkovi) in zahvale najzaslužnejšim pripadnicam ČZ, enoti prve pomoči, ki so lani osvojile 2.mesto na državnem preverjanju v Kranju: Anici Novak, Marti Brežan, Anici Povše, Mariji Lisec, Zvonki Podlogar, Jasni Bešenič in Martini Pibernik. (Foto: P. P.)
DALIJA VRTNI CENTER - Preteklo soboto, tik pred mednarodnim dnevom žena, je sevniška kmečka zadruga v okviru Kmetijskega oskrbovalnega centra na Savski cesti v Sevnici odprla specializirano prodajalno, ki so jo poimenovali Vrtni center Dalija. Direktorica zadruge Andreja Jamšek je povedala, da bo Dalija ponudila kupcem poleg lončnic in rezanega cvetja še sadne sadike in sadike vinske trte, trajnice, okrasne rastline, lončke in korita, zemlja, gnojila... Dalija se raprostira na 500 m2, naložba v lično arhitektonsko oblikovan vrtni center pa je veljala, brez opreme in blaga preko 20 milijonov tolarjev izključno lastnih sredstev. Zaposlenim v zadrugi sta čestitala za ta dosežek tudi direktor Zadružne zveze Slovenije Martin Nose (z očali) in sevniški župan Jože Peternel, številnim zbranim pa je lepo zapela krmeljska moška vokalna skupina Lira. (Foto: P. Perc)
Ne gre tako hitro, kot bi želeli
VIMP Livar vlagajo ogromna sredstva v ekologijo, vendar se vse ne da narediti čez noč -Novo delovno mesto ekologa - Že izvoz nalaga stroge kriterije - Računajo na strpnost ljudi
IVANČNA GORICA - Med večje onesnaževalce okolja v središču občine se kar naprej omepja IMP Livar in še posebej RDEG (Regijsko društvo ekološkega gibanja) Ivančna Gorica budno spremlja njihovo delo. V podjetju pravijo, da je prav, če so ekološka društva in t.i. zelena gibanja aktivna, vendar pa se ustvarja vtis, kot da je njim vseeno, kako vplivajo na okolje in zdravje ljudi, kar ni res. “Zal ne gre hitreje tudi zaradi denarja,” je povedal direktor IMP Livar Mihael Tolar.
Novi zakoni pa so prevzeli stroge evropske norme in industrija se jim ni mogla tako hitro prilagoditi. Zato je Livar obravnavan kot onesnaževalec.
Vodja investicij v podjetju Alojz Kozan je obrazložil dosedanja dela. Lani so imeli velike stroške z urejanjem deponije livarskih peskov in sploh z investiranjem v filtrirne naprave, tako v suhe kot mokre. “V zadnjih dveh letih smo
za suhe filtre dali kar milijon nemških mark, v letu 1996 pa je delež investicijskega vzdrževanja v celotnem prihodku znašal skoraj pet odstotkov,” je povedal Kozan in zagotovil, da imajo trenutno zajete izpuste vseh imisij in lahko kadarkoli ugotovijo njihovo količino in sestavo.
V postopku imajo izdelavo katastra emisij prašnih delcev, uredili so kanalizacijo s peskolovi,
v načrtu pa imajo tudi rekonstrukcijo filtrov, da bi dosegli zakonsko predpisane količine onesnaževanja, kar v nekaterih primerih zahteva tudi do polovice vrednosti celotne investicije. “Da nismo naredili toliko, kot smo želeli, je razlog tudi lanska posodobitev proizvodnje za okrog 6 milijonov nemških mark. Izvajamo spremembe v tehnologiji in zamenjavo materialov z neškodljivimi ali čim manj škodljivimi,” je povedal Tolar in poudaril, da proizvodnje tu ne bodo večali, temveč bodo le investirali v izboljševanje naprav s poudarkom na ekologiji. Pred dvema mesecema so odprli tudi novo delovno mesto ekologa, ki se bo še bolj posvetil temu področju.
L. MURN
Ambasadorjev načrt za Suhokranjce
Vaščanom krajevne skupnosti Sela Šumberk predstavili zaključni del prve faze uvajanja razvojega projekta CRPOV za to območje - Ureditev vaškega jedra, obnova sadovnjakov
SELA PRI ŠUMBERKU - Ob predstavitvi razvojnega projekta Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) za območje krajevne skupnosti Sela Šumberk so sicer nekateri vaščani izražali dvom, kako uresničiti projekt CRPOV, ki ga je izdelalo podjetje Ambasador iz Vojnika, pri večini v opuščeni šoli zbranih ljudi pa je vendarle vkli-lo vsaj upanje v tudi zanje boljše življenje.
Projekt CRPOV za KS Sela vajalca, firmo Ambasador, d.o.o.,
Šumberk, ki naj bi pomagal bolje izkoristiti kmetijske in turistične možnosti tega območja, po besedah Majde Ivanov s trebanjske občine sicer nekoliko kasni. So pa trebanjski Občinarji v preteklosti spletli s pristojnimi ljudmi v Ljubljani, ki so se tudi tujcem radi postavili z uspešnim CRPOV Knežja vas, tako dobre zveze, da ne bi smelo biti večjih težav, da na razpisu ne bi kanil kakšen nepovraten tolar še za CRPOV Sela Šumberk. Ivanova je pohvalila iz-
za preglednost tega projekta. Predstavnica le-te Erika Herman
je poudarila, da je razvoj v teh krajih odvisen predvsem od vztrajnosti Suhokrajincev, da pa je potrebno računati s tem, da je le dobra polovica aktivnih prebivalcev. Kar 61 odstotkov ljudi je odvisno do kmetijstva, na razna dela v Ljubljano, Trebnje, Žužemberk in Novo mesto pa se jih vsak dan vozi 36 odstotkov.
“KREFLOVA KMETIJA”
V BOSTANJU
ŠENTJANŽ - Po 121 urah vaj je skupina 23 ljubiteljskih šentjanških gledališčnikov pod vodstvom režiserke Anice Groznik prav na slovenski kulturni praznik pripravila na domačem odru uprizoritev zahtevne drame v treh dejanjih Ivana Potrča “Kreflova domačija”. Po izjemno uspešni premieri in reprizi pred domačim občinstvom sta sledili še gostovanji na Blanci in v Sevnici. Marljivi gledališčniki upajo na dober obisk predstave v Boštanju, ki bo v petek, 13. marca, ob 19. uri v dvorani TVD Partizana in v soboto v Selcih pri Škofji Loki, kamor jih je povabilo KUD Janeza Evangelista Kreka.
CRPOV ZA SUHOKRANJICE Strokovna razlaga. (Foto: P. P.)
Blanca si zasluži boljšo vodo
Na blanški osnovni šoli že vrsto let prekuhavajo dostikrat oporečno vodo - V nedeljo bodo v KS Blanca odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka
Krajani naj bi si povečali dohodke z obnovo starih sadovnjakov in s povečanjem pridelave sadja za sušenje. Izdelali naj bi načrte za plantažno vzgojo primernih sort sadja za to območje. Kmete naj bi usposobili tudi za pridelovanje zelenjavnih in okrasnih sadik, da bi zapolnili izpad dohodka spomladi in jeseni. Razmišljajo tudi o strojnem krožku, je
BLANCA - “V teh dneh je Geološki zavod iz Ljubljane izvrtal ob cesti med Blanco in Poklekom 150 metrov globoko vrtino. Po zagotovilih strokovnjakov je vrtina povsem uspela, saj sta količina in kakovost vode po prvih ocenah zadovoljivi,” nam je preteklo nedeljo sporočil predsednik sveta krajevne skupnosti Branko Kelemina. Ta novica je vsekakor dober obet pred nedeljskim referendumom za uvedbo krajevnega samoprispevka, od katerega naj bi največ denarja zbrali prav za vo-dooskrbo.
Po nedavni opredelitvi zbora krajanov na Blanci je potrebno v naseljih Blanca, Čanje, Krajna Brda, Poklek nad Blanco in Selce nad Blanco primerno urediti oskrbo z vodo, kajti doslej so že večkrat ugotovili, da je blanška voda oporečna, zato jo, kot je povedala ravanteljica blanške šole Anica Mešiček, že več let za potrebe šolske kuhinje prekuhavajo. Zagato lahko odpravijo le s pomočjo krajevnega samoprispevka. S tem denarjem bi lahko še uredili javno razsvetljavo in asfaltirali 4200 m2 na cestah v naselju Kladje nad Blanco ter izgradili pločnik in športno igrišče v naselju Dolnje Brezovo.
Zato je svet krajevne skupnosti te načrte strnil v petletni referen-
Branko Kelemina: “Glasujmo za napredek kraja, za zdravje nas in naših otrok!"
dumski program, za katerega naj bi s samoprispevkom zbrali
22.100.000	tolarjev. Krajani naj bi v materialu in delu prispevali
28.400.000	tolarjev, po predračunu bi s prispevkom za priključke zbrali 6 milijonov tolarjev, krajevna skupnost pa računa, da bo pridobila iz drugih virov kar
24.800.000	tolarjev! Prav od pozitivnega izida nedeljskega referenduma je odvisno, ali bodo zbrali tako velike denarce.
Če se bodo krajani blanške krajevne skupnosti v nedeljo, 15. marca, na voliščih v kulturnem domu na Blanci in v gasilskem domu na Pokleku odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka, potem ga bodo plačevali od 1. maja letos do 31. marca 2003 od plač po stopnji 2 odst., samostojni podjetniki po stopnji 4 odst. od bruto zavarovalne osnove, od določene višine naprej uživalci pokojnin po stopnji 2 odst. ter od katastrskega dohodka in gozdnih zemljišč po stopnji 4 odstotke letno.
P. P.
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
TREBNJE - Na pobudo upokojencev v trebanjski občini ter Centra za kulturo in izobraževanje (CIK) Trebnje bo v petek, 13. marca, ob 10. uri v predavalnici CIK Trebnje, Kidričeva 2, ustanovni občni zbor univerze za tretje življenjsko obdobje. Dejavnost univerze in pomen izobraževanja v tretjem življenjskem obdobju bosta predstavili ustanoviteljici te univerze v Sloveniji dr. Ana Krajnc in dr. Dušana Findei-sen. Informacije o univerzi lahko dobite tudi po telefonu 45-870 in 44-183.
povedal predsednik projektnega sveta CRPOV Sela Šumberk Pe-
ter Trunkelj. Zunanja sodelavka Ambasadorja Simona Arzenšek je na primeru vasi VValdviertel pri Dunaju orisala, kako so uspeli s podobnim projektom Avstrijci, ko so ugotovili, da jim stari način kmetovanja ne daje možnosti za preživetje.
1	PAVEL PERC
KNJIGA OB 800-LETNICI BOŠTANJA
BOŠTANJ - Najpozneje v dveh mesecih naj bi na okrog 400 straneh izšla knjiga o 800-letnici Boštanja, ki jo je založila boštanjska krajevna skupnost. Boštanjčani so izbrskali iz zaprašenih slovenskih in avstrijskih arhivov listino, po kateri je izpričan ta častitljivijubilej, saj je bil Boštanj prvikrat omenjen že oktobra 1197.
RAZSTAVA FOTOGRAFU V LOKI
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Zveza kulturnih društev Sevnica prireja v sodelovanju s kulturnim društvom Primož TVubar Loka in Trubarjevim domom v Loki razstavo fotografij društva ljubiteljev fotografije Krško. Otvoritev razstave bo drevi, 12. marca, ob 19. uri v večnamenskem prostoru - galeriji v "Kuharjevem domu. Kulturni program bodo pripravili člani društva ljudskih pevcev Roženkranc iz Krškega. Razstava bo odprta do 26.
marca
328 KRVODAJALCEV DAROVALO KRI V SEVNICI
SEVNICA - V torek, 3. marca, je v prostorih srednje šole Sevnica potekala krvodajalska akcija, ki seje je udeležilo 351 občanov, kri pa je lahko darovalo 328 krvodajalcev, od teh kar 32, predvsem mladih, ki so se za to človekoljubno dejanje odločili prvič. Vsem krvodajalcem se Območno združenje Rdečega križa Sevnica iskreno zahvaljuje za solidarnost in human odnos do soljudi, zahvala pa velja tudi njihovim delodajalcem, ki so jim omogočili vsaj en prost dan za darovanje krvi.
OCENJEVANJE VIN LETNIKA 1997
• Krščanstvo je nezdružljivo z nacionalno izključenostjo in sovraštvom. (Supek)
• Kuge, lakote in tv prenosov iz državnega zbora reši nas, o Gospod! (Fortič)
SEVNICA - Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj je na rednem letnem občnem zboru ugodno ocenilo delo v preteklem letu, ki je že po tradiciji temeljilo predvsem na strokovnem izobraževanju članov. Thdi na tokratnem občnem zboru so imeli vinogradniki priložnost prisluhniti zanimivemu predavanju dipl. inž. Darka Marjetiča o pridelavi in predelavi grozjda v luči novega vinskega zakona. Ob koncu so pozvali vse vinogradnike, naj se udeležijo letošnjega ocenjevanja vin letnika 1997. Zbiranje vzorcev bo v četrtek, 12. marca, od 12. do 18. ure v prostorih bivše picerije sevniškega hotela Ajdovec.
Krjavljeve iskrice
KAR PO DOMAČE - Dr Matjaž Kmecl je v svojem nagovoru na Jurčičevini omenil tudi nekaj prisrčnih napak ob prvem pohodu, pa jih tudi v soboto ni manjkalo. Ivanški župan je zbrane nasmejal, ko je v pozdravu ne; hote dejal, da so imeli pohodniki “Jurčičevo pot med nogami”. Kal po domače je vprašal: “Ja, kaj pt je, sem kaj takega rekel?” in nato popravil, da so imeli Jurčičevo pot pred seboj. Ko je najzasluži nejšim podeljeval priznanja, kal niso našli pravega za PD Viharnik, pa je predstavniku društva v roke potisnil kar eno ter mu na uho prišepnil, da kasneje dobi; jo pravo. No, zmotil pa seje tudi predsednik KS Krka, ki je ot slovesni otvoritvi Jurčičeve spominske plošče dr. Matjaža Kmecla pozdravil kar kot Tomaža-Kdor dela, dela tudi napake.
POTEGNIL “SKRITI DOKUMENT” - Ko so razpravjali, da bi v Ivančni Gorici vendarle delovala knjižnica, je bilo nemalo besed namenjenih vprašanju, kdo bo plačeval dva potrebna knjižničarja. Svetniki so bili mnenja, da to nikakor ne bo občina, saj tudi delavce v grosupeljski knjižnici plačuje država. Ob koncu razprave, ki kakšnih pretresljivih rešitev ni prinesla, pa je bila prav zanimiva pripomba Milana Jevnikarja, kije od nekod privlekel na dan dokument, ki ga (začu-da) do takrat nihče ni omenjal. Občinski svet je namreč 19. maja lani sklenil, da bo iz svojega proračuna zagotavljal sredstva za plače dveh knjižničarjev, toda očitno iz tega do sedaj ni bilo nič. To je dokaz, da tudi drugje niso ravno zainteresirani za novo ivanško knjižnico, čeprav bi delavca plačevali sami. Sedaj svetniki na to ne pristajajo več.
Trebanjske iveri
Sevniški paberki
VESOLJSKI REZULTAT DAVIDA? - Na ponedeljkovi novinarski konferenci, ki jo je v Trebnjem pred kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo slovenskih rokometašic z reprezentanco Rusije sklical župan Lojze Metelko, sta selektorka Marta Bon in njen pomočnik Zdene Mikulin poudarila, da se nikakor ne predajajo vnaprej favoriziranim Rusinjam navkljub zdesetkani ekipi zaradi poškodb ključnih visokih igralk. Mikulin je izrazil upanje, da bi se zgodba o Davidu in Goliatu ponovila prav v Trebnjem.
...PROMOCIJA - Ko bo večina naših bralcev prebirala “dolenjski New York Times”, bo rezultat prve reprezentančne tekme, ki jo je Rokometna zveza Slovenije zaupala Trebanjcem tudi zaradi odličnih rezultatov trebanjskih rokometašev na slovenskem državnem prvenstvu, gotovo že znan. Ker pa je slovenska televizija napovedala neposreden prenos, bo to dobra promocija rokometno silno podjetnih Tlebanj-cev, gotovo mnogo boljša, kot kadar se pojavljajo Trebanjci v medijih, ko se s pranjem (za)gat njihovih lokalnih politikov ukvarja Ustavno sodišče Slovenije!
GOSTOVANJA - Dramska skupina iz Šentjanža je bila lahko precej poparjena zavoljo slabega odziva publike na nedavnem gostovanju s “Kreftovo kmetijo” na Blanci. “Mini" blanški župan in poslanec državnega zbora Branko Kelemina je sicer dal lep zgled, ko sije vzel skoraj 3 ure časa za ogled Kreftove drame, toda sončno nedeljsko popoldne je bilo očitno za Blancane bolj
primerno za vse kaj drugega kot ..............ulturo. Sentjanci
za ljubiteljsko kulturo.! se sicer lahko tudi sprašujejo, kako to, da je ob njihovem gostovanju v Sevnici le 40 gledalcev nagradilo marljivo 23-člansko ekipo gostov, a ko bi vedeli, da so Sevnicani s slabim obiskom razočarali že, celo vrsto znanih kulturnih skupin, bi bili lahko vsaj nekoliko potolaženi. Boštanjčani, ki Sevničanom nemalokrat očitajo, da so “purgarji”, bodo ob petkovem gostovanju šentjanških gledališčnikov skušali dokazati, da so “boljši”...
KORMORANI - Sevniški ribi-; či se, podobno kot njihovi kolegi drugje po Sloveniji, jezijo, ker lahko le jezno opazujejo, kako jim nenasitni kormorani redčijo ribji zarod. Resnica pa je po mnenju okoljevarstvenikov drugačna; ti namreč trdijo, da se ribiči pač tudi pri omenjanju množičnosti kormoranov ne morejo izogniti že prislovničnemu pretiravanju: tam, kjer ribiči vidijo okrog tisoč kormoranov, jih naštejejo skoraj desetkrat manj...
F
i
Krške novice
SNUBUENJE - Danilo Siter, krški župan in predsedujoči Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju, je bil nedavno v Radečah na seji občinskega sveta. Svetnike je prepričeval, naj bi se Radeče pridružile bodoči pokrajini Posavje. Radeški svetniki niso rekli niti ne niti ja, ampak bodo če počakali, kako bo videti svet ob Zgornji Savi in kako celjska regija. Radeče s tem izmikanjem Siterju in deželici od Spodnji Savi najbrž pri sebi mislijo, daje bolje biti zadnji v razviti celjski regiji, kot enak med enakimi v gospodarsko precej siromašni bodoči , regiji Posavje.
|i SMETI - Ponekod v krški občili ni ljudje zahtevajo smetarske . kontejnerje ob vsaki stanovanjski . hiši. Le zakaj kontejner k hiši? Pred leti, ko je komunalno podjetje hotelo organizirati odvoz iz . cele občine, so bili proti, češ da i, nimajo smeti.
f \ NEMOGOČE - V obtoku so
•	govorice, da bi na načrtovano , odlagališče v Brestanici vozili ra-t dioaktivne odpadke in da bi se ob
deponijo naselili Romi. Očetje in . matere takih govoric so naivni, če i mislijo, da jim bodo ljudje verje-
•	b. Kako bi ob smetišču in od nje-- ga živeli Romi, če bi nanj sprav-j ljali radioaktivne odpadke. Romi ) dokazano pojedo marsikaj, kar se . zdi povprečnemu jedcu druge . rase neužitno, starih rokavic iz
krške nuklearke pa gotovo ne bi j uživali.
! SLIKARSKA RAZSTAVA Z GRAFIČNO DELAVNICO
\ KRŠKO - KD Popek iz Sev-. niče vabi jutri, v petek, 13. marca, ob 19.30 v cerkev sv. Duha na otvoritev del slikarske razstave Ksenije Turčič iz Zagreba. Posebnost razstave je grafična delavnica, posvečena velikanu mesta Krško J. V. Valvasorju, na kateri se bodo lahko šolska mladina in odrasli seznanili z grafičnimi umetninami in samo tehniko dela. Umetnica bo v krški cerkvi gostovala do 28. marca.
r
Novo v Brežicah
GATE NA GLAVO - S načinom prodaje “staro za novo” so ■najprej pričeli trgovci z avtomobili, tem so sledili prodajalci raznih drugih tehničnih izdelkov, °d preteklega tedna pa ponuja po istem sistemu brežiška prodajalna spodnjega perila Intima - ne boste verjeli - prodajo spodnjih hlačk ali gat, kot piše na reklamnem panoju pred trgovino v samem centru mesta. Morda bi na tablo veljalo še pripisati, da morajo biti rabljene gate tudi oprane.
POD PLATNENO STREHO •1E BOLJE - Odkar se je cvetlicama Julija čateškega podjetja Agraria cvetje preselila z ene ftrani na drugo stran Ceste prvih borcev v Brežicah, jim inšpekcija °b rožah ne dovoli več prodajati č^.sredstev za njihovo nego, češ d#za to nimajo ustrezno urejene Prodajalne. Tako so kupci primorani hoditi h konkurenci, ki je je zadnje čase vedno več. Od nedavnega se da cvetlice in razne druge vrtne rastline kupiti celo v šotoru ob nakupovalnem centru Intermarket, pod platneno streho Pa je ob rožicah mogoče najti tudi gnojila in škropiva vseh vrst, zraven pa še različno ročno in strojno orodje, motorne škropilnice, posode za vino in podobne reči. Agraria cvetju za zadovoljitev potreb svojih kupcev torej ne preostane nič drugega, kot da svoje poslovne prostore v starem mestnem jedru čim prej podre in na istem mestu postavi šotor.
9 ^
iSE
____brcžiftke
porodnišnice
V času od 25. februarja do 6. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Špiler iz Rožnega - Andreja, Natalija Rakar iz Krškega - Nika, Erna atauber iz Brežic - Teo, Tanja Košar iz Žurkovega Dola - Simona, Marija Salmič iz Kun-“Perka - Tjašo, Brigita Sulc z Osredka - Nino, Anuška De-renda iz Artič - Gašperja, Katrina Omerzu z Malega Kampa - Anjo, Darja Colarič iz Slivja - Andraža, Marjana Žveglar 12 Gradišča - Gregorja, Stanislava Škoberne iz Dobrove -Gašperja, Jelka Ačko iz Brezovca pri Polju - Aleksandra.
Čestitamo!
¥MŠ i z
A š
IH 0 3
v
I M

Zahtevali so ključe, da bi odnesli Tita
Občni zbor borčevske organizacije Bregansko Selo
SLOVENSKA VAS - “Menim, da moramo biti vsi člani borčevske organizacije še odločnejši in da se ne smemo dati nikomur speljati na krivo pot. Stranke, ki želijo nas borce izbrisati in prikazati kot zločince, bi nam rade odvzele borčevske pravice, katere priznavajo vse države, ki so se borile proti okupatorju in fašističnemu nasilju. Na žalost je tudi pri nas takih, ki so pozabili na gorje, ki so ga preživeli pod okupatorjem. Ti zdaj dvomijo ali celo podpirajo stranke, v katerih so osebe, ki so sodelovale z okupatorjem, podcenjevale Slovence in jih zmerjale s cigansko bando.” S temi besedami je Stanko Vovk, predsednik krajevne organizacije Zveze združenja borcev in udeležencev NOB Slovenije Bregansko Selo iz Slovenske vasi, končal delovno poročilo organizacije na njenem nedavnem občnem zboru.
Predsednik je v poročilu tudi dejal, da so nekateri skušali odvzeti borčevski organizaciji v Slovenski vasi njene prostore. Kot je zatrdil, so zahtevali ključe, in to z namenom, da bodo odstranili borčevska priznanja in Titovo sliko. Ključev ni dal, je rekel. “Če se strinjate, tudi v prihodnje ključev ne bomo dali komur koli. Mi, borci in borke, bomo odločili, če bo
'JSKttSS
l^tm o
L

Stanko Vovk
potrebno, komu in pod kakšnimi pogoji bomo dali dom v upravljanje.” Tako seje predsednik Vovk odločno zavzel za hišo, ki jo je zgradila v preteklosti krajevna borčevska organizacija Bregansko Selo.
Na zboru je predsednik v zvezi z nekaterimi izjavami zatrdil, da posamezniki lažejo, češ da niso dobivali štipendij za šolanje. Možno je, da jih starši niso seznanili o takem denarnem prejemku, ali pa nekdanji štipendisti zdaj, ko je šolanja konec, nočejo priznati, do dobivali štipendije. “Mi vemo za vsakega, ki je dobival štipendijo. Vemo tudi za stanovanjske kredite ljudi. K temu, da so dobili štipendije, je v več primerih pomagala s svojim predlogom tudi krajevna borčevska organizacija Bregansko Selo,” je poudaril predsednik Vovk.
Občnega zbora krajevne organizacije Bregansko Selo, v katero je vključenih 40 članov, se je udeležil med drugimi tudi predstavnik borcev iz Samobora.
M. LUZAR
Nadzornik za zdravnike in bolnike
Nadzor za zdravstvene hiše in socialne ustanove - Nadpovprečno bolno Posavje? ■ Dr. Peter Zorčič pričakuje večje sodelovanje uporabnikov zdravstvenih storitev
KRŠKO - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je po letu 1992 precej razvil svojo nadzorno službo, s katero kontrolira bolnišnice, zdravstvene domove, zasebne zdravnike in socialne zavode. Služba za nadzor, ki bdi nad izvajanjem pogodb, sklenjenih med Zavodom in omenjenimi zdravstvenimi in socialnimi hišami, deluje tudi pri Zavodovi krški območni enoti. V njej je nadzorni zdravnik dr. Peter Zorčič.
Po Zorčičevih besedah opravlja služba, kjer dela, dve vrsti nadzora: t.i. laičnega in strokovno-finančnega. Pri laičnem primerjajo npr. dejansko čakalno dobo, dejanski ordinacijski čas v ambulantah in dejansko število obiskov v ambulantah z ustreznimi določili v pogodbi. S strokovno-finanč-nim nadziranjem ugotavljajo, ali računi, ki jih zdravstvene hiše in socialni zavodi izstavijo Zavodu, ustrezajo opravljenemu delu. “Iz prvih lastnih izkušenj lahko re-
PREK 70 DRUŠTEV SE NI ODZVALO
BREŽICE - V brežiški občini je bilo lani vpisanih v register 224 društev. Do konca leta 1997 je bilo v postopku za preregistracijo skupno 150 društev, ki so oddala popolne vloge za ta postopek. Preostalih 74 društev bo upravna enota prisiljena črtati iz registra, ker kljub večkratnemu javnemu pozivu niso prilagodila dokumentov novemu Zakonu o društvih.
ZAMUJAJO Z VLOGAMI
BREŽICE - Mnogi investitorji gradnje objektov v brežiški občini
VESELI VEČER
KOSTANJEVICA, PODBOČJE - Aktiv kmečkih žena pod Gorjanci vabi na veseli večer v soboto, 14. marca, ob 19. uri v kulturni dom v Kostanjevico in v nedeljo, 15. marca, ob 19. uri v kulturni dom v Podbočje.
• “Nadzor je nepopoln, če v njem ni prostora za kritične pripombe, opozorila ali pritožbe tistih, ki naletijo na nepravilnosti. Zato imamo pri vseh izpostavah pritožne knjige, v katere lahko oškodovani uporabniki ali kritični opazovalci opišejo svoje praktične negativne izkušnje. Zadevo bomo zanesljivo preverili in potem ustrezno ukrepali. Namesto zapisa v pritožno knjigo nam je možno posredovati tudi pisna, ustna ali telefonska sporočila, za vse primere pa je pogoj, da sporočila niso anonimna,” pravi dr. Zorčič.
čem, da nadzorna služba Zavoda koristi zavarovancem in izvajalcem zdravstvenih storitev. Prvi imajo v njej zaščitnika svojih pravic, drugi pa regulatorja in svetovalca pri izvajanju pogodbenih obveznosti,” pojasnjuje dr. Zorčič.
Ali se lahko zgodi, da bosta občutila sleherni delavec in vsaka gospodinja pri zdravniku, daje ta ali oni zdravstveni dom pod neizprosnim nadzornikovim drobnogledom? Dr. Zorčič v tem pogledu ni zaskrbljen. “Posavje, čeprav ne vse občine v njem, odstopa od slovenskega povprečja
vlagajo v upravne posotopke nepopolne vloge za pridobivanje dokumentacije, zato upravna enota
Brežice rešuje prejete prošnje počasneje, kot bi jih sicer. Upravna enota namreč ob takih pomanjkljivostih vlog obvešča z dopisom vlagatelja, katero dokumentacijo mora ta še dostaviti. Čeprav so investitorji torej poučeni o manjkajočih dokumentih, nemalokrat mine veliko časa, preden dopolnijo vlogo, kar vse podaljšuje postopke. Upravna enota je lani obdelovala skupno 191 zadev v zvezi z izdajo in podaljšanjem različnih gradbenih dovoljenj.
AKTIVISTKE RDEČEGA KRIŽA POLNE VOLJE - Aktivistke in aktivistki Rdečega križa v občini Krško, kjer deluje 13 krajevnih organizacij Rdečega križa Slovenije, združenih v območno združenje Krško (to spada med najbolj aktivne v Sloveniji!), so v tem času še bolj aktivni, tudi zato, ker potekajo občni zbori. Eden takšnih zborov je bil tudi v petek, 6. marca, v Kostanjevici, kjer so med drugim izvolili organe organizacije in za predsednico krajevne organizacije ponovno izvolili Stanko Černoša. Sicer pa še naprej ostaja na prvem mestu skrb za bolne, ostarele, revne, dojenčke in druge pomoči potrebne. (Foto: T. G.)
“Otrok se ne bo vrnil v Pišece”
Razvoj Pisec omejujejo številni predpisi - Kraj naj ima tudi ugodnosti - Občina Brežice pripravlja spremembe in dopolnitve planskih dokumentov za KS Pišece
PIŠECE - V Pišecah so z različnimi predpisi zaščiteni vaško jedro, vodni viri v krajevni okolici in krajina na širšem območju Pišec, ki ga vljučuje spominski park TVebče. Domačini to čut jjo kot coklo razvoja.
pombe navzočih usmerjene v občino Brežice, je njena navzoča predstavnica Sonja Černoga ugovarjal trditvam, da ima občina v
O takih razmerah so razpravljati v Pišecah tudi na nedavnem sestanku, ki so se ga udeležili domačini, predstavnica občine Brežice in Franci Zidar, direktor zavoda Kozjanski park iz Podsrede. “Za nas veljajo omejevalni odloki, vendar mi nimamo od tega ničesar,” je poudaril Peter Skrivalnik, ki je tudi član brežiškega občinskega sveta. Franc Ornik, župnik v Pišecah, se je ob tem zavzel za to, da bi kraj užival ugodnosti, če ga predpisi omejujejo.
Ker so bile oči in kritične pri-
rokah škarje in platno za razvoj Pišec. Povedala je tudi, da občina pripravlja spremembe in dopolnitve planskih dokumentov za KS Pišece. Osnutek teh sprememb bo po njenih besedah kmalu razgrnjen v krajevni skupnosti in na sedežu občine.
Domačinom je bilo to v kaj slabo tolažbo. Zlasti so negodovali tisti, ki v rojstnem kraju ne more-
di?Peter Zorčič
z večjim obsegom bolniških odsotnosti z dela, večjo porabo zdravil na recept in večjo stopnjo hos-
pitalizacije. Prav gotovo je možno te kazalce znižati, ne da bi bili zavarovanci oškodovani pri pravicah ali celo zdravju,” je prepričan dr. Zorčič, ki pri krški območni enoti Zavoda tudi vodi zdravniško komisijo prve stopnje.
V omenjenih dveh strokovnih vlogah, ki sta si blizu, pričakuje v bodoče večjo pomoč zavarovancev, uporabnikov zdravstvenih
storitev.	........ . „
M. LUZAR
V SROMLJAH ZA MATERINSKI DAN
SROMLJE - Turistično društvo Sromlje bo organiziralo v soboto, 14. marca, ob 18. uri v večnamenskem domu v Sromljah družabni večer v počastitev materinskega dne. Nastopili bodo sromeljski šolarji ter moški pevski zbor Sromlje in ljudski pevci iz Sromelj.
jo zgraditi hiše. Po pišečkih neuradnih podatkih naj bi se že kmalu izselilo iz Pišec 13 družin. Za tukajšnje demografsko ogroženo okolje je to vsekakor preveč, posebej ob spoznanju, ki ga je sestanku izpovedal eden mlajših domačinov z besedami: “Zdaj živim v Brežicah. Če bomo živeli v mestu še nekaj časa, se moj otrok ne bo nikoli več vrnil v Pišece.”
Na omenjenem sestanku v Pišecah so domačini pokazali, da trenutno pričakujejo več od sode-lovanja z direktorjem Kozjanskega parka Francijem Zidarjem kot od delovanja občine in vlade.
L. M.
“Nihče ne odloča v imenu prebivalcev”
KS Brestanica o deponiji
BRESTANICA - “Nepotrebna je preplah v zvezi z izbiranjem lokacije za gradnjo odlagališča komunalnih od-
Zvone Šerbec
padkov pri Brestanici. Govorice o domnevni gradnji odlagališča za jedrske odpadke so popolnoma neutemeljene. Na deponijo, če bi bilo tu pri nas, bi dajali izključno komunalne odpadke,” je pred dnevi povedal Zvone Šerbec, predsednik sveta KS Brestanica. S tem se odziva na lokalne govorice v zvezi z izbiranjem posavske deponije in v zvezi s tem, da
ena od predvidenih možnih lokacij odlagališča leži v KS Brestanica. Poudarja, da krajevna skupnost glede izbora prostora za odlagališče deluje javno, čeprav mogoče kdo razume drugače celotno dogajanje. “Menim, da smo imeli pravilen pristop. Preden smo organizirali široke razprave o deponiji, smo zbrali kar največ informacij. Številni odgovori o tem, katera lokacija, ali brestaniška ali katera druga od predvidenih, nastajajo postopoma; več ko je opravljenih raziskav, več jih je. V krajevni skupnosti smo hoteli najprej vedeti, ali je predvidena lokacija sploh dobra za deponijo. Zdaj so povedali, da je lokacija dosti primerna, vendar niso rekli, da je najprimernejša. Pri do sedaj narejenih raziskavah ni še nič odločeno, zato se nam zdi pametno, da smo počakali, da bo o odlagališču znanega čim-več. Proti koncu marca bomo v krajevni skupnosti ljudi lahko obvestili precej podrobno. Vendar ne bo nihče odločil v imenu krajanov, odločili bodo krajani. Čas odločitve pa je še daleč,” pravi predsednik Šerbec.
Predsednik ob tem opozarja na dejstvo, da hočeš nočeš vsi ustvarjamo komunalne odpadke, ki jih je potrebno nekam odlagati. Treba se je pogovarjati, kje bi lahko bila odlagališča.
M. LUZAR
“Pahor ugotovil, da seje prenaglil”
ZLSD Brežice o predsedniku
ČATEŽ OB SAVI - Na tukajšnjem sestanku območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Brežice 5. februarja so zapisali med sklepe med drugim, da nasprotujejo stališču, češ da naj bi nastanek vaških straž'in bele garde med 2. svetovno vojno povzročila revolucija in NOB. Dogajanje med vojno naj ocenjujejo zgodovinarji in ne politiki. Na sestanku, na katerem so razpravljali zlasti o ravnanju strankinega predsednika Boruta Pahorja in njegovi oceni NOB in povojnega obdobja, so v sklepne ugotovitve zapisali tudi, da Pahor v omenjeni oceni premalo poudarja pozitivne dosežke v splošnem, gospodarskem in predvsem na socialnem področju po 2. svetovni vojni. Udeleženci čateškega sestanka, ki se ga je udeležil med drugimi Avrelio Juri, podpredsednik ZLSD, so tudi zapisali, da nasprotujejo temu, da bi bili vsi odgovorni za vse. V zvezi s tem so izrazili strinjanje s sklepi in stališči stran-
kinega predsedstva, sprejetimi 17. februarja. Tako med drugim zavračajo kolektivno krivdo zaradi sodelovanja v organih nekdanjih oblasti in se zavzemajo za ugotavljanje osebne odgovornosti posameznikov v zvezi s kršenjem človekovih pravic.
Na sestanku na Čatežu so tudi izjavili, da način obravnave deklaracije ZLSD o spravi in predsednikovo pismo spominjata na enopartijski sistem in tedanji demokratični centralizem. Za razpravo o deklaraciji in pismu bi morali med njunim nastajanjem imeti možnost vsi člani in ne samo najožje vodstvo stranke.
Navzoči Avrelio 4uri je Pahorjevo pismo in njegov poskus zgodovinske ocene na čateškem sestanku že v svojem uvodu ocenil kot incident, kije dosegel manjšo korist, kot jo je verjetno od svojega ravnanja pričakoval predsednik Pahor. Stranka bi morala po njegovem obžalovati izstope iz stranke po Pahorjevem pismu, vsaj nekatere. Pahor s sedanjim delom sicer kaže, daje ugotovil sam, da se je prenaglil, kot je o tem rekel Juri, ki je tudi na čateškem sestanku priznal Pahorju vse lastnosti dobrega političnega vodje, “ki potegne za seboj simpatije”.
*	L. M.
Najrevnejši so najboljši plačniki
Vodstvo Obrtne zbornice Slovenije sta območni zbornici seznanili s posebnostmi kočevsko-ribniškega območja - Velika brezposelnost in prosta delovna mesta
Subvencije za učinkovito rabo energije
RIBNICA - Na razgovoru predstavnikov ribniške in kočevske območne obrtne zbornice prejšnji četrtek v Ribnici s predsednikom upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Stanislavom Krambergerjem in generalnim sekretarjem Antonom Filipičem so se poleg problemov, ki tarejo obrtnike po vsej Sloveniji, dotaknili tudi najaktualnejših problemov obrtništva na območju obeh zbornic.
ke navedel občinski odlok o komunalnih taksah.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Povrnejo vam del stroškov izolacijo ali zatesnitev
LJUBLJANA - Agencija za prestrukturiranje enrgetike je pred časom objavila razpis za subvencije, ki bodo namenjene kakim 400 gospodinjstvom za zatesnitev oken in vrat ter še okoli 150 gospodinjstvom za izolacijo podstrešij. Za tesnjenje oken je na voljo nepovratna subvencija v višini do 80 odstotkov cene na meter vgrajenega tesnila oziroma največ 10.000 tolarjev na gospodinjstvo. Če bo prijav preveč, bo izvajalec v času trajanja akcije nudil tudi možnost vgradnje tesnil po akcijskih, za petino nižjih cenah.
S prijavo na razpis je mogoče dobiti tudi nepovratno subvencijo za toplotno izolacijo podstrešja, in sicer 350 SIT za kvadratni meter oziroma največ 28.000 to-laijev na gospodinjstvo. Izolacijo lahko položijo tudi prosilci sami. Za vsako od akcij je namenjeno po 4 milijone tolarjev, razpis pa je odprt do porabe sredstev, se pravi, kdor prvi zaprosi, prvi dobi.
Informacije in prijavnice lahko dobite v vseh energetsko svetovalnih pisarnah po Sloveniji ali na omenjeni agenciji (tel. 061 215 488) v Ljubljani. Tam se lahko tudi informativno prijavite, pravo vlogo za subvencijo pa lahko oddate šele po izvedeni vgradnji.
“Smo v čudnem nasprotju: gospodarski kazalci kažejo, da smo med najslabše razvitimi, po plačanih davčnih obveznostih pa smo med najboljšimi plačniki,” je kot posebnost kočevsko-ribniškega območja dejal tajnik ribniške območne obrtne zbornice Pavle Hočevar. Opozoril je, da imajo ogromno nezaposlenih, da pa še tistih prostih delovnih mest, kijih imajo, ne morejo zapolniti, ker ljudje nočejo delati. “Nezaposleni si delajo poslovni načrt, kako ne delati, sedanja zakonodaja pa jim to omogoča,” je dejal in dodal, da zakonodaja omogoča sivo ekonomijo. Ob sicer vzpodbudnih podatkih, da je ribniško gospodarstvo lani zabeležilo dobiček in da se je začelo, predvsem pri zasebnikih, povečevati tudi število zaposlenih, tako da so sedajta
tem, da en podjetnik zaposluje vsaj enega delavca, je med problemi, ki jih občutijo v ribniški občini, navedel še nesprejemljivo urejen status proizvajalcev suhe robe in šušmarstvo, ki da je v občini precej večji problem kot zaposlovanje na črno.
“Obrtniki ogromno prispevamo v državno blagajno. Samo še 699 obrtnikov več naj bo, pa bo državni proračun poln,” je dejala podjetnica Marija Joras iz Ribnice. Dodala je, da bi zato tudi država morala kaj narediti zanje in da je ravno obratno: država in občina iščeta razne razloge, ki obrtnika obremenjujejo in mu onemogočajo delo. S tem se je strinjal tudi tajnik kočevske območne obrtne zbornice Anton Starc, ki je kot primer nerazumevanja kočevske občine za obrtni-
POSAVSKIPCMG
KRŠKO - V Posavju naj bi kmalu zaživel Pospeševalni center za malo gospodarstvo, v katerega naj bi se vključile vse tri občine, tri območne obrtne zbornice in območna enota zavoda za zaposlovanje. Trenutno so vsi partnerji prejeli pismo o nameri. V okviru centra naj bi deloval tudi garancijski sklad.
POSTA SPOROČA
MARIBOR - Pošta Slovenije na vseh svojih enotah ponovno opravlja vplačila in izplačila s hranilnih knjižic, izplačila čekov s tekočih računov občanov ter pripis nalogov za vpis v hranilne knjižice, in sicer za naslednje banke: Nova LB, Nova KBM, LB banka Zasavje, LB Splošna banka Velenje, LB banka Domžale, Nova KBM za področje Nova Gorica, Abanka, Gorenjska banka, Krekova banka, Slovenska investicijska banka, Banka Vipa in Slovenska zadružna kmetijska banka. Omenjene storitve opravljajo tudi za večino hranilnic in hranilno kreditnih služb, pri tem pa ne zaračunavajo provizij.
BORZNI KOMENTAR
Vedez ne bi bil revež
Lek in Krka visoko, z ostalimi papirji bolj malo trgovanja ■ Nihče ne ve, kako bo s tečaji v prihodnje
Že prejšnji teden smo lahko zasledili najvišje cene pri Lekovih delnicah, ki še vedno naraščajo, tako da se je njihov tečaj povzpel že na 39.500 tolarjev. Podobno dinamiko so beležile tudi Krkine delnice, katerih tečaj se je ustavil pri 27.000 tolarjih. Dnevni promet s Krkinimi delnicami preseže tudi 400 milijonov tolarjev, kar znaša več kot polovico celotnega dnevnega prometa na borzi.
Z vsemi ostalimi delnicami se je trgovalo bolj malo. Nekoliko več prometa je bilo še z delnicami Petrola, katerih tečaj se že nekaj časa giblje okrog 21.000 tolarjev. Zelo malo se je trgovalo z delnicami Istrabenza. Tudi njihov tečaj ni vzpodbuden in se giblje pod 2.800 tolarji. Delnice Luke Koper ne sledijo doseženih poslovnim rezultatom in ne presežejo cene 2.100 tolarjev.
Povsem nezanimive postajajo tudi delnice turističnih podjetij. Kljub dobrim doseženim rezultatom v Termah Čatež, Radenski in Moravskih Toplicah, se z njihovimi delnicami trguje zelo malo in po nizkih tečajih. Tudi promet z bančnimi delnicami je
minimalen in cene nizke, le delnice Pro-banke dosegajo nad 20.000 tolarjev in s tem okrog 70 odstotkov knjigovodske vrednosti. Ker za tujce še vedno veljajo omejitve pri nakupih bančnih delnic, večjega povpraševanja po njih še nekaj časa ne bo. Povsem nezanimive so postale obveznice, po mojem zaradi tečaja marke, zelo malo pa se trži tudi z blagajniškimi zapisi in kuponi.
Vse bolj se potrjuje dejstvo, da je naš trg premajhen, še nerazvit in brez ustrezne kupne moči. Oživijo ga lahko tuji investitorji ali pa družbe same s polnjenjem skladov lastnih delnic. Prav zaradi nerazvitega trga je za investitorje še toliko bolj pomembno, da sledijo dogajanjem na trgu. Včasih se nasmehnem, ko prodajalec delnic vpraša, ali bo tečaj delnic še rastel in kdaj bo dosegel najvišjo raven. Če bi bilo to mogoče predvideti, bi bili zaslužki zelo hitri.
LJUDMILA BAJEC, Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 3718-221, 3718-228 Fax. (068) 323-552
Vse za gradnjo in obnovo
RAZGOVOR O POVSEM KONKRETNIH PROBLEMIH- “Naša tragedija je, da država nima posluha za gospodarstvo, še manj pa za malo gospodarstvo. Evropska zveza je že spoznala, da je s tem delom gospodarstva treba delati z več posluha in če smo za to, da gremo v Evropo, bomo te stvari morali kmalu urediti tudi doma, ” je za težave obrtnikov dejal Anton Filipič, Stanislav Kramberger pa je glede uporabnih dovoljenj, ki jih v ribniški občini nima kar 80 odstotkov obratovalnic, dejal, da je povsem jasno, da poseganja za nazaj ni, pa čeprav si inšpektorji morda še skušajo to razlagati nekoliko po svoje. (Foto: M. L.-S.)
Na Gospodarskem razstavišču se je v nedeljo končal sejem ALPE ADRIA - DOM - Razstavljala tudi naša podjetja
LJUBLJANA - Ker smo Slovenci poznani kot graditelji svojih lastnih domov, so mnogi med nami imeli kaj opraviti in videti na sejmu ALPE ADRIA - DOM. Okoli 450 razstavljalcev je od torka do nedelje prikazalo, kakšne
Zadnji čas je za napoved dohodnine
Tisti, ki dohodnine do zdaj še niste napovedali, imate čas le še do 31. marca - Preden izpolnite obrazec, se pozanimajte, saj se državi res ne spodobi dajati preveč, še manj plačevati kazni
Najni^ja kazen za storjeni prekršek v zvezi z napovedjo dohodnine ni več 50, ampak kar 100 tisočakov. Plačati jih boste morali, če ne boste oddali napovedi pravočasno (do 31. marca) ali če na poziv davčnega organa ne boste dali podatkov ali prijavili svojega premoženja. Enako vsoto boste morali plačati takoj, če sploh ne boste vložili napovedi ali če ne boste vpisali vseh potrebnih podatkov ali pa dali neresnične podatke. Zadevo je torej treba vzeti zares!
Napovedi dohodnine ne bodo oddali tisti, katerih skupni prejemki in dohodki v lanskem letu niso dosegli 11 odstotkov povprečne plače zaposlenih v Sloveniji v letu 1997, se pravi, če so prejeli ali zaslužili manj kot 190.411 tolarjev. Temu opravilu se bodo izognili tudi upokojenci, če med lanskim letom od pokojnine niso plačevali akontacije dohodnine in če jim je ta pokojnina edini vir dohodkov (pozor na katastrski dohodek!). Napovedi ni treba pisati niti učencem in študentom, katerih edini vir dohodnine so zaslužki prek študentskih servisov, če njihova osnova za dohodnino ne presega 51 odst. povprečne plače oz. 882.816 tolarjev. Če jim je bila med letom že obračunana akontacija, naj napoved vseeno vložijo, ker bodo le tako akontacijo dobili nazaj. Študentje, ki so zaslužili več, lahko uveljavljajo olajšavo v višini 40 odst. povprečne plače oz. 692.405 tolarjev.
Dohodninska osnova se zmanjša invalidom s 100-odst. okvaro za celo povprečno plačo zaposlenih v Sloveniji (1,731.012 tolarjev);
ljudem, ki so do 31. 12. 1997 dopolnili 65 let starosti, za 8 odst. tega zneska (to znese 138.481 SIT). Vsem zavezancem se osnova zniža za 11 odst. zneska (190.411 SIT), kolikor znaša splošna olajšava. Osnovo zmanjšamo tudi za celotni plačani znesek samoprispevka, za olajšave za vzdrževane družinske člane in še za 3 odstotke osnove za lastno porabo v predpisane namene.
Za prvega otroka ali tudi za ostalega vzdrževanega člana družine se lahko osnova zavezancu zmanjša za 10 odstotkov letne povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, kar znaša 173.101 tolarjev. Za vsakega naslednjega otroka se olajšava poveča za 5 odstotkov. Tako lahko za drugega otroka uveljavljamo 15 odst. olajšave-za dva skupaj torej 25 odstotkov (432.753 SIT), za tri 45 odst. (778.955 SIT), za pet 100 odst. (10 + 15 + 20 + 25 + 30 = 100) ali 1.731.012 SIT. Za otroka z motnjami v razvoju se prizna olajšava v višini 50 odst. povprečne plače (865.506 SIT) in enaka letos prvič tudi za slepe in gluhe otroke.
Za vzdrževane člane se štejejo:
L Zakonec ali izvenzakonski partner, če nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ta manjša od olajšave.
2.	Otroci in pastorki do 18 let pa tudi nad tem letom, če se šolajo ali so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje in živijo v istem gospodinjstvu s starši. Vzdrževani član je ne glede na starost za delo nezmožen otrok, nad 26. let starosti pa še otrok, ki ima status rednega študenta.
3.	Starši, Se nimajo sredstev za preživljanje ali so ta manjša od olajšave in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali pa so v tuji oskrbi, ki jo plačuje zavezanec (potrdilo!).
4.	Član kmečkega gospodinjstva, ki sodeluje pri doseganju dohodka in mu je to edini vir dohodkov, njegov zakonec pa nima lastnih dohodkov. Če ima član kmečkega gospodinjstva otroke, lahko zavezanec uveljavlja olajšavo tudi zanje.
LESTVICA 2A ODMERO DOHODNINE ZA LETO 1997		
Če znaša letna osnova SIT		Znaša davek
nad	do	SIT	SIT
	860 487	+ 17%
860.487	1.720.973	146.282 + 35% nad 860.487
1 720.973	2 581 461	447 452 + 37% nad 1.720 973
2.581 461	3 441 947	765.833 + 40% nad 2.581.461
3.441.947	5 162920	1 110.028 + 45% nad 3 441.947
5.162.920		1 884.466 + 50% nad 5.162.920
Vir. Ministrstvo za finance RS		
Lestvica za odmero dohodnine za leto 1997.
Olajšave za vlaganja
' Za največ 3 odstotke prve osnove lahko zavezanci zmanjšajo osnovo za dohodnino tudi za sredstva, ki sojih porabili za posebej določene namene (vendar le zase, kar morajo dokazati z dokumenti, na primer račun na ime). Gre za naslednje namene:
1.	Nakup dolgoročnih (več kot 1 leto) vrednostnih papirjev Republike Slovenije.
2.	Nakup ali gradnja hiše ali stanovanja, če gre za reševanje stanovanjskega problema (štejejo tudi obroki za odplačevanje stanovanjskih kreditov); odpravljanje ovir za invalida na teh objektih; investicijsko vzdrževanje edinega stanovanja (priznajo se sredstva za vzdrževanje tal, sten, ogrevanja in drugih napeljav); nakup in vzdrževanje kleti, garaže, balkona. Prizna se tudi 80 odst. etažnega prispevka.
3.	Najemniki lahko uveljavijo kot strošek 40 odst. profitne na-
jemnine ali 80 odst. neprofitne najemnine.
4.	Sredstva za vzdrževanje naravnih znamenitosti ali kulturnega spomenika, nakup likovnih del, leposlovnih knjig ter plošč umetniške vrednosti.
5.	Prispevki in premije za povečanje varnosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja in zaposlovanja (če so plačani pravnim osebam na območju Slovenije); nakup zdravil, pomožnih zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov (na računu mora biti razvidno, kaj smo kupili).
6.	Nakup učbenikov, strokovne literature in računalniških programov.
7.	Šolnine zavezanca (glasbena šola, jezikovno, podiplomsko ali izobraževanje za katerokoli stopnjo, tudi avtošola itd.).
8.	Prostovoljni denarni prispevki in tudi vrednost daril za humanitarne, kulturne, izobraževalne, znanstvene, raziskovalne, športne, ekološke in religiozne namene (plačanim le registriranim osebam ali invalidskim organizacijam).
9.	Plačila za izgradnjo ali prenovo komunalne infrastrukture, če se objekti gradijo uradno, ne na črno.
10.	Članarine političnim strankam in sindikatom.
11.	Vložki v deleže in delnice pravnih oseb, ki so namenjeni razvoju znanosti in tehnologije.
12.	Vložki v obnovo denacionaliziranega premoženja (o podrobnejših podatkih se pozanimajte).
13.	Denarna vplačila za delnice in vložke gospodarske družbe ali deleže zadrug.
14.	Nakup izdelkov, ki zmanjšujejo porabo pitne vode, električne energije ali ki so kako drugače prijazni okolju. Kriterije je določila vlada, potrdilo, da je izdelek res tak, pa je dolžan preskrbeti proizvajalec. Pripravila: B. DUSIČ GORNIK
možnosti ponujajo in kaj je novega na področju stavbnega pohištva, gradbenih materialov, drobnih ročnih orodij, raznih vrst kritin, keramike in kopalniške opreme, izolacij, ogrevalnih in klima naprav, barv in lakov, garažnih vrat, zimskih vrtov ter kaminov in betonskih izdelkov.
Čeprav je bilo na sejmu videti večino stvari, kijih človek potrebuje za gradnjo ali prenovo svojega življenjskega prostora, pa je treba pripomniti, daje razstavišče delovalo nekoliko zmedeno. Medtem ko so bili nekateri prostori tematsko zaokroženi, je bilo v drugih nametano vse po vrsti, tudi take stvari, ki sicer k domu sodijo, vendar se niso dobro vko-pile v vsebino sejemske ponudbe (avtomobil, telefoni, sedežne garniture ipd.).
Na sejmu so se poleg nekaterih zastopnikov za tuje firme predstavljala tudi podjetja širše Dolenjske: Bramac iz Škocjana, Ope-karna-Rudnik Brežice, Chem-color in Tanin iz Sevnice, Trimo Trebnje, Inles iz Ribnice, Nix-Kli-ma iz Semiča ter Krka Novoterm Roletarstvo Medle, Peči Keramika, Pionir PLI in Vitalis iz Novega mesta.
Svetuje Urad za varstvo potrošnikov
Bralec J. Ž. vprašuje, ali moramo najemno stanovanjsko pogodbo prijaviti davčni upravi.
B. D. G.
TERME CATEZ NA SEJMU GAST
Odgovor: “Lastnik, ki ne predloži v 30 dneh po sklenitvi take pogodbe' pristojnemu upravnemu organu, se za prekršek kaznuje z denarno kaznijo. Te pogodbe pa lastnik ni dolžan prijaviti oz. predložiti pristojni izpostavi davčnega urada. Po zakonu o dohodnini so obdavčeni tudi dohodki, doseženi z oddajanjem premoženja v najem (zemljišč, stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in prostorov za počitek oz rekreacijo). V vsakoletni napovedi za odmero davka od dohodkov iz premoženja morajo fizične osebe prijaviti dohodek, dosežen z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov. Kadar oddajajo opremljeno stanovanje, zavezanci od dohodkov odštejejo 60 odst. sredstev (to so normirani stroški), od preostalih 40 odst. dohodka pa plačajo 25-odstotni davek. Pri neopremljenem stanovanju lahko osnovo zmanjšamo le za 40 odst., kolikor znašajo normirani stroški.
CELOVEC - Na letošnjem 30. mednarodnem sejmu gostinstva in turizma Gast v Čelovcu, ki se bo začel to nedeljo, bodo med 350 razstavljalci iz 14 držav samo štiri slovenska podjetja, med njimi tudi Terme Čatež.
MEDLETOV1 SVETOVALI KUPCEM - Družinsko podjetje Roletarstvo Medle iz Novega mesta se že 22 let ukvarja s proizvodnjo rolet, žaluzij in ostalih vrst senčil, pred kratkim pa se je lotilo tudi lastne proizvodnje pvc stavbnega pohištva. Na sejmu so Medletovi predstavili aluminijaste rolete in zunanje žaluzije na elektromotorni pogon, notranje žaluzije in zavese široke palete barv ter plastična okna in vrata različnih oblik in barv. Na sliki Alojz Medle (desno) z obiskovalci na razstavnem prostoru. (Foto: B. D. G.)
Opozoriti velja, da se davek v celoti plača v letu, v katerem je bila najemnina plačana, četudi je ta za več let. Dohodke od najemnin je treba napovedati v 15 dneh po preteku časa, za katerega je bil sklenjen najem, ali, če gre za eno leto, do 15. januarja za preteklo leto.”
Zdaj odloča dognojevanje žita
Varčevanje pri količini in številu dognojevanj ni ravno primerno
Visoke temperature v januarju in februarju so pripomogole k razraščanju ozimnih žit, ki seje običajno pri pšenici v preteklih letih začelo šele v marcu. Zlasti je prišlo to prav pozno sejanim posevkom, ki ob zgodnjem nastopu jesenskih mrazov niso niti vzkalili in so si skozi milo zimo opomogli, medtem ko so nekateri posevki pregosti, zlasti gosto in zgodaj sejano žito.
PRIDELOVALCI PESE!
Kmetovalce iz območja Bele krajine, ki se zanimajo za pridelovanje sladkorne pese, obveščamo, da bo podpisovanje pogodb s predstavniki sladkorne tovarne v četrtek, 19. marca ob 13. uri v gostilni Kapušin na Krasincu.
V SOBOTO REGIJSKI KVIZ V VAVTI VASI
VAVTA VAS - Društvo podeželske mladine in Kmetijski zavod Ljubljana, enota Novo mesto, vabita na regijski kviz “Mladi in kmetijstvo”, ki bo v soboto, 14. marca, ob 18. uri v osnovni šoli v Vavti vasi. Tekmovalo bo 12 ekip iz širše Dolenjske, po prireditvi pa bo tudi bogat kulturni spored in pogostitev udeležencev s slastnimi mesninami Kmetijske zadruge Krke.
Če so posevki pregosti, ne moremo pričakovati dobrih pridelkov, zato je priporočljivo pregoste posevke razredčiti z enim obnohodm bran. Pri ozimni pšenici naj bi bilo po prezimitvi 200 do 400 rastlin na 1 m2, odvisno predvsem od sorte. Iz vsake bili naj bi se pri razraščanju razvila le še dva stranska poganjka. Če je večje število stranskih paganjkov, se ti slabše razvijejo in tudi zasnova klasov in zrnja je ob preveliki
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Po dobro obiskani soboti, je bilo v ponedeljek na tržnici spet zatišje, kljub temu so se branjevke Potrudile in na trg prinesle najrazličnejše pridelke. Regrat so prodajale po 800 do 1000 tolarjev kilogram, motovilec po 1000 do 1500, merico radiča po 200, kislo repo po 200, kislo zelje po 150, čebulo po 200, česen po 500 do 600, jedilni krompir po 80, semenskega od 100 do 250, korenje, redkev, kolerabo in rdečo peso po 150 do 200, šalotko po 400, liter čebulčka po 400 do 500, merica najrazličnejših semen je bila po 100 do 150, ajdova moka po 400, jajca po 25, suhe slive po 650, fige po 660, rozine po 450, med po 800 do 900
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 110 do 3 mesece starih prašičev, 80 v starosti 3 do 5 mesecev in 20 starejših. Prvih so prodali 70 po 410 do 440, drugih 30 po 350 do 360, petjih pa 5 po 200 do 230 tolarjev kilogram žive teže.
STOLETNICA
KMETIJSKEGA
INŠTITUTA
LJUBLJANA - Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, Hacquetova 2, bo kot najstarejši znanstveni inštitut Slovenije v jungu slovesno počastil svoj častitjjivi jubilej. V čas stoletnice bo priredil tudi nekatera znanstvena srečanja, med katerimi je zlasti pomembno dvodnevno mednarodno posvetovanje z naslovom “Kmetijstvo in okojje”, ki seje včeraj začelo v Festivalni dvorani na Bledu in ho trajalo še ves jutrišnji dan. Izbor tem je izjemno bogat in aktualen, namenjen pa je širšemu krogu strokovnjakov, ki jih zanima naravovarstvena problematika kmetovanja in vloga kmetijstva pri oblikovanju prostora.
gostoti slabša.
Vsekakor pa je v tem času najpomembnejše dognojevanje z dušičnimi hranili. Dušik je element, ki v tem času vpliva na razraščanje, kot zasnovo klaskov na klasu. Skupna količina dodanega dušika naj bo preko celo rastne dobe od 140 do 180 kg na 1 ha. Na vodovarstvenih območjih je dovoljena količina dušika za pšenico 150 kg na 1 ha, pri ječmenu največ 120 kg dušika in pri rži ter jarih žitih 80 kg skupnega dušika na 1 ha. V jeseni damo 30 do 40 kga na 1 ha ali npr. 400 kg NPK 8:26:26. V tem času so priporočene količine dušika za ozimno pšenico 40 do 70 kg, za ozimni ječmen in rž pa 30 do 60 kg na 1 ha. Drugo dognojevanje opravimo v času kolenčenja s 40 kg in tretje po potrebi v času klasenja. Prvo dognojevanje opravimo na pamet oziroma po priporočilih in dolgoletnih izkušnjah strokovnjakov. Analiza tal v tem času in določitev mineralizirajočega dušika je sorazmerno draga in mno-
KMETOVALEC ST. 3
SLOVENJ GRADEC - Marčna številka revije kmetijske svetovalne službe piše o napotkih za setev jarih žit, priporočeni sortni listi za krompir, priporočenih hibridih koruze, pomenu magnezija v tleh, o krmnih pregradah za govedo, sekalniku lesnih odpadkov, strojnih krožkih, priporočilih za ekološko kmetovanje v Sloveniji in drugih zanimivih strokovnih vprašanjih.
KOMENTIRAMO
Namakalnih čudežev ne bo
Po velikih obetih ob suši predvideva slovenski projekt zdaj le 10.650 namakanih hektarjev, od tega 1.610 naših
Slovenija je srečna dežela ne le zaradi lepot krajine in zmernosti podnebja, temveč tudi glede vodnih virov in padavin, ki so s stališča kmetijstva v normalnih letih kar primemo razporejene. Se pa zgodi, da kdaj poletni dež za daljši čas izostane - to se nam je pripetilo v začetku devetdesetih let - in to izzove vsesplošno strokovno in laično razpravljanje o odrešujočem namakanju, ki da zmore čudeže, če bi le mi tako hoteli. Fantazija dobi krila in je ne zanima niti za namakanje neprimerna konfiguracija zemljišč
kmetijski nasveti
Novosti v varstvu rastlin(2,)
Znan izelek Cinkarne Celje je tudi zelena galica, to je železov sulfat, drobnokristalna sol svetlo zelene barve, ki jo pri varstvu rastlin že dolgo uporabljajo za odpravljanje kloroze, to je bledice rastlin, ki imajo zaradi pomanjkanja ali blokade železa premalo klorofila in zato slabše rastejo oz. rodijo. Kloroza kaj rada prizadene vinsko trto, odpravimo jo pa tako, da v času rasti označimo Prizadete trse in jih spomladi temeljito zalijemo z raztopino zelene galice (0,5 do 1 kg na trs!), takoj pa lahko ukrepamo tudi prek listov v obliki foliarnega gnojenja. Z zeleno galico je moč Učinkovito zatreti tudi mah na tratah in zelenicah, za kar potrebujemo 40 g galice na kvadratni meter. Obvezno je zalivanje, če n> dežja. Prazna mesta je treba na novo obsejati s travo, še prej Pa seveda odstraniti odmrli mah.
V	predavanju na Srednji kmetijski šoli Grm je predstavnik Cinkarne Celje obširneje predstavil sodoben herbicid frontier 900 EC, ki je sicer uvrščen v 3. skupino strupov, odlikuje pa se z učinkovitostjo tudi ob pomanjkanju vlage. Kot je znano, so Uamreč pripravki zoper plevele učinkoviti le ob zadostni vlagi, to je ob dežju. Frontier 900 EC učinkuje tudi proti tako trdovratnim Plevelom, kot so kostreba, muhvič, srakonja, lasasto proso, divji s>rek, rogovilček idr. Uporaben je zlasti v koruzi, krompirju in sladkorni pesi.
V	programu Cinkarne Celje ima pomembno mesto tudi fungicid opus team, ki je kombiniran sistemik, uporaben zlasti za zatikanje žitnih bolezni, ki jim nekateri drugi pripravki ne morejo do rivega. Sicer pa ta tovarna proizvaja še celo vrsto drugih pesticidov: basagran, treflan, duplosan, focus ultra, motiven, pyramin *Urbo, regio, corbel, duett, citovvett idr. Njeni predstavniki Opozarjajo, daje novejše pripravke potrebno uporabljati posebej skrbno in natančno (običaj no gre tudi za majhne količine) ter pri •etn upoštevati prag škode. Najprej je vedno potrebno ugotoviti, ali je škropljenje sploh potrebno.(Prihodnjic o novostih Pinusa Bače, ki jih je na Grmu predstavil inž. Jurij Mamilovič)
(Nadaljevanje prihodnjič) Inž. M. L.
gokrat neprimerna za naše razmere, medtem ko se pred drugim in tretjim dognojevanjem poslužujmo listnih nitratnih testov. Kljub temu da so posevki že lepo razraščeni, primanjkuje hrane za normalni razvoj žita. Večje odmerke damo intenzivnim sortam, redkejšim posevkom, na slabših tleh, na tleh, ki so siromašna z organskimi gnojili, manjše odmerke zlasti gostim posevkom, na rodovitnih tleh. To praktično pomeni, da lahko sedaj uporabimo na 1 ha 10 m3 gnojevke ali gnojnice ali 200 kg kana. Urea je manj primerna za prvo dognojevanje. Če nismo nič pognojili v jeseni, se sedaj vsekakor poslužujemo organskih gnojil ali NPK mešanic, npr. 350 kg NPK 15:15:15. MARJETA UHAN, dipl. inž. kmet.
Kmetijski zavod Ljubljana, Oddelek Novo mesto
DRAGONJA VINO MESECA
PTUJ - Slovenska vinska akademija je za vino marca, ki ima najugodnejše razmerje med ceno in kakovostjo, proglasila vino dragonja iz kleti Vina-Koper, letnik 1997.
OCENJEVANJE VIN IN OBČNI ZBOR
NOVO MESTO - Društvo vinogradnikov Trška gora - Novo mesto bo priredilo 14. marca ob 9. uri spomladansko ocenjevanje vin, v soboto, 21. marca, ob 18. uri, oboje v prostorih srednje kmetijske šole Grm, pa redni letni občni zbor. Degustacijsko komisijo bo vodil dr. Mojmir Wondra iz biotehniške fakultete v Ljubljani. Vabljeni!
niti presahlost vodnih virov ob suši. S prvim obilnejšim deževjem navdušenje poneha in nihče več ne govori o namakanju, zlasti pa ne o namakanju kot zelo zahtevnem in žal omejenem projektu, ki posega v občutljivo naravno ravnovesje in ki zahteva veliko denarja ob krhkem upanju, da bo kdaj povrnjen.
Tako je bilo tudi po zadnji suši, ko so bile kmalu pozabljene velike zamisli in ko so se sesuli gradovi v oblakih. Ostala je vsakdanja stvarnost in to so novinarjem na slovenskem kmetijskem ministrstvu predstavili prejšni teden. Slovenija ima, kot piše v Enciklopediji Slovenije (leto 1989), 247.000 ha njiv in vrtov, 36.000 ha sadovnjakov in
21.000	ha vinogradov. Za namakanje bi bilo v najboljšem primeru možnih 60.000ha zemljišč, upoštevaje možnosti pa še šestkrat manj. Tako smo pristali na trdnih tleh - pri projektu, ki predvideva v naslednjih petih letih s pomočjo posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD) namakanje 10.650 ha zemljišč, od tega v Beli krajini 610 ha in v Posavju 1000 ha. V primerjavi z nekdanjimi zamislimi je to kaj skromna namakalna strategija, ki pa bo zahtevala še veliko truda in denarja - tudi s strani kmetov, saj predvideva, da bodo morali predvsem oni (kot uporabniki) vzdrževati namakalne sisteme. Prav vzdrževanje pa je običajno težje kot sama izgradnja.
M. LEGAN
Gregorjev sejem
Bogat spored ene največjih tovrstnih prireditev na Dolenjskem
NOVO MESTO - Kar 140 domačih in tujih razstavljal-cev se bo predstavilo na 4. Gregorjevem sejmu, ki ga prireja Mercator - Kmetijska zadruga Krka, p.e. Agroser-vis, iz Novega mesta. Poleg izredno široke ponudbe bodo v času sejma mogoči ugod-nejši nakupi, saj bodo za nekatere artikle veljali sejemski popusti.
Prireditev in novi Agro-servis prodajni center. Vrt bo na krajši slovesnosti, ki bo jutri, 13. marca, ob 11. uri, odprl predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. Ob tej priložnosti bodo tudi pokušnje izdelkov nekaterih dolenjskih živilskih podjetij in najboljših vin vinogradniškega društva Podgorje.
Obiskovalci bodo lahko dobili nasvete strokovnjakov Kmetijske svetovalne službe iz Novega mesta, predstavili pa se bodo tudi nekateri dolenjski strojni krožki in dijaki srednje kmetijske šole Grm iz Novega mesta. Ogledati si bo mogoče še razstavo malih pasemskih živali, v soboto bo tekmovanje godcev na orglice, v nedeljo pa bodo nastopili kurenti.
V Agroservisu so poskrbeli tudi za strokovna predavanja o poljedelstvu, sadjarstvu, vinogradništvu in vrtnarstvu. Sejem bo vsak dan odprt od 9. do 18. ure.
A. VRŠČAJ
Tečaj obrezovanja sadnega drevja
Zaradi izjemnega zanimanja in povpraševanja smo se na srednji kmetijski šoli Grm v Novem mestu odločili, da bomo organizirali TEČAJ OBREZOVANJA SADNEGA DREVJA. Namenjen je začetnikom in tistim, ki bi radi izpopolnili svoje znanje rezi sadnega drevja.
Tečaj se bo pričel 18. marca ob 15.30 v prostorih Srednje kmetijske šole Grm, Novo mesto, Sevno na Trški gori 13.
Na predavanju se bomo dogovorili o času praktičnega prikaza obrezovanja. Vse zainteresirane prosimo, da se prijavite na šoli oz. tel. št. 068/75-642 ali 75-641, kjer boste dobili tudi vse ostale dodatne informacije.
Mladi in vino
(Nadaljevanje)
Zakaj si lahko veliki proizvajalci umetnih brezalkoholnih pijač privoščijo tako drage reklame? Ker imajo majhne stroške z materialom za izdelavo teh pijač. Na obisku v ZDA sem bil začuden nad velikim številom debelih mladih ljudi. Gostitelji so mi odgovorili, da je debelost posledica vsakodnevnega obilnega pitja coca-cole.
V ZDA so pritegnile mojo pozornost tudi rdeče značke ali ploščice, velike kot jajce, na katerih je pisalo “Rad imam rdeče vino” ali “Ali si že danes popil 2 del rdečega vina?” Take ploščice nosijo pripete na prsih odrasli moški in ženske, bolj pogosto moški. Ta “moda” se je razširila po televizijski oddaji leta 1991 z naslovom Francoski paradoks. Znanstveniki so ugotovili, da je umrljivost ljudi za boleznimi srca in ožilja manjša v sredozemskih deželah, čeprav tam jedo veliko maščob. Na veliko so začeli preučevati vzroke in ugotovili, da imajo v južni Franciji redno na mizi rdeče vino. Nadaljnje medicinske raziskave so pokazale, da rdeča vina vsebujejo taninske snovi, ki v človeškem organizmu delujejo antioksidativno in tako zavirajo poapnenje žil (aterosklerozo).
Iz otroških let se spominjam, da so starši kanili v vodo, ki smo jo pili otroci, kapljico rdečega vina, češ da vodo razkuži. Danes, ko ima znanost na razpo-
Ureja: dr. Julij Nemanič
lago natančno analitsko tehniko, je to ljudsko izročilo o zdravilnosti rdečega vina znanstveno potrjeno.
Rdeča jagodna kožica vsebuje veliko takih taninskih snovi, ki se v medicinskem jeziku imenujejo zdravilne učinkovine. Belo grozje vsebuje enake snovi, toda v manjši količini, bela vina pa tudi drugače pridelujemo kot rdeča. Zaradi hitrega prešanja preide iz jagodnih kožic zelo malo teh dragocenih snovi v mošt. Razpecljano rdeče grozdje se namaka nekaj dni v moštu in dragocene snovi se iz jagodne kožice selijo v mlado vino.
Strinjam se z zdravnikom, ki je na predavanju trdil, da je pijača, v kateri je vmešan 1 del rdečega vina na liter vode, bolj zdrava kot katerikoli čaj. En volumni odstotek alkohola v njej ni nevaren za odraščajočo mladino. Vse pijače, ki so označene kot brezalkoholne, niso brez alkohola, čeprav ga vsebujejo zelo malo. Vinski alkohol je verjetno bolj zdrav kot industrijski.
Da bi bolj poznali odnos današnje mladine do vina, so v Evropi v letih 1984 - 1989 izvedli anketo. V Italiji, ki je tradicionalna vinorodna dežela, je anketa ugotovila, da mladi občasno pijejo vino. Samo 32 % mladih v starosti do 30 let je odgovorilo, da redno uživajo zmerne količine vina, medtem ko je rednih pivcev piva 51 % mladih. (Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ
ZABUKOVLJANKE ZMAGALE V TRŽIŠČU - Sobotno tekmovanje Mladi in kmetijstvo, ki ga je v Tržišču pripravilo tamkajšnje društvo podeželske mladine v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno služo Sevnica, je v konkurenci 11 ekip (6 tržiških in 5 iz Zabukovja) prineslo največ uspeha ekipi Zabukovje 3, v kateri so bila sama dekleta: Melita Kranjc, Majda Žibert in Marjana Jazbinšek (na posnetku), na regijsko tekmovanje, ki bo v soboto, 14. marca v Krškem pa pojde še drugouvrščena ekipa Tržišča 6 (Valentin Škoporc, Dušan Hočevar in Simon Kukec). Glavni sponzorji tekmovanja so bili sevniška občina (župan Jože Peternelje tudi pozdravil mlade kmetijce), KS Tržišče in M-KZ Sevnica. (Foto: P. P.)
HELENA MRZLIKAR
gospodinjski kotiček
Mleko za čvrste zobe in kosti
Predvsem bi morale priporočila o uživanju mleka in mlečnih izdelkov upoštevati noseče ženske in vedeti, da bo otrokovo telo črpalo kalcij iz njihovega okostja, če ga bo v prehrani primanjkovalo. V zadnjem mesecu nosečnosti se začne kalcij nalagati v zametke prvega stalnega kočnika, po rojstvu otroka pa se prične mineralizacija tudi vseh drugih stalnih zob. Če potrebnega kalcija otrok ne dobi z ustrezno prehrano niti po rojstvu, se to kaže v manjvrednem zobovju ali zobni gnilobi.
Kalcij je sestavni del sklenine, od njega pa je odvisna trdnost zoba. Mehki zobje s slabo skleni-no so zelo dovzetni za kvarne vplive, med katerimi so na prvem mestu sladkor in vse sladkane jedi. Sladkor poveča kislost sline, ta pa načenja sklenino. Največjo napako napravimo že s prvimi obroki sladkanih jedi in pijač. Otrok, ki ima izrazito prirojen okus za sladko, se bo takšne hrane hitro navadil in drugačne ne bo niti hotel sprejeti. Velik delež k zdravim zobem prispeva tudi zgodnje redno in pravilno umivanje zob. Zdravni-
ki priporočajo, naj bo otrok do prvega leta dojen ali hranjen s prilagojenimi vrstami mleka, nato pa naj bi pričel uživati kravje mleko in njegovi starosti ustrezne mlečne izdelke. Zadostne količine kalcija in fosforja so potrebne predvsem deklicam v dobi hitre rasti in razvoja zaradi oblikovanja primerne ko-stnine.
Zaradi pomanjkanja se v poznih letih kot posledica pojavi redčenje kosti ali osteoporoza. Ne le kalcij, tudi fosfor in drugi minerali imajo velik pomen za pravilen razvoj, prav tako mlečne maščobe - lipidi, ki so nosilci maščobotopnih vitaminov A, D, E in K. Vsled tega je splošno mnenje zdravnikov, naj bi otroci ne uživali posnetega mleka in z maščobami revnih mlečnih izdelkov. Tudi preobčutljivosti otrok na posamezne mlečne sestavine naj ne bi bil vzrok, da bi iz vsakodnevne zdrave prehrane popolnoma izključili mleko. Poseben problem je danes prehrana srednješolcev, ki raje uživajo modne hitre prigrizke: so pogosto umsko preobremenjeni in tudi pod različnimi stresi.
MO*
§®UgUW(0)
Namesto na policah - v škatlah
Nujnost knjižnice v občinskem središču je nesporna ■ Po mnenju dr. Silve Novljanove so novi prostori v TRAIG-u neustrezni - Bodo krajevne knjižnice same odmrle?
Razveseljiva
“ura resnice”
IVANČNA GORICA - Že dalj časa trajajoča prizadevanja Ivančanov za odprtje knjižnice v novem občinskem središču so razumljiva. Sedaj poleg za mnoge zelo oddaljene Knjižnice Grosuplje lahko obiskujejo le slabo založena in enkrat na teden odprta krajevna izposojevališča na Krki, v Stični, Šentvidu pri Stični in v Višnji Gori; slednje je bilo leto dni zaradi obnovitvenih del zaprto. Najpametnejša rešitev bi bila združitev fonda vseh knjig na enem mestu - v novi krajevni in sodobno opremljeni občinski knjižnici.
Violinski koncert mlade violinistke Maje Bevc
NOVO MESTO - Med glasbeniki, ki so prve korake v svet glasbe naredili na glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu in se odločili, da se glasbi posvetijo kot svojemu življenjskemu poklicu, je tudi Novomeščanka Maja Bevc, ki zdaj končuje zadnji letnik srednje glasbene šole v Ljubljani, kjer se pod mentorstvom prof. Armina Seška mojstri kot violinistka. Kako daleč je prodrla v skrivnosti violinskega muziciranja in koliko spretnosti je osvojila na tem inštrumentu, je pokazala na celovečernem koncertu prejšnji teden v dvorani glasbene šole Marjana Kozine.
Za koncert je izbrala zahteven program. Najprej je zaigrala soli-
Žal vse kaže, da se to ne bo dalo urediti čez noč, čeprav je ivanška občina že pred dvema letoma prostore za novo knjižnico pridobila v stavbi transportnega podjetja TRAIG, Knjižnica Grosuplje je zanjo do zdaj nabavila okrog štiri tisoč knjig, ki pa še samevajo v škatlah-. Konec lanskega leta si je nove prostore ogledala svetovalka za splošnoizobraževalne knjižnice v Sloveniji dr. Silva Novljan in jih označila za premajhne in nefunkcionalne. Po standardih bi bilo potrebnih 546 kvadratnih metrov površine, tu pa jih je le 93. Predlagala je novogradnjo, ki bi bila realizirana v roku petih let, toda ivanški svetniki tega predloga niso podprli.
Pri ustanavljanju nove krajevne knjižnice v Ivančni Gorici so poleg denarnih tudi kadrovske težave; že zdaj je v grosupeljski knjižnici zaposlenih le sedem delavcev in bi morala za ivanške knjižničarje poskrbeti sama občina. Umestno je predvsem vprašanje smotrnosti dosedanje mreže krajevnih knjižnic, o katerih so sicer
Marija Samec in Roža Kek
svetniki menili, da bi jih bilo škoda ukinjati. “Toda če bi jih hoteli posodobiti, bi bilo potrebno ogromno sredstev. So namreč brez telefona, računalniške in komunikacijske opreme. Knjižni fond bi se še vedno delil na pet delov, enako odprtost in sredstva. Poleg tega bi se po tem modelu upravičeno pojavila še kakšna zahteva po ustanovitvi krajevne
Železna doba na plakatu
V Mali dvorani Dolenjskega muzeja so odprli razstavo arheološkega plakata starejše železne dobe
Maja Bevc
stični skladbi za violino, Bachovo Partito v d-molu in Dvojrinov 24. capriccio v G-duru, nato pa ob klavirski spremljavi prof. Jasne Jan Tartinijevo Sonato v g-molu, Škerjančev Romantični interme-co, Beethovnovo Pomladno sonato v F-duru in Sarasatov Španski ples št. 2. Na vabilu za koncert je Maja Bevc zapisala misel Arthurja Rubinsteina, da je koncert kot bikoborba - trenutek resnice, v poldrugi uri igranja pa je dokazala, da je njena “ura resnice” razveseljiva in obetavna. Maja Bevc bo po končani srednji šoli nadaljevala svojo glasbeno kariero na Akademiji za glasbo.
MiM
NOVO MESTO - Za Dan Dolenjskega muzeja delavci te ustanove vsako leto pripravijo razstavo, s katero predstavijo kaj zanimivega iz muzejskih depojev. Letos so se odločili, da predstavijo zbirko arheološkega plakata, ki je edina te vrste na Slovenskem in je v nji zbranih že več kot 480 domačih in tujih plakatov. Pripravili so izbor desetih slovenskih in sedemindvajsetih tujih plakatov, tematsko povezanih z doslej največjo in najodmevnejšo razstavo, kar so jih pripravili v Dolenjskem muzeju. Gre seveda za arheološko razstavo Kapiteljska njiva Novo mesto, ki jo razstava arheološkega plakata dopolnjuje s prikazom grafično in oblikovno zanimivih sporočil javnosti o razstavah, najdiščih, zbirkah in izidih publikacij na temo starejše železe dobe. Izbor je pripravil arheolog Borut Križ.
Razstavo so postavili v Mali dvorani in jo slovesno odprli v
petek, 6. marca. Uvodni nagovor je imel direktor muzeja Zdenko Picelj, ki je orisal dejavnost Dolenjskega muzeja v minulem letu in načrte za to leto, o razstavi je govoril njen avtor Borut Križ, čast otvoritelja pa je pripadla sekretarju ministrstva za kulturo Silvestru Gabrščku. V kulturnem programu sta nastopila kitarista Dušan Pavlenič in Boštjan Jerman.
MiM
“Korak s poti” prava pot
Predstavitev nove knjige pisateljice Ivanke Mestnik - Petnajst črtic iz resničnega življenja
NOVO MESTO - Ob prazniku dneva žena sta ZKD Novo mesto in Literarni klub Dragotina Ketteja v Kulturnem centru Janeza Trdine pripravila prijeten kulturni večer s pisateljico Ivanko Mestnik. Pred kratkim je namreč Dolenjska založba v literarni zbirki Utva izdala njeno novo knjigo Korak s poti.
V njej je zbranih petnajst črtic oziroma kratkih življenjskih zgodb navadnih usod podeželja in mesta, v katerih Mestnikova realistično, brez
Ana Guštin in Ivanka Mestnik
okrasja in dolgovezja razkriva žalostne pa tudi bolj svetle usode različnih junakov, ki hote ali nehote zaidejo s poti. “Ampak kot je dejal že Ciril Kosmač -človek, ki nikoli ne zaide s poti, niti ne ve, če je na pravi poti,” je v pogovoru s Klavdijo Kotar povedala pisateljica. Zgodbe so resnične, nekaj je tudi avtobiografskih. Kot je v spremni besedi h knjigi zapisal Igor Gedrih, jih odlikuje predvsem nenarejena zavzetost za vse, kar je humano, ter po mnenju urednika Dolenjske založbe Francija Šalija njihov višji duhovni pomen, saj odgovarjajo na vprašanja o smislu življenja.
Gostja večera je bila akademska slikarka Ana Guštin, ki je oblikovala naslovnico knjige ter ob tej priložnosti tudi razstavila nekaj svojih del, k prijetnemu razpoloženju pa so prispevali še kitarist Dušan Pavlenič, flavtistka Maja Gašperšič ter pevke pevskega zbora Vz-gojno-varstvenega oddelka Novo mesto pod vodstvom Tončke Malenšek. Odlomke iz knjige sta brali Staša Vovk in Jerca Pezdič. . .
L. MURN
S PESMIJO V POMLAD
NOVO MESTO - ZKD Novo mesto je v torek, 10. marca, popoldne v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine pripravila revijo otroških pevskih zborov pod nazivom S pesmijo v pomlad. Nastopili so pevski zbori osnovnih šol Šmar-jeta, Žužemberk, Vavta vas in novomeških osnovnih šol Šmihel, Center, Bršljin in Grm. Prihodnji torek, 17. marca, pa bo v istih prostorih ob 17. uri revija mladinskih pevskih zborov, na kateri bo nastopilo pet zborov.
KONCERT KRŠKIH SIMFONIKOV
KRŠKO - Ib soboto, 14. marca, bo ob 19.30 v Kulturnem domu letni koncert Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško. Simfoniki bodo pod vodstvom dirigenta Draga Gradiška izvedli dela Haydna, Gr-gina, Sibeliusa ter filmske skladbe.
knjižnice. Poleg tega so od občinskega središča oddaljena le dva do pet kilometrov,” je povedala ravnateljica grosupeljske knjižnice Marija Samec. Skupaj s predsednico knjižničnega sveta Rožo Kek sta potrdili oceno dr. Novljanove, da se bo njihova potrebnost ob pojavu večje in modernejše knjižnice, ki je edina prava rešitev, manjšala in bodo postopoma same odmrle.
L. MURN
Revoz za kulturo
Vrsta prireditev v Tednu kulture Revoza
NOVO MESTO-V ponedeljek, 16. marca, se bo z odprtjem slikarske razstave likovnikov Kulturnega društva Revoz v avli Kulturnega centra Janeza Trdine začel Teden kulture Revoza, posvečen stoletnici tovarne Renault in dvajsetletnici delovanja mešanega pevskega zbora Revoz.
V petih dneh se bo zvrstil niz kulturnih prireditev. V torek bo ob 18. uri v avli zdravilišča v Dolenjskih Toplicah koncert pevskega zbora Slavček iz Trbovelj, vse naslednje dneve pa bodo prireditve potekale ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu, in sicer bo v sredo gledališka predstava Andreja Rozmana Roze Globoko grlo, v četrtek koncert ansamblov Vrisk in Slavček ter nastop Folklorne skupine Kres iz Novega mesta, v petek pa osrednja prireditev, ko bo Mešani pevski zbor Revoz imel celovečerni koncert. Vstop na vse prireditve je brezplačen.
SLAKOVA RAZSTAVA V TOLMINU
TOLMIN - Akademski slikar Jože Slak Džoka, po rodu iz Jablana pri Mirni Peči, je v tukajšnji knjižnici razstavil deset najnovejših del iz svojega cikla Luknje v glavi. Razstavo so odprli v petek, 6. mar-
KULTURNI VEČER RASTI - V Malem avditoriju Posavskega muzeja v Brežicah je revija Rast minuli četrtek, 5. marca, pripravila kulturni večer, na katerem so se predstavili literarni in uredniški soustvarjalci tt širšedolenjske publikacije. Pesmi so brali Ivan Gregorčič z Mirne, Rudi Stopar iz Sevnice, Dragica Dani iz Brežic, prozo Milan Markelj iz Novega mesta, kot kantavorica pa se je predstavila Stanka Macur iz Brestanici (na sliki od desne proti levi). Sproščen pogovor po literarnem večeru jt uvedel Karli Rožman s predstavitvijo žlahtne kapljice Vinske kleti Krško, ki je ob Dolenjskih pekarnah iz Novega mesta podprla izvedbo večera. (Foto: MiM)
BRESTANICA - Društvo likovnikov Krško Oko, ki svoje vrste vse od ponovnega oživljenja pred dvema letoma tako rekoč iz tedna v teden povečuje in neutrudno skrbi, da se njegoyi člani pojavljajo na samostojnih ali skupinskih razstavah, je v galeriji na gradu Rajhenburg pripravilo priložnostno skupinsko razstavo,
VIOLINSKI KONCERT
NOVO MESTO - V avli Kulturnega centra Janeza Trdine bo jutri, 13. marca, ob 19.30 violinski koncert, na katerem bodo nastopili violinisti srednje glasbene šole iz razreda prof. Armina Seška Maja Bevc iz Novega mesta, Marko Ra-donič iz Ljubljane in Danijela Djor-djevič iz Celja.
S PLESOM IN SLIKAMI - Nastop mladega plesnega para na otvoritvi
razstave.
NOVA IGRA PREČENSKIH GLEDALIŠČNIKOV- Člani Amaterskega gledališča Prečna vsako leto pripravijo kakšno igro in tej tradiciji se niso izneverili tudi letos, ko so pod vodstvom režiserja Franca Pluta postavili na oder komedijo Valentina Katajeva Dan oddiha. Premierna predstava je bila v soboto, 7. marca, zvečer v nabito polni dvorani kulturnega doma Igralci Franc in Aleš Plut, Maja Herič, Lucija Vidmar, Miro Hočevar, Irena Vehar, Roman in Darja Kapš, Stane Juvane, Urša Novak, Natalija Jan-tolek, Zdene Klančar in Anica Kovačič so nasmejali številne obiskovalci in na koncu poželi zasluženo dolgotrajno ploskanje. (Foto: M. Markelj)
V galeriji brestaniškega gradu odprli skupinsko razstavo posavskih ljubitelskih likovnih ustvarjalcev
Novomeški likovnik Matjaž Matko razstavlja svoja najnovejša dela v Galeriji Družina v Ljubljani - Dolenjske zgnetenke je izviren naziv za Matkove izdelke
NOVO MESTO - Matjaž Matko, ki se ustvarjalno ukvarja z oblikovanjem in izdelovanjem unikatnih keramik, izdelkov uporabne in nabožne keramike, spominkov iz gline in drugih lončarskih izdelkov, je v zadnjem času v svojem ateljeju na novomeškem Bregu ustvaril vrsto zanimivih del. Poimenoval jih je dolenjske zgnetenke in s tem izrazom označil tako posebnost izdelave kot izvir navdihov, ki je v lončarski tradiciji Šentjernejskega polja.
RAZSTAVA ZA DAN ŽENA - V razstavnih prostorih zdravilišča v Dolenjskih Toplicah so v petek, 6. marca, ob 20. uri v počastitev dneva žena odprli razstavo slik Neve Vranešič Virant, Belokranjke po rodu. Slikarka se je predstavila z akvareli, katerih prevladujoč motiv je cvetje, posebnost slik pa so temno obarvani in grafično dodelani ovalni paspartuji. Na otvoritvi so več pesmi zapeli Šmihelski pevci. (Foto: MiM)
Prvo javno predstavitev dolenjskih zgnetenk je sicer načrtoval z razstavo v Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju, žal pa je ob pomanjkanju zadostne podpore razstava padla v vodo, namesto nje je svoje najnovejše stvaritve predstavil na razstavi, ki so jo minuli četrtek, 5. marca, zvečer odprli v Galeriji Družina v Ljubljani. Na otvoritvi je o avtorju in njegovem delu govoril višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič, v kulturnem programu pa sta nastopila novomeška glasbenika Petra Božič in Branko Rož-
Na razstavi je 45 eksponatov v 20 kompozicijah. Gre za lončene izdelke, kot so vrčki, kozarci, jedilni pribor, sklede, pekači,
“goljufivčki”, petelini in podobno. Njihova značilnost je, da je vsak izdelek unikaten. Avtor ga ni ustvaril na lončarskem vretenu, ampak po starem, z gnetenjem gline; od tod naziv zgnetenka. Lončeni predmeti so dopolnjeni z naravnimi snovmi, najpogosteje z deli posušene vinske trte, ki je značilnost Dolenjske. Barvno glazuro Matko uporablja selektivno, le za posamezne dele in za okrasje, valovnice, pike in lomljene črte.
“Zgnetenke so v meni pravzaprav zorele ves čas mojega ustvarjanja, torej celih 13 let,” pravi Matko. “Z njimi se vračam k prvobitnosti, k delu rok, h gnetenju. Izraz zgnetenka sem si sposodil od Katarine Mahnič, ki gaje skovala leta 1996 v Grožnjami, opre-
S slikami označili praznik
posvečeno dnevu žena. Odprli so jo v petek, 6.marca, zvečer in otvoritev pospremili s kulturnim programom, v katerem so nastopili recitatorki Martina Koren in Nuša Omerzu ter mlada plesalca iz Plesnega kluba Bolero Anja Žvab in Mitja Stanič, z izbranimi besedami pa je točke spretno povezala članica brestaniškega kulturnega društva Svoboda Margareta Marjetič.
V galeriji so do konca drugega tedna na ogled likovne stvaritve šestindvajsetih avtorjev in avtoric, ki so za to priložnost razstavili dela po lastnem izboru, slogovno in po izrazni moči zelo različna in pestra, motivno pa uglašena bolj ali manj na temo ženska, naj gre za podobo matere, ženske kot ljubljenega bitja, življenjskega sopotnika ali utelešenje lepote, čustvovanja in nežnosti ali pa gre pri slikah le za “ženski” pogled na svet, se pravi za tihožitja s cvetjem in podobno.
MiM
Zgneteno s pridihom Dolenjske
delil pa sem ga s pridevkom dolenjska in tako poudaril okoljsko
idenlitet° ” M. MARKELJ
Matjaž Matko v svojem ateljeju na Bregu v Novem mestu z dolenjsko zgnetenko petelinom.
c? «
POTA IN ST#
Mladci so kradli pijačo, odeje...
Tk*ije fantje, dva še mladoletna, so v taboru mladih v Dolenjskih Toplicah poskrbeli za pravo razdejanje - Prijeti v Kopru - Starši večkrat ne vedo, kje so zvečer njihovi otroci
DOLENJSKE TOPLICE - Delavce programa javnih del v Taboru mladih Slovenija Mojca v Dolenjskih Toplicah, ki so prejšpjo soboto prišli na delo, je čakalo neprijetno presenečenje: vse je bilo razmetano, nekaj oken je bilo razbitih, celo rešetke na njih so bile zvite, kljuke na hišicah so bile odtrgane, vse je bilo oškropljeno s krvjo. Bilo je jasno, daje bil na delu nekdo, kije bil zelo močan in jezen, iz ukradenih stvari pa je bilo razvidno, da tudi premražen, lačen in žejen alkohola.
Nadaljnje raziskovanje je sum
dežurni poročajo
OB MEDENINO - V sredo, 4. marca, ponoči je nekdo v Štefanu Pri Trebnjem prišel do delavnice, ki je last 31-letnega I. A. Tako je neznano kam izginilo 11 kosov medenine, lastnik pa je oškodovan za 500 tisočakov.
NAŠLI OROŽJE - V sredo, 4. marca, so kriminalisti in policisti iz Krškega na podlagi pisne odredbe sodišča opravili hišno preiskavo pri K. R. iz Brestanice. Pri preiskavi so našli plinsko pištolo Walther mod. fPD kal. 8. mm, nabojnik, 62 nabojev in gram konoplje. Zadnjo besedo bo imel sodnik za prekrške.
POD SEDEŽEM V SLOVENIJO - V četrtek, 5. marca, ob 21.40 so policisti na železniškem mejnem prehodu Dobova pod sedežem v Potniškem vagonu našli državaljana ZRJ, ki je hotel ilegalno vstopili v Slovenijo. Po končanem postopku so ga policisti vrnili na Hrvaško.
OB KOLO Z MOTORJEM - V petek, 6. marca, dopoldne je nekdo pred železniško postajo v Slovenski yasi ukradel kolo z motoijem, ki ga je lastnik B. B. z Vrha parkiral na postajališču in ga zaklenil. Škode je za 25 tisočakov.
OLAJŠAN AVTO - V noči na 8. marec je nekdo na parkirišču v naselju Borisa Kidriča v Metliki iz odklenjenega osebnega avta ukradel avtoradio ter s tem lastnico A. G. oškodoval za okoli 30 tisoč tolarjev.
Policisti iz Dolenjskih Toplic so se takoj lotili dela in vlom v tabor, kot je povedal komandir policijskega oddelka Janez Šafar, kmalu povezali s še tremi podobnimi vlomi v vikende na njihovem območju, kjer sta zmanjkali predvsem hrana in pijača.
Še istega dne okoli 23. ure so ustavili tri mladeniče iz okolice
Janez Šafar
Dolenjskih Toplic, ki so se peljali s katro (dva sta bila še mladoletna) in so bili osumljeni dejanj.
NI IMEL TEŽKEGA DELA
ROŽNI DOL - V petek, 6. marca, popoldne je nekdo na Hribu pri Rožnem Dolu prišel do stanovanjske hiše, s police pri vhodnih vratih vzel ključ, odklenil vrata, nato pa premetal omare in predale ter ukradel tolarje in devize. Lastnico J. A. je oškodoval za 100 tisočakov.
Bojazni ostale neutemeljene
Varnostne razmere na območju občine Ivančna Gorica se zadnja tri leta niso poslabšale, zato pobuda svetnikov o ponovni vzpostavitvi policijskega oddelka ni sprejeta	
IVANČNA GORICA - Po reor- celotnem območju dela PP Grosup-ganizaciji Policijske postaje (PP)	Ije narašča, se delež teh na območju Grosuplje junija 1995 je bil v Ivančni	Ivančne Gorice zmanjšuje. Promet- Gorici ukinjen policijski oddelek, v na varnost je bila celo lani glede na občinski stavbi pa je od takrat tri dni posledice v primerjavi z ostalimi leti v tednu začela delovati policijska najboljša, pisarna. Ugotavljajo, da obisk obča-nov v zadnjem letu upada, saj se ti	
raje poslužujejo interventne številke Nedavna pobuda ivanških svetnikov, da se je kriminaliteta na območju občine povečala, je privedla do ocene varnostnih razmer in Problematike na tem območju v letih od 1994 do 1997. “Splošna ocena ob upoštevanju vseh elementov javne varnosti je, da problematika, ki bi posebno izstopala v zadnjem obdobju treh let, v ivanški občini ni. Varnostni dogodki so primerljivi z leti, ko je na tem območju bil policijski oddelek,” je zatrdil komandir	VOZNIKI, POZOR! KRŠKO - Policisti UNZ Krško bodo 13., 14 in 15. marca v Posavju predvsem zvečer in ponoči še bolj poostrili nadzor prometa. Posebna pozornost bo namenjena vinjenim voznikom, seveda pa bodo kaznovali tudi voznike, ki ne bodo upoštevali drugih cestnoprometnih predpisov.
PP Grosuplje Milan Stojakovič. Ob primerjavi so ugotovili, da je bilo ravno leta 1995 tu storjenih najmanj kaznivih dejanj, zaznanih je bilo najmanj kršitev javnega reda in miru. V lanskem letu beležijo velik Porast kaznivih dejanj, kar za dvaj-set odstotkov, toda nikoli do sedaj ni presegel petdeset oodstotkov števila vseh kaznivih dejanj. Od leta 1^95, ko delež prometnih nesreč na	•	Slovenci se navznoter grizemo, navzven pa smo pohlevni. (Pahor) •	Brez načel je človek kakor brez krmila in kompasa. (Smiles) •	Slovensko lastninjenje je veleizdaja in velekraja. (G. Stanič)
	Bimiip
NAMESTO V SRNO V DREVO - V sredo, 4. marca, ob 6.15 je 36-letna B. A. vozila osebni avto Hvundai accent po lokalni cesti od Senuš proti Leskovcu pri Krškem. Ko je pripeljala izven Brezij pri Senušah, naj bi po nje-hi izjavi na cesto pritekla srna. Voznica je, da bi se izognila trče-nju, zapeljala v desno in nato 'rčila v drevo. Voznica se je hudo Poškodovala, sopotnica pa lažje.
TRČILA V TRAKTOR - V torek, 3. marca, ob 17.20 je 24-let-ha E. Š. iz Desinca vozila terenski avto s Stražnjega vrha proti Svibniku. Ko je peljala po klancu Navzdol, jo je na spolzki cesti *ačelo zanašati. Drsela je proti sredini ceste, takrat pa je naspro-
policistov potrdilo, saj so bile v taboru najdene sledi obuval. V enega od vikendov v topliškem kampu, ki je last Zdravstvenega doma Litija, pa so mladeniči, sicer na silo, vstopili na zelo prefinjen način, tako da ni bilo vidnih sledi vloma. Policisti so našli tudi večino ukradenih stvari: tudi prenosni telefon, kup odej, nož, uro, šop ključev. Očitno je bilo, da so se fantje v tem vikendu nastanili.
Po zaslišanju so predmete zasegli, fante pa napotili domov, a izkazalo se je, da niso šli k staršem, pač pa novim dogodivščinam naproti. Tokrat so jih prijeli policisti v Kopru, fantje pa so osumljeni tudi dveh tatvin bencina, ki
ti pripeljal voznik traktorja s priklopnikom 37-letni J. K. z Dolnje Pake, ki se je umikal, a trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči se je voznica hudo poškodovala, njen 3-letni sopotnik in voznik traktorja pa sta dobila lažje poškodbe. Vse so odpeljali v novomeško bolnišnico.
V petek^ 6. marca, ob 14.20 je Samo P. iz Šentjerneja vozil osebni avto iz Novega mesta proti Šentjerneju. Pri Ratežu ga je zaradi neprimerne vožnje po mokrem in spolzkem cestišču začelo zanašati, zapeljal je na desno peščeno bankino, nato pa na zemeljski usek. Avto je dvignilo in po nekaj metrih letenja je trčil v drevo. Voznik se je hudo poškodoval.
S točkami in denarnimi kaznimi do večje varnosti
Pustimo ob strani dejstvo, da je odpr\’ega osnutka novega zakona o varnosti v cestnem prometu do sprejetja v parlamentu minilo več kot 5 let. Ta trenutek je pomembnejše, da bo zakon kmalu začel veljati, prinaša pa precej novosti, ki bodo gotovo zaznamovale obnašanje udeležencev v prometu, čeprav je sprejeti zakon precej omiljena različica prvega predloga, zaradi česar Slovenija ne bo spadala med države z najstrožjimi pravili obnašanja na cesti. Nov zakon prinaša nekaj pomembnih novosti: poleg višjih denarnih kazni za hujše kršitve cestnoprometnih predpisov tudi točkovni sistem kaznovanja (za eno kršitev bo možno dobiti od 1 do 7 točk), voznik, ki bo zbral 18 točk, bo ob izpit, prav tako bo kaznovan voznik začetnik, če bo v dveh letih zbral 7 točk, ali kogar bodo policisti zalotili z 1,5 promila alkohola v krvi. Spremenjene bodo tudi najvišje dovoljene hitrosti, zakon pa prinaša tudi številne druge novosti, o katerih bodo pisali v eni od prihodnjih številk časopisa.
Zakon je sicer tak, da bo, če ga bodo vozniki spoštovali, pripomogel k boljši varnosti v prometu in vsaj prepolovljenem številu žrtev, s čimer bi bili primerljivi z Evropo. A žal ob tem ponovno ostaja slab občutek, da zadeva v praksi le ne bo zaživela tako kot v razvitejših državah: kazenske točke bodo namreč lahko izrekli le že tako preobremenjeni sodniki za prekrške, izterjava denarnih kazni pa bo spet prepuščena “učinkovitosti" države.
T. GAZVODA
ROMA OKRADLA ŽUPNIKA
KOČEVJE - V petek zvečer so kočevski policisti ustavili dva Roma: 16-letnega Cvetana B. iz Velikega Gabra in 17-letnega Gordana V. iz Kočevja, ki sta imela pod sedežem yuga vrečko s 481 tisoč tolarji in kuverto s 610 dolarji. Na kuverti je bil napisan naslov župnišča v Ze-limljah. Preiskava je pokazala, da sta bila Roma že v četrtek, 19. februarja, v župnišču, kjer ju je zalotil župnik in ju napodil. Ugotovil je sicer, da mu je izginil denar, a policije o kraji ni obvestil. Tatinski pohod slu ponovila prejšnji petek. TUdi tokrat ju je župnik zalotil, a tatvine ni prijavil. Naključje je hotelo, da so tatvino ugotovili policisti, ki so zoper fanta napisali kazensko ovadbo.
so si ga poslužili na črpalkah v stilu: natankaj in odpelji!
“Starši pogosto ne vedo, kaj počno njihovi otroci. Ponoči jih tako srečaš v diskotekah, po lokalih in drugod, njihov spremljevalec pa je večkrat tudi alkohol,” pravi Janez Šafar in dodaja, da bi morali biti starši pozorni tudi na “prespano noč pri prijatelju ali sošolcu”. Mladoletniškega prestopništva je namreč vedno več, na kar kažejo tudi nekateri najnovejši dogodki. Pred dnevi, na primer, so v frizerski salon v Dolenjskih Toplicah vstopile tri mlade maškare in od stranke zahtevale denar. Tudi tokrat so bili policisti zaradi natančnega opisa osumljencev uspešni, denar pa so našli v nogavici maškare.
T. GAZVODA
SE EN PARKIRNI PLOČNIK
BREŽICE - Po svetu pločnike gradijo zato, da imajo pešci v času avtomobilske prevlade vsaj privzdignjeni del ceste zase, za varnejšo hojo. To žal ne velja v Brežicah, kajti tamkajšnji pločniki se sorajda udirajo pod težo parkiranih avtomobilov, s katerimi nevestni vozniki pešce izrivajo na vozišča. Oblasti to seveda niti najmanj ne moti, saj nesramnih voznikov sploh ne preganjajo. Te dni gradijo v Brežicah pločnik ob Bizeljski cesti v smeri proti Belemu konjičku, in ker pred bližnjo bodočo novo srednjo ekonomsko šolo ni videti zadovoljivega števila parkirnih mest, ni treba dvakrat ugibati, kje bodo uslužbenci in obiskovalci bodoče hiše učenosti parkirali: na pločniku!
Pijanim napovedana vojna
Če spije 80 kilogramov težak moški liter piva, naj bi po nekaterih izračunih napihal 0,7 promila alkohola, 60 kilogramov težka ženska bi pri popitem litru piva napihala 1,1 promila. In v povprečju se 0,15 promila alkohola razgrajuje eno uro. Takšna in podobna preračunavanja bodo kmalu še pomembnejša kot sedaj, saj novi zakon o varnosti v cestnem prometu - ta bo začel kmalu veljati - med drugim določa tudi to, da se vozniku, ki bo imel 1,5 promila alkohola v krvi, odvzame vozniško dovoljenje ne glede na že zbrano število kazenskih točk. In kaj o tem ukrepu menijo naši anketiranci?
VINKO VINTAR, upokojenec iz Šentjerneja: “Mislim, da odvzem vozniškega izpita voznikom, ki jih bodo policisti zalotili z 1,5 promila alkohola v krvi, ni prestrog, saj če bodo popustili, se ljudje, ki radi popijejo kak kozarček, ne bodo zavedali meje in posledic pitja. Tudi sistem točkovanja se mi zdi primeren, saj če gremo v Evropo, moramo imeti tudi sodoben zakon o varnosti v cestnem prometu.”
nočnih urah pogostejši, da se lahko vračaš z avtobusom in ni pomembno, koliko popiješ. Sama sicer ne pijem alkohola, zato mi je tako določilo normalno in razumljivo, sem pa od številnih voznikov že slišala negodovanje.” ROBERT KOKOL, uslužbenec v Foto Asji iz Mirne Peči: “Mislim, da je odvzem vozniške za 1,5 promila alkohola prehud ukrep, saj je očitna razlika, če nekdo napiha 1,5 ali 3,5 promila, in ni prav, da se takšna alkoholiziranost enako kaznuje. Morda bi bilo bolje, da bi vinjene voznike kaznovali z večjim številom točk, s tem da bi bil razpon točk različen. Sicer pa se z novim zakonom in z novim točkovalnim načinom kaznovanja strinjam.”
' K 'tr: I
ALENKA REŠET1Č, študentka iz Kostanjevice: “Mislim, daje tak ukrep pravilen, saj je na naših cestah že tako preveč nesreč, ceste pa so slabe, zato je potrebno, da so vozniki zbrani. Morda bi bilo pametno hkrati s tem razmisliti še o kakšnem drugem ukrepu: avtobusni prevozi, na primer, bi bili lahko v večernih in
ČISTILI PROTIPOŽARNI PAS - V nedeljo so se Straški gasilci povzpeli na Straški hrib pod Srobotnikom in pod nadzorom svojega člana in revirskega gozdarja Staneta Pirca očistili 600-metrski protipožarni pas. Območje nad vinogradi je namreč požarno precej ogroženo in tam je že večkrat zagorelo, nazadnje pred nekako petimi leti, ko so ognjeni zublji ogrozili smrekov nasad pod Srobotnikom. (Foto: I. V.)
MATJAŽ VOLČANJK, pomočnik komandirja postaje prometne policije Novo mesto iz Novega mesta: “Prav je, da so se poslanci odločili za tako strog ukrep, saj stastistika kaže, da so stopnje alkoholiziranosti v prometnih nesrečah visoke. Januarja je bilo na primer na območju UNZ Novo mesto 6 nesreč z lahkimi telesnimi poškodbami, dva povzročitelja sta bila vinjena, njuna povprečna stopnja alkohola pa je bila kar 2,24 promila. Očitno je, da se mnogi ne zavedajo posledic pitja. Žalostno je, ko na cesti ustaviš voznika, ko napiha čez 1 promil alkohola, v avtu pa prevaža dva otroka.”
T. G.
NAŠLI MINO
SINJI VRH - V ponedeljek, 9. marca, popoldne je delavec gradbenega podjetja obvestil policiste, da so pri opravljanju gradbenih del na Sinjem vrhu našli neeksplodirano mino. Mino, ki je po vsej verjetnosti iz 2. svetovne vojne, bo uničil pirotehnik.
BRAL BO VROČI KAJ
ŽUŽEMBERK - V noči na ponedeljek je v Žužemberku vlomivl v trgovino Mercator KZ Suha krajina ter ukradel cigarete različnih znamk in tri revije Vroči kaj. S tem je trgovino oškodoval kar za 90 tisočakov.
Pre	proda,	jalcem mam	Lil za	poma kazen
Albinu Božičniku 5 let, Robertu Bogoviču in Mihaelu Glogovšku vsakemu po leto in pol, Alešu Frecetu pa 8 mesecev zapora ■ Senat ocenil, da ne gre za policijski konstrukt				
KRŠKO - Zgodba o prodaji 150 gramov heroina (za 8.250 mark) je vsaj za zdaj končana. Petčlanski senat okrožnega sodišča v Krškem, ki mu je predsedoval sodnik Miloš Medved, je fantom, obtoženim preprodaje mamil, in bivšemu policistu, ki je zlorabil uradne pravice, prisodilo zaporne kazni, ki so med obtoženimi sprožile val nezadovoljstva. Fantje so namreč ves čas govorili, da so nedolžni in da jim je vse dokaze podtaknila policija, zato so ■\jihovi zagovorniki, ki so preiskavi očitali kup pomanjkljivosti, že napovedali pritožbe na višje sodišče v Ljubljani.
28-letnega Albina Božičnika iz Križ, 27-letnega Mihaela Glogovška iz Artič in 28-letne-ga Roberta Bogoviča iz Arnovega sela je obtožba bremenila, da so se združili za neupravičeno prodajo mamil (policisti so se v preiskavi poslužili posebnih metod in sredstev, tudi navideznega odkupa s tajnim sodelavcem policije), 23-letne-ga Aleša Freceta iz Brežic pa, da je kot uradna oseba zlorabil uradne pravice, ker je v nasprotju z zakonom uporabil osebne podatke.
Senat je vse spoznal za krive in zavrnil očitke obrambe, da gre za policijski konstrukt, saj je med drugim tudi dejstvo, da je prišlo do prodaje mamil, neizpodbitno; številni očitki obrambe na preiskavo in da je tožba nezakonita, pa so senat, kot je dejal Miloš Medved, prisilili v podrobno analizo primera. Številnih ugovorov, o
katerih smo obširneje pisali v prejšnji številki Dolenjskega lista, sodišče ni upoštevalo.
Delovanje družbetreh fantov, ki so se združili za trgovino z mamili, za kar je zagrožena kazen od 3 do 10 let zapora, je sodišče ocenilo kot profesionalno in vrhunsko organizirano, saj so se zavedali svojih dejanj, in jih opravljali seveda zaradi zaslužka; dejanje pa je dokazano tako iz pričevanj obtoženih, delovanja tajnega sodelavca policije in iz telefonskih prisluškovanj.
Z zaporom je kaznovalo tudi Aleša Freceta, saj je posegel v podatkovno področje, za katero ni imel pooblastila ali dovoljenja, njegovo dejanje pa je, ne da bi on vedel, služilo za trgovino z mamili. Za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov je sicer zagrožena zaporna kazen do dveh let zapora. Pri Fre-cetu je kot olajševalno okolišči-
no sodišče upoštevalo tudi dejstvo, da je zaradi tega izgubil službo na policiji, kar je že krepko opozorilo, če ne celo huda kazen.
Pri kaznovanju Albina Božičnika, organizatorja omenjene prodaje, je senatkot oteževalno okoliščino upošteval tudi specialno povratništvo, saj seje v ponovne posle z drogo spustil takoj po prestajanju zaporne kazni zaradi mamil, pri vseh treh, obtoženih zaradi mamil, pa je upošteval tudi generalno prevencijo, da je v naši družbi problematika drog vse bolj pereča, takšna dejanja pa le povečujejo ponudbo mamil in v odvisništvo silijo vse več ljudi, žal predvsem mladih.
Sodišče ni ugodilo predlogu odvetnika Antona Šporarja, naj Božičniku do pravnomočnosti sodbe odpravi pripor, sicer pa je zaradi tega že vložena ustavna pritožba. Fantje morajo plačati tudi dobrih 405 tisoč tolarjev sodnih stroškov in vsak po 100 tisočakov povprečnine, droga se zaseže, Božičnik in Glogovšek pa morata vrniti tudi denar, ki sta ga prejela za drogo: prvi 5.500 mark, drugi pa 2.750,mark. Sodba še ni pravnomočna.
T. GAZVODA
Hribar in Komac končno prvaka
Novomeški namiznotenisarji na državnem prvenstvu osvojili dve medalji - V igrah parov nekoliko presenetljivo zlato - Gregor Komac že četrto leto zapored izgubil finale
MILOŠ KOVAČIČ NA ČELU PLANIŠKEGA KOMITEJA
OTOČEC - V ponedeljek, 9. marca, seje na Otočcu predstavil novi organizacijski komite Planica, ki ga po smrti generalnega direktorja Petrola Franca Premka vodi generalni direktor Krke Miloš Kovačič. Ob tej priložnosti so na Otočcu predstavili tudi letošnji zaključek tekmovanja za svetovni pokal, ki bo v Planici 21. in 22. marca.
NOVO MESTO - V namiznoteniškem klub Krka se imajo česa veseliti. V ligaškem tekmovanju se jim spet obeta uvrstitev med najboljše štiri, ki se bodo v končnici merili za naslov državnega prvaka, konec minulega tedna pa so na posamičnem državnem prvenstvu z zmago Hribarja in Komca v igri parov in srebrno medaljo Komca med posamezniki dosegli enega največjih uspehov v zgodovini kluba.
V novomeškem namiznoteniškem klubu so pred prvenstvom sicer načrtovali vsaj eno medaljo, saj je bil Gregor Komac, ki je bil na prejšnjih treh prvenstvih zaporedoma drugi, tudi tokrat v najožjem krogu favoritov za naslov. Nekoliko so si obetali tudi dobro uvrstitev v igrah dvojic, saj je v ligaškem tekmovanju par Komac - Hribar le redko poražen, medtem ko naj bi se v igri posameznikov Hribar, Retelj in Kralj uvrstili na glavni del tekmovanja oziroma med najboljših 32.
Hribar in Komac pri žrebu za igro parov nista imela sreče, saj jima je le-ta že v četrtfinalu namenil nekdanja državna prvaka Štefana Kovača
in Boruta Benka, ki sta v tretjem odločilnem nizu že vodila s 15:8 in 19:16, a je bil Marjan Hribar v odločilnih trenutkih nezaustavljiv -po njegovi zaslugi sta s Komcem osvojila pet točk zapored in se uvrstila v polfinale, kjer sta gladko zmagala z 2:0. V finalu sta se pomerila z lanskima prvakoma Šašom Ignjatovičem in Janezom Petrovči-čem, ju brez težav premagala z 21:18 in 21:16 ter tako nekoliko presenetljivo, a popolnoma zasluženo osvojila naslov državnih prvakov.
Medtem ko se je Matjaž Retelj tik pred prvenstvom poškodoval in v Mariboru ni nastopil, so ostali trije izpolnili načrte. Gregor Komac se
Krška košarka umira na obroke
Novomeščani po silovitem začetku pustili Domžalčanom, da se razigrajo - Krčani so ostali tudi brez trenerja - Radi bi zdržali do konca sezone, da jih ne bi izločili
NOVO MESTO, KRŠKO - Medtem ko so si Novomeščani zadnje dni lahko privoščili celo manjše kondicijske priprave in kljub temu premagali Domžalčane, Krčani le še čakajo na milostni strel, ki bi jim ga, če ne bodo sposobni dokončati ligaškega tekmovanja, z izključitvijo namenila košarkarska zveza. Tokrat je igralce zapustil še trener Herksel.
Začetek tekme med domžalskim povedli z 12:2, medtem ko so Dom-
Heliosom in Krko je obetal vse kaj drugega kot pa enakovreden boj do zadnjih sekund srečanja. Novomeščani, ki so zadnje dneve posvetili predvsem pridobivanju moči, ki jo bodo potrebovali za tekme končnice prvenstva, so začeli disciplinirano in
NAJBOLJŠI STRELEC - Dejan Jevtovič, 202 cm visoki 28-letni košarkar Krke (desno), se je v Novem mestu dobro znašel, na tekmi s Heliosom pa je bil s 25 točkami tudi najboljši strelec srečanja. (Foto: I. V)
žalčani pred znova polno novomeško športno dvorano delovali precej izgubljeno. Navdušeni nad dobrim začetkom so se hoteli posamezni Krkini košarkarji izkazati s samostojnimi akcijami in red v igri je toliko popustil, da Simon Petrov večkrat ni imel niti enega prostega igralca, da bi lahko podal.
Vse to so Domžalčani dobro izkoristili in vzpostavili ravnotežje moči, tako daje bilo srečanje vse do konca izenačeno in je o žmagoval-cu odločila šele_ zadnja minuta. Zmaga je ostala doma, gledalci so bili z zanimivo in napeto tekmo zadovoljni, Domžalčani pa so dokazali, da njihovo do tedaj peto mesto na prvenstveni lestvici ni bilo slučajno. Uidi tokrat je strogost sodnikov okusil Matjaž Šmodiš, ki si je spet precej po krivici prislužil tehnično napako.
Krška košarka nadaljuje svojo agonijo in doživlja udarec za udarcem. Moštvo je sedaj nenadoma zapustil še nekdanji postojnski trener Vojko Herksel, tako da so igralci ostali brez strokovne pomoči s klopi. Moštvo si sicer želi, da bi letošnje prvenstvo odigrali do konca, kar pa glede na popolnoma prazno klubsko blagajno ne bo lahko. Če bi jim to ne uspelo, bi jih košarkarska zveza najverjetneje izključila iz lige, kar bi pomenilo dokončno smrt krške
Upravičeno užaljene
Nekoliko presenetljiva zmaga odbojkaric novomeškega TPV-ja nad Infondom Branikom prejšnji teden v Mariboru je precej razburila slovensko športno javnost, predvsem pa privržence in člane odbojkarskega kluba Ke-miplas iz Kopra. Koprčani so namreč javnim občilo razposlali izjavo za javnost, v kateri ironično čestitajo Novomeščankam za prvo zmago nad Mariborčankami v sedmih pr\’enstvenih prvenstvenih sezonah, obenem pa Mariborčanke neposredno obtožujejo balkanizma, češ da so si za finale državnega prvenstva na tan način izbrale ugodnejšega nasprotnika. Kot da so v Kopru pozabili, da je bila njihova prva ekipa zaradi goljufanja pred nekaj leti izločena v najnižjo ligo in jo je kaznovala tudi mednarodna odbojkarska zveza.
Ne glede an to, kaj je bilo tisto soboto v glavah Mariborčank, so si Novomeščanke zmago pošteno prislužile. Imele so priložnost in so jo izkoristile. Blatenja, ki so si ga v športnem dnevniku Ekipa privoščili Koprčani, si novomeške odbojkarice vsekakor ne zaslužijo. V Kopru namreč niso mogli prenesti, da so si njihova dekleta nastop v finalu zapravila sama, predvsem s porazom proti Ljutomerčankam, in da so med drugim izgubila tudi v Novem mestu. Novomeščanke vsekakor niso poprečna ekipa, kur
so letos dokazale tudi s prepričljivo zmago nad Koprčankami. Lani so med drugim kar dvakrat premagale Mariborčanke in jih izločile s pokalnega tekmovanja. Ob vsem tem je težko in nemoralno kar povprek obtoževati, da je bila tekma v Mariboru zrežirana.
Mariborčanke so dejansko daleč najboljša ekipa, a niso nepremagljive. Že zavest, da je zanje ugodneje, da tekmo z Novo-meščankami, s katerimi so vseeno imele letos manj težav kot s Koprčankami, izgubijo, bi bila dovolj, da Mariborčanke ne bi igrale dovolj zbrano, da bi premagale tako močno ekipo, kot je TPV Tudi če bi tekmo izgubile namerno, so si pravico do tega z izdatno prednostjo na prvenstveni lestvici pošteno prislužile in tako ravnanje ne bi bilo nešportno, pač pa stvar taktike, ki je seveda sestavni del športa.
Užaljenost Novomeščank in Mariborčank nad nesramnim javnim napadom koprskega kluba je torej popolnoma upravičena, a ima žal tudi posledice. Namesto da bi novomeška ekipa cel minuli teden posvetila pripravam na pomembno srečanje z Ljuto-merčankami, se je ukvarjala z medijskim zapletom okoli mariborske zmage. Posledica tega je slaba igra in poraz proti Ljutomerčankam na domačem igrišču.
I. VIDMAR
je, potem ko je v osmini finala s 3:0 premagal lanskega prvaka Štefana Kovača (Radgona), v četrtfinalu z enakim izidom Mariborčana Zvonka Plohla, v polfinalu Gregorja Škafarja (MM Olimpija) s 3:1, v finalu tako kot v igri parov znašel iz oči v oči s Sašom Ignjatovičem, ki že nekaj let nastopa v izjemno močni jugoslovanski ligi za Sintelon iz Bačke Palanke. Po izgubljenih prvih dveh nizih se je Gregor v tretjem pobral in ga dobil z 21:15 ter v četrtem vodil 20:16. Ko je že kazalo, da je zlomil Sašov odpor, se je ustavil, kot da bi se po treh srebrnih medaljah ustrašil prvega naslova prvaka. Izkušeni Ignjatovič je izkoristil Gregorjevo omahljivo igro in si priboril naslov prvaka.
Dobro sta odigrala svoje tudi Marjan Hribar, ki se je med posamezniki prebil do osmine finala, kjer pa je izgubil z Gregorjem Ška-farjam, in Tomaž Kralj, ki se je v prvem kolu glavnega turnirja zelo dobro upiral reprezentantu Mitji Horvatu (Murska Sobota) in dvoboj izgubil tesno z 2:3.
I. V.
košarke. Razmeram podobna je bila tudi tekma z drugim najboljšim slovenskim moštvom Pivovarno Laško,
* Novomeščani so nastopili brez v prometni nesreči poškodovanega Sama Plevnika. Eden izmed ključnih igralcev moštva Krke bo moral zaradi zloma ključnice počivati en mesec. Ponesrečil seje pri Ratežu, ko se je v petek zvečer vračal domov v Šentjernej. Kot je povedal, mu je razneslo gumo in zaradi tega ni mogel več obvladati vozila, ki je zletelo s ceste v gozd. Plevnik ni bil privezan z varnostnim pasom in je med obračanjem padel iz vozila, kar mu je rešilo življenje. Razen zlomljene ključnice drugi poškodb ni utrpel in sije že v soboto popoldne ogledal prijateljsko nogometno tekmo med Elanom, za katerega nastopa njegov brat Gorazd, in Ivančno Gorico in seveda večerno tekmo med Krko in Heliosom.
ki je Krčanom prizadejalo verjetno najhujši poraz v kratki zgodovini krške košarke.
I. V.
V SOBOTO TEKMOVANJE V GIMNASTIKI
VELIKE LAŠČE - V soboto, 14. marca bo dopoldne v osnovni šoli Primoža Trubarja v Velikih Laščah tekmovanje v gimnastiki za mlajša in starejša dekleta in fante iz območja ljubljanske regije. Udeležilo se ga bo okoli 150 tekmovalcev. Tekmovanje bo posvečeno letošnjim jubilejem laške šole.
Le zmage naših kolesarjev na Hrvaškem
V Švici Štangelj dvanajsti
NOVO MESTO - Poklicni kolesarji Krke Telekoma STM so minuli teden nastopili na dirkah v Italiji in na Hrvaškem. Tokrat sta prvič lahko nastopila tudi novinca v novomeškem moštvu Robert Pintarič in Sašo Sviben. Na dirki okoli jezera Maggiore je Sviben na 173 km dolgi prizkušnji osvojil odlično 18. mesto, na dirki za nagrado Due Giorni di Chiaso v Švici pa je bil med 172 tekmovalci iz 45 moštev Gorazd Štangelj dvanajsti, Sviben pa 17.
Drugi del poklicnega moštva je v nedeljo nastopil v Umagu, kjer je na 126 km dolgi krožni dirki med 200 kolesarji iz Slovenije, Nemčije, Avstrije, Italije, Češke, Slovaške in Hrvaške zmagal Novomeščan Boštjan Mervar, izjemno pa seje izkazal tudi mladinec Gregor Zagorc, ki je bil med člani četrti, med mladinci pa je zmagal nad klubskima tovarišeme Damjanom Prevejškom in Davorjem Logarjem. Med mlajšimi mladinci so Novomeščani tokrat zasedli kar prva štiri mesta: L Aleš Kebelj, 2. Jure Zrimšek, 3. Gregor Švajger, ' 4. Andrej Prevejšek. Med dečki je bil Janez Muhvič drugi.
KOŠARKA
1. A SKL, moški, 25. kolo - KRKA : HELIOS 92:87 (43:36); KRKA: Jevtovič 25 (62%), Samar 14 (57%), S. Petrov 16 (25%), Smodiš 14 (43%, 6 skokov), Grum 1, Stipaničev 2, Stevič 20 (50%, 6 skokov); HELIOS: Lovrič 24, Trifunovič 16 itd.
KRŠKO : PIVOVARNA LAŠKO 59:114 (28:59); KRŠKO: Kovačevič 8, Sambol 2, Avsenak 8, Krajcar 12, Rozman 16, Černelič 2, Vukič 11. Lestvica: 1. Union Olimpija 48,2. Pivovarna Laško 47, 3. Kovinotehna Savinjska 43,4. Krka 41,5. Slovan 37, 6. ZM Ovni 37, 7. Helios 37, 8. Postojna 37,9. Kraški zidar 34,10. Poštš Maribor Branik 33, 11. Idrija 30, 12. Krško 26.
V soboto, 14. marca, bo Krka igrala v gosteh s Pivovarno Laško in Krško prav tako v gosteh s Pošto Mariborom Branikom.
ROKOMET
1. SRL, moški, 16. kolo - TREBNJE PRULE 67 20:18 (10:11); TREBNJE Papež 6, Blagojevič 7, Šavrič 2, Stoja kovič 3, Gradišek 1.
PIVOVARNA LAŠKO : KRŠKO 37:14 (15:7); KRŠKO:
German 2, Unkič 5, Glaser 2, Kukavica 2, M. Urbanč 1, Deržič 1, D. Urbanč 1.
APP DOBOVA : SLOVAN 30:22 (12:6); AFP DOBOVA: Bapo 2, Be-govič 6, Simonovič 7, Bogovič 1. SEVNICA : GORENJE 21:32 (6:15); SEVNICA: Božič 2, Plazar 3, Vertovšek 6, Sečki 4, Teraš 2, Novšak 2, Sirk 2. Lestvica: 1. Pivovarna Laško 30, 2.
Prevent 23,3. Trebnje 21,4. Andor 20, 5. Prule 67 20,6. Gorenje 18,7. Krško 15, 8. AFP Dobova, 9. Slovan 12,10. Delmar 9, 11. Škofljica 8, 12. Sevnica.
V 17. kolu bo Krško igralo doma s Preventom, Trebnje v gosteh z Andor-jem, AFP Dobova z Delmarjem in Sevnica prav tako v gosteh s
rjem in Škoflji-
ODBOJKA
1.	A SOL, moški, 10. kolo II. dela -ŽUŽEMBERK: OLIMPIJA 2:3 (13, -4,-10,11,15); Lestvica: 1. Salonit 20,
2.	Fužinar 18,3. Gradis 14,4. Olimpija 10,5. Pomgrad 8,6. Bled 4,7. Žužemberk 4,8. Kamnik 2. V11. kolu drugega dela bodo v soboto, 14. marca, igrali v gosteh s Fužinarjem.
L A SOL, ženske, 10. kolo II. dela -TPV NOVO MESTO : ZM LJUTOMER 1:3 (-13,12, -13, -13); Lestvica: 1. Infond Branik 18, 2. TPV Novo mesto 14, 3. ZM Ljutomer 14, 4. Kemiplas Koper 12, 5. Sobota 10 itd. Vil. kolu bo TPV v soboto, 14. marca, igral v gosteh B&L Utripom Preboldom.
1. B SOL, moški, 10. kolo II. dela -KRKA NOVO MESTO : BREZOVICA 3:0 (6, 11, 2); GRANIT : KOČEVJE 3:0 (10, 9, 5): Lestvica: 1. Krka 20... 8. Kočevje 4. V 11. kolu bo Krka igrala v Škofji Loki s Termo Lubnikom, Kočevje pa doma z Ljutomerom.
3.	SOL, zahod, moški, 18. kolo - NARODNI DOM : MOKRONOG 3:0 (10, 13, 10); Lestvica: 1. Salonit 26... 6. Mokronog 10.
■»'.»■■m i
Podpis: Marjan Hribar
SERVIS IN TRGOVINA NINO
DANČULOV1Č Vorančeva 5 (Košenice) Novo mesto
let:	(168/321-695
341 - 583 mob: 0609/612 -070
gospodinjski aparati pooblaščeni in hladilna tehnika servis
AEG
Electrolux
ZANUSSI
Ck

Zmagali tudi z gledalci za šipo
Žužemberčani brez gledalcev ob igrišču nepričakovano ugnali Olimpijo - Novomeščanke prav tako nepričakovano izgubile doma z Ljutomerčankami - Vseeno ostale na drugem mestu
ŽUŽEMBERK, NOVO MESTO - Dolenjska odbojkarska prvoligaša sta minulo soboto svojim privržencem pripravila veliki presenečenji. Le red-kokdo je pričakoval, da bi odbojkarji Žužemberka, ki so tokrat igrali brez gledalcev ob igrišču in na stopnišču, lahko ugnali četrtouvrščeno Olimpijo, še manj pa je po zmagi v Mariboru kdo pričakoval, da bodo Novomeščanke klonile doma pred Ljutomerčankami.
V Žužemberku so se na tekmo z
Olimpijo dobro pripravili. Ker zaradi kazni gledalci niso smeli v dvorano, so se žužemberški ljubitelji odbojke zbrali na vzpetinici nad šolsko telovadnico in si tekmo ogledali skozi okno. Vztrajanje na mrazu se jim je izplačalo, saj so po dveh urah zagrizenega boja lahko pozdravili nepričakovano zmago svojih ljubljencev. Žužemberčani so tako štiri kola pred koncem že povsem blizu obstanku v 1. A ligi, čeprav jih čaka še tekma na domačem igrišču z zadnjeuvrščenim Kamnikom, ki so ga Žužemberčani premagali tudi v gosteh.
Povsem drugače je bilo v Novem mestu, kjer se odbojkarice TPV-ja na tekmi s sedaj že tretjeuvrščenimi Ljutomerčankami nikakor niso mogle zbrati in zaigrati, kot znajo. Po vsakem izdatnejšem vodstvu so popustile, kar so gostje s pridom izkoriščale in si v zaključkih prvega, tretjega in četrtega niza priigrale nepričakovano zmago. Kljub porazu je TPV ostal na drugem mestu, saj Koprčankam doma ni uspelo ugnati Mariborčank. Tako kot je nes-
IZAIRI PRVAK V SEMI CONTACTU
NOVO MESTO - Člani karate klub Novo mesto so na tretjem finalnem turnirju za državno prvenstvo v šemi contactu na Ptuju osvojili kar šest medalj. Med mladinci je Petrit Izairi v kategoriji do 79 kg zmagal, medtem ko Darko Milanovič tekmovanja v kategoriji do 63 kg zaradi poškodbe ni končal, a je vseeno osvojil tretje mesto. Med člani je bil Toni TUrk v kategoriji nad 89 kg drugi, Franjo Skok, Muhamed Mujakič in Boštjan Mikec pa so vsak v svoji kategoriji osvojili tretje mesto. Na tekmovanju so nastopili tudi člani krške sekcije novomeškega Scorpi-ona. Matjaž Merhar in Sašo Miloševič sta v svojih kategorijah osvojila tretje mesto.
ramni odziv Koprčank na zmago TPV-ja v Mariboru vrgel iz tira novomeško vrsto, je isti zaplet vzpodbudil odbojkarice Infonda Bra-
nika, da so v Kopru igrale še bolje in lanskim prvakinjam zaprle pot do boja za naslov prvakinj. V naslednjem kolu se bodo Novomeščanke v gosteh pomerile z zadnjeuvrščenimi Sempetrankami, kar gre trenerju Vemigu na roke, saj ima tako dovolj časa, da svoja dekleta spravi v red in jih pripravi za odločilne tekme.
I. V.
VRTNICE ZA ODBOJKARICE - Pred tekmo z Ljutomerčankami je cvetličarna novomeškega Gozdnega gospodarstva odbojkarice TPV-ja na predvečer 8. marca obdarila z vrtnicami, Novomeščanke pa so Ljutomerčanke razveselile s šopki zvončkov, nekoliko kasneje pa še s točkami, s katerimi so se gostje nenadejano povzpele na tretje mesto prvenstvene lestvice. (Foto: I. V.)
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
TREBANJKE ŽE DRUGOLIGAŠICE - Kegljavke trebanjskega Mercatorja so v soboto na kegljišču v Novem mestu premagale bistriški Impol s 5:3 (2261:2189) in si tako zagotovile prvo mesto v tretji ligi. Jeseni bodo po šestih leti spet nastopile v drugoligaški konkurenci. Na sliki Andreja Rifelj (desno), ki je sicer izgubila dvoboj z Adamičevo, med tekmo. Ekipa Mercatorja je po besedah trenerja Nika Goleša v bistvu dolenjska ženska reprezentanca, saj zanjo ne nastopajo le Trebanjke, ampak večina najboljših dolenjskih kegljavk. (Foto: I. V.)
Aleš Tomič
Sevničan Veber za začetek prvak v krosu
Uspešni tudi Novomeščani
Na državnem prvenstvu v krosu so v Murski Soboti uspešno nastopili tudi atleti z našega konca. Sevničane je tudi tokrat razveselil Borut Veber, ki zmagal med mlajšimi mladinci, medtem ko v ekipi ni bilo Petre Radišek in Roberta Grojzdka. Sevničani so bili uspešni tudi ekipno, saj so bili drugi med pionirkami in tretji med mlajšimi mladinkami.
Tudi v novomeški Krki so se veselili drugega mesta, in sicer med pionirji, med katerimi je bil Peter Kužnik tretji, izkazala pa sta se še Dejan Ambrožič in Andrej Tomažin. V starejših kategorijah so se tekači pomerili na preglednem tekmovanju, ki je veljalo tudi za uvrstitev na svetovno prvenstvo v krosu. Med starejšimi mladinci je bil Boštjan Kozan drugi in Peter Jerman tretji. Med članicami je Irena Auersperger osvojila drugo mesto.
Na krosu se je tokrat preizkusil tudi član novomeškega kluba Portovald Aleš Tomič, ki je na 4-kilomtrski progi za zmagovalcem Bekimom Bahti-rijem zaostal za osem sekund. Tomič, ki je sicer tekač na 1.500 m, je pred tednom nastopil tudi na preglednem tekmovanju na 3.000 m, kjer je s časom 8:28,2 za 20 sekund izboljšal osebni rekord na tej razdalji. Po mnenju njegovega trenerja Boruta Retlja je to dober obet za letošnjo poletno sezono, ko s Tomičem načrtujeta izid na 1.500 m pod 3 minute in 40 sekund.
; Lana in Vanja [ veliko obetata
, NOVO MESTO - Na držav-i nem prvenstvu za cicibane na i Soriški Planini je v petek, 6. i marca, obetavna smučarka
•	novomeške Krke Roga Lana 1 Grandovec še enkrat v tej sezo-1 ni dokazala, da spada med 1 najboljše. V veleslalomu je
osvojila drugo mesto. V soboto so na Soriški Planini pripravili . še mednarodno tekmovanje v . spomin na Roka Petroviča. , Medtem ko je zmaga odšla v , Italijo, je Lana Grandovec , osvojila peto mesto, med fanti I pa se je izkazal Luka Kenda, ki i je tokrat dosegel 10. najboljši i čas.
i V nedeljo so se najmlajši i smučarji novomeškega kluba
•	merili z vrstniki na Rogli, kjer ' je že petič zapored zmagala 1 Vanja Brodnik, Tildi od nje si ' v Krki Rogu v prihodnosti še 1 veliko obetajo.
C
Vanja Brodnik
Trebanjci vse bolj med velikimi
Trebanjski rokometaši so z zmago nad Prulami 67 napredovali na tretje mesto - Dobovčani so si tokrat privoščili Slovana - Krčanom so se Celjani maščevali za edini poraz
Trebanjski rokometaši imajo obdobje tekem z neposrednimi tekmeci za mesta tik pod vrhom prvenstvene lestvice, ki že leta pripada Pivovarni Laško. Po zmagi nad Pruičani se bodo v soboto spopadli še z Andorjem.
Dobovčani so pomladni del prvenstva začeli kot prerojeni, medtem ko so se Celjani tokrat še posebej potrudili s Krčani, ki sojih letos edini premagali.
Tik pod vrhom prvenstvene lestvice prve slovenske rokometne lige je precejšnja gneča, saj so v igri za drugo mesto še štiri moštva, med katerimi so le tri točke razlike. Trebanjci so imeli tokrat na domačem igrišču precej dela z zadnja leta vse boljšim moštvom Prul 67. Derbi je minil v znamenju dvoboja odličnih vratarjev: Bosanca Mustafe Torla v vratih Trebnjega in Krčana Davida Imperla, ki že drugo leto čuva mrežo ljubljanskega moštva. Razen na začetku so cel prvi polčas z manjšo razliko vodili gostje, Trebanjci pa so si zmago zagotovili šele v zadnjih desetih minutah. Še težje delo kot tokrat bodo imeli Trebanjci v soboto, ko bodo v 16. kolu doseženo tretje mesto branili v gosteh proti sosedu na lestvici četrto-uvrščenemu Andorju.
Dobovčani so jesenski del prvenstva igrali slabše, kot smo jih bili vajeni igrati zadnja leta, zato jim niti zadnje zmage ne morejo pomagati, da bi si lahko bistveno popravili položaj na lestvici. V soboto so imeli v gosteh ljubljanskega Slovana, ki Posavcem ni bil dorasel. Po slabšem začetku so Dobovčani proti koncu prvega polčasa dosegli sedem zaporednih zadetkov in odšli v slačilnico s šestimi goli prednosti, kar je bilo dovolj za mirno nadaljevanje tekme in drugo zaporedno zmago. Glede na vse boljšo pripravljenost in uigranost moštva si lahko obetajo zmago tudi v soboto v Izoli.
Krčani in Sevničani so se morali tokrat že vnaprej sprijazniti s porazom. Krčani so morali v Celje, kjer so domačini, čeprav nekoliko oslabljeni, napeli vse moči, da so se najbolje uvrščenemu od treh posavskih moštev oddolžili za poraz v prvem delu prvenstva in jih premagali s kar
RAZPIS ZA DODELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV
NOVO MESTO - Sekretariat za kulturo, šport in mladino Mestne občine Novo mesto razpisuje dodelitev proračunskih sredstev za akcije zaščite kulturne dediščine, za objekte skupne rabe, za založništvo, za projekte na področju kulture, za perspektivne posameznike na področju kulture, za redno delo kulturnih društev in za mladinske projekte. Rok za prijave je 10. april, razpisi pa so na ogled na oglasni deski v občinski stavbi in v glasilu Odločajmo.
23 zadetki razlike. Tudi v 17. kolu si Krčani ne morejo obetati zmage, saj bodo imeli v gosteh drugouvrščeni Prevent, a presenečenje pri vedno nepredvidljivem Krškem ni izklju-
PRAH NOVI PREDSEDNIK PD LISCA
SEVNICA - Na letnem, zelo dobro obiskanem občnem zboru Planinskega društva Lisca Sevnica so tudi številni gostje iz drugih društev in Planinske zveze Slovenije pa tudi sevniški župan Jože Peternel zelo pohvalno ocenili pestro dejavnost sevniških planincev v preteklem letu. To je bilo hkrati priznanje dosedanjemu vodstvu PD Lisca na čelu z Vinkom Šeškom, ki je predsedništvo prepustil mlajšemu, a že dovolj izkušenemu planincu Jožetu Prahu, sam pa je postal podpredsednik. Poleg številnih izletov in taborov naj bi letos izpeljali obnovo bivšega taborniškega doma, ki so ga preimenovali v zavetišče pod sv. Rokom.
čeno.
Gorenje je bilo zaletos najslabše moštvo prve lige vsekakor pretrd oreh, morda zadnjo možnost za morebitno drugo zmago pa bodo imeli Sevničani v soboto, ko se bodo v gosteh pomerili s predzadnjeuvr-ščeno Škofljico, a jih tudi morebitni uspeh ne bi pomagal obstati v družbi najboljših, od katere so se poslovili že pred sezono, ko so s prazno klubsko blagajno sestavljali za tako močno konkurenco prešibko moštvo.
NA POREZEN
NOVO MESTO - V soboto, 22. marca, bo planinsko društvo Intel Servis pripravilo izlet na 1622 m visoki Porezen. Cena izleta z člane planinske zveze je 1.500 tolarjev za odrasle in 1000 tolarjev za otroke, za nečlane pa po tisoč tolarjev več. Izlet bosta vodila Dušan Okleščen in Marko Rems. Prijave zbirata Marko Rems (tel 323 724 ali 0609 652-426) in Tone Progar (22 181),
•	Nacionalizem je tragedija Balkana. (Supek)
•	Cerkev je moralna vest človeštva. (Rode)
• Je pa napredek! Zdaj zapirajo seje, včasih so za javnost zapirali ljudi. (Zorko)
PRVIČ GIMNASTIKA V KRŠKEM - Gimnastični klub Rain Krško je v petek, 6. marca, v telovadnici osnovne šole Jurija Dalmatin v Krškem pripravil prvo občinsko prvenstvo v gimnastiki po več kot 20 letih. Izidi: C program, mlajše deklice: 1. Nina Tkalec, 2. Nina Vajdič, 3. Taja Geržina; ekipno I. Brestanica, 2. Krško, 3. Raka, 4. Kostanjevica; starejše deklice:
1.	Nataša Stevanovič, 2. Nina Jambrec, 3. Katarina Jurkovič; ekipno: 1. Krško, 2. Raka, 3. Kostanjevica; B-program, kadetinje: 1. Petra Zaplatič,
2.	Simona Gnidica, 3. Špela Lupšina, 4. Blanka Župan. (Foto: I. Vidmar)
Obetavni mladi rod karateistov
Uspeh Sevničanov na pokalni tekmi
SEVNICA - Kljub zamenjavi generacije, ki se je prelevila v kadetsko in mladinsko konkurenco, se v sevniškem karate klubu ne bojijo praznine. Pokalna tekma Karate zveze Slovenije za osnovnošolce v Trbovljah je namreč ob izjemni udeležbi 380 naraščajnikov iz 32 karate klubov, vodstvu scvniškega karate kluba pokazalo, daje dobro strokovno delo obrodilo sadove, čeprav se Sevničani običajno vračajo s tekmovanj z večjo bero kolajn. Najbolje se je odrezal Žiga Kump, ki je v kategoriji mlajših dečkov v katah osvojil solidno 7. mesto, kar je bila hkrati najboljša uvrstitev Sevničanov med posamezniki, v športnih borbah pa je Kump zmagal.
V katah ekipno so sevniška starejša dekleta Vita Krapež, Nuša Levstik in Tina Sečen osvojile bronasto odličje, za zmagovalkami Brestaničankami in srebrnimi Kranjčankami. V športnih borbah se je v kategoriji mlajših dečkov (do 50 kg) izkazal sevniški karateist Dejan Špiler, ki je v borbi za vstop v finale tesno izgubil (5:6) in si tako priboril bronasto kolajno. Med boljšimi rezultati Sevničanov kaže omeniti še ekipno 5. mesto v katah za mlajše dečke (Žiga Kump, Tomaž Tišler, Simon Lasič) in 7. mesto v katah za ekipo starejših dečkov (Iztok Keše, Miha Oštir, Gašper Povodnik).
P. P.
v
Šport iz Kočevja in Ribnice
•	RIBNICA - Kočevske rokometašice so v soboto doma brez večjih težav s 27:19 (13:10) premagale Izolo in si verjetno že zagotovile šesto mesto po rednem delu prvenstva. Tekma starih znank je bila povprečna, v drugem polčasu so gostje napravile številne napake in Kočevkam podarile najmanj ducat žog. Varovanke trenerja Mikulina so z modro igro v obrambi povsem onemogočile mlado vrsto iz Izole. V napadu so se izkazale predvsem Mira Dragičevič z devetimi zadetki in Anda Vuk s sedmimi ter nadarjena Kristina Mihič s šestimi. Tudi tokrat seje izkazala vratarka Adriana Jančič.
•	RIBNICA - Ribničani so se upravičeno bali tekme v Kranju, saj so bili doslej rokometaši Besnice njihov najbolj neugodni nasprotnik. Čeprav so gostitelji na začetku povedli z tremi zadetki razlike in ob koncu prvega polčasa s štirimi, so Ribničani z mirno igro v nadaljevanju z igralcem več gostiteljem ušli za štiri zadetke in tekma je bila odločena. Ob podpori številnih organiziranih navijačev iz Ribnice so Hojč, Malnar, Škaper in Ilc zadevali kot za stavo, pomemben delež pa je k zmagi 27:23 prispeval tudi sijajni vratar Sašo Kers-nič.
•	KOČEVJE - Rokometaši Grče so premagali sežanski Mitol s 26:23. Za gostujočo obrambo je bil nezaustavljiv Primož Poje, ki je dosegel deset zadetkov, med strelci pa je bil tudi vratar Dejan Mrvar, ki je v 58. mindti prejel žogo, se sprehodil po igrišču in s šestih metrov zadel mrežo svoje-
ga vratarskega kolega.
•	KOČEVJE - Na tekmi za uvrstitev od 9. do 12. mesta so košarkarji Snežnika povsem zasluženo premagali bojevite goste iz Prebolda s 87:83 in se s tem dokončno obdržali med drugoligaši.
•	KOČEVSKA REKA - V minulem tednu so uspešno nastopili tudi strelci Morisa iz Kočevske Reke. Na regijskem tekmovanju v streljanju s standardno zračno puško in pištolo v Ljubljani je med 80 tekmovalci Franc Gaber s 570 krogi zasedel prvo mesto. Ob 8. marcu so v Kočevski Reki pripravili območno odprto prvenstvo v streljanju z zračno puško in pištolo. Med mladinkami je bila najboljša Andreja Kep, med članicami pa Stanka Kep. Na tekmovanju je nastopilo 43 tekmovalk.
•	KRANJ - V Kranju so na šestem kvalifikacijskem plesnem tekmovanju med 150 plesnimi pari kočevski plesalci dosegli najboljše izide doslej. Jasmina Arko in Blaž Bizal stav standardnih plesih v polfinalu zasedla prvo mesto, v drugem polfinalu pa sta bila tretja. V latinsko ameriških plesih pa sta bila v polfinalu in finalu tretja. Miro Sve-gelj in Darja Mihelič sta med starejšimi mladinci v standardnih plesih v polfinalu zasedla prvo mesto, v finalu pa vodstvo obdržala. Med člani sta Aleksej Arko in Jasna Golob v standardnih plesih zasedla četrto mesto, v latinskoameriških pa drugo. Tilen Bižal in Darja Klarič sta tako v standardnih kot v latinskoameriških plesih osvojila bron.
M. GLAVONJIC
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, d.d. Družba za vzdrževanje in gradnjo cest Ljubljanska c. 47,8000 Novo mesto
vabi k sodelovanju
ZIDARJE in TESARJE
V Področju Gradnje nudimo zaposlitev 6 kvalificiranim zidarjem ali zidarjem za zidanje in ometavanje in 4 kvalificiranim tesarjem ali tesarjem opažev.
Za opravljanje zidarskih in tesarskih del so zaželjene vsaj 3-letne delovne izkušnje.
Kandidati naj vloge z dokazilom o izobrazbi in kratkim življenjepisom v roku 8 dni po objavi dostavijo v kadrovsko službo na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, d.d., “Razpis", Ljubljanska 47, 8000 Novo mesto.
Obenem z razpisom delovnih mest pa
razpisuje štipendije za zidarje in štipendije za tesarje.
Za šolsko leto 1998/99 bomo dodelili 3 kadrovske štipendije za zidarje in 3 kadrovske štipendije za tesarje. Prednost pri dodelitvi bodo imeli dijaki, ki bodo že čimbolj uspešno končali prvi letnik šolanja. Prošnje za štipendijo z zadnjim šolskim spričevalom dostavite do 1.9.1998 na naslov Cestno podjetje Novo mesto, d.d., Ljubljanska 47, Novo mesto,s pripisom “Štipendija”.
Dodatne informacije na telefon 322-531.
Ministrstvo za znanost in tehnologijo
URAD RS ZA INTELEKTUALNO LASTNINO
Urad RS za intelektualno lastnino organizira skupaj s Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino (WIPO) nadaljevalni PCT seminar, ki vam bo osvežil znanje in vas seznanil z novostmi (spremembe PCT pravil!) iz tematike Pogodbe o sodelovanju na področju patentov.
Seminar bo potekal v angleškem jeziku 30. in 31. marca 1998 v prostorih hotela Krka v Novem mestu, kjer si lahko po posebnih, “seminarskih”, 20% nižjih cenah rezervirate tudi prenočišče. Kotizacija znaša 8.000 SIT.
Prijavnice, dodatne informacije in program za seminar lahko dobite na Uradu RS za intelektualno lastnino, Kotnikova 6, Ljubljana, pri gospe Alenki Bitenc (tel.: 061/178-30-80), pri gospe Ani Vene (tel.: 061/178-3000) ali na domači strani Urada na Internetu: http:// www.sipo.mzt.si. Prijave sprejemamo do 20. marca po pošti na naslov Urada ali po faksu na številko: 061/178-31-10.
VALERIJA KRALJ
NOVO MESTO, PREŠERNOV TRG 3 - OB KINU KRKA TELEFON : 372-720
•	OKVIRJANJE SLIK, FOTOGRAFIJ, GOBELINOV..
•	PRODAJA UMETNIŠKIH SLIK
•	UMETNIŠKE SLIKE PO NAROČILU (ZIDANICE, DOMAČIJE, POKRAJINE...)

grADNA akcija
'"*% c
Za vsako sliko, fotografijo, gobelin itd., ki jo prineste okviriti v Galerijo Kralj od 1. marca do 10. aprila, dobite kupon, s katerim boste udeleženi v nagradnem žrebanju. Podeljenih
bo p€t nagrad • tri umetniške krajinske slike v oljni tehniki,
vsaka v vrednosti 90.000 SIT, in dw grafiki v vrednosti
30.000 SIT. Avtorji so znani slovenski slikarji!
Žrebanje bo v soboto, 11. aprila, na televiziji "Vaš kanal" v
oddaji "Mala klinika cinizma".	,,...............
Vljudno vabljeni!
ODPRTO VSAK DAN OD 9' 0013- IN 15- DO 19- URE-
Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9.. j
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objav-Ijene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Kdor seje veter, žanje vihar
Čeprav ste pred časom že končali polemiko s tem naslovom, predlagam, da ponatisnete del najnovejšega prispevka zgodovinarja dr. Franceta Kresala, dolenjskega rojaka, objavljenega v Zgodovinskem časopisu št. 2, letnik 51, ki govori o gozdni veleposesti kot pravno, kaj šele moralno sporno lastnini Rimskokatoliške cerkve.	J. G.
Novo mesto
Tildi gozdno posest Kranjskega verskega sklada je mogoče šteti kot nekak preostanek zemljiških gospostev. Nastal je 1782, ko je Jožef II. združil premoženje odpravljenih samostanov in redov, njegove dohodke pa namenil za vzdrževanje nove cerkvene organizacije. Gozdove, ki so prišli pod verski sklad, je upravljala komorna (dvorna) uprava za gozdove in domene skupaj z državnimi gozdovi. V letih 1818 in 1822 je večina posestev verskega sklada prišla na dražbo, ker je država želela gospodariti z verskim skladom predvsem v denarju, vendar ni bilo kupcev za vsa posestva. Večja gozdna posest Kranjskega verskega sklada je prvotno obstajala na območju zemljiških gospostev Mekinje in Velesovo na Gorenjskem, Bajnof, Kostanjevica, Ru-perčvrh in Stična na Dolenjskem ter Bistra in Loško pri Cerknici na Notranjskem. Zelo pa se je povečala gozdna veleposest Kranjskega verskega sklada, ko je leta 1895 država v njegovo korist kupila velike gozdne komplekse na Pokljuki in Jelovici od Kranjske industrijske družbe. Del te posesti je bil že prej cerkvenega izvora. Blejsko veleposest (grad, jezero in gozdovi na Mežak-lji, Jelovici in Poljani), ki je bila v lasti Briksenške škofije, je namreč leta 1858 kupil Viktor Ruard za 150.000 goldinarjev (to je bila vsota, ki je bila enaka četrtini ustanovnega kapitala 10 let pozneje ustanovljene Kranjske industrijske družbe). To Ruardovo posest pa je nato leta 1871 odkupila Kranjska industrijska družba, ko je pokupila Zoisove in Ruardove fužine na Gorenjskem ter na Jesenicah zgradila železarno. Ko je leta 1895 težišče delovanja KID prehajalo na Škedenj pri Trstu, je ta družba sklenila prodati obsežne komplekse gozdov na Pokljuki in Jelovici. Kupila jih je država za potrebe Kranjskega verskega sklada. Skladje imel takrat 28.301 ha gozdov. Po prvi svetovni vojni je verski sklad kot avstrijska državna lastnina postal lastnina Države SHS in pozneje Jugoslavije. Pravno je bil Kranjski verski sklad samostojna pravna oseba, njegovi dohodki pa sestavni del državnega proračuna, sicer pa namenjeni vzdrževanju cerkve. Ministrski svet je na predlog pravosodnega ministra 29. marca 1939 sklenil, da se ta verski sklad izroči v last in upravo Ljubljanski škofiji. Prenos lastništva Kranjskega verskega sklada je bil izveden na osnovi Uredbe o prenosu imovine verskih skladov katoliške cerkve v last in upravo katoliške cerkve z dne 1. maja 1939; ta uredba je dobila moč zakona po pooblastilu finančnega zakona za leto 1939/40, ko je bil v skupščini izglasovan državni proračun; parlament posebej o tem ni sklepal. Uredba je stopila v veljavo že 4. maja 1939 in je morala biti hitro izpeljana. “Vsi posli zaradi prenosa in
• Papež je imperializmu povzročil več glavobolov kot kdorkoli drug. (Castro)
izročitve teh zakladov pristojnim cerkvenim oblastem se morajo šteti za nujne in opraviti čimprej”, je določal čl. 14 te uredbe. V prvem členu uredbe je bil definiran predmet prenosa imovine: “Z verskimi zakladi se razumejo zakladi in fondi, ki so bili ustanovljeni iz imovine katoliške cerkve z verskimi dokladami in prostovoljnimi prispevki vernikov in služijo cerkveno-prosvet-nim namenom katoliške cerkve”. Izvor premoženja Kranjskega verskega sklada pa ni bil enoten in povsem v skladu s to definicijo. Velik del gozdne posesti je namreč nastal leta 1895 z nakupom, ki gaje opravila država, ga ves čas upravljala in gospodarila z njim ter ga je kot državno last prevzela tudi jugoslovanska država in tudi ta gaje upravljala kot poseben sklad. Ta uredba je bila takrat tudi v nasprotju z določili Zakona o likvidaciji agrarne reforme iz leta 1931 ter njegovih sprememb in dopolnitev iz leta 1933, ki so med drugim določale, “da se morajo v Dravski banovini tudi na cerkvenih posestvih razlastiti gozdovi, ki presegajo 1.000 ha.” Vendar se to ni zgodilo. Katoliška cerkev je po podatkih davčnega katastra iz leta 1937 imela v lasti
16.687	ha gozdov brez Kranjskega verskega sklada, ki je takrat štel
18.687	ha gozdov. Škofijskih gozdov je bilo 7.618 ha (ljubljanska škofija 6.361 ha, mariborska 297 ha, nadškofijsko semenišče iz Zagreba na Mokricah 960 ha), župne, kaplanij-ske, cerkovniške, šolske, verske in druge nadarbine so imele 4.400 ha gozdov, samostani in redovi so imeli 3.345 ha gozdov (minoritski samostan s Ptuja 401 ha, kartuzijanci iz Pleterij 1.360 ha, trapisti iz Rajhen-burga (Brestanica) 384 ha, Nemški viteški red iz Velike Nedelje 1.200 ha), posamezne cerkve in župnije so imele 1.325 ha gozdov. Ko je leta 1939 ljubljanska škofija dobila še vse gozdove Kranjskega verskega sklada, je cerkvena posest štela 34.885 ha gozdov, kar je močno presegalo zemljiški maksimum po določbah zakona o likvidaciji agrarne reforme iz leta 1931 ter njegovih sprememb in dopolnitev iz leta 1933.
Se s parkom da živeti ali ne?
Dol. list št. 9, 5. marca
Potem ko je občina Črnomelj sprejela odlok o Krajinskem parku Lahinja, smo nekateri vaščani v Velikem Nerajcu ugotovili, da se lahko poleg kmetovanja še razširijo aktivnosti vaščanov prav zaradi krajinskega parka Lahinja. Po številnih pogovorih in premislekih smo se odločili, da ustanovimo društvo, ki ima namen razvijati sonaravno kmetovanje in tudi razvijati turizem na območju Krajinskega parka Lahinja. Na začetku tudi nismo vedeli, ali bomo uspeli, vendar smo imeli trdno voljo. Naša prizadevnja so bila potrjena z občinsko nagrado -ekološkim priznanjem za varstvo okolja.
Pri delu sta nam močno pomagali ga. Mira Ivanovič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in Občina Črnomelj.
Društvo Krnica ni bilo vabljeno na sestanek, ki ga omenja ga. Mira Ivanovič v članku v Dolenjskem listu, kjer posredno očita, da nihče ni zagovarjal njenih prizadevanj. Zato s tem prispevkom odgovorim na vprašanje, ali se da živeti s Krajinskim parkom Lahinja, zjasnim da! S krajinskim parkom se da živeti.
Najbolj aktivni in prizadevni vaščani ob Krajinskem parku Lahinja smo dojeli možnosti in v okviru društva Krnica aktivno delujemo ob podpori župana občine Črnomelj in strokovne pomoči ge. Mire Ivanovič iz ZVKD Novo mesto, ki ji ni bilo škoda časa, da nekaterim pomembnim gostom, ki so obiskali Krajinski park Lahinja, strokovno predstavi park. Vedno sem bila prisotna in vem, kako so gostje iz Šlovenije in iz tujine navdušeni nad lepotami Krajinskega parka Lahinje in nad našo prijaznostjo. Pri tem moram poudariti, da smo informacijski center v Velikem Nerajcu ustvarili na pobudo ZVKD Novo mesto in z njegovo pomočjo. Informacijski center se nahaja v več kot 150 let stari hiši, ki jo je brezplačno za dobo deset let odstopil Silvo Plaveč, s tem da jo naše društvo vzdržuje. Pri opremljanju centra nam je pomagal tudi muzej iz Metlike.
Društvo Krnica je ob pomoči občine Črnomelj in ZVKD Novo mesto izvedlo številne predstavitve krajinskega parka Lahinja po Sloveniji. Plod tega je, da smo v lanskem letu zabeležili približno 3.000 obiskovalcev. Teh pa je bilo verjetno v
Krajinskem parku precej več, saj tudi Agencija Klepec iz Pustega Gradca pritegne veliko gostov.
V	Velikem Nerajcu gostom ponudimo ogled krajinskega parka s konjsko vprego, s katero se lahko pelje naveč 30 ljudi. Vsakemu napovedanemu gostu postrežemo z ajdovo ali prosto povitico, ki jo gosti izredno hvalijo.
V	društvu menimo, da so izjemne možnosti za nadaljnji razvoj Krajinskega parka Lahinja. Vsi tisti, ki so včlanjeni v društvo, so dojeli, kaj to pomeni, nekateri, ki pa niso hoteli sodelovati, nergajo. Menim, da sami ne vedo, kaj hočejo. Če jih Krajinski park ovira, naj ustanoviteljici občini Črnomelj sporočijo, v čem so ovirani. Vse tiste, ki nergajo, pa vprašujem, ali gre morda za njihovo “fovšijo”. Predlagam, da svojo zavist zatrejo in se aktivno vključijo v razvoj Krajinskega parka Lahinja.
Dogodki kažejo, da bomo verjetno morali čez nekaj let vstopiti v Evropsko skupnost, kjer bo kmetovanju kazalo slabo, turizmu in ponudbi naravne hrane pa dobro. Izkoristimo krajinski park za našo bodočnost!
Predsednica društva Krnica VERA VARDIJAN
Otvoritev šole bi bila nevarna
Dol, list št. 8, 26. februarja
V članku z gornjim naslovom zraven izražene skrbi za varnost žal tudi toliko podtikanj, da je potreben javni odgovor.
Svet KS Zakot-Bukošek namreč gotovo ve, da je Občina Brežice dolžna zagotoviti potrebno komunalno opremo zemljišča, kjer se gradi šola, in da ves čas gradnje šole poteka tudi potrebna izgradnja komunalne infrastrukture, od kab-liranja elektroenergetskega omrežja, gradnje kanalizacijskega sistema in priključne ceste do pločnikov. Ker ni ravno pametno graditi najprej pločnike in potem kanalizacijo, je potekala izgradnja v zaporedju, kot je napisano. To pomeni, da se sedaj gradi pločnik ob desni strani v smeri proti Bizeljskemu. Za pločnik obojevi strani (od šole proti avtobusni postaji) pa se izdeluje dokumentacija, ki je v recenziji na ministrstvu za promet in zveze, in bo izveden v skladu z zahtevami stroke in upoštevanjem predpisov o varnosti v cestnem prometu.
Resnica o “privilegijih članov Zveze borcev”
Dol. list št. 9, 5. marca
Nisem imel namena nadalje polemizirati s “svobodnimi partizani” v ustanavljanju v Novem mestu. Ker pa mi v zadnjem prispevku podtikajo, da se menda trudim nekomu uničiti “žarek svobode”, se ponovno oglašam.
Ja, Iniciativni odbor za ustanovitev združenja, če bi bil vaš prvi prispevek v stilu drugega, se jaz gotovo ne bi oglasil. Dobro veste, da sem ocenil le vaše grobo izrazoslovje kot hujskaško in sejanje nestrpnosti. Zakaj morate za promocijo uporabljati tak besednjak, je vaša stvar, kar pa je izpostavljeno javno, je tudi stvar javnosti. Vaše združenje me ne zanima in tudi nikoli nisem dejal, da mu nasprotujem. Moti me le manipulacija s pojmom “svobodni”, kajti to smo, upam si trditi, tudi vsi člani Zveze borcev že več kot 50 let. Motijo me nastopi posameznikov, ki v imenu tega združenja grobo napadajo in skušajo diskreditirati Zvezo borcev z raznimi podtikanji in s tem dajejo podporo tistim, ki želijo predrugačiti zgodovino.
Moji spomini so, kot pravite, vezani na povelje juriš. Da, žal je to res, vsaj moja podzavest to zaznava sleherni novi dan, ko se zjutraj z enim samim očesom zazrem v sonce ali meglo, kajti drugega sem izgubil v takem jurišu. Kljub temu sem si svoj prostor na soncu takoj po vojni izboril sam brez privilegijev (kje pa so tedaj bili privilegiji?). Svojo petčlansko družino sem preživljal zgolj s svojim delom. Nisem se grebel za oblast in oblast me je pustila pri miru. Poleg tega sem našel še čas in energijo, da sem po svojih najboljših močeh delal za napredek svojega kraja, kar počnem še danes.
Ker je v zadnjih letih težnja posameznikov in nekaterih strank, da bi z neresnicmi razvrednotili NOB in opravičili sodelovanje z okupatorji, sem že večkrat pisal v ta časopis in obelodanil resnične dogodke, ki sem jih doživljal sam, nikoli pa nisem uporabljal grobih hujskaških izrazov za nikogar, najmanj za drugače misleče. Ob tem sem bil deležen podpore večine svojih soborcev, ki se često čutijo ponižane, saj jih v sedanjem sistemu
Denar za izgradnjo obeh pločnikov je planiran v osnutku občine Brežice za leto 1998, zato je skrb KS malce preuranjena. Verjamemo, da brez zagotovljene varnosti pristojni organi ne bodo izdali uporabnega dovoljenja novi šoli ne glede na število nezadovoljnih krajanov.
Resnici na ljubo pa je treba reči, daje mnogo več tistih, ki z veseljem pričakujemo otvoritev šole in končno izboljšanje pogojev dela v brežiškem srednjem šolstvu, ki so trenutno res na nezavidljivo nizki ravni. Res pa je tudi, da ima občina za vse potrebe premalo denarja in da mora z denarjem ravnati zelo gospodarno. Ravno zato tudi ni kupila parcel za šolo na prvotno mišljeni lokaciji, ker so bile štirikrat dražje od sedanjih, zato vsako podtikanje o nepotrebnem preplačilu dokončno odpade.
Ker domnevamo, da skrb KS Zakot-Bukošek temelji na resni, predvsem pa strokovni študiji in analizi obstoječe in bodoče prometne varnosti, prosimo za izvod, te študije in naslov strokovne inštitucije, ki je študijo izdelala.
Za Urad župana;
FERDO PINTERIČ tajnik
( DOLENJSKI UST J
lahko vsak žali in zaničuje. Zaničljiva je bila tudi prva izjava vašega ustanovitelja g. Čanžka, da ga je “postalo res sram, ker je nekoč bil partizan”. S kakšno moralno pravico lahko nekdo ob taki izjavi sočasno ustanavlja združenje partizanov? Komentar je odveč.
S tem zaključujem svojo polemiko na to temo.
MARTIN RUKŠE
Do službe celo z gladovno stavko?
Dol, list št. 9, 5. marca
V četrtek, 5. marca, je bil v Dolenjskem listu objavljen prispevek “Do službe celo z gladovno stavko?”, ki ga je povsem objektivno in korektno pripravila novinarka Tanja Gazvoda. Izjave, ki jih je novinarki dal Vlado Gramc, mož samostojne podjetnice Alenke Gramc iz Krškega, so neresnične ali pa navajajo le tisti del resnice, ki mu gre v prid.
Investicijski program, s katerim sta Gramčeva predvidela prezaposlitev 16 delavcev Rudnika Senovo v zapiranju, ni načrtoval nove dejavnosti cementninarstvo, kot trdi Gramc. Predvideval je razširitev dejavnosti na diskontno prodajo in
veleprodajo v Krškem in na Senovem ter na avtoprevozništvo. Investicijski program je bil po mnenju revizijske hiše res strokovno in skrbno pripravljen, hkrati pa je revizijska hiša-pri tržnih analizah predlagala njegovo dodelavo, rudniku pa je predlagala, naj “zahteva dodatne, zanj sprejemljive garancije, saj je imel prosilec premajhno garancijsko sposobnost”. Zato je komisija Rudnika za izbiro investitorja novih programov ugotovila, da program ne ustreza razpisnim pogojem.
Na razpis, ki je bil objavljen v Uradnem listu 6. junija 1997, se je podjetnica Alenka Gramc ponovno prijavila s programom diskontna prodajalna na Senovem, v katerem predvideva zaposlitev 6 delavcev, od tega 4 za trgovsko dejavnost, dva pa za prevozništvo. Podjetnica je bila seznanjena z dejstvom, da delavci Rudnika ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje poklica voznik C kategorije z licenco, kar je tudi zapisala v svojem dopisu 7. decembra lani. Zavlačevanja pri prezaposlitvi delavca Francija Preskarja ni bilo, zato je bila tudi grožnja z gladovno stavko nepotrebna. 26. februarja letos je podjetnica prvič pisno zahtevala, da se Preskar prezaposli v prodajalno Pajek. V treh delovnih dneh po prejemu zahtevka o prezaposlitvi so bile formalnosti glede zaključka delovnega razmerja v rudniku opravljene.
Franci Preskar je res že konec januarja 1998 seznanil vodstvo Rudnika s svojo namero, da bi se prezaposlil pri podjetnici Alenki Gramc. Vodstvo Rudnika ga ni moglo enostransko prezaposliti pri podjetnici brez njenega pisnega pristanka. Gospod Preskar namreč ni izpolnjeval pogojev za zaposlitev pri pod-jetnici - za opravljanje poklica voznik C-kategorije z licenco. Z razpisom je bilo določeno, da mora investitor posebej navesti, če želi zaposliti delavce z zdravstvenimi omejitvami ali če je pripravljen na svoje stroške prekvalificirati delavce, kolikor ni na razpolago delavcev z ustrezno izobrazbo. Ta pogoj je bil izpolnjen šele 26. februarja 1998 z njeno pisno zahtevo, da Preskarja zaposli. Kljub vsem zapletom in grožnjam vodstvo Rudnika želi, da bi podjetnica Alenka Gramc, ki je zaposlila 6 marljivih delavcev Rudnika, uspešno uresničila svoj investicijski načrt, zaposlenim pa nudila trajno zaposlitev.
HERMAN KUNEJ, dipl. inž.
Direktor Rudnika Senovo v zapiranju
APLAVZ NI OBVEZEN
Denar na cesti
Vest o tem, da svetniki metliškega občinskega sveta niso sprejeli odloka o obveznem plačevanju komunalnih pristojbin na mejnih prehodih, je nezanimiva toliko časa, dokler ne vemo, da gre pri zadevi za kar precejšen denar, ki iz tega naslova ne bo pricurljal v občinski proračun. Sprejem odloka so svetniki odložili do prihodnje seje, ker se niso mogli dogovoriti, ali naj bi pristojbine plačevala tudi domača, metliška podjetja, ki s tovornjaki prehajajo državno mejo. Na seji je bilo slišati, da pristojbine pobirajo na vseh slovenskih mejnih prehodih, le v Metliki ne, in to že kar nekaj let. Ugotavljati, kdo je odgovoren za to, ni namen tega prispevka, čeprav je škoda kar precejšnja.
Metliška občina ni tako bogata, da ji ni treba pobirati denarja, ki dobesedno leži na cesti. Ali pa? Nehote se poraja vprašanje, če ni podobnih primerov še več. Se pravi, da je občinski proračun revnejši tudi zato, ker pristojne službe sploh ne vedo (ali nočejo vedeti), kje vse se da na legalen način priti do cvenka. Najenostavneje ga je seveda iztisniti od davkoplačevalcev, ki se zaenkrat obnašajo kot ovce, čakajoče na striženje. Pri odmikanju sprejema odloka o obveznem plačevanju komunalnih pristojbin na mejnih prehodih je čudno to, da svetnikov ne skrbi “izguba "denarja, ko pa so po dnigi strani zelo občutljivi za vsak tolar, ki bi bil po njihovem mnenju nesmotrno porabljen v kulturi, športu ali za zaščito kulturnozgodovinskih spomenikov.
TONI GAŠPLR1Č
ZLSD za omejitev volilnega plena političnih strank
Kam vodi fevdalizacija?
Politične stranke so sicer del civilne družbe, toda v Sloveniji se obnašajo tako, kot da so del države oziroma da je država njihova. ZLSD meni, da je to strankarsko prilaščanje države v nasprotju z načeli sodobne pravne države in demokratične družbe, kjer politična pripadnost ali lojalnost ljudi političnim strankam ni
• MASKE SLEDNJIČ PADAJO - Od velikih besed in obljub LDS o neupravičenosti vračanja gozdov cerkvi, o popravljanju krivic najemnikom stanovanj in poslovnih prostorov ter o odpravljanju mnogih nezakonitosti v denacionalizacijskih postopkih ni ostalo nič, dobesedno nič. LDS se z velikimi koraki umika zahtevam SLS in ljubljanske nadškofije. Da lahko vlada, je pripravljena na vse. DeSUS s svojimi glasovi tako stanje spremlja in omogoča. Državljankam in državljanom je treba povedati, da sta LDS in dr. Drnovšek od poletja 1992 imela možnost in oblast, s katero bi lahko popravila nesprejemljive posledice denacionalizacije. Tega nista storila. Javnosti sta le obljubljala rešitve in jo zavajala. Tildi danes se le izgovarjata na druge.
Seje čas: poslanke in poslanci lahko podprejo 12 pomembnih dopolnil ZLSD k zakonu o spremembi zakona o denacionalizaciji. To je zadnja priložnost. Ko bo glasovanje o zakonu mimo, je ne bo več. LDS in vlada dr. Drnovška bosta glavni krivec nesprejemljive denacionalizacije, pravno in moralno dvomljivega vračanja premoženja cerkvi ter ponovnega vzpostavljanja cerkvene in posvetne veleposesti v Sloveniji. B. P.
odločilen kriterij za njihovo poklicno in drugo napredovanje v državnih službah, pa tudi sicer. ZLSD se zato zavzema, da se strankarski apetiti po fevdalizaciji ministrstev krepko omejijo ter da vsakokratne zamenjave strank na oblasti vsakič ne zamajejo strukture državne uprave, ki naj bo lojalna interesom države in načelom stroke.
Tudi zato ZLSD predlaga zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vladi Republike Slovenije. Če bo zakona sprejel bo imela vlada največ dva ministra brez listnice, namesto zdajšnjih 57! državnih sekretarjev pa največ 32.
Minister bi imenoval enega od največ dveh državnih sekretarjev v okviru svojega resorja za svojega namestnika in samo ta bo ob njegovi zamenjavi dolžan ponuditi odstop. To pomeni, da se bo ob zamenjavi vlade zamenjalo največ 16 državnih sekretarjev.
Dr. CIRIL RIBIČIČ
BIOENERGETIK PIRC MI JE POMAGAL DO ZDRAVJA
Ko sem bil star 27 let, se je pri meiji pojavila luskavica. Začel sem obiskovati zdravnike, dobival zdravila, kreme, stanje pa seje slabšalo. Včasih je bilo telo močno pokrito z luskami. Zame je bilo to grozno. Nohti so mi odpadali tudi po trikrat na leto. Izpadali so mi tudi lasje. To stanje se je ponavljalo skoraj sedem let. Leta 1993 pa mi je sorodnica predlagala obisk pri bioenergetiku Ivanu Pircu v Hrastniku. Sam skoraj nisem mogel verjeti svojim očem: že po petem obisku so mi luske začele nekako izginjati in tudi nove se niso več pojavile. Moje celo počutje seje zelo izboljšalo. Seanse pri gospodu Pircu sem zopet začel obiskovati februarja 1997, tokrat zaradi bolečin v sklepih in zaradi zatekanja nog. TUdi te težave mi je uspelo premagati brez zdravil, samo z zdravljenjem s pomočjo bioenergije. Že nekaj mesecev se mi bolečine niso pojavile.
Gospodu Pircu se zahvaljujem za uspešno zdravljenje in mu zaupam, saj me je takrat, ko sem bil v stiski, razumel in mi pomagal.
ZLATKO PETEK Kog - Vodranci 25
j
ČUDOVIT RAZGLED, TUDI NA SMETI - Kogar pot zanese v Črnečo vas nad Kostanjevico in naprej do cerkvice sv. Mohorja in Fortunama, se lahko naužije lepot, ki jih odkriva čudovit pogled ne le na Kostanjevico ter šentjernejsko in krško polje, pač pa se lahko ob lepem vremenu pogled ustavi celo na drugi strani Slovenije. Žal se tamkajšnji prebivalci in vikendarji očitno še premalo zavedajo pomena razgledne (morda tudi turistične?) točke, saj je okolica cerkvice na-svinjana z vsemogočimi smetmi: celo starfičko in štedilnik se najdeta vmes. (Foto: T. G.)
DOBREPOLJSKA MODROST -Na fotografiji je grafit oz. stara ljudska modrost, napisana na stano-vanski hiši na Vidmu prav nasproti dobrepoljske zdravstvene postaje, ki se glasi: “Ni ga junaka, ki ne lula, kadar kaka". (Foto: J. Primc)
KAMERA ODKRIVA - Kaj pomaga, če uredijo okolico obnovljenega bloka v Kočevarjevi ulici v Novem mestu, če pa na parkirnem prostoru počiva osamljena in razbita zastava 101, ki jo je lastnik očitno pozabil odpeljati na odpad, ko mu je odslužila. (Foto: J. Hartman)
Razmišljanje ob predlagani spravi
Hvala za demokracijo, ki rojeva siromake, in za kapitalizem, ki izganja človečnost
Pred dnevi smo imeli razširjeno sejo IO ZLSD Šentjernej. Predlagani spravni dokument Boruta Pahorja nas je zelo začudil in razburil. Zakaj posipavanje s pepelom?
Tako zelo obsojajo revolucijo. Da, poleg boja proti okupatorju je bila tudi revolucija. Partizani so se borili za pravičnejšo družbeno ureditev, tega pa ne morejo razumeti bogati in tisti, ki niso bili nikoli ponižani in razžaljeni. Ker se nekateri s takšno ureditvijo niso strinjali, so jim morali včasih tudi na krut, žal tudi prekrut, način pokazati, da nimajo prav. Bila je tudi nacionalizacija. Zakaj bi eni imeli toliko bogastva? Niso ga ustvarili sami, reveži so garali zanje.	,
Lepo smo živeli v socializmu. Zakaj je razpadel? Zaradi nepoštenosti, saj so se tisti, ki so bili pri koritu, okoriščaj z družbenim premoženjem. Vodilna delovna mesta so zasedali ljudje z vprašljivimi “moralno-političnimi kvalifikacijami”. Razbohotila se je birokra-
PUSTOVANJE V VASI
GRM - Imamo običaj, da se vsako leto za pusta namaškaramo in gremo po vasi. Zberemo se pri enem izmed vaščanov, se oblečemo in namažemo. Da obhodimo vso vas, potrebujemo približno štiri ure, saj se pri vsaki hiši ustavimo, zaželimo zdravja, sreče in dobre letine. Povsod so nas veseli, postrežejo nas s krofi in sokom, starejše pa tudi z vinom. Dobimo popotnico: bonbone, čokolade, žvečilne, krofe in še kaj. Ko obhodimo vso vas, se spet zberemo pri eni od maškar in si vse, kar smo prej dobili, pravično razdelimo.	j. GABRIJEL
ŠENTJERNEJCANKE
PRAZNOVALE
ŠENTJERNEJ - Ob veselih zvokih ansambla Metulj so žene šent-jernejske doline praznovale svoj težko pridobljeni praznik. Tinci Kuhelj hvala za organizacijo, saj je poskrbela za lepo srečanje in prisrčno vzdušje. Vse bi želele, da se v njenem društvu Sonček še velikokrat razveselimo in še mnogokrat praznujemo 8. marec, spomin na bogato delo žensk v družbi in družini.
E. L.
ZAHVALA ŠOLI
Ko so se 38-članski tamburaški orkester in solisti Glasbene šole Črnomelj 6. marca odpravili na gostovanje na Rako, ni nihče vedel, kakšno prijetno presenečenje je pripravil organizator koncerta, Osnovna šola Raka. Ob gostoljubju je koncert učencev Glasbene šole Črnomelj poslušala polna telovadnica tamkajšnje osnovne šole, skoraj vsi učenci in njihovi starši. Takšne pozornosti pač nismo pričakovali. Zato se želimo zahvaliti vsem, ki so pomagali pripraviti prijetno srečanje pod vodstvom ravnateljice Justine Molan.
SILVESTER MIHELČIČ, ravnatelj Glasbene šole Črnomelj
cija, protekcija.
Mislim, da je prehod v kapitalizem in liberalizem korak nazaj v razvoju človeštva. Hvala lepa za takšno demokracijo, ki rojeva toliko siromakov! Ko si nekateri upokojenci ne morejo privoščiti niti upokojenskega izleta, ki stane
le 1.500 tolarjev. Hvala za ureditev, kjer gre le za dobiček in egoizem, človečnost pa je izginila. Zaradi stisk ljudi imamo vedno več alkoholikov, samomorov in duševnih bolnikov. Kriminala je vse več. Hvala lepa za demokracijo, kjer je razmerje plač 1:20.
Kot vernico me boli, da verski tisk toliko obsoja prejšnji sistem, po drugi strani pa opažam, da poslanstvo cerkve na duhovnem področju zelo šepa. Duhovniki, prevsem pa škofje so poklicani, da bi ljudem oblikovali vest in jim vodili po pravi poti. Žal so prezaposleni s pridobivanjem materialnih dobrin.
Parlamentarnim strankam predlagam, da pripravijo lustracijski zakon, a ne kar počez proti komunistom, med katerimi so tudi prave svetniške duše, pač pa proti tistim, ki niso znali ločiti družbenega premoženja od privatnega.
Pa še to: zakaj s takšnim studom izgovarjate besedo Balkan? Ga poznate? Ali poznate lepote jadranske obale, pokrajino, poznate preproste hrvaške in srbske ljudi? Vojne in sovraštva niso skuhali ti preprosti ljudje, pač pa pokvarjeni politiki.
TINCA KUHELJ Šentjernej
Invalidi - zgled mnogim društvom
Novomeško Društvo invalidov združuje 1.100 članov
SREČANJE DRUŠTVA INVALIDOV - Minuli petek se je v telovadnici grmske osnovne šole zbralo 240 članov društva invalidov Novo mesto. Udeležila sta se ga tudi člana predsedstva delovnih invalidov Slovenije Srečko Matkovič in predsednik koordinacije društva invalidov Dolenjske in Bele krajine Milan Turk.
NOVO MESTO - Po 15 letih tihega, morda na zunaj celo premalo vidnega, a vendar dragocenega socialnega dela v korist svojih članov, je Društvo invalidov v Novem mestu 6. marca popoldne v telovadnici osnovne šole na Grmu imelo volilni občni zbor. Tokrat je potekel v posebno slovesnem vzdušju. Potem ko seje društvo po letu 1982 moralo kar štirikrat seliti, je lani junija od mestne občine Novo mesto dobilo v uporabo v Rozmanovi ul. 32 pritlično stanovanje, letos januarja pa so preurejeni prostori postali tudi last tega prizadevnega in potrebnega združenja. Prav to razveseljivo dejstvo je na zboru odmevalo tako v poročilih kot v zadovoljstvu hvaležnih članov.
Voilnega zbora se je udeležilo nekaj nad 200 članov. Dobro poznajo delo izvršnega odbora društva in vedo, daje uresničevanje socialnega programa njegova prva in osrednja skrb. Tudi lani je bilo na skupinskem zdravljenju v Zrečah 36 elanov društva, v terme Čatež in v Izolo so poslali 43 invalidov, 65 članom so dodelili skromno pomoč pri zdravljenju v raznih zdraviliščih, trem so pomagali z denarjem za zdravniške storitve. Za lanski 8. marec so obdarili več kot sto bolnih članic, za novoletne praznike pa vedno obiščejo in skromno obdarujejo
stare in obolele invalide. Iz lastnega solidarnostnega sklada so npr. pomagali 34 invalidom. Nekaj nad 350 članov je bilo na petih kulturno-izletniških obiskih v raznih krajih, dostojno so počastili tudi lansko 15-letnico društvenega delovanja.
Za ohranjanje zdravja prireja društvo tudi občasne rekreativne in telovadne pohode, pomaga članom med uradnimi urami z raznimi nasveti, 21 članom je priskrbelo tudi avtomobilski parkirni znak. Člane in druge občane so invalidi prijetno razveselili s praktičnim novoletnim koledarjem, izdajajo pa tudi glasilo Moč volje. V društvu, ki zajema tudi invalide iz občin Šentjernej in Škocjan, je zdaj nekaj nad 1.100 članov, vsako leto pa se poveča za 50 do 60 ljudi.
Na zboru so za predsednico društva znova izvolili Marijo Brulc, tajniško delo pa spet zaupali požrtvovalnemu Zvonetu Tkalcu. Na družabni prireditvi po zboru je pisateljica Ivanka Mestnik prebrala nekaj odlomkov iz svoje nove knjige Korak s poti, vsem članicam društva pa so ob čestitkah za dan žena njeno knjigo tudi podarili. Sprejeli so dober delovni načrt za 1998, v katerem je socialni program spet na prvem
meStU'	T. GOŠNIK
O ŽENSKAH - Velikokrat je slišati, da dan žena ni več, kar je bil nekoč, in da bi mu morali vrniti nekdanjo veljavo. Ali ga bo praznoval ali ne, je stvar posameznika, po odzivu Metličanov sodeč, pa jih je veliko, ki imajo 8. marec še vedno za praznik. Samo tako bi si lahko razložili dejstvo, da so obiskovalci prireditve ob mednarodnem dnevu žena z naslovom “Vse, kar potrebuješ, je ljubezen ”, dodobra napolnili metliški kulturni dom. Za prijetno urico misli o mamah, tetah, babicah... so poskrbeli učenci metliške osnovne in Srednje tekstilne šole. (Foto: M. B.-J.)
MLADI IN KMETIJSTVO - Društvo podeželske mladine Metlika in metliška kmetijska svetovalna služba sta konec preteklega tedna na Radoviči pripravila belokranjski lokalni kviz “Mladi in kmetijstvo”. Sedem ekip iz vseh treh belokranjskih občin se je pomerilo v znanju o Evropski uniji, ekološkem kmetovanju, varnem delu v gozdu in zadružništvu. Najuspešnejši so bili Cvetka Smrekar, Martina Kočevar in Janez Plut iz semiške ekipe Lebiča (na fotografiji), ki so si poleg udeležbe na regijskem tekmovanju v Vavti vasi prislužili tudi izlet v Gardaland. V Vavti vasi se bosta iz Bele krajine pomerili še ekipi iz Mihelje vasi in Metlike. (Foto: M. B.-J.)
GREGORJEV SEJEM NA VESELI GORI NAD ŠENTRUPERTOM -Po besedah predsednika Turističnega društva Šentrupert Bojana Brezovarja, organizatorja najstarejšega Gregorjevega sejma na Slovenskem, saj, kot trdijo domačini, segajo začetki sejma kar 264 let nazaj, je bilo na tokrtatnem sejmu rekordnih 130 stojnic. Sejmarji so prišli tudi iz zelo oddaljenih krajev, toda kljub večtisočglavi množici niso bili zadovoljni z izkupičkom. Še najbolj so šle v promet sadike za sadovnjake in vinograde, Ribničani so prodajali zvečine metle, bilo je (spet) veliko kiča, pa nobenega živinčeta. Kmet Alfonz Jaki iz Brinja nam je povedal, da bo prihodnje leto pripeljal na sejem vsaj kakšno govedo, da bo sejem spet podoben tistim iz davnine... (Foto: P. P.)
Sonja Nemanič
Mladenke s kolesi po Portugalski
Hriboviti predeli osrednjega južnega '—■'	dela prehajajo v klifasto južno oba-
lo s čudovitimi mivkastimi zalivčki, v bližini obale pa marsikje iz morja štrlijo osameli ostanki obale. Do marsikatere oba-
•e je moč priti le po strmih stopnicah. Ti Predeli pa so zaradi težje dostopnosti zelo •nirni in zato najlepši. Na južni obali je zelo ■Halo predelov, kijih še niso odkrili in zasedli turisti. Rastje, zlasti ob južni obali, je tipično sredozemsko: tu uspevajo oljke, smokve, mandlji, agrumi. Uidi obala najzahod-nejše točke Evrope, Cabo da Roča, se prepadno spušča v globino. Butanje valov Atlantika in stalni močni vetrovi pa ustvarjajo pravo nasprotje spokojni tišini peščenih sipin le kakšnih deset kilometrov južneje.
Kolesarska etapa od kraja Areia zahodno od Lizbone s spustom do Cabo da Roča je bila gotovo najtežja na naši poti. Kolesarjenja je bilo vsega deset do petnajst kilometrov. Cesta se ovinkasto vije v hrib na žunanji odprti strani Atlantika, od koder stalno močno piha, kolesarju vedno v prsi. Včasih so bili sunki vetra tako močni, da nas je zaradi majhne hitrosti pri vožnji navkreber čisto ustavilo.
Kakšni so ljudje
Portugalci so drugačni od temperamentnih sredozemskih narodov. Zaradi navezanosti na Atlantik in raziskovalnega duha, ki je posledica osvajalske preteklosti, so nekako bolj trdi, zadržani, zato pa toliko bolj
ponosni in domoljubni. Prijazni so in pripravljeni vedno pomagati, ko jih zmotiš s kakšnim vprašanjem, vprašaš za nasvet, za smer poti, za trgovino, muzej... Mlajši v glavnem govorijo tudi angleško, tako da je
CABO DA ROČA - Stmia pečina, ki označuje najzahodnejši del Evrope.
sporazumevanje z njimi precej lažje kot s starejšimi, kjer si moraš pomagati s kakšno naučeno portugalsko besedo ali pa vpleteš vsaj kakšno špansko.
Glede na izkušnje iz Grčije in Italije, kjer je bilo povabil že kar preveč, sem pričakovala, da nas bo tudi na Portugalskem kdo presenetil s kakšno osvežilno pijačo, nas povabil, da lahko kampiramo na njegovem dvorišču, toda ljudje se tu ne zmenijo za turiste. Samo od daleč so nas opazovali celo, ko smo se dvakrat precej neizkušeno spopadale z mehaničnimi težavami. Šele ko so videli, da smo pri popravilih neuspešne, so nam ponudili pomoč. Prvič je bila potrebna močnejša moška roka pri popravilu mojega kolesa, potem ko mi je v nekem majhnem kraju, ki se razprostira na strmem pobočju snela veriga in se zagozdila. Nasproti je bil vaški bife, poln moških. Šele čez čas, ko so videli, da s popravilom nimamo uspeha, sta pristopila dva moža in z odločnim potegom spravila verigo nazaj na svoje mesto.
Andreja pa ni imela sreče z zračnico na zadnjem kolesu. Zgodilo se je zadnji večer, le nekaj kilometrov od kampa, potem ko smo močno utrujene v večernem mraku v mislih že pile zadnje pivo na Portugalskem. Menjave zračnic nismo bile vajene, še posebno ne zadnje, zato smo se kar proseče ozirale v moža, ki sta naju radovedno opazovala z dvorišča nasprotne hiše. Naše prizadevanje ni obrodilo veliko sadov, zato smo z olajšanjem sprejele pomoč enega izmed opazovalcev, kljub temu da se nam je zdelo, da bi se zanjo lahko že prej odločil. Po mučni in dolgotrajni menjavi zračnice nam po prihodu v kamp pijača še v mislih ni teknila. Zato smo naglo postavile šotor in bile vesele, da lahko še zadnji večer tega potovanja stegnemo svoja utrujena telesa in zaspimo.
KATEDRALA VALCOBACI - Poleg ogromnega števila bolj ali manj ohranjenih gradov je na Portugalskem tudi veliko mogočnih cerkva. Ena takih je tudi ta vAlcobaci. Fatima, eno izmed portugalskih mest, je celo znan romarski kraj.
Iz avtomobilov so nas velikokrat pozdravljali, nam trobili, mahali, dvigovali palec v pozdrav in odobravanje. Bilo je tudi nekaj slabih izkušenj, toda te kar hitro pozabiš. Toda želele smo Portugalsko ne le prekolesariti, pač pa tam tudi kaj videti. Pred potovanjem nisem poznala portugalskih znamenitosti, zato so bila vabila in programi turističnih agencij prva informacija o tem, kaj je tam vredno videti. Na rimsko osvajanje spominjajo ostanki rimskih templjev.
Eden najbolj ohranjenih, Dianin tempelj, stoji v Evori, starem slikovitem mestecu. To je eno najstarejši iberskih mest. Znotraj svojega masivnega obzidja poleg prave kolekcije zgodovinskih zgradb skriva tudi eno najstarejših portugalskih romanskih katedral. Zgrajena je bila v 12. in 13. stoletju, zanjo pa sta značilna dva različna stolpa, od katerih se eden zaključuje s ploščicami krito stožčasto streho, drugi pa je prisekan in ima na vrhu niz stolpičev.
V SUHI KRAJINI KMALU KABELSKA TELEVIZIJA?- Podjetje Inatel * telekomunikacije iz Ljubljane je v petek, 6. marca, v KS Žužemberk predstavilo projekt izgradnje kabelske televizije. V prvi fazi nudi podjetje Inatel, ki ima dolgoletne izkušnje pri izgradnji in vzdrževanju kabelsko-razde-lilnih sistemov, 24 programov v vaseh krajevnih skupnosti Žužemberk in Dvor. Predstavnik podjetja je povedal, da bo cena posameznega priključka 750 nemških mark, za vsak dodatni televizor v stanovanju pa bo potrebno doplačati 50 mark, mesečna naročnina pa bo znašala 12 mark v tolarski protivrednosti. Krajani so dobili na številna vprašanja odgovore, od predstavnikov podjetja pa je odvisno, kdaj se bo pričela izgradnja sistema. (Foto: S. Mirtič)
KOMAJ ČAKA DELA NA NJIVAH - V eni od prvih hiš v Gornjem Glo-bodolu svoja stara leta sama preživlja Marija Gašperšič, ki je v petek, 6. marca, praznovala 90. rojstni dan. Pa ji teh let človek, ki jo ugleda vso nasmejano, dobre volje in lepo urejeno, ne bi nikoli prisodil. Tudi sama pravi, da ni nikoli mislila, da bo toliko časa na svetu, in takoj izda recept. “Če ne bi delala, bi bila že zdavnaj pod zemljo. Še zdaj grem po njivah in letos to že komaj čakam, ” pove in kot dobra gospodinja hiti po liter vina ter pecivo za goste. Z rožami so jo prijetno presenetili predsednica in članica KORK Mirna Peč Sonja Žagar in Marija Kastelic ter predsednik KS Zvone Lah. Marija je ohranila smisel za humor, čeprav življenje tudi njej ni prizanašalo. Z možem še devet let nista bila poročena, ko je že odšel v vojsko in se ni več vrnil. Ostala je sama s štirimi majhnimi otroki, brez vsega. Trpeli so pomanjkanje in revščino, pa vendar se je vse srečno izteklo. Vsi otroci so poročeni in sedaj Marijo razveseljuje že okrog trinajst vnukov. (Foto: L. Murn)
PRI NAJSTAREJŠI KRAJANKI KRISTINI PLUT - Ob mednarodnem prazniku dnevu žena sta 91-letno Kristino Plut, ki se je rodila na Laščah pri Dvoru, sedaj pa živi pri snahi in vnuku na Dvoru, obiskali predsednica KO RK Dvor Slavka Andrejčič in tajnica KO ZB Ljuba Šenica iz Žužemberka. To pozornost sta ji posvetili tudi ob njeni devetdesetletnici in za letošnje novo leto. Kristina Plut je najstarejša krajanka v KS Dvor. Vendar v njenem življenju ni bilo vse posuto z rožicami, morala je veliko potrpeti, še posebej leta 1942, ko so ji moža odpeljali v internacijo. Dom soji razdejali, potem pa se je sama prebijala s štirimi otroki. - Na fotografiji sta Slavka Andrejčič (levo) in Ljuba Šenica (desno) na obisku pri Kristini. Zaželeli sta ji vse najlepše in da bi ji jesen življenja minila čim lepše. (Besedilo: S. Mirtič)
MODNI KOTIČEK
Pomlad je tu
“Preveč je lepo, da bi bilo res, ” bi si lahko dejali ob preživljanju teh čudovitih sončnih dni, ki so zaskrbeli že meteorologe. Izločimo možnost ponovnih ohladitev in se spomnimo opravil, ki običajno zaznamujejo predpom-ladanske priprave. Pospravimo okolico za prijetno vzdušje jn dobro počutje doma ali v naravi, počistimo notranje prostore, prezračimo omare -izločimo jesensko-zimsko garderobo, ki je potrebna čiščenja. Plašče, kostime in moške obleke odnesemo v kemično čistilnico, ostala oblačila, kot so puloverji, hlače ipd., pa operemo doma, temeljito posušimo, zaščitimo s posebnimi sredstvi proti moljem in jih spravimo v prezračene omare.
Pripravimo tudi t.i. lahka oblačila, ki so rahlo zmečkana in brez pravega vonja, zato jih operemo, zlikamo. Ločimo jih v vsakdanja in “ta za kmašna " ter v spomladanska in poletna oblačila. Pripraviti moramo tudi svoje telo z izboljšanjem fizične kondicije in z nego kože. Vsak dan si vzemite čas za sprehod v naravi, za vadbo v fitnesu ali na bazenu, skratka, poskrbite, da boste razgibali telo. Tudi videz ne sme zaostajati. Koža je potrebna skrbne nege, ravnotežiti pa je treba tudi prehrano.
JERCA LEGAN
b
j
VESELO NA ČANDKOM DOMAČIJI
VIŠNJA GORA - Na predvečer Jurčičeve poti so letos drugič zapored na Čandkovi domačiji pripravili bogat kulturni večer, za kar so poleg družine Pilko poskrbeli še člani kulturnega in turističnega društva. S slikarskimi deli se je s svojo šesto samostojno razstavo predstavil domači ljubiteljski slikar Janez Kastelic, član Društva likovnih samorastnikov. O njegovem delu je spregovorila Anica Petrič. Sledil je literarni večer s številnimi gosti: pesniki Saša Cimperman, Meta Zagorc in Gregori Gaspari so pred kratkim izdali skupno pesniško zbirko, ki so jo tu prvič predstavili. Največ navdušenja pa je bila deležna pisateljica iz okolice Višnje Gore Angelca Škufca, ki je ravno tako predstavila svojo prvo knjigo črtic z naslovom Šopek cvetja in trnja. Prireditev, ki jo je povezoval novomeški kulturni animator Rudi Škof, je z igranjem na harmoniko popestril učenec glasbene šole Avguštin Zupančič.
L. M.
GLASBENA SKRINJA
SLO CRO paket
V popularni glasbi, ki ji sicer poglavitne obrise krojijo ang-loameriške škarje, se tu in tam le pojavi kakšen dodatek, ki ima vsaj od daleč bolj domač priokus in ni le uvožen in do onemogosti ponavljan vzorec. Na območju nekdanje Jugoslavije, še posebno v njenem bolj zahodnem delu, se je razvijala popularna glasba, ki je dobila nekatere značilnosti, ki jim danes lahko rečemu jugo rock, jugo punk in podobno. V njem so svoj delež imele tudi slovenske skupine, četudi na prvi pogled to ni videti, saj so (in na nek način še vedno) prevladovale hrvaške, bosanske in srbske skupine. Da je slovenska popularna glasba enako kakovostna in zanimiva, priča najnovejši dvojni album SLO CRO, ki je izšel v sodelovanju slovenskega glasbenega založništva Biveco in hrvaške Croa-tia Records. Na albumu so posnetki priljubljenih oserrtnajstih slovenskih in sedemnajstih hrvaških izvajalcev, od Adija Smolarja, Tomaža Domiclja, Zorana Predina, Vlada Kreslina, Petra Lovšina in novomeške skupine Dan D do Parnega valjka, Borisa Novkoviča, Prljavega kazališta in Oliverja Dragojeviča.
V soboto, 21. februarja, smo se na pokopališču pri sv. Duhu v Semiču še zadnjič poslovili od našega dolgoletnega člana Zveze borcev (ZB) in upojencev, 87-let-nega Albina Novaka. Njegov oče se iz prve svetovne vojne ni vrnil in ostala je sama bolna mama s petimi otroki, ki pa so kmalu ostali sirote. Semiška občina jih je razdelila po bogatejših kmetijah. Kasneje so se izučili obrti in Albin je postal ključavničar. Med drugo svetovno vojno je bil pri partizanih. Delal je v kovaški delavnici v Stranski vasi in tam spoznal tudi svojo bodočo življenjsko sopotnico Vido. Imela sta hčerko Sonjo. Po vojni se je zaposlil kot delovodja na železnici, kasneje pa je odšel za boljšim zaslužkom v Nemčijo. Po vrnitvi seje upokojil in bil vrsto let tajnik DU Semič. Bilje pobudnik, daje društvo dobilo klubske prostore, opremo in prapor. Aktiven je bil tudi kot član ZB.
ZB in DU Semič
PEKARNA SLAŠČIČARNA ROGLA, d.d.
vabi k pogodbenemu sodelovanju samostojne podjetnike z lastnim vozilom za ambulantno prodajo kompletnega proizvodnega programa družbe na območju Dolenjske, ter s.p., ki izpolnjujejo pogoje za prodajo blaga v potujočih prodajalnah.
Vse zainteresirane Vabimo, da pisne prijave skupaj z dokazilom o registrirani dejavnosti pošljete na naslov: Pekarna slaščičarna Rogla, d.d., Stari trg 16, 3210 Slovenske Konjice.
PREDAVANJE ZA UPOKOJENCE
DVOR - V petek, 6. marca, je bilo na Dvoru zanimivo in poučno predavanje dr. Žive Kuntarič -Ogrin iz Zdravstvenega doma Žužemberk. Organiziralo ga je društvo upokojencev z Dvora, nanj pa se je odzvalo veliko poslušalcev. Zbrani so veliko zvedeli o zdravi prehrani, o sladkorni bolezni, zdravem načinu življenja in še o marsičem.
V GABROVKI KVIZ “MLADI IN KMETIJSTVO”
GABROVKA - V soboto, 7. marca, je Kmetijska svetovalna služba Ljubljana, enoti Litija in Gabrovka, v sodelovanju z Društvom podeželskih žena Gabrovka v prostorih osnovne šole organizirala 12. občinsko tekmovanje mladih kmetov, kviz “Mladi in kmetijstvo”, kar so združili s proslavo ob dnevu žena. Sodelovalo je sedem ekip s po tremi člani. Rezultati od prvega do sedmega mesta so naslednji: Gozd Reka, Gabrovka, Polšnik, Dole, Litija, Jevnica in Zg. Jevnica. Za predah so poskrbeli otroci gabrovske osnovne šole, ženski in moški domači pevski zbor ter harmonikašice Zupan kluba iz Mengša.
K. Š.
En izdelek - dve ceni
Še več super cen boste našli v našem Super-ceniku, ki ga dobite v vseh prodajnih centrih Kovinotehne.
9BU1CK&DECKER'
11.990
SUPER CENA
Pri plačilu z gotovino 4% popust
Nemogoče je mogoče
KOVINOTEHNA
	
	
1. IZREDNO UGODNA PONUDBA SEMENSKEGA KROMPIRJA	
— DESIRE A	79.00 SIT/KG I
—JERLAA	92.00 SIT/KG I
— KENEBEK A	92.00 SIT/KG 1
Z. IZREDNA PONUDBA UMETNIH GNOJIL Z MOŽNOSTJO DOSTAVE NA 1	
DOM	vreča
—	NPK 15-15-15 —	NPK 7-20-30 —	NPK 8-26-26 —	KAN 3.	ZAŠČITNA SREDSTVA —	PRIMAEXTRA —ANTRAKOL —	DITAN —	RIDOMIL IN OSTALA ŠKROPIVA —	AKCIJSKE CENE 4.	SEMENSKA KORUZA IZVENSEZONSKE CENE	1.449.00	SIT 1.648.00	SIT 1.730.00	SIT 1.149.00	SIT
	1280.00	SIT 1160.00	SIT 900.00 SIT 2350.00	SIT
	
	vreča
PIONIR	4350.00 SIT
MARISA	4950.00 SIT
EVA	4396.00 SIT
CARLA	4435.00 SIT
FURIO 50 MK STIRA IN ŠE OSTALE SORTE	7999.00 SIT
NA ZALOGI 5. MARKENTIL KORUZA RINFUZA	20.50 SIT
PESNI REZANCI MARKENTIL JEČMEN VREČA	17.00	SIT 26.00	SIT
6. GRADBENI MATERIAL - POSEBNA PONUDBA — THERMOEXTRA 888 VREČA	940.90
— STIROPOR FASADA	5 cm 1659.10 SIT/m2
- ARMATURNE MREŽE 9x6 kom -CEMENT VREČA	4990.00 SIT
	695.90 SIT
-APNO	429.00 SIT
- MODELARNI BLOK (za cel kamion)	85.90 SIT
-	SOBNA VRATA hrast + podboj 85 -	VHODNA VRATA OD 26.000.00 SIT DALJE	17.490.00 SIT
- ENOROČNE PIPE - UVOZ	OD 6.000.00 SIT DALJE
- KOPALNIŠKA GARNITURA	24.000.00 SIT
- PEC - OLJE 23.6 KW	65.542.00 SIT
- GORILEC HANSA	69.999.00 SIT
- CISTERNA 2000 L	37.198.00 SIT
V Zrnu vam kvalitetno napeljejo vodovod in centralno kurjavo. Prav tako njihovi 1 mojstri izvajajo vse vrste fasad in strojne notranje omete. Prav na področju fasad in 1 ometov imajo dolgoletne izkušnje, kar je temelj za kvalitetno izvedbo. Izredna ponudba krmil - ugodne cene, dostava na dom. rinfuza.	
| Cene so za kmete brez prometnega davka.	
Pred kratkim smo izdali in brezplačno razdelili Poslovno ogledalo Sloveniej (POS). Zaradi velikega uspeha imenikov moramo povečati naš team, zato iščemo za svetovanje našim strankam v regionalnih poslovnih telefonskih imenikih na področju
Dolenjske
zunanje sodelavce
Ponujamo vam:
•	dolgoročno sodelovanje
•	privlačne možnosti za dober zaslužek
•	temeljito usposabljanje
•	svetovanje in podporo.
Pričakujemo:
•	zavzetost pri delu
•	komunikativnost in veselje do prodaje
•	lasten prevoz.
Vabimo vas, da se oglasite pri nas:
SZT, d.o.o., Ljubljana Cesta v Kleče 12 1000 Ljubljana
Za podrobnejše informacije pokličite na tel. 061/159-21-06.
marketing DL
tel. 068/323-610 • GSM 041/623-116
OBVESTILO
Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da po sklepu župana Mestne občine Novo mesto poteka
JAVNA RAZGRNITEV
OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV Prostorsko ureditvenih pogojev za Novo mesto (izven mestnega jedra) in predmestna središča (URL RS 7/92, 32/93, 22/95, 37/95, 41/95, 35/97)
v času od 27.2.1998 do 27.3.1998
-	v prostorih Mestne občine Novo mesto - SVOUP, Novi trg 6, III. nadstropje,
•	v prostorih krajevne skupnosti Mali Slatnlk,
•	v prostorih krajevne skupnosti Mestne njive,
-	v prostorih krajevne skupnosti Prečna.
Pisne pripombe k osnutku lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na Mestno občino Novo mesto, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, Novi trg 6, Novo mesto.
Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
Javne obravnave osnutka dokumenta bodo potekale:
-	23. marca ob 19. uri v prostorih osnovne šole Mali Slatnik,
-	25. marca ob 17. uri v prostoru zaklonišča pri blokih Mestne njive 9,10 in 11,
-	25. marca ob 19. uri v gasilskem domu Prečna.
Na javnih obravnavah bo izdelovalec dokumenta podrobneje obrazložil osnutek dokumenta in pristojnim dajal pojasnila. Vljudno vabljeni.
MESTNA OBČINA NOVO MESTO SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOUA IN UREJANJE PROSTORA ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJE
ZANIMIVOSTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI OOP IZMIKOV - ZANIMIVOSTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DOPISNIKOV
STOLETNICA ROJSTVA
Spomini na brata - Louisa Adamiča
V ponedeljek, 23. marca, bo minilo natanko 100 let, odkar se je v Spodnjem Blatu pri Grosupljem rodil pisatelj, prevajalec ter javni in kulturni delavec Louis Adamič. Po šolanju v Ljubljani je decembra 1913 odpotoval v Ameriko, delal najprej kot delavec v ekspeditu dnevnika Glas naroda, postal pomočnik glavnega urednika, leta 1917 stopil kot prostovoljec v ameriško armado in se v tem času lotil prvih literarnih poskusov, avtorskih črtic in prevodov Cankarja v angleščino. Leta 1931 je izdal knjigo Dynamit, nato avtobiografski roman Smeh v džungli, za katerega je dobil Guggenheimovo nagrado, sledila so še druga knjižna dela: Vrnitev v rodni kraj, Vnuki, Boj, Zibelka življenja, Moja Amerika, Iz mnogih dežel, Večerja v Beli hiši, v katerem je pojasnil resnico o NOB, Moja rojstna dežela ‘n kot zadnje že posmrtno, leta 1952 - Orel in korenine. 4. novembra 1951 so našli ustreljenega na farmi v Milfordu, njegova smrt pa še vedno ni pojasnjena.
Njegovega mlajšega brata dr. Franceta Adamiča, upokojenega profesorja sadjarstva Biotehniške fakultete v Ljubljani, smo zaprosili, da nam je zapisal nekaj spominov nanj.
“Izgubljeni sin”
V naši družini je živelo 10 otrok, Lojz je bil najstarejši, jaz sem se rodil kot osmi otrok matere Ane in očeta Antona. Ko je Lojze odšel v Ameriko, sem bil star dve leti in se ga ne spominjam, vendar sem si v otroštvu ustvaril njegovo podobo, kajti v številni družini in sorodstvu smo se vsak dan pogovarjali o njem. Med drugim so mi starejše sestre m brata pripovedovali, da me je Lojze rad vozil na kolesu. Bil sem tedaj najmlajši v družini, mlajši brat Jože in sestra Ana sta se rodila po Lojzovem odhodu v Ameriko.
Lojze je tedaj obiskoval gimnazijo in stanoval v Ljubljani, konec tedna pa je prinašal drobna darilca, bonbone, čokolado in igračke. Zato so se konec tedna in zlasti med počitnicami zbirali okoli njega vsi praproški otroci: brata, sestre, sestrične in bratranci. Med njimi bo bili nekateri fantje starejši od Lojzeta. Nekaj let starejši bratranec Tone mi je pripovedoval, daje imel Lojze “prvo” besedo, da jih je učil recitiranja za nastope pod kozolcem. Neke nedelje dopoldne jih je zvabil v Ljubljano v kino, kjer so se fantje pohujševali s pogledi na lepe igralke in plesalke v kratkih krilcih. Lojzetov gimnazijski sošolec Gregor Fedran iz Stične mi je okoli leta 1970 pripovedoval, da sta se z Lojzetom Adamičem dejavno priključila gibanju Preporod in jugoslovanski ideji. Zato so bili mnogi dijaki slabo redovani, opominjani in nekateri izključeni, med njimi tudi Lojze.
Po presoji družinskih razmer in nastalih težav so starša iskala možnosti za Lojzetovo prihodnost. Oče ga je hotel usmeriti v Poslovni svet, da bi ga nasledil v gospodarstvu, na posestvu in trgovini z lesom, čeprav je v zadnjih letih upadala taka priložnost. Oče je bil realist z naravno in zdravo Pametjo, zato ga Lojzetov spodrsljaj ni preveč zadel. Pa vendar je nastopila neka družinska kriza. Lojzetu ni ugajala praksa v trgovini, nasvetu župnika strica Martina in materini želji, da bi nadaljeval študije v nekem samostanskem zavodu, se je odločno uprl, pobegnil je z doma k stricu župniku na Toplo Reber nad Dvorom ob Krki in si medtem preskrbel vse potrebne listine za odhod v obljubljeno deželo, za kar se je trdno odločil. Konec oktobra 1913 seje Lojze poslovil od domačije in se v decembru izkrcal v Nevv Yorku. V naslednjih dneh se začelo življenje izseljenca, zelenca, kot so rekli mladim prišlekom v obljubljeno deželo. Na prve
vtise in navdušenje in globoko razočaranje me spominja njegova lastna pripoved Smeh v džungli.
Prva štiri leta amerikanizacije je Lojze seznanjal družino z rednimi pismi, ki sta nam jih mati ali sestra Tončka v večernih urah ponovno in ponovno prebirali. Lojzetova pisma so bila obširna, od 20 do 40 strani, zanimiva in tolažilna v času prve svetovne vojne. Da bi čimprej dobil ameriško državljanstvo, je zapustil ugodno mesto sourednika Glasa naroda in konec leta 1917 vstopil kot prostovoljec v ameriško armado, ki ga je potegnila med bojevnike “za demokracijo in svobodo narodov”, tudi med stražarje Panamskega prekopa in na francosko fronto. Po demobilizaciji je bil od časa do časa brez dela; prijel je za vsako delo in s prvim zaslužkom je leta 1920 poslal po Rdečem križu obutev in obleke za vso družino in bližnje sorodnike. Menda se je v njem zbudila slaba vest in je za več kot pet let prekinil zvezo z družino in domovino. Leta 1926 je materi napisal zgodbo o že vdrugič “izgubljenem sinu”, da se kesa in opravičuje, ker je nekaj let molčal: “Vsega tega vam ne morem razložiti, ker me ne boste razumeli. Nisem prišel v Ameriko, da bi obogatel, tudi ne, da bi zbežal pred samim seboj ali pred komerkoli drugem, niti ne kakor večina priseljencev, da bi se zasužnil nekemu donosnemu delu, ki bi mi omogočilo stalnost. Prišel sem, da doživim, da spoznam Ameriko (...). Spoznal sem, da je ta dogodivščina razburljiva, da jo je vredno tvegati... "Jeseni istega leta je sestri Tončki napisal, da že nekaj let živi v Kalifoniji in da piše redno v več revij, da je pred kratkim izdal angleški prevod Cankarjevega Hlapca Jerneja, da je
objavil v angleščini okoli trideset črtic in pripovedi iz slovenskega leposlovja. Slovenski časniki (Prosveta, Enakopravnost) so redno poročali o Lojzetovem -Louisovem delu. Toda čas je hitro potekal za nas vse. Leta 1931 je v New Yorku izšla Louisova študija Dinamit, pripoved o ameriškem delavskem gibanju, leta 1932 pa avtobiogrfsko delo Smeh v džungli. Za to je dobil ameriško Guggenheimovo nagrado. Poročil se je s Stello Sanders in sporočil, da bo maja prišel z ženo na obisk v stari kraj.
O Louisu Adamiču je slovensko in jugoslovansko časopisje v ZDA in v domovini poročalo že od leta 1925 dalje. Zato so se mnogi obračali tudi na njegovo družino na Blatu. Leta 1931 sta ' vodilni literarni reviji Ljubljanski zvon in Dom in svet objavila študije in kritike o Louisovih delih. Zato je bilo za Louisov obisk veliko zanimanje tudi v širši javnosti.
Obisk v domovini
Dne 13. maja 1932 sta se naša Amerikanca izkrcala v Trstu ter se do večera nastanila v Hotelu Union. Z bratom Jožetom sva ju naslednjega dopoldneva - bila je sobota - čakala v hotelski veži. Srečanje je bilo ganljivo, prvič smo si segli v roke in se začeli smejati vsi trije hkrati, saj zaradi razburjenja skorajda nismo mogli govoriti. Kar tu smo se pogovarjali o družinskih razmerah, o šolanju in pogojih za življenje in delo. Po kratkem sprehodu po mestu sta naju povabila na preprosto (menu) kosilo v hotelu in tam smo se dogovorili, da se v nedeljo z drugim vlakom pripeljeta v Grosuplje, da ju pričakamo z vozili na postaji.
Bilo je prijetno in sveže nedeljsko dopoldne, ko smo se sorodniki in vaščani zbrali na peronu, da bi pozdravili gosta; med nami ni bilo nikogar iz občinske vlade, pač pa pred kratkim odstavljeni župan stric Miha, ki je ostal vsem, tudi Lojzetu, v spominu. Stric ga je pozdravil kot izgubljenega sina in ga okaral, zakaj je toliko let povzročal materi in vsem v sorodstvu velike skrbi.
22. maja je mati priredila pojedino za “izgubljenega” sina. Prišli so vsi sorodniki, sosedje in gostje
Louis Adamič
da bo v naši državi zavladala demokracija. Šele po sporu med Titom in Stalinom se je odločil nenadoma in drugič obiskal stari kraj.
Nekega hladnega januarskega jutra sem ga sam od družine počakal na beograjskem letališču. Segla sva si v roke, objela in glasno nasmejala. Bil je srečen na domači zemlji, obiskal je družino v Prapročah, nato so ga obstopili predstavniki vlade in režima in ga tako rekoč niso izpustili, sprva politiki, nato tajni agentje.
Po avdienci s Titom je odšel in poldrugo leto pisal svojo zadnjo knjigo Orel in korenine. Medtem sva se leta 1950 srečala v New Yorku, kjer mi je razložil namen svojega obislča in knjig ter njegovega prizadevanja za uvedbo demokratičnega sistema. Bil je zelo prizadet zaradi trmoglavosti ideologov socializma, ki je osnova za razredni boj. Vodilnim se je hudo zameril, zato cenzura ni dovolila izdaje prevoda. Po milosti najvišjega je prevod čakal 18 let za natis (1951-1969).
Dr. FRANCE ADAMIČ
ZDRAVNIŠKA RAZLAGA
prim. mag. dr. TATJANA GAZVODA
Kako do diagnoze raka dojke
tudi za natančno določanje položaja in obsega že znanega tumorja. Pri sumljivi masi pa je potrebno narediti še biopsijo, tudi če mamogram ne pokaže raka, ker desetine nevarnih rakov s to tehniko ne odkrijemo. Mamogrami lahko pokažejo mikrokalcifikacije, značilne za raka, čeprav ni nujno prisotna tumorska masa. Takrat delamo biopsijo.
Rentgensko slikanje pljuč, reber ali drugih predelov opravimo, če bolnica navaja določene telesne težave.
Scintigrafija kosti za izključitev zasevkov v kosteh pri majhnih tumorjih ni potrebna.
CT trebuha napravimo za iskanje zasevkov, zlasti če so zvišane vrednosti serumskega encima (alkalne fosfataze), ki je v jetrih in kosteh.
S tanko aspiracijsko iglo lahko ugotovimo, ali je tkivo v dojki votlo ali črvsto. Če po dre-niranju (odstranitvi tekočine) z iglo votlinica izgine in se ne ponovi, nadaljnje zdravljenje ali preiskave niso potrebne. Če pa je masa po odstranitvi tekočine še vedno prisotna, če je tekočina krvava, če v njej najdemo nenormalne celice ali če se masa zopet pojavi, se odvzame tkivo za mikroskopski pregled. Prej so opravljali vse odvzeme tkiva za preiskavo s kirurškim posegom. Sedaj pa pogosteje uporabljajo tanko iglo. Ta preprosti ambulantni poseg običajno da dokončen odgovor glede možnosti raka dojke. Seveda pa mamografija lahko pomaga zdravniku, da pri biopsiji odvzame vzorec tkiva iz pravega predela.
Klinično težko razlikujemo rakasto bulo v dojki od nenevarne. Pred menopavzo se nenevarne spremembe zvečajo tik pred mesečnim perilom in se nato zmanjšajo. Pogosto pomaga, če si zdravnik nariše natančno skico z opisom novo odkrite mase v dojkah. Mamografija in/ ali biopsija lahko koristi pri razjasnitvi. Če pa ju ne naredimo, je potrebno maso ponovno preiskati mesec ali dva pozneje. Če je masa še vedno prisotna, sta potrebni mamografija ali biopsija.
Telesni pregled dojke delamo z bolnico v različnih legah in si skrbno zapišemo vse sumljive mase. Pregled dojk naj spremlja še popoln pregled celotnega telesa, skupaj z ginekološkim pregledom, in iskanje morebitnih zasevkov (na koži, v bezgavkah in jetrih).
S preiskavami krvi ugotavljamo delovanje organov in odkrivamo morebitne zasevke. S krvnimi testi tumorskih mar-kerjev si pomagamo pri določanju prognoze in spremljanju poteka bolezni. Testi tumorskega tkiva na hormonske receptorje ali druge beljakovinske markerje prav tako pomagajo pri zdravljenju in prognozi bolezni.
Ultrazvok je lahko koristen pri odkrivanju cist (nenevarnih votlinic) v dojkah. Natančnost metode je 95-odstotna, kar lahko opravi potrebo po bolj zapletenih postopkih.
Mamografija pomaga pri oceni sumljive mase, posebno če je nova, trdovratna, pri ženski z večjimi dojkami ali če ima v dojki protezo. Uporablja se
Tarantela kot hišni ljubljenček
ROJSTNA HIŠA V SPODNJEM BLATU - Ta dvorec nekdanje propadle grofovske družine ima zgodovinsko in arhitekturno vrednost. Občina Grosuplje ima v njem v lasti sedmino prostora za muzej, iz katerega je doslej izginilo nekaj eksponatov. Žal napol opuščeni grad naglo propada. Stoletnica je priložnost, da bi nekaj ukrenili z njim.
NA PISATELJEVEM DOMU 22. MAJA 1932 - Ludvik Mrzel, Oton Župančič, Louis Adamič, J uš Kozak, Ferdo Kozak, Stanko Leben, Anton Melik, Ludvik Klakočer, Fran Albreht in Mile Klopčič
iz Ljubljane, med njimi pesnik Oton Župančič, Juš Kozak, Mile Klopčič, Anton Melik, Fran Albreht in drugi, vsi z ženami, in pesnik je pozdravil našo mater. Bilo je bleščeče in toplo nedeljsko popoldne s prijetnimi spomini.
Nato smo se še dobrih devet mesecev srečevali z Louisom in Stello v Prapročah, v Ljubljani, Bohinju, Rogaški Slatini in v Beogradu. Obiskala sta vse dele države, tudi Dubrovnik, Črno goro, Makedonijo in Bosno.
Druga svetovna vojna je prekinila naše odnose, vendar smo semtertja izvedeli o njegovem delu. V tem času in po vojni je izdal še več knjig, tudi v ponatisu. Po vojni ga je bolj skrbela prihodnost Amerike kot razmere v domovini. Slepo je namreč zaupal,
Damjan Knafeljc, 25-letni Novo-meščan, ima nenavadnega konjička: eno redkih in verjetno največjo zbirko velikih strupenih pajkov tarantel v Sloveniji. V svoji sobi ima v zgledno urejenem terariju pri stalni temperaturi in vlagi 11 teh pajkov iz desetih različnih vrst, vsi pa izhajajo iz Južne Amerike.
“Kot mladega fanta so me privlačile kače, vendar so mi starši preprečili, da bi jih imel doma,” se nasmeje ta strugar iz Revoza, ki piše pesmi, ukvarja pa se tudi z akvaristiko. Ža pajke seje navdušil ob neki televizijski oddaji. Tarantele kupuje v Avstriji, v svoji zbirki pa ima tudi redko in zaščiteno mehiško tarantelo, imenovano rdeči kolenček.
Tarantele so najbolj strupeni pajki in med vsemi 75.000 vrstami tudi nabolj zrastejo, saj največje merijo kar 30 cm. Damjanova največja tarantela meri več kot 20 cm. Tem velikim tarantelam pravijo tudi ptičji pajki, ker plenijo ptičja gnezda, živijo pa do 30 let. Med tarantrelami je najbolj strupena tako imenovana črna vdova, katere ugriz je lahko za človeka smrten. Ena od vrst živi tudi Istri in Damjan namerava s prijateljem biologom spomladi na lov prav na to istrsko tarantelo. “Tarantele so izredno zanimive in še ne dovolj raziskane živali,” pravi Knafeljc. “Hranijo se le z živimi bitji, brez hrane pa zdržijo tudi več mesecev.” Damjan svoje tarantele hrani z za hrano kuščarjem in kačam gojenimi mišmi, črički, murni, z madagaskarskimi ščurki, za silo tudi s črvi mokarji, ki se zaredijo v moki. Damjan upa, da mu bo uspelo svoje tarantele tudi razmnoževati, saj je nakup precej draga stvar - takega pajka ne dobiš izpod 80 mark, najdražji pa so tudi po 1000 mark.
“Pajki so zelo samotarske živali, v paru so le, ko se parijo, pa še takrat je samec v veliki nevarno-
Prgišče misli
Svet je poln ljudi, ki pridigajo vodo in pijejo vino. (Guareschi)
Biti jezen pomeni maščevati se sebi za napake drugih. (Pope)
MOJA TARANTELA - Damjan Knafeljc z eno od svojih velikih strupenih tarantel.
sti, da ga samica po parjenju požre,” pripoveduje Knafeljc. “Pri premikanju ne poznajo ovir, neke vrste lahko hodijo tudi po vodi. Kako se brez težav in okretno
gibljejo navzgor po gladkem steklu, pa lahko stalno gledam v svojem terariju. Aktivni so ponoči, na plen prežijo zakopani v zemlji ali zapredeni v mreži, zgrabijo ga z močnimi čeljustmi in ga omrtvičijo z ugrizom do 1,5 cm velikih strupnikov.” Damjan ve povedati tudi druge zanimivosti o teh pajkih, na primer, kako pomembna je za njihovo življenje voda, brez katere se ne bi mogli premikati, saj voda v njihovem telesu opravlja podobno funkcijo, kot olje v hidravlični napravi. Ko jim oklep postane pretesen, se levijo kakor kače. Takih levov ima Damjan že kar nekaj in že ti prazni oklepi so za navadnega človeka nekaj neprijetnega in grozljivega, kaj šele, če bi velikega strupenega pajka, tako kot ga Damjan, prijel in pustil, da mu lazi po roki. Ne nazadnje tudi zato ne, ker so tarantele zelo nepredvidljive in ne moreš vedeti, kdaj bodo napadle in ti strupnike zasadile v kožo. Že sam ugriz je boleč, da o strupu sploh ne govorimo. Ampak tako je, če je tarantela tvoj hišni ljubljenček.
A. B.
CVAŠA ZGODBA
nflcuii vovr
Dfln. RO Sf Jf
v&niL oct
Bilo ie pozimi. Vse naokrog je ležala debela snežna odeja Otroci smo sedeti na topli kmečki peči in zrli sokozi okna, zastrta z ledenimi rožami. Na topli peči se nam je pridružila še mati in s prijazno besedo pokramljala z nami. Pozorno smo jo poslušali, ko nam je pripovedovala zgodbe iz življenja, v katerem je bilo veliko trpljenja.
Mater smo zelo spoštovali. Z nami je delila vse dobro in slabo, saj je skrb za družino padla na njena ramena, ker je bil oče odsoten.
Naše kramljanje na topli peči je prekiniio trkanje na vrata. V sobo je stopil prijazen, starejši moški in pozdravil: “Dober dan, Reza!
Obisk imaš. Čaka te pred hišo. ” Mati je odšla iz šahe, za njo pa smo se zgnetli tudi otroci. Pred hišo je na vprežnih saneh sedel oče, ki so ga pripeljali iz bolnišnice. Ob sebi je imel bergle. S solzami v očeh nas je pozdravil z besedami: “Dragi moji, srečen sem, da vas zopet vidim. " Prijazni moški je pomagal očetu s sani in ga pospremil v hišo, potem pa je odšel Oče je sedel na klop ob topli peči, mi pa smo ga veselo objemali, saj nam je veliko pomenil.
“Ja, hudo je bilo, "je pripovedoval, “toda vse smo prestali. Veliko jih je ostalo tam, jaz sem preživel... čeprav sem se vrnil kot invalid. Borba je bila zelo težka, vendar je vse minilo. ”
Njega že dolgo ni več med nami, a nikoli ne bo pozabljeno, kar nam je pripovedoval, in za vedno nam bo ostal v spominu tisti srečni dan, ko se je oče vrnil domov.
1Utvii||a si pridržuje pravice do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 12. III.
SLOVENIJA 1
8.10-	1.45 TELETEKST
9.00	TEDENSKI IZBOR POD KLOBUKOM
9.45 HUDA ŽEJA MALIH ŠČINKAV-CEV, nem. poljudnoznan. oddaja
10.30	GLASBENA ODDAJA 10.55 TEDENSKI IZBOR
KAJ JE TVOJ STRUP?, avstral. dok. serija, 2/5
11.30NEWYORŠKA VROČICA, amer. naniz., 18/22
12.05	NASH BRIDGES, amer. naniz., 10/14
13.00	POROČILA
13.10	VREMENSKA PANORAMA 13.35 TEDENSKI IZBOR
KONCERT ORKESTRA SF
15.00	NARAVNI PARKI SLOVENUE: Škocjanske jame, l.dei
15.30	OSMI DAN
15.55 (NE)ZNANI ODER
16.20	ODDAJA MADŽARSKE TV
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	JASNO IN GLASNO, kontaktna oddaja
18.20	SLEDI, oddaja o ljubiteljski kulturi
18.40	ZENIT
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	VRTINEC ROŽ, franc, nadalj, 7/14
21.05	TEDNIK
22.00	ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 OPREMUEVALKE, amer. naniz, 5/21
23.20	POLNOČNI KLUB
SLOVENIJA S
8.00	Vremenska panorama - 8.25 žOtroški svet, naniz., 2/12 - 8.55 SP v SVSL (m) -10.00 Tedenski izbor: Trdno v sedlu, novozel. naniz., 29/65; 10.30 Iz dobrega gnezda, nem. naniz., 5/13 -11.20 Eu-ronews -11.55 SP v SVSL (ž) -13.00 Tedenski izbor: Veliki miti skrivnosti 20. stol., angl. dok. oddaja, 14/26; 13.40 Tretja skala od sonca, amer. naniz.,2/20-14.10 Pomp- 15.10 SP v AVSL, ponov. -16.35 Sestre, amer. naniz., 18/22 - 17.30 Trdno v sedlu, novozel. naniz,, 30/65 -18.05 Doktor Sylves-tre, franc, naniz., 7/12 -18.55 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Šport - 2055 Sestre, amer. naniz., 21/22 - 21.40 Kaspar Hauser I, nem. fdm KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13.00 Odklop, ponov. -14.00 Misija: Nemogoče, naniz. -
15.00	Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Coopetje-va druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Smrtonosni poljub, fdm - 21.30 Ljubimec lady Chatterley, nadalj. -
22.30	Tinta, nadalj. - 23.00 MacGyver, naniz. -0.00 Cannon, naniz. -1.00 Psi faktor
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Glasbena oddaja -
18.00	Iz produkcije Združenja LTV -18.30 Avtogalerija -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Video-boom 40 - 21.00 Novice - 21.30 Litijski mozaik HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) -13.15 New York (serija, 21/352) -14.05 Živa resnica -14.35 Poslovni klub -15.10 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Besede, besede, besede -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Odprto
-	21.05 “Mind control” (dok. oddaja) - 21.50 Pol ure kulture - 22.25 Opazovalnica - 22.55 Čas zarote (dok. serija) - 23.20 Poročila HTV*
14.25	TV spored -14.40 “El Diablol” (film) -
16.25	Program za mlade -17.00 Živinorejec (serija) -17.50 Živalski planet -18.20 Moč denarja -18.35 Hugo (tv igrica) -19.00 Županij-ska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.10	Kviz - 20.30 Dosjeji X (serija) - 21.40 Seinfeld (hum. serija) - 22.10 Pošast (italij. fdm)
-	0.00 Ude glave (amer. film)
PETER, 13. III.
SLOVENIJA 1
8.10-	1.30 TELETEKST
9.00	TEDENSKI IZBOR
JASNO IN GLASNO, kontaktna oddaja 9.45 SLEDI, oddaja o ljubiteljski kulturi
10.05	ZENIT
10.35 POMAGAJMO SI
11.00	DOKUMENTARNI IVERI
11.30	OPREMUEVALKE, amer. naniz., 5/21
12.05	VRTINEC ROŽ, fran. nadalj., 7/14
13.00	POROČILA
13.10	VREMENSKA PANORAMA 14.45 ZGODBE IZ ŠKOUKE 15.15 GLEDALIŠKA PREDSTAVA
16.20	MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	ODDAJA ZA OTROKE
18.20	NOVI RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 10/13
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	MORANA, slov. film
22.00	ODMEVI, KULTURA, ŠPORT
22.45	CHARLIE GRACE, amer. naniz., 2/9
23.35	ZVEZDA RUSKEGA BALETA, 4. del
SLOVENIJA S
8.00	Vremenska panorama - 9.00 Otroški svet, naniz., 3/12 - 9.30 Tedenski izbor: Trdno v sedlu, novozel. naniz., 30/65; 9.55 Doktor Sylvestre, franc, naniz., 7/12; 10.45 Zlata šestdeseta; 11.45 Euronews; 14.40 Lov za zakladom, franc, kviz, 9/20 -16.10 Sestre, amer. naniz., 21/22 -17.00 Pasje življenje, amer. naniz., 8/22 - 17.30 Wild-bach, nem. naniz., 1/13 -18.25 Kolo sreče -18.55 Smuč. skoki - 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stol., dok. serija, 15/26 - 22.00 Kaspar Hauser II, nem. film - 23.30 V dvomu za..., nem. nadalj. KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -12.00 Oprah show -13.00 Lepota telesa, ponov. -14.00 Misija: nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -
16.00	Nora hiša, naniz. - 16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve -17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.20 Bravo, maestro -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Film po vaši izbiri - 23.30 Cannon, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.1)0 Videotop -18.00 Kmetijski razgledi -18.25 Dajmo naši! -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja -
21.00	Novice - 21.15 Rezerviran čas- 21.30 Med polko in valčkom
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -
10.05	Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) -13.15 New York (serija* 22/352) - 14.05 Sinovi Nevihte -15.10 Pol ure za kulturo -15.45 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Govorimo o zdravju -19.05 Hrvaška spominska knjiga -
19.30	Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Sedem vrhov (serija) - 20.55 Lepa naša - 22.10 Opazovalnica -
22.40	Hrvaški tednik - 23.40 Poročila - 23.45 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); 0.35 Ne odpenjati (amer. film); 2.05 Sedmi elemnet; 2.55 Magija; Koncert; Človek slon (amer. film)
HTV*
15.30Tv koledar-15.40 Odprto (ponov.) -16.25 Program za mlade -17.05 Živinorejec (serija) -
17.55	Čuvajka tajnosti -18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Serija - 21.20 Cosby show (hum. serija) - 21.50 “Florida Straits” (amer. film) -
23.30	Moč uničevanja (amer. film)
SOBOTA, 14. III.
SLOVENIJA 1
8.10-1.15 TELETEKST
9.00	ODDAJA ZA OTROKE ČUDEŽNO MESTO, musical 9.40 RISANKA
9.50 MINISTRANT, nem. film
11.15	KONCERT
12.00	TEDNIK
13.00	POROČILA
13.45	ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS
14.15	GLASBENA ODDAJA
14.20	MIRACLEOF MORGAN CREEK, amer. film
17.00	OBZORNIK
17.15	NAŠA PESEM 97 17.50 NA VRTU
18.15	OZARE
18.20	ČLOVEŠKA NARAVA, angl. poljudnoznan. oddaja, 2/3
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.55	UTRIP
20.10	PRAVI BIZNIS
21.10	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
21.40	TURISTIČNA ODDAJA
22.00	KAJ JE TVOJ STRUP, avstral. dok. seri-
22.35	POROČILA, VREME, ŠPORT
23.05	REVENGE OFAL CAPONE, amer. film
SLOVENIJA *
8.00	Vremenska panorama - 9.55 SP v VSL (ž), 1. tek - 9.55 SP v VSL (m), 1. tek -11.00 lndaba, franc, naniz., 12/25 - 11.25 SP v VSL (ž), 2. tek -12.35 SP v VSL (m), 2. tek -13.15 Teniški magazin -13.45 TV poper -14,45 San Remo 98 -16.10 Igrani film -17.45 Nogomet -19.30 Videoring - 20.00 Navadni ljudje, amer. film - 22.05 The final cut, angl. nadalj, 2/4 - 22.55 V vrtincu - 23.35 Sobotna noč
KANALA
8.30	Kaličopko, ponov. - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Divji zahod, naniz. -11.30 Le Mans, film -13.30 Dobri časi, slabi časi, ponov. -15.30 Sončni zaliv, ponov. -17.30 Oprah show, ponov. -18.30 Atlantis, ponov. -
19.30	Nimaš pojma, naniz. - 20.00 Zvezda je rojena, film - 23.00 Petek trinajstega, naniz. - 0.00 Atlantis, ponov. -1.00 Cannon, naniz.
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Alfi Nipič (glabena oddaja) -18.00 Iz produkcije združenja LTV -
18.30	Avtogalanterija -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski pregled - 21.30 Litijski mozaik
HTV 1
8.20	Tv koledar - 8.30 Poročila - 8.35 Risanka -
9.00	Dobro jutro -11.00 Program za mlade -12.00 Poročila -12.20 Poljedeljski svetovalec -12.55 Pomlad življenja (amer. film) -14.55 Poročila -
15.00	Briljanten -15.45 Televizija o televiziji -
16.20	Dr. Quinn - žena vrač III (serija) -17.05 Grad bogov (dok. serija) -18.05 Večer z Muppetki
-19.03 V začetku je bila beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme
-	20.15 Forum - 21.05 Gospodar plime - 23.15 Opazovalnica - 23.45 Nočna straža: Psihološki pristop; 2.20 Psi faktor (serija); 3.05 Dok. film;
3.50	Skrita kamera; Koncert; Uspehi v hrvaškem športu; Jazz pred jutrom
HTV*
10.40	Tv koledar -10.50 Navzkrižna igra (film) -12.15 Dosjeji X (serija) -13.00 Črno belo v barvi -16.00 Deset velikih svetovnih pisateljev -17.00 Po meru -18.00 dok. oddaja -18.30 Zlati gong -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Triler - 21.15 Dok. film - 21.10 Ekran brez okvirja
-	23.10 Oprah Show
NEDELJA, 15. III.
SLOVENIJA 1
8.10-	1.00 TELETEKST
9.00	ŽIVŽAV FERDI, ris. serija
9.25	TELERIME
9.30	ZVEZDICA, lut. igrica
9.50	OZARE
9.55 NEDEUSKAMAŠA
11.00	DOGODIVŠČINE Z DIVJEGA ZAHODA, amer. serija, 16/16
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	UUDJE IN ZEMUA
12.30	4x4
13.00	POROČILA
13.45	PRAVI BIZNIS
14.45	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
15.25	LE NID TOMBE LOISEAU, franc, film
17.00	OBZORNIK
17.10	PO DOMAČE
18.40	NARAVNI PARKI SLOVENUE: Škocjanske jame
19.10	RISANKA
19.20	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.00	ZOOM
21.30	OČETJE IN SINOVI
22.25	POROČILA, VREME, ŠPORT
22.45	DELIKATNI PRESTOPNIK, amer. film
SLOVENIJA t
8.00	Vremenska panorama - 8.55 SP v SL (m), l.tek - SP v SL (ž), 1. tek -11.00 lndaba, franc, naniz., 13/25 - 11.25 SP v SL (m), 2. tek -12.25 SP v SL (ž), 2. tek -13.15 Smuč. skoki -15.35 Košarka -16.05 Teater paradižnik -16.55 V vrtincu -17.35 Športna oddaja ■ 17.55 Rokomet DP -19.30 Videoring - 20.00 Strici so mi povedali, tv nadalj, 5/7 -
21.20	Stoletje ljudstva, angl. dok. oddaja, 9/10 -
22.20	Šport v nedeljo - 23.10 Slovenski magazin -
23.40	V New Orleansu, amer. naniz, 10/22
KANALA
8.30	Kaličopko - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Skoraj, človek, 2. del mlad. filma -11.30 Atlantis, ponov. -12.30 Darvvinova potovanja, film -14.00 Drzni in lepi, ponov. -
15.45	Bravo mestro, ponov. -16.00 Oče Dowling, naniz. -17.00 Strašilo in gospa King, naniz. -18.00 Miza za pet -19.00 Duh bojevnika, naniz. - 20.00 Policaj v vrtcu, film - 22.00 Odklop, ponov. - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Cannon, naniz.
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Najspot -17.00 Šport -18.00 Kmetijski razgledi -18.25 Dajmo naši! -
19.00	Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas -
21.30	Presenečenje z...
PONEDELJEK, 16. III.
SLOVENIJA 1
8.10-	0.50 TELETEKST
9.00	TEDENSKI IZBOR LAHKIH NOG NA OKROG 0 1S RISANKA
945 NOVI RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 10/13
10.40 ČLOVEŠKA NARAVA, serija, 2/3
11.30	SLOVENSKI MAGAZIN 12.05 VREMENSKA PANORAMA
12.25	TEDENSKI IZBOR
12.25	UTRIP
12.45 ZRCALO TEDNA
13.00	POROČILA
13.25	UUDJE IN ZEMUA
14.00	VEČERNI GOST
14.50	ZOOM
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	ODDAJA ZA OTROKE
18.20 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVUENJE
19.05	RISANKA
19.10	ŽREBANJE3x3PLUS6
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	SAVANNAH, amer. nadalj, 11/34
21.05	DOSJE
22.00	ODMEVI, UNIVERZITETNI RAZGLEDI, KULTURA, VREME, ŠPORT
22.45 POGOVOR
SLOVENIJA I
8.00	Vremenska panorama - 9.00 Otroški svet, naniz, 4/12 - 9.25 Tedenski izbor: Pasje življenje, amer. naniz, 8/22; 10.00 Wildbach, nem. naniz, 1/13; 10.50 Navadni ljudje, amer. film; 12.50 Euronews; 13.45 Kasper I, nem. film; 15.15 Šport v nedeljo -16.35 V dvomu za.., nem. nadalj, 2/8 -17.30 Trdno v sedlu, novozel. naniz, 31/65 - 18.05 Rodbina Mogadorskih, franc, nadalj, 12/12 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Studio City - 21.00 Cik cak - 21.55 Pomp - 23.00 Brane Rončel izza odra
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13.00 Dan-nyjeve zvezde -14.00 Nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -
16.00	Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. -
17.30	Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Klošar z Beverly Hillsa, film - 22.00 Sam svoj mojster, naniz. - 22.30 Vsi županovi možje, naniz. - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Cannon, naniz. -1.00 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Nočno obleganje, amer. film -18.30 Šport -19.00 Novice -_19.30 24 ur -
20.00	Kmetijski razgledi - 20.30 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV
TOREK, 17. III.
SLOVENIJA 1 8.10-1.10 TELETEKST
9.00	TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK
9.15 NARAVA IN ČLOVEK, angl. dok. naniz, 1/13
9.45	RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVUENJE
10.30 PO DOMAČE
12.05	SAVANNAH, amer. nadalj, 11/36
13.00	POROČILA
13.10	VREMENSKA PANORAMA
13.30	TEDENSKI IZBOR 14.20 DOSJE, pogovor
16.20	ODDAJA TV KOPER
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	ODDAJA ZA OTROKE MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dok. naniz.
17.45	OB JEZERU, franc, nadalj, 4/7
18.20	BESEDE
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj, 11/26
21.05	TV KONFERENCA
22.00	ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 KONTRAPUNKT, OMIZJE O KULTURI
23.45 ALIČA, evrop. kult. magazin 0.15 BESEDE, ponov.
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 9.35 Tedenski izbor: Trdno v sedlu, novozel. naniz, 31/65; 10.00 Rodbina Mogadorskih, franc, nadalj, 12/12;
11.00	Opremljevalke, amer. nanaiz, 5/21-11.35 Euronevvs -13.35 Tedenski izbor: Kaspar Hauser II, nem. film; 15.05 Studio City -16.35 Končni obračun, angl. nadalj, 2/4 -17.30 Trdno v sedlu, novozel. naniz, 32/65 - 18.05 Modni atelje, nem. nadalj, 2/6 -19.00 Kolo sreče -
19.30	Videoring - 20.00 Osamljeni planet: Zimbabve - 20.55 Tretji kamen od sonca, amer. naniz, 2/20 - 21.30 Sestre II, amer. naniz, 22/ 22 - 22.25 Eskimo day, angl. drama - 23.45 Koncert Baden Baden - 0.35 Svet poroča
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -
12.00	Oprah show, ponov. • 13.00 Atlantis, ponov. -
14.00	Nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -
15.30	Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina -17.00 Družinske zadeve, naniz,-17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Odklop - 21.00 Svilene sence, naniz. - 22.00 Zaznamovani, naniz. - 23.00 Mac-Gyver, naniz. - 0.00 Cannon, naniz.
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Otroška glasbena oddaja -17.25 Majhni smo,. -17.35 Šport -
18.00	Osviti -18.30 Avtogalerija -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Plačanci, amer. film - 21.40 Novice - 21.50 Rezerviran čas
SREDA, 18. III.
SLOVENIJA 1
8.10-0.45 TELETEKST
9.00	TEDENSKI IZBOR
OB JEZERU, franc, naniz, 4/7 9.25 MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dok. oddaja 9.45 BESEDE
10.35 CHARLIE GRACE, amer. naniz, 2/9 11.30 NEWYORŠKA VROČICA, amer. naniz, 19/22
12.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj, 11/26
13.00	POROČILA
13.20	TEDENSKI IZBOR DELIKATNI PRESTOPNIK amer. film 15.00 ALIČA
15.30 TV KONFERENCA 16.20 OBZORJA DUHA
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	MALE SIVE CELICE
18.20	TIŠINA, TIŠINA V BRAZILIJI
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK VREME, ŠPORT
20.05	NASH BRIDGES, amer. naniz, 11/14
21.05	OSMI DAN
21.30	PODOBA PODOBE
22.00	ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.55 KROG S KREDO, opera SLOVENIJA S
8.00	Vremenska panorama - 9.00 Otroški svet, naniz, 6/12 - 9.30 Tedenski izbor: Trdno v sedlu, novozel. naniz, 32/65; 9.55 Modni atelje, nem. nadalj, 2/6; 10.50 Stoletje ljudstva, angl. dok serija -11.40 Euronews -13.10 Tedenski izbor Sobotna noč; 15.10 Cik cak -16.35 Sestre, amer naniz, 22/22 - 17.30 Trdno v sedlu, novozel naniz, 33/65 - 18.05 Iz dobrega gnezda, nem. naniz, 6/13 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring
-	20.00 Nogomet - 23.35 Zbor, angl. nadalj, 1/5
-	0.35 Lov za zakladom, franc, kviz, 10/20
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13.00 Dan-nyjeve zvezde -14.00 Misija: nemogoče, naniz. -
15.00	Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve -17.30 Princz Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Duet za enega, film - 22.00 Ellen, naniz. - 22.30 Grehi preteklosti - 23.30 MacGyver, naniz. - 0.30 Cannon, naniz. -1.30 Prvi odklopi, dok. oddaja
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -16.45 Plačanci, film -18.30 Otroška oddaja -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videotop - 21.00 Novice - 21.30 Mala klinika ciniz-
otfKHUs,. DESET
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Marfji Pirš iz Česte 24. junija 46 v Ljubljani (Črnuče). Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30, je ta teden takšna:
1.	(2) Kovač še kuje - Štirje kovači
2.	(5) Pridi deklica - Matija Slak s Starimi znanci
3.	(1) Slamica in sod - ansambel Vasovalci
4.	(8) Kje si, očka moj - Bratje Poljanšek
5.	(3) Pod sivim očakom - Franc Flere in Stiški kvartet
6.	(4) Če bo šlo po sreči - ansambel Zasavci
7.	(6) Rozamunda - ansambel Vrisk
8.	(-) Zaljubljena - ansambel Henček
9.	(7) Lunco bom vprašal - Igor in Zlati zvoki
10.	(9) Prva ljubezen - ansambel Akord
Predlog za prihodnji teden: Mini kikelca-Tkio Jožeta Škoberneta in Fantje
z Brezovske gore
gsg--------------------------------------------------------------§«§
KUPON ŠT. 10
Glasujem za:_______________________________________________________
Moj naslov:	___________________________________________________
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
NAGRADI V TREBEZ IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 8. nagradne križanke izbral Pavla Molana iz Trebeia pri Artičah in Miro Kraševec iz Novega mesta. Molanu je pripadla denarna nagrada, Kraševčeva bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 23. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 10”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 8. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 8. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: METODA, ARABEC, MONADA, HEKTAR, PATOKA, TEMA, ANEKS, OKOP, TELETEKS, NE, OMAJADI, RIN, LOM, ZEOLITI.ONOMASTIKON, GANA, AOMORI.
NAGRADNA KRIŽANKA 10
AVTOR:
JOŽE
UDIR
USTVARI -TEU ČESA
GR. MIT. PODZEMLJE, SPODNJI SVET
MLADA DRŽAVA V SV AFRIKI
MEJNA REKA MED POUSKOIN NEMČIJO
EGIPT BOG ZNANOSTI (TEHUT)
PRIPADNIK
PRfDINDO
EVROPSKIH
PLEMEN
TRAKAST
ČRV
TRAKULJA
MORILSKI NAPAD IZ POUT1ČNIH VZROKOV
KUŽNA
BOLEZEN
(KOZE)
JUNAK FR VITEŠKIH ROMANOV ..IN IZOLDA
GLASBENIK
SOSS
SL OPERNA PEVKA (ONDINA)
ZBOR 6 PEVCEV
ROK
ISTENIČ
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
POLKROŽNI
PROSTOR
OKROG
VELIKEGA
OLTARJA
BELA PORCELANSKA GUNA
VRSTA
DROZGA
VRTNA ZELIKA (ROZETE U)
MESTO RAZ VALIN OB TIGRI SU(IRAK)
MEDLA
SVETLOBA
NAGLASNO
ZNAMENJE
(OSTRIVEC)
MESTO V DALMACIJI
PRESTOL-
NICA
FRANCIJE
RUSKJ
LETOVIŠKI
DVOREC
TIBETANSKO
GOVEDO
ROMUNSKO
MESTO,
SREDIŠČE
MOLDAVIJE
SPOJINA KOVINE S KISUNO
TURŠKI
OBLASTNIK
BOJNI
STRUP
KIHAVEC
HOMERJEV
EP
IME TREH PERGAMON-SKIH KRALJEV
ČRNO VINO Z OTOKA PEUEŠCA
DEL
KLASA
SIBIRSKA REKA (1853 km)
RIM.ZGODO VINOP1SEC IN ZALOŽNIK (110-32 P™ *)
AK»
W dolenjka, d.d
Dolenjka, d.d.,
trgovina na debelo in drobno Novo mesto, Glavni trg 23
objavlja prosto delovno mesto
mesar-sekač
Pogoj:
končana srednja živilska šola (IV. stopnja) ali srednja gostinska šola - smer kuhar (IV. stopnja).
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom ter s trimesečno poskusno dobo.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na gornji naslov do vključno 20.3.1998.0 izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni od končanega razpisa.
KOVINAR Novo mesto, d.d.
Ljubljanska 36 8000 Novo mesto
vabi k sodelovanju:
več ključavničarjev oz. varilcev za delo v proizvodnji, lahko tudi priučeni oziroma tisti, ki jih veseli ta poklic
Vsi zainteresirani pošljite pisne prijave na zgornji naslov ali se osebno zglasite.
im.
GRADBENIŠTVO, INŽENIRING in TRGOVINA, d.d. 8000 NOVO MESTO, Podbevškova ulica 12 telefon: 068/341-084, 341-085, fax: 341-083
Cenjene bralce Dolenjskega lista obveščamo, da je podjetje Novograd, d.d., Novo mesto pravi naslov za izvedbo ureditvenih del dvorišč, parkirišč, kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, izgradnjo garaž, drvarnic, nadstreškov, nudimo vam tudi storitve z gradbeno mehanizacijo (rovokopači, kompresor, valjar, črpalke) in prevoze raznega materiala.
Nudimo solidno izvedbo s konkurenčnimi cenami in vas vabimo, da se oglasite na sedežu podjetja, Podbevškova 12 (Industrijska cona Cikava), oziroma nas pokličete na zgornje telefonske številke.
Javno podjetje KOMUNALA Črnomelj, d.o.o.
Belokranjska cesta 24 8340 Črnomelj
OBVESTILO
Občane občine Črnomelj in Semič obveščamo, da bomo v času od 14.4. do 22.4.1998 organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev po vseh naseljih, kjer je uveden redni odvoz komunalnih odpadkov:
1.	Odvoz bo potekal po urniku odvoza kosovnih odpadkov, ki ga bomo predložili vsem krajevnim skupnostim, krajane pa bomo še posebej obvestili na krajevno običajen način (oglasne deske).
2.	Kosovne odpadke je treba primerno zložiti, povezati oz. zapakirati in jih odložiti na dosedanjem odvzemnem mestu do 6. ure zjutraj določenega dne.
3.	Kosovni odpadki iz gospodinjstva so predvsem: pohištvo, gospodinjski aparati, sanitarni elementi in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstva.
4.	Odpadne sekundarne surovine, kot so: papir, železo in steklo, morajo biti pripravljene na enak način kot ostali kosovni odpadki.
Cenejše kurilno olje
Liter
kurilnega olja
• GOTOVINSKO PLAČILO ALI PLAČILO S KARTICO
MAGNA
pri nakupu nad 1000 litrov 39,20 SIT/liter brezplačen
prevoz
ODDAJA V NAJEM VEČ PISARNIŠKIH PROSTOROV
na atraktivni lokaciji v nakupovalnem centru BTC, v Novem mestu, na Ljubljanski cesti 27.
Vse informacije na telefonski številki: 068/371 - 600
je mogoče kupiti že za
38,70
tolarjev.
pri nakupu nad 2000 litrov 38,70 SIT/liter brezplačen
prevoz
• OBROČNO ODPLAČILO PRI NAKUPU NAD
1000 LITROV
v 3 obrokih 40,00 SIT/liter brezplačen prevoz
v 5 obrokih 41,00 SIT/liter brezplačen prevoz
0
•	MOŽNOST TELEFONSKEGA NAROČILA
IN PLAČILA OB DOSTAVI
•	TOČNA DOBAVA NAROČENIH KOLIČIN
Podrobnejše informacije dobite na najbližjih Petrolovih skladiščih in bencinskih servisih.
PETROL
ZAKAJ NE BI VAŠ NOVI AVTO ZMOGEL KAKŠNEGA
KONJA VEC
?
Z ugodnim posojilom Nove KBM si lahko izberete avtomobil, ki si ga že dolgo želite.
Rok vračila do 5 let, tudi za nekomitente. Denar dobite takoj.
Informacije po telefonu 062 229 29 50.
Nova KBM
KREKOVA BANKA
ZA
VAS
NA SVOJI LADJI STE VI KAPITAN!
„ Toda z dobrim krmarjem boste lažje in varneje pluli po morju vsakodnevnih obveznosti.
VAŠ TEKOČI RAČUN PRI KREKOVI BANKI
ZANESLJIVO UPRAVLJANJE, ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST IN VSE UGODNOSTI,
kijih lahko pričakujete od dobre banke:
Čeki, plačilne kartice, kartice za bankomat, trajni nalogi, izredna prekoračitev..
KREKOVA BANKA
'jo	jfaibi clo^-ij''--
proFOCUS
PIONIR STANDARD - GRADBENIŠTVO, d.d. Kočevarjeva 4 8000 NOVO MESTO
vabi k sodelovanju
DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA
za opravljanje najzahtevnejših del na finačno-računovodskem področju
Če imate zaključeno VII. stopnjo strokovne izobrazbe, vsaj 1 leto delovnih izkušenj na finančno-računovodskem področju in ste pripravljeni strokovno, kreativno, samostojno in odgovorno delati, vas čaka zanimivo in dinamično delo, strokovno izpopolnjevanje in stimulativna plača (od 180.000,00 SIT dalje).
Delo bo potekalo v poslovnih prostorih na sedežu delniške družbe.
Z izbranimi kandidati bomo po 3-mesečnem poskusnem delu sklenili delovno razmerje za nedoločen čas.
Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. št. 321-712 (g. Papež). Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi in dosedanjih izkušnjah, pošljite v 8 dneh po objavi kadrovski službi delniške družbe, 8000 Novo mesto, Kočevarjeva 4.
Občina Krško na podlagi Zakona o javnih naročilih (Ur. list RS, št. 24/97) objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA NAJEM BAZENA IN GOSTINSKEGA OBRATA NA BAZENU V BRESTANICI ZA IZVAJANJE KOPALIŠKE IN GOSTINSKE DEJAVNOSTI
A)	SPLOŠNI POGOJI
1.	Naročnik: Občina Krško
2.	Predmet razpisa: najem bazena in gostinskega obrata na bazenu v Brestanici za izvajanje kopališke in gostinske dejavnosti.
3.	Čas najema: teče od sklenitve najemne pogodbe do konca koledarskega leta z možnostjo podaljšanja najemne pogodbe.
4.	Kriteriji za izbor ponudnikov: celovitost ponudbe kopališke in gostinske dejavnosti, eventualna dodatna ponudba k osnovni razpisani dejavnosti, ki bi jo nudil ponudnik v okviru kopališča.
B)	RAZPISNI POGOJI:
1.	Ponudniki, ki želijo sodelovati v javnem razpisu, morajo do konca razpisnega roka oddati pisno ponudbo, ki mora med drugim vsebovati naslednje:
-	firmo in ime ter naslov ponudnika, ^	.
-	izpisek iz vpisa v sodni register sodišča v Republiki Sloveniji oziroma izpisek iz registra obrti, iz katerega je razvidna dejavnost ponudnika,
-	ime odgovornega nosilca, ki nastopa v javnem razpisu, z navedbo sodelavcev,
-	pisno izjavo ponudnika, da je v dani ponudbi v celoti upošteval razpisne pogoje naročnika, ki jih narekuje razpisna dokumentacija,
-	datum, do katerega velja ponudba ponudnika.
2.	Ponudbe z oznako “ZA NAJEM OBJEKTOV ZA IZVAJANJE KOPALIŠKE IN GOSTINSKE DEJAVNOSTI NA BAZENU V BRESTANICI - ne odpiraj” je potrebno dostaviti v zapečateni ovojnici najkasneje do 6.4.1998 do 10. umna Občino Krško
-	Oddelek za gospodarske dejavnosti, CKZ 14. Odpiranje ponudb bo isti dan v sejni sobi “D” ob 11. uri.
3.	RAZPISNA DOKUMENTACIJA se lahko dvigne ob uradnih dnevih med 7. in 9. uro na Oddelku za gospodarske dejavnosti Občine Krško, CKŽ14, soba 303. Dodatne informacije za organizacijski del pa lahko dobite tudi na tel. 0608/22-771, Marija Krušič in za tehnični del na tel. 21-507 -Matjaž Pirc.
4.	O izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje v 10 dneh po odpiranju ponudb.
GRADBENIŠTVO, INŽENIRING In TRGOVINA, d.d. 8000 NOVO MESTO, Podbevškova ulica 12 telefon: 068/341-084, 341-085, fax: 341-083
IŠČETE-POTREBUJETE
POSLOVNI PROSTOR ZA TEHNIČNO-OBRTNO DEJAVNOST
V najem oddamo delavniške prostore v izmeri 237 m2, garažno-skladiščne prostore v izmeri 191 m2, dvoriščni prostor - parking v izmeri 700 m2.
Interesente vabimo na ogled in nadaljnji dogovor o morebitnem najemu vsak delovni dan od 7. do 15. ure.
MAPETRGL
BREZPLAČNO DO NOVEGA EURO VARNOSTNEGA TRIKOTNIKA
Spoštovani vozniki!
Ob nakupu vsaj 4-ih litrov vrhunskega motornega olja Mapetrol Sint Olimp SAE 5W-40 vam podarimo nov Euro varnostni trikotnik.
Pričakujemo vas na Poslovnih enotah AMZS po vsej Sloveniji.
Akcija bo trajala do 30.03.1998.
Viktor Hočevar
25. februarja smo se na pokopališču pri sv. Antonu v Kotih pri Dvoru poslovili od krajana Viktorja Hočevarja z Jame pri Dvoru. Slovo od prijatelja, dobrotnika in človeka, ki je bil nekakšen ljudski mojster za vsa domača dela, je bilo težko. Viktor se je rodil pred 67 leti v številni družini, po domače pri “Gašperjevih”, v Stavči vasi pri Dvoru. Zgodaj v mladosti je šel s trebuhom za kruhom. Na Jami pri Dvoru sije ustvaril dom in družino. Vel let je delal v žužemberški Iskri, kasne-
je pa v Novolesovi tovarni na Dvoru. Rad je pomagal bližnjim v stiski in prostega časa skorajda ni imel. Bil je skromen in pošten. Pomagal je tudi pri obnovah številnih sakralnih objektov. Na njegovo zadnjo željo so mu zbrani sorodniki, prijatelji, bivši sodelavci in krajani zapeli ob odprtem grobu pod vinogradi njegove vinske gorice pod Sentpavlom Marijino pesem, ki jo je imel tako rad. Naj bodo te vrstice v prijazen spomin nanj.
S. M.
I DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
V 67. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in dedek
FRANCI PERŠE
iz Družinske vasi 15
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za cvetje, sveče in darovane maše ter vsem, ki so pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tovarni Krki - Logistika transport, Cestnemu podjetju, VVC Novo mesto, Gasilskemu društvu Bela cerkev, moškemu pevskemu zboru iz Šmihela, gospodu župniku za opravljen obred in Slavku Gregorčiču za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Delo, skromnost in poštenje -tvoje je bilo življenje.
Tvoj dom ovila je črnina, v srcih ostala je praznina.
V 84. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš ljubeči mož, oče, stari oče, stric in tast
JOŽE TURK
Gor. Stara vas 11, Šentjernej
Ob boleči izgubi očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi podjetju Kremen Mokro Polje, PGD Stara vas-Loka, cerkvenemu pevskemu zboru ter Pogrebnemu zavodu Oklešen. Posebna zahvala g. dekanu za lepo opravljen obred in ganljive poslovilne besede ter Pljučnemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
LJUBOSLAVE
VOJNOVIČ
roj. Mavec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Pogrešali jo bomo.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Srečni in ponosni smo, ker smo te imeli.
V 68. letu nas je zapustil ljubljeni mož, oči, stari oče, brat in stric
SLAVKO KASTELIC
Pristava 13 pri Šentjerneju
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem jn znancem za pisne in ustne izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste našega očeta spremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala za pomoč, toplino in prizadevanja dr. Baburiču, dr. Janežu, dr. Kramarju, osebju Oddelka za intenzivno nego in Urološkemu oddelku. Zahvala KZ ZE Polje Šentjernej, upravi in HKS Novo mesto, Mercatorju Šentjernej, LD Orehovica, organizaciji ZB in ZLSD, GD Mokro polje, DU, DK, TD Šentjernej, godbi in oktetu Šentjernej, g. župniku, vsem govornikom in Slavku Judežu za vsestransko pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Vsi njegovi

JT
m
O
-v0N 21 %
K
p
S
® (068) 324-377
ZAHVALA
Srečna je bila družina, ko za nas tako lepo si skrbel, z dobrim srcem in pridnimi rokami si nam dal, kar si imel.
Tvoj vinograd bo potreboval tvoje pridne roke, hramček sredi vinograda kliče “Odpri me!’’
Vse do zadnjega si upal, da bolezen
s trdo voljo boš pregnal,
pošle so li moči in zatisnil si oči.
Hvala ti!
V 71. letu nas je zapustil ljubi mož, ata in stari ata, tast, svak, brat in stric
JANEZ MOLEK
iz Gradca 73 železničarski upokojenec
Iskreno se zahva in sveče ter vsem
ljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ), ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala ebično pomoč v težkih trenutkih, govornikoma za poslovilne besede, SZ sekciji .uesto, ZD Metlika, Splošni bolnici Novo mesto - Pljučnemu oddelku in Internemu oddelku. Posebna zahvala dr. Starcu, organizaciji ZB Gradac, pevcem iz Črnomlja, izvajalcu Tišine, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter gospodu Kukarju iz Semiča za pogrebne
storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Naša zlata mama si bila, s svojim zgledom si živeti nas učila, skromna in trpeča za vedno si odšla, naj bo lahka zemlja, ki te je pokrila.
V 85. letu starosti je za vedno odšla naša draga mama, sestra, tašča, babica, prababica in teta
IVANA OBRSTAR
iz Straže
nazadnje oskrbovanka Doma starejših občanov Novo mesto
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, njenim in našim prijateljem, znancem, dobrim sosedom in krajanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, nam pisno ali ustno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in za svete maše ter drago mamo pospremili na zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov za vso oskrbo, govornici za tople besede ob slovesu, g. za zaigrano Tišino, pevcem za zapete žalostinke, še posebej pa gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
JOŽEFA KLEPEC
roj. Pezdirc
Boršt 1 v Beli krajini
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem v Ameriki,kjer je umrla, in v domovini, kjer je pokopana, za vse izraze sožalja, podarjene vence, cvetje in sveče ter nudeno pomoč in številno spremstvo pokojne na zadnji poti. Prisrčna hvala govornikoma Jožetu Smuku za lepe besede slovesa pri domači niši in Tonetu Pezdircu - Mikulašu za ganljive besede ob grobu pri Sv. Martinu v Podzemlju, pevkam za zapete pesmi, gospodu župniku za lepo opravljen obred in g. Hitiju za organizacijo obreda. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: sinovi Julij, Lojze in Tone z družinami in hčerke Pepca, Malka in Anica z družinami, sestra Vida z družino, šestnajst vnukov in osem pravnukov in ostalo sorodstvo
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
3
1
j	Le
,	čevlje
1	sodi
naj
|	kopitar
•	časopisi v 24 urah • komercialni tisk • knjige
•	brošure • plakati • oblikovanje * marketing
•	trgovina • servisiranje računalnikov
7? 068/323-61 1; fax: 068/321-693
ZAHVALA
V 69. letu življenja nas je v težki bolezni prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in prijatelj
MARKO BRDAR
iz Metlike, Na Obrh 10
Z veliko bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu Zeletu in gospodu Videtiču za prekrasen govor, župniku Hardiju ter velečastnemu iz Kašta za opravljene obrede. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ter nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Rdeči križ Slovenije
vabi na sodelovanje v avkciji umetniških del, ki bo potekala v petek, 6. marca 1998, ob 20. uri na drugem programu TV Slovenija v živo, pod sloganom “ZIDAK DOBRE VOLJE”.
Izkupiček od prodanih 16 likovnih del bo namenjen izgradnji in posodobitvi Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS Debeli rtič.
Likovna dela so darovali: Jože Tisnikar, Jože Horvat-Jaki, Klavdij Zornik, Dora Plestenjak, Žarko Vrezec, Karl Pečko, Janez Boljka, Marjan Gumilar, Zvest Apollonio, Kiar Meško, Savo Sovre, Janez Knez, soproga Božidarja Jakca - Tatjana in borzna hiša Perspektiva.
Vsa likovna dela bo možno licitirati preko telefonske linije, ki bo večkrat objavljena med oddajo.
Vabimo vas, da z nakupom umetniških del sodelujete na avkciji ter prispevate k obnovi Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS Debeli rtič.
ZAHVALA
Delo, skrb in trpljenje -tvoje je bilo življenje.
V 90. letu starosti nas je zapustila draga mama
FRANCKA
NOVAK
s Štrekljevca
Peter Blatnik, Hrastulje 48, Škocjan
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam pokopališke storitve opravim brezplačno.
Delovni čas nonstop na tel. 068/76-279, mob. 0609/651-554.
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric in tast
JANEZ RIFELJ
z Lešnice 4
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Posebno se zahvaljujemo Internemu oddelku Splošne bolnišnice za nudeno nego in zdravljenje. Zahvalo izrekamo tudi kolektivom Dolenjke, Krke in Splošni bolnišnici Novo mesto. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Užaloščena družina
ZAHVALA
spet volja je božja združila.
V 52. letu je za vedno zaprl oči naš dragi mož, oče, sin, brat, stric
IVAN JUDEŽ
iz Pristave 4 pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in ostalo pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej naj se zahvalimo zdravniškemu osebju Kirurškega oddelka, gospodu Damjanu Kastelcu za ganljive besede slovesa pri domači hiši, gasilcem, šentjernejski godbi, cerkvenemu moškemu pevskemu zboru in gospodu Silvu Zupančiču za poslovilne besede ob grobu. Zahvaljujemo se gospodu župniku Trpinu in gospodu Šinkovcu za lepo opravljen obred ter Pogrebni službi za spoštljivo opravljeno slovo. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Važe srce naj se ne vznemirja.
V Boga verujete, tudi vame verujete.
(Jan. 14,1)
V 89. letu je gospod življenja poklical k sebi našo drago mamo
Težka, neizprosna bolezen te od tvojega je doma ločila želia po tebi najdražjih
ALOJZIJO OVNIČEK
Brezovica 3 pri Stopičah
Prisrčno se zahvaljujemo gospodu Jožefu Kvasu, gospodu župniku, ostalim duhovnikom za pogrebno sveto mašo, molitve, besede upanja in tolažbe. Hvala vaščanom, posebno Janezu in Mariji, sorodnikom, podjetju Komunala, sosedom iz Smolenje vasi in Ul. Slavka Gruma, patronažni sestri ge. Mojci za večletne obiske na domu, faranom iz Notranjih Goric in Podzemlja, Pogrebni službi Oklešen in pevcem iz Šmihela. Hvala vsem, ki ste mamo kropili, zanjo molili in ji prinesli cvetje in sveče.
Otroci: Jože, duhovnik, Tone, Marija, Vera in Pavle z družinami
Tiho, kakor je preživljala jesen življenja, je umrla moja draga teta
MARIJA ŽUŽEK
Gor. Gradišče 10
Melita z družino
Maribor, 6.3.1998
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in sodelavcem iz Iskre za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in denar. Hvala sosedom za pomoč, zdravstvenemu osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, osebju črnomaljskega in semiškega zdravstvenega doma, posebej dr. Mariji Plut, govornici Dragici Halužan, Dušanu Plutu za zaigrano Tišino, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred in pevkam.
Žalujoči: sinova Franc in Tone ter Blažka Plut z družinami
V SPOMIN
12. marca mineva 5 let, odkar je na svoj 61. rojstni dan odšla k Bogu in Mariji roženvenski naša najdražja
MARIJA
ČADONIČ
iz Grdunov
Tvoja ljubezen in Tvoja dobra dela živijo v naših srcih kot lučke, ki nam kažejo smisel življenja, kot si ga živela Ti: za Boga in za bližnjega. Hvala vsem, ki radi postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in nosite cvetje. Bog Vam povrni.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric, dedek in pradedek
ANTON
MUŠIČ
iz Podzemlja 22
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, vsem, ki ste nam. izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala patronažni sestri ZD Metlika ge. Anici Vraničar, dr. Vukoviču, dr. Mlačku, g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru Podzemelj, govornikom in gasilcem.
Žalujoči: vsi njegovi
Če si že zvezan, da bi vsaj držale vse te vezi.
A komaj zadihaš, komaj zaveš se, le ena vez popusti, pa ničesar več ni.
(Mila Kačič)
Z žalostjo sporočamo, da nas je zapustil
SLAVKO SENICA
dijak 4. a razreda Gimnazije Novo mesto
V spomin nanj kolektiv Gimnazije Novo mesto
ZAHVALA
Bila si tiha in dobra in tiho si odšla od nas.
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame
KATICE BARIČ
iz Železničarske ulice 8, Črnomelj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so pokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Fortunovi, zdravstvenemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in osebju Bolnišnice za pljučne bolezni Golnik. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se ge. Banovčevi za besede, izrečene ob slovesu. Posebno se zahvaljujemo sestri in teti ge.Kati Špehar za ljubečo skrb za pokojnico v času njene bolezni.
Žalujoči: mož Marko, hčerka Darinka z družino in sinova Marko in Arsen z družinama Črnomelj, 3.3.1998
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric in svak
JOŽE ADLEŠIČ
iz Črnomlja, Cankarjeva ul. 20
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in nekdanjim sodelavcem za pisne in ustne izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Slavici Geržina, kolektivom DURS, Davčni urad Novo mesto-izpostava Črnomelj, OŠ Mirana Jarca Črnomelj, d.d. Dolenjka Črnomelj in g. kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več,
Ob boleči izgubi naše drage mamice, hčerke, sestre in tete
ZDENKE STIPIČ
iz Šegove ulice 8
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sošolcem 4. a razreda OŠ Šmihel za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred in besede slovesa, pevcem in g. Oklešnu za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali in pokojno pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo; kajti prejšnje je minilo.
l/k TEDEN W^S IM
lj\ TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 12. marca - Gregor fttek, 13. marca - Kristina Sobota, 14. marca - Matilda Nedelja, 15. marca - Klemen Ponedeljek, 16. marca ■ Hilarij Torek, 17. marca - Jerica Sreda, 18. marca - Edvard
LUNINE MENE 13. marca ob 5.34 - ščip
kino
BREŽICE: 12. in 13.3. (ob 18. uri) komedija Do nagega. 12., 13. in 16.3. (ob 20. uri) ter 14. in 15.3. (ob 18. in 20. uri) kriminalni film Hudičev odvetnik. 17. in 18.3. (ob 17. uri in 20.30) ameriška drama Titanik.
ČRNOMELJ: 13. in 14.3. (ob 20. uri) pustolovski film Skrivnostni otok dr. Moreauja. 15.3. (ob 18. in 20. uri) angleška komedija Mr. Bean.
DOBREPOLJE: 13.3. (ob 16. uri in 19.30) risani film Anastazija. 15.3. (ob 15.
uri in 19.30) ameriški akcijski film Mirovnik.
GROSUPLJE: 13.3. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Mirovnik. 14.3. (ob 16. uri) risani film Anastazija.
KOSTANJEVICA: 14.3. (ob 20. uri) ameriška drama Titanik.
KRŠKO: 12. in 15.3. (ob 18. uri) ter 13.3. (ob 20. uri) kriminalni film Igra. 17. in 18.3. (ob 18. uri) kriminalni film Hudičev advokat.
METLIKA: 13.3. (ob 20. uri) angleška komedija Mr. Bean. 15.3. (ob 18. uri) pustolovski film Skrivnostni otok dr. Moreauja.
NOVO MESTO: Od 12. do 18.3. (ob 18. uri in 20.30) akcijski film Šakal.
RIBNICA: 14.3. (ob 21. uri) ameriški akcijski film Mirovnik. 15.3. (ob 16. uri) risani film Anastazija.
ŠENTJERNEJ: 13.3. (ob 20. uri) ameriška drama Titanik.
TREBNJE: 13.3. (ob 16. uri) film 101 Dalmatinec.
VELIKE LAŠČE: 14.3. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Mirovnik. 15.3. (ob 19 uri) risani film Anastazija.
• ENI OBRAZI DO NAZGA, DRUGI ŽE MED ZVEZDAMI -Avtorji evropskega filma leta in svetovne finančne in kritiške uspešnice Do nazga so obtoženi kraje scenarija, kar jih lahko stane skoraj ves zaslužek, stotnije ameriških “filmskih delavcev”pa so pred podelitvijo Oskarjev 23. marca iz dneva v dan bolj in živčne.
Iz Nove Zelandije je prila vest o že vloženi tožbi zoper režiserja Petra Cattanea, scenarista Simona Beaufoya ter producentsko hišo in distributerja angleške komedije Do nazga. Tožnika, gledališka tekstopisca, avtorje enega najbolj duhovitih filmov zadnjih let obtožujeta plagiatstva njune predstave Ladies Night ali Noč (rezervirana) za ženske iz leta 1987. Njuna predstava namreč prav tako govori o nenavadni navezi petih brezposelnih povprečnežev, ki iz obupa postanejo slačifantje, in se prav tako dogaja v proletarskem Sheffieldu v osrednji Angliji. Cattaneo in Beaufoy naj bi ukradla še psihološki karakter in fižični izgled nekaterih junakov. Dobrih deset let stara predstava je bila na zimzelenem otoku izjemno uspešna, igrali pa so jo tudi po Veliki Britaniji in še v nekaj evropskih državah.
Zdaj pa najbolj sočen del zgodbe. Popularni ThE Full Monty, ki je do zdaj zaslužil 205, nameravata tožnika obrati za neverjetnih 150 zelenih milijonov, tako rekoč do nazga. No, če
jima bo uspelo, se bodo lahko plagiatorji še vedno tolažili, da se je skromnih 3,5 milijona dolarjev, kolikor je stal filmček, glede na vložek pomnožilo kar za osupljivih 60-krat, to pa ga, vsaj statistično, uvršča med filme z največjim profitom vseh časov. Zadeva bo toliko bolj smešna, če se bo katera izmed štirih nominacij, kolikor jih ima Do nazga, res spremenila v oskarja.
Magično mejo največjega zaslužka od prodaje filmskih vstopnic, milijardo dolarjev, pa je te dni prebil Titanik, ki je lahko, če primerjamo podatke o povmje-nosti naložbe, tudi poraženec. Glede na vloženih 200 milijonov dolarjev, kar ga uvršča med filme z največjim profitom v zgodovini, se je do zdaj refundiral, v primerjavi z Do nazga, le za petkrat. Titanikov nestor James Ca-meron bo zdaj celo dobil masten 50-milijonski honorar, kateremu se je med snemanjem zaradi prekoračitve stroškov velikodušno, prav po očetovsko, in vizionarsko odpovedal. Kdor ne tvega, ne profitira. Tako sta si morda rekla tudi Cattaneo in Beau-fuy, ki bosta kljub morebitni kazni, tudi visoki, še vedno nadvse solidno “mastila”, ista misel pa se mota tudi v glavah novozelandskih tožnikov.
Prestiž pa bo vendarle pobral 14-krat nominirani Titanik, saj je tako rekoč paradni primerek visokoproračunske propagande, dokaz o trdnosti ameriškega sna in sle po uspehu za vsako ceno. Hollywood bo s tem prepričljivo dokazal premoč ameriškega kulturnega imperializma, ki je uzurpiral kino, prostor, kjer potekajo vsakodnevni obredi najmasov-nejše sodobne religije. Oskarji pa so le dekoracija.
TOMAŽ BRATOŽ
FRIZERSKI SALON
v Novem mestu oddamo v najem.
® 068/22-361
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto,d.o.o.Dirtliov.Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), AndrejBartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 200 tolarjev; naročnina za I. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.564 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.809 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v lej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu.
OGLASI: J cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-lisl.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke J, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana.
BELA TEHNIKA
POMIVALNI STROJ Gorenje, star 2 leti, prodam. »(068)324-323.	1079
KMETIJSKI STROJI
MOTOKULTIVATOR GOLDONI, 14 KM, nov, ugodno prodam. S (068)28-841.	998
TRAČNI OBRAČALNIK Sip 220 prodam. »(068)87-191.	1004
UNIVERZAL 64 prodam. » (068)78-532. 1084
TRAKTOR UNIVERZAL 445 DT, pogon na vsa 4 kolesa, prodam. Alojz Šuštar, vrhovo 1, Mirna Peč.	1044
TRAKTOR URSUS 335, letnik 1986, prodam. Selak, Dolenja vas 1, Otočec, W (068) 75-471.	1069
SAMONAKLADALKO Sip 20 m1, hidravlični greben, lepo ohranjeno, in hrastove plohe, 5 cm, prodam. »(068)30-156.	1030
KUPIM
NAJVEČ NUDIMO za delnice Krke B, Petrola B, Kolinske C ter ostale. Gorenjska borznoposredniška družba, tt (064)380-100.
644
DELNICE Telekoma, Krke, Gorenja in ostale odkupimo za gotovino.»(068)324-297.1072 DELNICE TELEKOMA, Žita, Krke, Triglava in ostale odkupimo za gotovino! »(041) 669-221 ali(0608)75-420.	1086
POČITNIŠKO PRIKOLICO kupim. « (041)662-551.	1101
1000 KOM KOSTANJEVEGA KOLJA, dolžine 2.8 m, kupim.»(068)75-633, zjutraj.
992
MOTORNA VOZILA
R 19 RT, letnik 1994, bel, prodam. »(068) 321-926.	977
CITROEN ZX 1.6 i, letnik 5/92,88.000 km, kovinsko siv, veliko dodatne opreme, prodam ali menjam za R 4. »(0608)22-663.	988
KADETT 1.6 i, letnik 1990, registriran do 5/ 98, prodam. »(068)323-665.	1013
FORD ESCORT 1.6 GHIA 16 V, karavan, letnik 1993, odlično ohranjen, vsa oprema, servisna knjiga, prodam. » (068)317-204, dopoldan, (068)325-455, popoldan. 1068 CLIO 1.4 RT, letnik 8/95, z dodatno opremo prodam. »(068)27-120.	1091
BMW 316, prva registracija 1/88,129.000 km, mineral moder, odlično ohranjen, ugodno prodam. »(068)22-269.	1092
MEGAN CLASS1C RT, star 10 mesecev, prodam.»(068)20-524.
LADO SAMARO 1300, letnik 1993, prodam. Cena 4.100 DEM.»(068)85-617.
JUGO 45, letnik 1989,42.000 km, prodam.» (068)22-991 ali 66-610.	1095
JUGO 45, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam za 1200 DEM.»(068)42-422. 1100 JUGO KORAL 55, vinsko rdeč, letnik 1989, 60.000 km, prodam. »(068)53-504.	1047
LADO SAMARO 1300, lepo ohranjeno, letnik 1992, prodam. »(068)66-155	1057
CLIO 1.2 RN, rdeč, letnik 1993,62.000 km, ugodno prodam.»(068)78-370.	1067
ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, registrirano do 3/99, prodam.»(068)78-454.	1050
CLIO 1.4 RT, letnik 1993, bel, 5V, prodam.» (068)22-586.	1031
CLIO 1.4 RT, letnik 1991, prodam.»(068) 26-215.	1059
DOBRO OHRANJENO Z101, letnik 1986, prodam. »(068)27-693.	999
Z101 GTL 55, letnik 1986,in jugo 45, letnik 1990,prodam.»(068)341-539,zvečer. 1066 R 5 FIVE, letnik 12/94, kovinske barve, zelo lepo ohranjen, prodam.»(068)27-441. 1088 JUGO 45, JUGO 55, Z101 ali Z128 kupim. Vozilo mora biti lepo ohranjeno in nekaram-bolirano.»(068)79-763 ali (041)680-684.
um
I AVTOSERVIS | MURN, s.p. Resslova 4,8000 Novo mesto tel./fax: 068/24-791
CENTER $ SUZUKI
wagonR*
OKRETEN in
VAREN
MAJHEN in, PRAKTIČEN
ZMOGLJIV in VARČEN
promocijska cena že od 22.990 DEM

DOLENJSKA
BANKA
Denar za razumno ceno
Znižane
obrestne mere za vse vrste posojil
vrsta posojil	odplačilna doba	obrestna mera
kratkoročna		6,00 %-6,25 %
dolgoročna	do 2 let	6,75 %
	do 4 let	7,25 %
	do 5 let	7,75 %
	do 6 let	8,25 %
	do 7 let	8,75 %
	do 12 let	9,25 %-10,00 %
Posojila obrtnikom in kmetom
Postopek pridobitve posojila je enostavnejši.
Stroški, vezani na zavarovanje posojila, so nižji.
Banka zaračuna posojilojemalcem za vodenje posojila dodatno 2,2 % točke letno od vsakokratnega stanja posojila.
Nenamenska posojila za občane	
kratkoročna	6,5 %-7,0 %
dolgoročna	do 2 let	7,5%
do 4 let	8,0%
do 5 let	8,5%
Stanovanjska posojila	
do 4 let	7,0%
do 7 let	7,5%
do 15 let	8,0 %-8,5 %
* za mlade	do 4 let	6,75 %
do 7 let	7,25 %
do 15 let	7,75 %-8,25 %
VESPO PX 200 E, letnik 1983, registrirano do 7/98, brezhibno, prodam.»(068)27-806.
982
R 4, letnik 1989, zelo dobro ohranjeno, prodam. B (068)75-271, Pavlin, Paha 4, Otočec.	1071
Z 101, letnik 1986, še registrirano, vozno, prodam ali menjam za boljše vozilo z dopla-čilom do 1000 DEM. »(068)75-173. 1026 R LAGUNO 1.8 RT; belo, letnik 1994,95.000 km, prvi lastnik, prodam.»(068)53-195.
974
Z128, letnik 1987, bočno koso Zetor 4911 in kombinirano peč za kopalnico prodam. » (068)42-409.	1060
GOLF JX D, letnik 4/88, 137.000 km, v odličnem stanju, prodam za 7600 DEM. » (068)81-772.	997
JUGO 45, letnik 1991, bel, prodam. B (068)73-690.	1097
R 4 GTL, letnik 1987, registriran do 23.10. 1998 prodam za 1500 DEM.»(068)25-031.
1015
NISSAN, letnik 1991, kupim. »(068)45-448.
1061
Z128, letnik 1989 prodam za 1300 DEM.» (068)44-837.	1028
126 PGL, letnik 1988, rdeč, registriran do 11/ 98, obnovljen, ugodno prodam. B (068)48-591.	996
BMW 316 i, letnik 1991, prodam ali menjam za cenejše vozilo.»(0608)80-366.	990
ŠKODO FORM AN, letnik 1992, registriran do 10/98, prodam.»(068)322-642.	1009
POSLOVNO-STANOVANJSKO hišo v Krškem, Videm,prodam ali menjam za Hrvaško. »(00385) 13734 371.	987
HIŠO v Kočevju prodam. B (061 )853-860. KOMUNALNO UREJENO gradbeno parcelo ali parcelo s staro hišo, oddaljeno do 15 km od Novega mesta, kupim. » (068)325-117.	1020
V	DOLENJSKIH TOPLICAH prodam par-
celo 1200 m!.» (068)66-246, od četrtka do nedelje.	1053
HIŠO z gostinskim lokalom prodam » (068)87-215, po 20. uri.	1058
V	OKOLICI Črnomlja prodam zazidljivo
parcelo.»(068)52-288.	1063
ZIDANICO v gradnji z vinogradom na žici, velikost parcele 13 a, prodam za 16.000 DEM. »(068)85-757.	1094
NA VINJEM VRHU prodam zazidljivo parcelo. »(068)76-507, po 19. uri. 1096 GRADBENO PARCELO v Šmarjeti prodam. »(068)73-595, popoldan.	1064
PRODAM
OBVESTILA
ŽALUZIJE, rulete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po ugodnih cenah. Možnost plačila na čeke. tt (068)44-662 ali (041)710-963.	761
POHIŠTVO
3 LETA star kavč, 2 fotelja in neuporabljen “100 čento gradi” ugodno prodam. B (068) 23-060.	975
POCENI PRODAM rabljeno opremo: kuhinjo, spalnico, pralni in šivalni stroj. B (068)322-282 ali(0609)633-553.	1090
KOTNO KLOP, ovalno mizo, hladilnik in vzidljiv štedilnik zelo poceni prodam, tt (068)89-709.	1018
POSEST
Z 128, letnik 85. reg. 5/98, prodam. * (068)83-784.
JUGO 55, letnik 89, reg. 9/98, prodam. * (068)20-344.
CLIO 1.4, RT, letnik 93, bele barve, prodam. tt (068)325-725. m
VINOGRAD v Straški gori, lep razgled, prodam. »(068)22-744, popoldan.	818
GRADBENO zazidljivo parcelo, 3700 m;, vas Mihovo pod Gorjanci, zelo ugodno prodam. »(068)322-282, g. Angelca.	986
OPAŽ in ladijski pod že za 540 SIT z dostavo, smrekov, suh, 7 cm! »(063)451-082.	811
NOVO diatonično harmoniko prodam. » (061)641-085.	967
PRODAJAMO mešalnike za kruh, pice in meso ter motorne mesoreznice. Najdete nas tudi na Gregorjevem sejmu! »(0602)61-151, Krajnc, s.p..	970
BETONSKE STREŠNIKE, rabljene, ugodno prodam.»(068)324-114, popoldan. 972 SUHO SENO in hlevski gnoj prodam. » (068)49-364.	978
NA ZALOGI imam razne velikosti klopotcev. Cena 2.000 do 10.000 SIT.»(061)627-283.
980
POHORSKI KAMEN Skrilavec različnih barv prodajamo.»(063)762-433.	1002
SENOprodam.»(068)85-665.	10(J3
SESALECprodam.»(041)717-159.	1027
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, balkonska vrata, posteljno garnituro Wolltex, otroški stolček in avtosedež prodam, tt (0608)32-282.	1052
30 novih belih kovinskih stolov za teraso prodam.»(068)324-323.	1081
KOSTANJEVO KOUE prodam.»(068)85-699.	1011
2400 KOM betonske kritine, enovalne, nerabljene, 15 % ceneje in belo vino ter cviček prodam. »(068)85-659.	1037
SENO prodam v Črnomlju.»(068)52-862. 3 M1 hrastovih desk, 32 mm,in 11 m! bukovih drv prodam tt (068)65-568.	968
MOTOR TAM 4500 v zelo dobrem stanju in še nekaj rezervnih delov prodam. » (0608) 21-620.	1005
KOSTANJEVO in smrekovo kolje, prašiče, 100 kg in bukova drva prodam. » (068)78-029.	989
LES ZA OSTREŠJE, obžagan na željeno dimenzijo, plohe in deske prodam, tt (068)78-105.	1099
SENO, otavo in koruzo v zrnju prodam. » (068)326-277.	1000
SENO in otavo prodam.»(068)83-728 ali 83-729.	976
STARINSKI POD - skedenj prodam. » (068)21-218.	1024
MRVO tet borove plohe in deske prodam.» (068)23-528.	1042
VINO, črnino- cviček, in 1001 žganja prodam. »(068)21-091.	966
VINO ŠMARNICO in 1 m’ lipovih desk, debeline 3 cm, prodam.»(068)79-847.	1046
BELO in rdeče vino prodam.»(068)75-028.
1087
CVIČEK in odojke, težke 30 kg, prodam.» (0608)87-611.	1043
NOVA vhodna vrata prodam.»(068)68-028.
1048
SENO in letošnjo košnjo (cca 90 a, pri Šentjerneju) prodam.»(068)42-492, zvečer. 1089
PRESTAVU1VOOSTREŠJE na šestih stebrih, 6 x 10 m, betonska kritina, poceni prodam.»(0609)629-794.	979
KVALITETNO SENO prodam, tt (068)76-262.	995
SM REKOV OPAŽ, ladijski pod, širine 5,7 in 9 cm, že od 500 SIT. Več vrst zaključnih letev, tudi za laminate, masivne balkonske ograje, po naročilu z montažo! Družinska vas, » (068)73-587.	1014
MRVO, večjo količino, poceni prodam. Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice, tt (068)73-194.	991
KROMPIR za seme sante, cviček in belo vino cepljenko prodam »(068)45-542.	1019
RAZNO
TRGOVINO s poslovnim objektom v Podbočju prodam ali oddam v najem. »(0608) 33-984, po 15. uri.	993
V VARSTVO vzamem otroka. Lorber, Seid-lova 60, Novo mesto	1001
NA PROMETNEM KRAJU vSevnici oddam v najem popolnoma urejen lokal, 26 m:, primeren za mirno obrt, trgovino, pisarno ali predstavništvo. »(0608)41-606.	1034
ŠIVILJSTVO po meri in serijsko! » (068) 342-252.	1056
NUDIMO HRANO, stanovanje in honorar starejši ženski za pomoč invalidki na vozičku, tt(068)76-297.	1039
VARSTVO OTROK od prvega leta nudim na svojem domu v bližini Kostanjevice. » (0608)87-749.	971
SLUŽBO DOBI
NAGROBNE SVEČE nudimo v nadaljnjo prodajo pod ugodnimi pogoji. Možna tudi redna zaposlitev. IT (0609)622-668.	724
KONJENIŠKI CENTER Struga išče delavca 23 delo s konji. IT (068)75-627 ali (041)667-893.	969
^ AVTOŠOLI M AX zaposlimo več inštruk-toijev B- kategorije na območju Dolenjske. * (0609)637-021.	973
DELO NUDIMO pri najsodobnejšem evropskem projektu, ki ga širimo na Dolenjsko in Belo krajino. TT (0609)627-643, Car marke -l,ng internacional.	994
ZIDARJA in delavca z izpitom C- kategorije zaposlim. tT (068)341-916.	1016
natakarico iščem. »(068)73-042.1021
PEKA s prakso zaposlimo v Škocjanu. »
(068)76-251.	1022
DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Nudimo hrano in stanovanje.«(068)52-530.	1025
MIZARJA s prakso in priučenega zaposlim. *(068)321-868.	1032
DEKLE za delo v strežbi zaposlimo v kava baru. »(041)617-842.	1040
HONORARNO ZAPOSLIM 2 delavca v ce-mentninarstvu. »(068)73-238, zvečer. 1041
VEČ samskih deklet z avtom dobi delo. Ponudbe pošljite pod šifro: Zaslužek. 1051
POŠLO VODKINJO - PRODAJALKO zaposlimo. Vazal, d.o.o., Novo mesto,»(068)21 -366-	1065
SLUŽBO DOBI računovodkinja za vodenje glavne knjige. »(068)321-520.	1073
£e ŽELITE sprejeti delo na domu, za hišna “ela, pošljite naslovljeno kuverto z znamko za brezplačne informacije: Kopar, Polje 4, Krmelj.	1075
V	BISTROJU v Novem mestu zaposlimo
simpatično dekle. »(068)324-324.	1077
POTNIKA za prodajo zaščitne opreme iščemo. »(068)324-324.	1078
ŽENSKO za pospravljanje stanovanjske hiše 2-krat tedensko potrebujemo, tt (068)324-324- 1080
V	MIZARSKI DELAVNICI zaposlim delav-
ca za delo na strojih. Prednost pri zaposlitvi ■majo mlajše osebe, lahko začetniki s prakso ali brez. Možnost ima tudi delavec kovinske stroke. »(068)65-486.	1082
KUHARJA ali kuharico z izkušnjami in mlajšo natakarico zaposlimo v Novem mestu. Delo je izmensko, nedelje proste. » (041) 637-352.	1083
KV ZIDARJA in strojnika TGM zaposlimo. ®(068)76-014.	1093
2 TAPETNIKA za delo v proizvodnji oblazi-njenega pohištva iščemo. Možnost zaposlitve ra nedoločen čas. Provel, d.o.o., Hudenje 1 a, Škocjan,»(068)23-640 ali (041)667-580.
SLUŽBO IŠČE
DELO IŠČE grafik - montažer. »(068)40-148, po 18. uri.	981
EKONOMSKI TEHNIK išče redno zaposlitev. »(068)27-301.	1085
STANOVANJA
DVOSOBNO STANOVANJE v Ragovski ulici prodam.»(068)25-355, po 17. uri. 983
DVOSOBNO opremljeno stanovanje, 49 mJ, v Smrečnikovi ul. 7 v Novem mestu ugodno Prodam.»(068)24-970 ali (063)754-369.
984
VEDEŽEVANJE ZDRAVJE, LJUBEZEN DENAR, KARIERA
090 43 58
24 ur v živo
090 43 59
V	NOVEM MESTU, v Ul. Slavka Gruma,
prodam večjo garsonjero, 37 mz + atrij, takoj vseljivo. »(061)1401-167.	1038
GARSONJERO dam v najem, predplačilo 1 leto.»(068)20-524.
V	DOLENJSKIH TOPLICAH oddam
opremljeno manjše stanovanje s telefonom, tt(068)66-246, od četrtka do nedelje. 1054 TRISOBNO STANOVANJE v centru Dvora pri Žužemberku oddam v najem.»(068)87-370.	1049
ŽENITNE PONUDBE
POZOR! Situirana 28-letna, s stanovanjem in službo, išče življenjskega sopotnika. » (090)42-37.	1055
ŽIVALI
SPREJEMAMO NAROČILA za bele piščance, rjave in grahaste jarkice. Metelko, Hudo Brezje 16, tt (0608)89-038.	148
BELE PIŠČANCE, kilogramske, rjave in grahaste (samo jarkice) naročamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej,»(068)42-524.	254
VALILNICA NA SENOVEM obvešča cenjene kupce, da sprejemamo naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev. Vse informacije dobite na »(0608)71-375.	526
TELIČKO SIMENTALKO, staro 3 mesece, prodam. »(068)24-057.	1017
ZBIRAMO NAROČILA za bele piščance in purane Jate za dopitanje, grahaste jarkice in tjave jarkice pred nesnostjo. Ramovš, Šentrupert, »(068)40-189.	1062
TELICO SIVKO, 450 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. »(061)871-030,zvečer. 1070 KOZE prodam. »(068)87-145.	1012
KRAVO za zakol prodam, tt (0608)64-017. KRAVO SIVKO, staro 5 let, 2 meseca po te-litvi, prodam. Kandijska 68 (Žabja vas). 1035
MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj,»(068)52-806, Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, tt (0608)67-587, Vera Čož, Slepšek 22, Mokronog,»(068)49-711.	125
NARAVNO KRMLJENEGA 120 kg težkega prašiča, nov štedilnik in hladilnik in rabljen pomivalni stroj prodam.»(068)73-630.1076
KOBILO z žrebetom prodam. » (068)41-016.	1023
PRAŠIČE, težke 100 do 120 kg, možen zakol, hlevski gnoj in visečo sušilno napravo prodam. »(068)73-317.	1074
ČRNO-BELO telico v devetem mesecu brejosti in bikce, težke 50 do 200 kg, prodam. »(068)73-327.	1036
MLADO KRAVO in telico, za zakol ali nada-ljnjorejo,prodam.»(068)64-118. 1007 OVCE in ovna prodam.»(068)89-684. 985
NAGRADNI VPRAŠANJI RADIA LOGATEC
LOGATEC - Notranjski radio Logatec ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Katerim osebam priporočamo uporabo ortopedskih vložkov “Brana 1”? (Nagrada ortopedski vložki, podstavek za pod vročo posodo in pralne kroglice.), Kakšno je ime slovenske balkonske rože, ki izvira iz Gorenjske? (agrada 150 litrov prsti Biobrazda in lončnica.) Odgovore je treba do sobote, 14. marca, poslati na naslov: Daša Košir - za NTR Logatec, Tržaška 12/b, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca prejšnjega tedna sta Ervin Vidmar iz Domžal in Mija Božič iz Medvod.
; TIKA TREBNJE . 3? 068/44-940
Cene brez konkurence
MOTOR APN 6
125. 990 SIT
k
j
POGLED PROTI PEKLU - Naročniki Dolenjskega lista so se takole ozirali proti Peklu, globači, ki jo je v Solzicah opisoval Prežihov Voranc. Na izletu po Koroški so si naročniki poleg Slovenj Gradca, kostnice v Libeličah, Mežiške doline, Črne in Šentanela ogledali tudi Kotlje, rojstni kraj Prežihovega Voranca, in Prežihovino. (Foto: Majda Luzar)
Na osnovi določil 10. člena statuta delniške družbe HYGIA, Novo mesto, d.d., sklicujem 3. sejo skupščine, ki bo
v četrtek, 16. aprila 1998, ob 14. uri na sedežu družbe, Kandijska 1, Novo mesto.
Za sejo predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1.	IZVOLITEV ORGANOV SKUPŠČINE NOTARJA
PREDLOG SKLEPA:
-	imenuje se predlagani predsednik skupščine
-	imenuje se predlagani preštevalec glasov
-	imenuje se predlagani notar
2.	POROČILO O IZVRŠENIH SKLEPIH 2. SEJE SKUPŠČINE
PREDLOG SKLEPA:
-	sprejme se poročilo o izvršenih sklepih
3.	POROČILO O POSLOVANJU IN PLAN DELA
PREDLOG SKLEPA:
-	sprejme se poročilo o poslovanju in plan dela
4.	POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZA LETO 1997
PREDLOG SKLEPA:
-	sprejme in potrdi se zaključni račun za leto 1997
5.	SKLEP O DELITVI DOBIČKA
PREDLOG SKLEPA:
-	sprejme se predlagani sklep o delitvi dobička
6.	IMENOVANJE NADZORNEGA SVETA
PREDLOG SKLEPA:
-	za dobo štirih let se imenuje predlagani nadzorni svet
7.	POBUDE IN PREDLOGI DELNIČARJEV
Gradivo za sejo skupščine je pri članih nadzornega sveta, pri direktorju družbe in na sedežu družbe, Kandijska 1, Novo mesto. Če skupščina ob uri sklica ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje istega dne ob 14.15 v istem prostoru, z istim dnevnim redom. Na zasedanju bo skupščina veljavno odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala.
r	v	^
Pomagajmo Željki priti do londonske bolnišnice!
Ko je bila Željka stara tri leta in pol, se je z mamo in bratoma pred bombardiranjem Dubrovnika zatekla k babici v Novo mesto. Zaradi cerebralne paralize je bila priklenjena na invalidski voziček.
Pri Željkinih petih letih je njena babica Ivanka Mestnik o njej napisala knjigo Izlet na Modri planet, ki je med otroki zelo priljubljena. Po knjigi je posneta tudi kaseta in otroci se ob lepi zgodbi učijo pravilnega odnosa do drugačnih, prizadetih otrok.
V zgodbi junakinja Živa shodi. V resničnosti pa ni čisto tako. Željki je zdaj devet let in pol. Hodi v tretji razred in z mnogo truda se je znebila invalidskega vozička, a hodi le težko in ob podpori odraslih. Zdaj ji neka londonska bolnišnica obljublja to, kar si Željka želi bolj kot karkoli drugega: s pomočjo injekcij butulin toskina in posebne terapije lahko čisto shodi.
Pot v London, štirinajstdnevno bivanje in zdravljenje pa si z eno skromno plačo petčlanska družina ne more niti zamisliti brez pomoči dobrih ljudi. Če ste ji tudi vi pripravljeni pomagati, nakažite svoj prispevek na žiro račun:
52100-620-107-05-1970119-1787683 ali pa kupite zadnjo knjigo njene babice. Vsi_prihodki od knjige Korak s poti, ki je izšla pred kratkim, bodo šli za Zeljkino zdravljenje, ki je možno le še do dekličinega desetega leta. Izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljite na naslov: Ivanka Mestnik, Nad mlini 29, 8000 Novo mesto.
§*š---------------------------------------------—H
NAROČILNICA
Naročam__izvod(ov) knjige Korak s poti, avtorice Ivanke Mestnik.
Cena enega izvoda knjige je 2.500 tolarjev (s prometnim davkom) + stroški poštnine. Račun bom poravrial(a) po poslani položnici.
Ime in priimek:_____________________________________
Naslov:	___
Podpis:
----------------------——------------------------
N
Vi uganete - mi nagradimo!
Odgovor na četrto nagradno vprašanje se je pravilno glasil, da je Dolenjski list prejšnji četrtek obsegal 32 strani. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imela Majda Komljanec iz Osrečja 2 pri Škocjanu.
Med naročniki s plačano naročnino za 1. polletje (ali celo leto) so bili za junijski nagradni izlet izžrebani: Franc Dragman iz Medičeve ulice 4 v Novem mestu, Marija Košir iz Globeli 2 pri Sodražici in Marija Primc iz Koroške vasi 26 pri Novem mestu.
Izpolnite pravilno peti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 17. marca, ko bomo spet izžrebali tri izletnike in dobitnika darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev.
e
Novi simbol
nove storitve
RADIO
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39.1330 Kočevje, tel /fax: 061 855666
OjTfi/te in shranili- lili
(===) JE. - elektronsko pismo
Elektronska poštna storitev
Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej:
•	izdelavo.
•	izpis,
•	kuvertiranje,
•	dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil.
KJ POSTA SLOVENIJE
http://\4ww. posta, si e-mail: info@posla.si
NAGRADNI KUPON št. 5
Vprašanje: Koliko članov šteje uredništvo Dolenjskega lista?
Odgovor:
Moj naslov:
VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v po tr 068/323-610 ali 041/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 V 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto	3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na "B 068/321-926, g. Zdenko Potočar.
UMETNI KAMEN za oblaganje fasad po najugodnejših cenah!	Izdelujemo ga v sivi, beli in rjavi barvi ter kombinacijah barv. Cena z dostavo in polaganjem cca 2.700 tolarjev 1 m2. K0ŠMRLJ, s p., Meniška vas 7, Dolenjske Toplice, B 068/65-882, 65-557.
DELNIČARJI KRKE! C 061/312-563,13-776-13	DELNICE KRKE razreda B ugodno odkupimo. Posredujemo na borzi pri prodaji in nakupu delnic. Pokličite nas! Factor banka, d.d., Ljubljana
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
Naročilnica za DOLENJSKI LIST *
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:	____________________________________Upokojenec:	da	ne
Naslov (krtg, ulica, hišna številka);________________________________________
______________________________________________________Pošta:__________________-____________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	1998
Kraj:	Datum:	Podpis:
V.____________________________________________________________________________________________/
PORTRET TECjA TE(Jl\A
Franc Kisilak
“Ljudem ne morem pomagati ne z denarjem ne kako drugače, zato dajem kri,"pravi še ne 60-letni Franc Kisilak iz Gornjih Ložin pri Kočevju, ki je decembra lani daroval kri že stopetnaj-stič. Ob dnevu CZ je za to prejel bronasti znak civilne zaščite, ki se je pridružil številnim drugim, že prejetim priznanjem za njegovo humanitarno delo na eni in prostovoljno delo v okviru domačega gasilskega društva na drugi strani. Krvodajalec je namreč s presledkom šestih let, odkar je leta 1959 pri vojakih v Valjevem prvič daroval kri, že 39 let, gasilec s prisluženim činom praporščaka pa že vse od začetka 60. let, koga je v iskanju dela po odsluženi vojaščini pot pripeljala na Kočevsko, kjer j e danes razpet med svojim novim domom sredi kočevskih gozdov in rodno prekmursko ravnico, ki jo obišče 2- do 3-krat na leto.
Franca je, kot pravi, življenje naučilo, da je skromen. Že kot otroku mu ni bilo postlano z rožicami. Doma ni bilo dovolj denarja za preživetje 6-članske kmečke družine, zato je kot 10-letni fantič moral za hlapca k bogatemu kmetu v sosednjo vas. “Vstajati sem moral zelo zgodaj, da sem opravil vsa opravila, nato pa sem šel v šolo, ” se Franc
spominja svojega dela za samo hrano in obleko. Dokončal je 6 razredov osnovne šole in se že pri 16. odpravil kot sezonski delavec v Vojvodino na državno posestvo. Tudi tu si kaj več kot hrano in obleko ni mogel privoščiti, saj je kot najstarejši otrok moral pomagati preživlfati družino. Navezan na domače, pa nanje ni pozabil, tudi ko si je ustvaril svojo družino: obema sestrama in bratu je utrl pot iz revščine v rodnem Doliču v sicer skromno, a boljše življenje na Kočevskem.
Ko je po prihodu v Kočevje krajši čas delal pri Cestnem podjetju, je v Ločinah spoznal svojo sedanjo ženo, za katero pravi, da upa, da bosta tako kot njegova starša letos dočakala biserno poroko. Samo z eno plačo sta v toplini doma v hiši, ki sta si jo s krediti postavila leta 1968, vzgojila in izšolala troje otrok. Za to pa je moral Franc pridno in trdo delati. Navajen na delo od rane mladosti pa se tudi nič kaj rad ni upokojil. Vendar pa ga, kot 55 let starega varilca - kvalifikacijo si je pridobil že leta 1962 - po stečaju Itasa, kjer je delal od leta 1961, ni hotelo zaposliti nobeno podjetje. Zato se je bil prisiljen predčasno upokojiti, a mu danes kot upokojencu tudi ne manjka dela. Še vedno je aktiven gasilec, čas pa si krajša s pletenjem košar in obdelovanjem vrta. Le gobarjenja ga je od lanskoletnega srečanja z medvedom postalo malce strah. Zato pa si skrbi rad prežene s harmoniko in se veseli obiskov svojih otrok in vnukov.
“Naša družina ni poznala dopusta na morju ne avta in številnih drugih ugodnosti, ” pravi Franc. Zaveda pa se, da je takšnih, kot je bil sam, tudi danes še veliko. Rad bi jim pomagal, vendar pa je, kot pravi, največ, kar lahko naredi, da vsake 3 mesece daruje po 4 del krvi. In kaj si želi? Ve, da ni mogoče, vendar pa bi rad spoznal vsaj enega človeka, ki mu je njegova kri rešila življenje.
MOJCA LESKOVŠEK-SVETE
SREČANJE GODCEV NA ORGLICE
NOVO MESTO - Radio Sraka iz Novega mesta priredi v okviru tradicionalnega Gregorjevega kmetijskega sejma srečanje slovenskih godcev oz. muzikantov na orglice.. Na srečanje igralcev na orglice so vabljeni glasbeniki in glasbenice vseh starosti iz vseh koncev in krajev Slovenije. Če se bo zbralo dovolj dobrih in zanimivih glasbenikov, bo založba Sraka v svojem studiu kasneje posnela skladbe za svoj radijski arhiv in jih izdala tudi na kaseti. Na prireditvi se bodo predstavili tudi slovenski uvozniki orglic, najrazličnejše orglice bo moč tudi preizkusiti ali kupiti. Igralci na orglice se za nastop lahko prijavijo na radiu Sraka po telefonu ali pismeno. Telefonska številka je: 068/23-174, naslov pa: Radio Sraka, p.p. 338, 8000 Novo mesto.
KRES SE PREDSTAVI
NOVO MESTO - Folklorno društvo Kres se bo v soboto, 14. marca, ob 19. uri predstavilo z vsemi svojimi skupinami in z novim sporedom na tradicionalni vsakoletni predstavi v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Tfdine.
KONCERT “ODPRITE SRCE!” Z AVSENIKI
TREBNJE - Društvo za pomoč duševno prizadetim v trebanjski občini “Sožitje” vabi v petek, 13. marca, ob. 19. uri na tradicionalni dobrodelni koncert “Odprite srce!” v športni dvorani trebanjske osnovne šole. Tokrat bo to pravcati Avsenikov večer, kajti poleg slovitega Slavka Avsenika bo nastopil še ansambel Grega Avsenika, zatem priljubljeni ansambel Gašperji, Duo M4M in nepogrešljivi občinski pihalni orkester Trebnje. Voditelj večera bo Vinko Šimek. Predprodaja vstopnic je v blagovnici Dolenjke v Trebnjem. Izkupiček od dobrodelnega koncerta bo namenjen za lepše življenje duševno prizadetih oseb.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Nekdo je namerno požgal smrekice - Zakaj bi prijavljali delo na črno? - Ženske naj bodo ljubeče matere in vzgojiteljice - Na Drski polno pasjih iztrebkov
Zemeljski plaz, ki grozi, da bo v Stari gori odnesel ne le cesto, ampak tudi zidanice, je že tretjič zapovrstjo omenjen v tej rubriki. Spet nas je poklicala Veronika Konte z Dvora, ki pravi, da plaz ne grozi zaradi njihove zidanice, za katero imajo gradbeno dovoljenje, ampak zaradi ceste. Njihova zidanica po njenem mnenju ni pretežka, saj je nad prvo ploščo zidana s siporeksom in pokrita s tegolo. Veronika pravi, da bi za umiritev plazu morali popraviti le cesto. “Grešno kozo za to pa bo potrebno poiskati drugje, ne v naši zidanici,” je dodala Veronika.
R. Z. iz Lastovč pri Novem mestu je o zaraščanju belokranjskih steljnikov povedal svojo izkušnjo. Steljnik, ki ga je podedovala njegova žena med Štrek-ijevcem in Jugorjem, so pred sedmimi leti počistili in posadili smrekice. Kasneje je šla čezenj cesta in nekaj so jih morali odstraniti, okrog 200 do 300, kar jih je še ostalo, pa je pred kratkim nekdo namerno požgal. “Gmotna škoda
r	1
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskati odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki <068)323-606 vas Čakamo vsak Četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. v	V
sicer ni tako velika, je pa moralna. Smrekice sem zasadil za svoje otroke. Le kaj bi bilo, če bi se vsi za vsako stvar maščevali na tak način?” se sprašuje Lastovčan. Prepričan je, da se bodo steljniki tudi zaradi takšnega početja še bolj zaraščali.
Tatjano iz Novega mesta je razburila objava telefonske številke za prijavo dela na črno, ki jo je zasledila na gospodarski strani v zadnjem Dolenjcu. “Nekoč sem bila Pionirjeva delavka, in ko sem bila ob službo, sem bila hvaležna, da sem kje dobila delo, pa četudi na črno, samo da sem se preživela. Kje pa so bile takrat telefonske številke, ko smo pri Pionirju delali zastonj, kaj ni bilo tudi to delo na črno?” je povedala. Tatjana je prepričana, da je vlada ljudem vrgla kost zato, da bi se med sabo sprli, oni pa bi lahko naprej vladali.
Jože Jelenko s Senovega pa bi v Dolenjcu rad prebral, kdaj bodo dacarji po krajevnih skupnostih pobirali davčne napovedi, da se ljudem ne bo treba voziti na davkarijo in tam ure in ure čakati na oddajo. “Prav bi bilo, da bi to objavili v Dolenjcu, kot je že bilo - objavljeno predlani,” je dodal. Na davčnem uradu v Brežicah so nam povedali, da se za takšno pobiranje napovedi dohodnine za letos še niso odločili, če se bodo, pa bodo to vsekakor objavili v Do-
lenjcu, in sicer en teden pred pobiranjem.
Bralka iz Sevnice pa je pohvalila zapis Milana Muhiča iz Ambrusa z naslovom Nov gospodar grunta - Slovenije, ki je bil objavljen v zadnji številki časopisa med pismi bralcev. Bralka se edino boji, da ne bo prišel do zamašenih ušes in zakrknjenih src in bo kot tak le bob ob steno. O ženskah pa meni, da je njihovo poslanstvo, da so ljubeče matere in vzgojiteljice, kajti le tako bi lahko obvarovale svoje otroke in najbližje pred alkoholom, drogami in nasiljem, ki danes grozi mladim rodovom. “Parlamentarne in druge stolčke pa prepustimo našim moškim,” je zaključila.
Bralca z Drske pa motijo pasji iztrebki, ki jih je na Drski od Do-lenjkine trgovine do Šmihela vse polno. “Na igrišču pred vrtcem je vsako jutro polno psov in tudi njihovih iztrebkov, zato me čudi, da inšpektorji na to ne reagirajo.”
J. D.
PASJI TEČAJI
NOVO MESTO - Kinološko društvo Krka obvešča lastnike psov, da so pričeli s pasjimi s tečaji. Mala šola bo vsako nedeljo ob 9. uri, začetni tečaj ob torkih in petkih ob 16.30, agility pa ob sobotah ob 9. uri na društvenem vadbišču na Pogancah.
"mm
‘TL^čsHvaf
cTircžicc'%
18.7.-1.8.
& ARS RAMOVŠ
(061) 125 3366
Metropolitanka, Verona, Salzburg, Pariz in Dunaj vas pričakujejo. Brežice tudi. Vendar ne pride vsak. In vi?
mobitel
Ambrus za vedno zapisan v Breznu
--------------------------------------_____------------•
Režiser Igor Šmid je za snemanje novega slovenskega celovečernega filma Brezno izbral vas Ambrus - Dobro sodelovanje z domačini - Premiera uspela - “Kino v vsako slovensko vas”
AMBRUS - Vsedemdesetih letih pride v zakotno vas na zadružno žago delat sezonski delavec Stefan in se kmalu zaplete s starejšim dekletom Anico. Vse se spremeni, ko dekle zanosi, fant pa si želi le zaslužiti za pot do Avstralije in se noče poročiti. Zgodba se začne zapletati in Anica v tem nerodnem položaju podleže sestrinemu sovraštvu do moških in Stefana zapre v star skedenj, da bi ga prisila v poroko, toda dogajanje počasi preraste v zločin...
To je delček scenarija novega slovenskega celovečernega filma Brezno (napisala gaje Stanislava Bergoč), ki so ga žanrsko označili kot drama z elementi psihološke grozljivke - domačijski triler, ki ga
ANONIMUS IN SREČNA MLADINA
ČRNOMELJ - Člani ljubljanske funkeore skupine Anonimus in njihovi rojaki - etno funk jazzerji Srečna mladina bodo skladbe iz svojih CD prvencev v živo predstavili obiskovalcem Mladinskega kulturnega kluba v Črnomlju, v soboto, 14. marca, ob 22. uri.
je režiser Igor Šmid lani od januarja do aprila posnel v Suhi krajini, v Ambrusu. Da je izbral to mnogim neznano vasico, ni naključje. “Preiskal sem širšo okolico, toda ko sem prišel v Suho krajino, sem se kmalu prepričal, daje to tista prava lokacija. Poleg tega so tu še prijazni ljudje, s katerimi smo dobro sodelovali in navezali
6. DOLENJSKA SALAMIADA PRI REPOVŽEVIH
ŠENTJANŽ - V Repovževi gostilni bo v soboto, 21. marca, 6. dolenjska salamiada, ena največjih med tovrstnimi prireditvami na Slovenskem. Uidi zato bo letošnja finalna slovenska salamiada 18. aprila prav pri Repovže-vih v Šentjanžu. Salamarji morajo za tokratno dolenjsko salamiado prinesti izdelke v gostilno Repovž v petek, 20. marca, do 20. ure. Ob večerni podelitvi priznanj najboljšim salamarjem pa bodo Dolenjske pekarne pripravile promocijo šentjan-škega kruha, nove vrste posebnega domačega kruha v hlebcih.
Igor Šmid, režiser in producent filma Brezno
tople stike. Zato bo tudi premiera tu in ne na primer v Ljubljani. Današnji dober obisk filma pa je nekaj najlepšega,” je v polni ambruški dvorani ob premieri filma v soboto, 7. marca, povedal režiser Šmid. Slovesne premiere, ki ji je sledila zabava z ansamblom Gašperji, so se udeležili tudi filmski ustvarjalci, med njimi igralci glavnih vlog: Darja Reichman, Bojan Emeršič, Barbara Jakopič, Peter Boštjančič in še mnogi drugi-
Snemalna ekipa je najprej navezala stike z domačim kulturnim društvom, tako je v filmu nastopilo preko 120 statistov, od otrok do starejših. Njim je bil ogled filma še posebej zanimiv. Za snemalna mesta so izbrali staro Vidmarjevo žago, cerkev sv. Jerneja, kulturni dom, ki je verjetno tudi zaradi snemanja prej dočakal obnovitev, kot bi ga sicer, itd. Producent filma Brezno, ki so ga snemali 41 dni, je produkcijska hiša TRIADA productions, koproducent pa TV SLoveniia.
Ravno producent filma bo kot pobudnik sodelovanja z lokalnimi prireditelji s pomočjo Filmskega sklada RŠ in Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev z izrednim
ZA LAŽJO POT - Organizatorji so dr. Matjažu Kmecla (tretji z leve) prijetno presenetili s culico z malico. Prav veselo si jo je zadel na rame. (Foto: L. M.)
USTVARJANJE - Prizor s ■ snemanja filma v Ljubljani. (Foto: Fredi Krek)
Petkovičev Naprej
Nov kratkometražni igrani film Borisa Petkoviča
LJUBLJANA - V prenovljeni dvorani Slovenske Kinoteke je bila v torek, 10. marca, zvečer premiera krat-kometražnega igranega fil-
ma Naprej režiserja Borisa Petkoviča. Novomeški filmski ustvarjalec je film posnel lanskega maja, k sodelovanju pa je pritegnil tudi dolenjske ustvarjalce: eno od obeh glavnih vlog igra Drago Mili-novič iz Ribnice, violinistka Jelena Ždrale iz Novega rhesta pa je skupaj z Nino De Glerio napisala glasbo za film. Med sponzorji filma je zapisan tudi Dolenjski list.
Film je nastal v produkciji DZMP & ORNG Movie kot izrazito nizkoproračunski film in kot prvi slovenski film sploh, posnet po stripu. Petkoviču je za osnovo služil strip Darka Peroviča in En-riqua Sancheza Abdulija. Glavna junaka pripovedi sta v bistvu antijunaka, telesno prizadeta človeka, ki ju prizadetost povezuje v tesno sožitje, vsakdanji smisel pa iščeta v preganjanju nasprotnega spola. Avtor film označuje kot road-movie na invalidskem vozičku.
Po premierni predstavitvi bodo film predvajali tudi na festivalu slovenskega filma v Portorožu, v Novem mestu pa si ga bomo lahko ogledali konec marca.
prikazovanjem tega filma speljal kulturno promocijsko neprofitno akcijo slovenske kinematografij«! pod geslom "Kino v vsako sloveti-; sko vas”. Film bodo vrteli v pre-i ko 80 slovenskih krajih in vaseh, kjer nimajo svojega kinematografa. Vsi, ki bi želeli, da tudi vaš kraj obišče potujoči kinematograf ia film Brezno, se oglasite v ljubljanski produkcijski hiši TRIADA produettons.	L. MURN
Nadaljujejo delo velikega Muljavca Jurčiča
TW tisoč pohodnikov po Jurčičevi poti
VIŠNJA GORA, MULJAVA, KRKA - S soncem obsijano soboto, 7. marca, je okrog tri tisoč ljubiteljev hoje preživelo v deželi desetega brata in se udeležilo tradicionalne, že pete Jurčičeve poti.
Okrog 15 kilometrov dolga pot, ki jo je večina prehodila v treh urah, je vodila mimo razvalin višnjegor-skega gradu, Pristave, Zavrtač, kjer je pohodnike s svojimi dobrotami razveselilo društvo kmečkih žena, ogledali so si lahko tudi propadajoč hotel na Polževem, nato pa so šli do vasi Male Roje, kjer je nek domačin postavil stojnico ter na ta način zbiral prostovoljne prispevke za cesto. Naslednja postaja je bil Kravjek ali Leškovec, nato pa Jurčičevina na Muljavi, kjer so se lačni lahko okrepčali s hrano iz Krjavljevih časov - zapeljivo je dišala Krjavlje-va čorba, zelenjavna juha, uršini krofi in balčkovi žepki.
TU sta zbrane pozdravila ivanški župan Jernej Lampret in gost dr. Matjaž Kmecl, ki se je v svojem nagovoru razveselil, daje Jurčičeva pot vsako leto bogatejša. “Iz tega je nastala neka tradicija, ki kaže zelo intimen in globok odnos do vse dediščine, ki nam jo je ta veliki Slovenec zapustil. Obenem pa ta prireditev v petih letih ni izgubila na svoji ljubeznivosti, prijaznosti, neposrednosti.” Za to imajo med drugim zasluge tudi tisti, ki jim je župan v soboto podelil priznanja: dr. Matjaž Kmecl, PD Viharnik, zakonca Tekavec, Tatjana Lampret, Irma Lekan, Željko Kozinc, Vinko Petrič, Pavle Mrtoniši, Ivanka Ambrož, . Uroš in Borut Lampret, Bogi Pretnar, Menči Vovk in Sandi Zalar. Kasneje so učenci srednje šole Jo- ; sipa Jurčiča v kulturnem domu za- ! igrali Kozlovsko sodbo v Višnji Gori.
Letošnja jubilejna Jurčičeva pot, ki jo je pripravil organizacijski odbor skupaj s PD Viharnik, je nekaj posebnega tudi zato, ker so jo podaljšali do Krke. Popoldne so na tamkajšnji podružnični šoli slovesno odkrili spominsko obeležje, saj je tam Josip Jurčič v letih 1851 - 1855 obiskoval prve štiri razrede osnovne šole. V šoli je bila na ogled tudi razstava z naslovom “Stoji učilna zidana”, kasneje pa je v bil v Družbenem centru na Krki še pester kulturni program.
L. MURN
Vsak teden ena
Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja
Kdo je to?
Skupina slovenskih gozdarjev je bila v A vstriji gost proizvajalcev repelentov, to je zaščitnih sredstev, ki odganjajo divjad od posajenih sadik. Pri večerji, ob koncu prvega dne ogledov, so se gostitelji izkazali tudi kot dobri pripovedovalci vicev. Eden od njih si je zatisnil z roko eno oko in vprašal:
"Kdo je to?"
“Moša Dajan!" so vsi zatulili v zboru.
Nato si je zatisnil drugo oko.
“Admiral Nelson, ” so se oglasili v zgodovini bolj podkovani.
“In kdo je to?" Pri tem si je zatisnil obe očesi.
Znanje prisotnih je odpovedalo, zato je kar sam povedal:
"To je pa naš finančni minister!"
Vsekakor bi ta vic vžgal tudi pri nas.