. — ■ i r jsp i■ ■■■ I Edin! akmnski dnevnik 1 T A T^T" A ■ ^ ^^VT^ A P? The on^ Slovenian Daily 1 • •: v Zedinjenih državahflfc ■ I /\ ^^ |\| f\ L^ ■ ■ ■ ■ /\ Jjk in the United States.JTL 1 VeUazavL^ ..$3.00 | VTJLJJLJLO # JL^I J^J^vJJL^J^ ffi l g Za pol leta...... $1.50 U 50.000 Readers. S iaf^if—*""^^'* ■ ust slovenskih delavcev v Ameriki. IsL—ii M »i TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISA&NE: 4687 CORTLANDT. NO. 234. — ŠTEV. 234. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 5, 1916. — ČETRTEK, 5. CffcTOBRA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. i Rumunske čete so se umaknile preko Donave.j BOLGAROM SE JE POSREČILO ZASESTI DONAVSKI OTOK MALAKALAFAT TER PRISTANIŠČE KALAFAT. — RUMUNSKI GENERALNI ŠTAB PO ROČA O ZMAGAH NA VSEJ FRONTI. — RUMUN SKE ČETE SO SE MORALE PRI REKI BISTRICI U-! MAKNITI. — VROČI BOJI PRI FLORINI. — POLO-, ŽAJ NA PLANOTI BJELAŠICI. — OB VARDARJU SE VRŠE VROČI ARTILERIJSKI SPOPADI. London, Anglija, oktobra. — Neka tukajšnja brzo- j javna agentura je dobila iz Amsterdama poročilo, da je i izdal nemški general Falkenhavn po zmagi pri Orveni veži sledeče armadno povelje: — Prosim, izrazite vsem četam, ki so se udeležile bitke pri Crveni veži, mojo najprisrčnejšo zalivalo in pri-j znanje. Sovražnika, ki je bil v veliki premoči, smo sko-j raj popolnoma uničili. Posamezni oddelki se še vedno klatijo po gorah, toda mi jih neprestano zasledujemo. Oni oddelki, katerim se je posrečilo po skrivnih eestalx priti!1 v Rumunsko, so tako malenkostni, da žujimi ne bomo naj-! brže nikdar več imeli opravka. Bukarešt, Runiunsko, 4. oktobra. — Vrhovno povelj-:I stvo rumunske armade naznanja: — Na severni in severo-zapadni fronti je prišlo do manjših spopadov, ki so se sicer vsi končali z našo z mu- ] go, pa nimajo nobenega upliva na splošen položaj. Pri Odorkinu smo pognali sovražnika v beg. Vjeli smo 15 častnikov in nad 1,2000 mož. i Pri Fogarasu so se morali Avstrijci in Nemci umak- ! niti. Vjeli smo osemsto Nemcev in zaplenili osem strojnih 1 pušk. Zapadno od reke Alute prav dobro napredujemo. Pri , Vulkan prelazu smo se nekoliko umaknili, ker je bil so- ] vražnik v preveliki premoči. Pri Oršavi smo odbili tri so- t v raz niš k e napade. Btrlin, Nemčija, 4. oktobra. — Vrhovno poveljstvo nemške armade razglaša: —Nemške in bolgarske čete so hotele obkoliti oni p del rumunske armade, ki je bil pri Rabo vem prekoračil!] reko Donavo. Sovražnik je to našo namero še pravočasno j; izpoznal in se umaknil na levi brge Donave. j1 Zapadno od Paraida v Karpatih so si Rumuni pribo-j rili nekaj malenkostnih uspehov. Naše čete se nprestanoj približujejo Fogarasu, katerega bodo v najkrajšem časi. i zavzele. Kuiuuni so se pri reki Bistrici uinakmli. Južno od Crvene veže smo se spopadli z onimi ru-L mu n skim i četami, ki so bile pobegnile po bitki pri Braše-r vil. Zapadno od gore Oboro smo zavzeli nekoliko ozemlja. Berlin, Nemčija, 4. oktobra. — Na Dima ju je bilo danes sledeče uradno razglašeno: — Pri Pet rose nv smo odbili vse rumunske napade, i Pri Barauykutu se je vnela vroča bitka med našimi in ru- j1 mlinskimi četami. Ruinuni so se nekaj časa zelo hrabro I] vstavljali, ko so pa slednjič izprevideli, da ne morejo ni-!| cesar doseči, so se umaknili. 1 Berlin, Nemčija. 4. oktobra. — Avstrijcem in Bolga- i1 rom se je posrečilo zasesti donavski otok Malakalafat, ki'] leži nasproti Vidina. Nadalje so obstreljevali tudi mesto , Kalafat in ga kinalo zatem zasedli. j, Nek sovražni torpedni čoln jc v nedeljo uspešno ob- j< strel je val mesto Man galijo. ji London, Anglija, 4. oktobra. — Danes je bilo tukaj !l sledeče uradno razglašeno: ' Solunska fronta: Včeraj zjutraj so dospele naše čete I] do vasi Karazokoj, ter zasedle nekaj ozemlja južno od ceste, ki vodi proti Seresu. Bolgari neprestano napadajo. V bojih se posebno odlikuje naša artilerija. ki jim je dozdaj še vselej preprečila vsako prodiranje. Vprizorili so več napadov zaporedoma, od katerih se |h> nobeden posebno ni obnesel. Sovražnik se ni mogel manj kot na tisoč jardov približati našim postojankam. Boji se neprestano nadaljujejo. Sovražnik ima iz-vauredno velike izgube. Sofija, Bolgarsko. 4. oktobra. — Vrhovno poveljstvo bolgarske armade naznanja: — Vzhodno in zapadno od Florine se vrše vroči arti- I lerijski spopadi. V dolini reke Moglenice je bila naša ar- ! tilerija neprestano v akciji. Vroča artilerijska bitka, ki se je bila vnela pred par ' dnevi na obeh straneh reke Vardar. še zdaj ni končana. Pri Doiranskem jezeru smo si pribQrili več lepih uspehov. Ob planoti Bjelašici vlada mir. , Berlin, Nemčija, 4. oktobra. — Vrhovno poveljstvo ' nemške armade naznanja: I — Severno od Kajmakalana so se naše čete umaknile 1 s svoje stare pozicije. Na višinah pri Nidži se boji nada- ! ijujejo. Severozapadno od jezera Tahino je sovražnik še i v vasi Karacokoj, odkoder ga bomo poskušali v najkraj- I ^Kadar gre za obstoj naroda, ni nobena žrtev preve- i Boji z Rusi in Lahi. Busi so prekoračili Zloto Lipo. — J Obstreljevaje Brzezanija. — Bcr- i ! linako poročilo. — Laška fronta, i j | ; i London, Anglija, 4. oktobra. — Ruske čete, ki prodirajo proti j" Lvovu. uapadajo z artilerijo važ- 1 no železniško mesto Brzezanij, 50 i i j milj jugovzhodno od «rališke• i I Sommesko bojišče. Nadaljni uspehi zaveznikov. — Za. vrnjeni nemški napadi. — Slabo vreme še vedno ovira bojevanje. London, Anglija. 4. oktobra. — i Vojnih operaeij na sommeskom bojišeu ni bilo posebnih, in sicer ; radi slabega vremena. Frajieozi so zavzeli nemške za-kope med Morvalom in St. Pierre • Vaast gozdom, severovzhodno od | Comblesa. V tem boju so vjeli 300 nemških vojakov, med katerimi je bilo tudi deset častnikov. To je en i korak proti Saillv-Saitlisel-u. Angleži so zdaj gospodarji eele vasi Eaucort 1' Abave. Zavezniške eete so dosegle nemško četrto črto. katera leži zadaj za Bapaume le Translov cesto. Danes je izdal general Haig. poveljnik nemških čet na zahodnem bojišču, poročilo, v katerem pravi in navaja dokaze, da je nemška moč z vsakim dnevom manjša, bodisi kar se tiče števila vojakov materijala in morale. Dalje pravi v poročilu, da je so- j vražnik vprizarjal napade na an-; gleške in na zavezniške fraucoske i čete. s katerimi pa ni ničesar do-; segel. | General Haig navaja, da so se nemške čete koncem septembra I nahajale v sledečem položaju: —, , Do takrat so angleške čete vjele; ; 26,735 nemških vojakov. Fraueo-zi so jih vjeli kakih trideset od-| stotkov več kot Angleži. Zavezni-! ! ške čete so imele pričetkom ofenzive na Zahodu opraviti z osemin-! tridesetimi nemškimi divizijami. ! od katerih je bilo tekom časa dc-i vetindvajset uničenih ali pa pre-; meščenih na druge fronte. i General Haig zelo hvali delo za-! vezniških zrakoploveev. Berlin, Nemčija, 4. oktobra. — Nemško uradno poročilo glede bojev ob Soinmi se glasi, da so angleške in francoske čete vprizorile več hudih napadov, katere so pa ■ nemške čete odbile. V splošnem je položaj neizpre-uienjen. Na fronti princa Leopolda so se pa vsi ruski napadi ponesrečili, na nekaterih točkah se pa še boji nadaljujejo; toraj zdaj še ni odloči-! Itve- __ Nemci o Rumunih. — I Nemci označujejo Rumune kot največje barbare. — Nijihova strahovlada v Dobrudži. Berlin, Nemčija. 4. oktobra. — Sofijski poročevalec "Frankfurter Zeitung" j? poslal svojemu li-! stu sledeče poročilo : i Pred kratkim sem se mudil v o-: nih delih Dobrudže, odkoder so Bolgari, Nemci in Turki pregnali Rumune. Povsod, kamorkol i sem prišel, sem videl sledove požiga in i umora. Že prej sem veliko slišal o grozodejstvih Kumunov, zdaj sem pa na svoje lastne oči videl, česa je zmožen ta naš novi sovražnik. Rumuni so požgali eele vasi in zaplenili vsa živila. V vsaki vasi i so ustrelili par civilnih prebival-j cev. Skoraj vsa dekleta so odvedli j v svoje strelne jarke. Predno so kako hišo zažgali, so zaprli v njo j ženske in otroke, dočim so možke i že prej postrelili. V Dobrudži se še zdaj vidi sle-: dove strašnega klanja, ki se je vr-j šilo 30. avgusta. 29. avgusta so j zaprli v nek kolodvor v Dobrudži j 60 oseb. katere so neslednji dan : poklali. V vasi Matradin so umo-•rili 50 Bolgarov n 34 Turkov. V bolnišnicvah mesta Dobrie je j vse polno ranjenih civilistov, ka-jtere so ranili rumunski vojaki. Dozdaj imajo Rumuni na vesti že nad 60,000 žrtev. Predaednik Nicaraffue. Managua, Nicaragua. 4. oktobra. Kolikor se je moglo dozdaj dognati, bo najbrže izvoljen predsednikom republike Emiliano Chamor-ro. On je bil še pred kratkim poslanik v Washingtonu in baje zelo simpatizira v Zdruežnimi drža- i vami Po nekaterih krajih so se vriili nemiri, pri katerih je bilo ,"• " , - J- ; - ... .uši- .5-itr. i-.v^r".«.- I Iz New Yorka. Mesto dobiva vedno manj mleka. Mlekarske družbe so pripravljene deloma privoliti. — Stavka. Župan včeraj ni imel uspeh, da bi končal farmarsko mlekarsko stavko, katere posledica je, da je mesto New York primorauo biti zadovoljno z manj kot polovično množino mleka. ; Vendar doseglo se je toliko, da so nekatere družbe pripravljene deloma ugoditi zahtevam farmarjev. ined njimi hoče Bordens povišati za 35 centov. Farmarji zahtevajo, da se jim plačuje za mleko 45 centov več pri j posodi. Včeraj so dale družbe iz ] svojih zalog skoro vse mleko, ki j so ga imele v starih zalogah, j Danes bo imelo mesto na razpolago še veliko manj mleka kot ga je imelo te dni. Stavka. I i S stavko iz simpatije najbrže ne bo nič. — Skoro gotovo je, da bo-! do morali stavkajoči železničarji i sami nadaljevati in končati boj za i svoje pravice, ako bodo mogli ; vstrajati. Danes se bodo organizirale žene . in hčere stavkajočih železniških : delavcev. j V Mozart Hali na 86. cest. I do imele sejo, pri kateri se bode posvetovale, kako mi mogle po-: inagati očetom in možem. Pri seji ! bo tudi znana Mati -Jones. j j Boji med Avstrijci in Lahi. Rim, Italija. 4. oktobra. — Vojni urad je danes izdal poročilo, v katerem javlja, da je bila na eeli italijansko-avstrijski fronti artilerija zelo aktivna. Sovražne baterije so pošiljale zlasti na kraški fronti in pred Go-; rico nadvse hud ogenj. V Travignolo Avisio dolini je po j daljšem artilerijskem pripravljanju sovražnik vprizoril dva resna i napada, ki se pa nista posrečila. Sovražni zrakoplovci so metali bombe na Tržič (Montfalcone) in | na druge kraje ob dolenjem detu 'Soče. Njihove bombe so ubile ene j ga moža in jih par ranile. Eden ; naših zrakoploveev je vrgel pai ; bomb na Nabrežino. j (Avstrijski urad ni izdal poro-i čilo glede teh bojev z Lahi). Franc Jožef je zopet bolan. London, Anglija, 4. oktobra. — i U Ženeve se poroča, da je tja prišel iz Dunaja glas, da je cesar : Franc Jožef zopet obolel. Pristavlja se. da je njegovo sta-! nje opasuo. DENAR SE LAHKO ODFOiUB j V STARO DOMOVINO TUDI PO ! BREZŽIČNEM BRZOJAVK. I _ Cena kronam je ista kot pri na ; vadnih poiiljatvah; le r.a naslov se : računa 65 centov za vsako besedo, i Najboljše je, da se nam poSlje $4 ! za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali kaj premalo, bomo poslali na saj ali pa sporočili da se nam ie ' dopožlje. Zdaj je mogoče poslati le okro-gle svote, kot naprimer: K100,200. i 300 itd. do K 10,000. Brezžične poiOjatve credo vse ; v Nemčijo, od tam se pa pofljejo I denarna nakaznice po poiti na sad-nje mesto. Natančno smo poizvedel!, da take poiiljatve dospejo primeroma hitro sa sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da poiiljateT traje tudi dalj časa In to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja ae na mm izgubiti, pač pa je mogoča sakaa nitev, ako se urine kje kaka napaka. j Kdor seli poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: pofije mti sa po In idlliim bnojavn. Denar sa bresESne brzojavka po> Hjite po poitnem Money Orders ali pa gotgv denar ▼ priporoči i pismu, na pa poteaa privatnik čekov. ...- fi", v"* ' ' • ' I I Veliki Britaniji ! manjka vojaštva. i _____________ i ANGLIJA POTREBUJE ŠE VEČ EEKEUTOV. — AV STRI J A IN NEMČIJA IMATA BAJE LE ŠE 60,000 REZERVE NA RAZPOLAGO. — PRISILNA VOJAŠKA SLUŽBA ZA IRSKO. — V ANGLEŠKIH DRŽAVNIH SLUŽBAH BODO NASTAVILI ŽENSKE IN STARE MOŠKE. — CARSON. — KOLIKO IMA ZDAJ ANGLIJA VOJAKOV. — KOLIKO SOVRAŽNIKOV SO VJELI ZAVEZNIKI V ŠTIRIH MESECIH. London, Anglija, 4. oktobra. — Velika Britanija je pozvaua. da da še vee mož na razpolago svojim armadam, kakor tudi luunieijskim tovarnam. Tozadevno je bila dalles izdana izjava od Man Power Distribution Board-a, ki je bil nedavno imenovan z namenom, da dobi še več mož za armado. Ko se bo prihodnji teden zopet sestal parlament, bo imela vlada zopet pred seboj eele kupe predlog glede vojaških stvari, med kateri bo gotovo najbolj kočljiva ona za konskripeijo v Irski. The Man Power Distribution Board naznanja, da so se uradniki pri admiraliteti. vojnem uradu in munieij-skem departmentu izrazili, da je neobhodno potrebno še I vee eet za armade in za munieijske tovarne, in sicer ra-ditega, da bo Angliji mogoče imeti vedno enako število vojakov na bojnem polju, in obenem pa tudi. da ji bo mogoče imeti vedno dovolj munieije, katero potrebujejo velikanske armade. Omenjeni xu'ad je vsledtega naznanil, da se !j<> v krat kem odredilo, da bo moral vsak pod orožje brez ozira na stan ali karkoli, ako bo le sposoben za vojaščino. Dalje se bo pa tudi odredilo, da se bo poslalo v munieijske tovarne še več delavcev, zlasti izučenih. Te dni so se že vršila posvetovanja med uraduiki gorili a vedenega urada in pa raznimi privatnimi industrijei, da bi zadnji prepustili 11111-uieijskim tovarnam nekoliko izučenih delavcev. V dotičnem poročilu je tudi navedeno, da bodo morali razni privatni industrijei in sploh delodajak-i prepustiti armadi veliko ljudi. The Man Power Distribution Board dela tudi neke •načrte, da bi se v državnih službah zaposlilo ženske in uiožkc„ katerih starost presega leto. ki je določeno k« »t naj višje pri mobilizaciji. Razni listi, med njimi tudi londonski 44Times", so vodili zadnje čase resno kampanjo, da bi se upeljalo v Irski konskripeijo. I11 danes je pa omenjeni urad naznanil in Sir William Robertson, načelnik državnega štaba, se je izrazil, da se potrebuje še več mož in da se bo najbrže izročilo agitatorjem, ki so se pridružili Carson u. nekoliko več moči. Carson se je izrazil, da jc položaj tak. da bo popolnoma nemogoče nadalje omenjati irske polke na fronti, ako se ne bo upeljalo konskripeijo. On pravi, da je Irska v stanu dati še pol miljoiui dobrih vojakov. Carson se jy baje izrazil: — Kaj bodo kolonije, ki so za kraljestvo toliko žr-j tvovale, mislile o Irski i Raditega. ker se večina odgovornih politikov Jasa, da ni svetovati, da bi se upeljalo v Irski vojaško služr bo, medtem, ko še samouprave ni dobila, je pričakovati, da onim, ki so za konskripeijo v Irski, ne bo prav i;j!iko ! uspeti. Nacionalisti so v svojih organih odgovorili Carsonu, jda imajo one kolonije, ki so "toliko žrtvovale", že svojo i; samovlado, katere Irska še nima in se toraj ne more od i nje ničesar pričakovati. Pravijo, da ako bi se poskušalo v resnici upeljati prisilno službo, da bi se cela Irska združila in temu nasprotovala. Liberalno časopisje pravi, da je to poskus odpraviti s krmila Asquitha; in pravi dalje, da bi slučajna konskrip-- cija povzročila zopetno irsko krizo, česar posledica bi bi-, la, da bi prišla cela Irska v roke Sinn Feinerjev. > Dozdaj še ni bilo izdano nobeno uradno naznanilo, koliko vojakov ima Velika Britanija. Dne 25. maja je kralj Jurij podpisal vojaško predlogo, v kateri je bilo do takrat določenih 5,041,000 mož. V maju in juniju ni pad-I lo veliko Angležev ;v juliju, avgustu in septembru jili je r pa padlo, kot se uradno poroča, okoli 310,000. , Pari*, Francija, 4. oktobra. — Z ozirom na sezname , nemške in avstrijske vojaške sile, katera je obstojala pred vojno in v kateri so vštete tudi vse nemške in avstrijske rezerve, in oziraje na uradne sezname nemških in avstrijskih izgub, ter glasom izjav vojnih vjetnikov, imajo centralne države le še 60,000 ali tri divizije rezei*v kot se je pri tukajšnjem "Tempsu" natančno izračunalo.' (Nekoliko nevrjetno! Op. ur.) i 1 Iz uradnih poročil centralnim državam sovražnih vojnih uradov je razvidno, da so od 1. julija pa do 3. okto-i k** vJeli Francozi 40,313 sovražnikov, Angleži 27,602, Ru-k si 432,564, Italijani 34^48, kar znese skupaj 534,727 vo-. jakov centralnih držav. . - " - LZnJB _V VVMVAMJ - - ■"...-"- '-; V: . - •: "O L, A S NARODA" | (Slovenian Daily.) Owned find published by the 8L0VSNI0 PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SA&BEB. President, __LOUIS BENEDIK, Treasurer, j Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t Street, Borcogh of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto relja list za Ameriko in Za pol leta za mesto New York.. 2.00 , Canado .................... $30J Za Evropo za vse leto....................4.50 i Za pol leta.................... 1.50 Za Evropo za pol leta....................2.55 Za celo leto za mesto New York.. 4.00 Za Evropo za Četrt leta....................1.70 —————i—— ———, "GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Ittned every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. _Advertisement on agreement._ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče i _naznani, dm Hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St..___New York City. Telefon 4687 Cortlandt. j _,_ ^Ai^1__■ Javno mnenje. -- . i Odkar se je pričela sedanja svetovna vojna v Evropi, so vsi udeleženci povdarjali in Se vedno povdarjajo, da je to vojna med narodi, da je to boj za njih obstanek in nadaljni razvoj. Nemci so trdili, da jili hočejo drugi sosednji narodi ugonobiti ali jim pa vsaj onemogočiti nadaljni razvoj nap trgovskem ter narodnogospodarskem polju. Francozi so govorili, da gre za uničenje stare sovražnice francoskega naroda, Nemčije, to je tiste dežele, ki , ( uropala Francozom Alzacijo in Lotarinško ter nepre- i stano ogrožala francoski narod v njegovem mirnem raz-h voju. Angleži so zagotavljali, da je njihovo stališče kot prvega svetovnega trgovskega naroda v nevarnosti in to j, vsled vedno naraščujoče sile Nemčije na vseh poljih. Srbi, želeči si večjega ozemlja, so rekli, da je Avstri- < ja glavni nasprotnik njihovih ekspanzivnih ciljev, dočim ; so Italjani na vse grlo kričali, da je treba oprostiti še ne-j! odrešene brate na Tirolskem, v Trstu, v Dalmaciji in Go-T rici. l Da so zatajili svoje brate v Švici in na Francoskem, o tem zdaj nočemo razpravljati. j Tako so govorili narodi ali pravzaprav tako je govo- ■ rilo in pisalo časopisje, ki je baje verni odmev takozva-nega javnega mnenja. Ako natančno premislimo stvar, je pa časopisje vse prej kot izraz javnega mnenja tega ali onega naroda. — Vpoštevati je treba, da so lastniki ter uredniki vseh velikih listov v Evropi ljudje, ki bi nikdar ne dovolili, da bi njihovi listi izražali javno mnenje. Oni sami vstvarjajo i javno mnenje in to po naročilu ljudi ter skupin ljudi, ka- i teri imajo v svojih rokah moč in blagre tega sveta. Časopisje v Evropi torej ni izraz javnega mnenja : narodov, tmveč izraz želja in stremljenj onih, ki imajo oblast v svoji roki. Kakšno je resnično razpoloženje med prebivalstvom. 1 med priprostim delavstvom, med kmeti, obrtniki ter ' meščanstvom, si lahko misli vsak, če se le spomni svojih i najožjih sorodnikov ter SA oje lastne družine. > Prva stvar, katero bo vsak izgovoril, kadar se govo- i ri o kaki preteči vojni, je ta: — Kaj nam to mar? — Kaj ' nam bo to koristilo i — Kakšen vzrok imamo, da z orožjem' \ ♦ v roki nastopimo proti ljudem, ki nam niso storili ničesar zalega? Vse, kar imamo pričakovati od vojne, je žalost, j lakota in trpljenje brez kom-a in kraja. i Tako si bo mislil vsak in tako bo govoril vsak v svo- j jem srcu, ter dal izraza svojim mislim najožjemu domačo- j mu krogu. ' , Tako misli, ne le avstrijski ali nemški, temveč tudi 1 francoski, angleški, ruski ali kateridrugi oče ali človek 1 sploh. To je prepričanje, istinito prepričanje vsakega po- 1 sameznega. Tedaj pa pride nekaj drugega. Pridejo listi ter govo-1 j re o ljubezni do domovine, o nevarnosti, ki ji preti ter o boljši usodi, ki bo napočila domači deželi, ko poneha en- 1 krat krvava vihra ter pride dan zmage, seveda odkupljen j2 z velikimi in groznimi žrtvami. , Kdor čita tejepe in visokodoneče besede, jih nehote j« odobrava ali vsaj pravi, da je tako. V resnici pa ve, da to 1 ni tako in da bodo spravili dobiček zmage le oni, ki niso js nikdar videli bojnega polja in ki niso žrtvovali niti naj-i{ manjše stvari za to borbo. . To ve vsak, a kljub temu pride do vojn in celo do tako * krvavih vojn kot divja zdaj v Evropi. ; Kako naj si to razlagamo ? j Prva stvar, ki pride vpoštev. je strah in sicer strah i s pred oboroženo silo države, v kateri živi ta ali oni človek. '1 Strah je tista stvar, ki drži državne organizme skupaj. Ce bi ne bilo strahu, bi si upal vsak dati izraza svoje-1 j mu mnenju in pritisek tega splošnega soglasnega javnega j, mnenja, bi bil tako velik, da bi bila vsaka vojna že vnaprej"' izključena. j c Druga stvar je nerazsodnost narodov glede političnih m narodnogospodarskih stvari ter prevelika zaupanost, j katero gqje v svoje časopisje. Žive namreč v mnenju, da je i t časopisje javni izraz. ________Je • * ! i i Tretja stvar je tradicija, ali ono zoperno ter naravnost ogavno oboževanje oziroma poveličevanje ljudi, ki ni-so ničesar storili niti za napredek naroda in tudi ne za na- j r predek celega človeštva. To oboževanje in poveličevanje pa se v šolah vseli lia-.; rodov sistematično goji ter vceplja v mlade duše strup, ;ki pride pozneje do izraza. V pojasnilu hočemo navesti le nekaj slučajev. Kaj so storili za človeštvo Hanibal, Atila, Karol Veli liki, Džinziskan. 'colidottieri'. Wallenstein. Friderik Veli-| j ki, Napoleon, Radecki in Moltke l ■ I Bili so le izvrševalci povelj, kojih vsebina je bila — razdejanje vsega, kar se je tekom desetletij in stoletij vstvarilo s trudom pridne roke. Te 44junake'" slave v oficielnih šolah vseh držav v Evropi, in sadovi tega sistema ne morejo izostati. Priča za to nam je sedanja vojna, ter pisanje listov, ki bolj kot kdaj opevajo nekdanje krvoloke in prelival-1 i ce krvi. Kdo so pa oni, ki vodijo celo stvar? To so bili v starih časih častihlepni posamezniki, tri-, nogi po poklieu, vladarji, ki so mislili le na razširjenje I oblasti ter s tem na povečanje lastnega razkošja. Zdaj v modernih časih rafinirane civilizacije so isto-tako vladarji in oblastniki, kateri se od starih razlikujejo v tem, da iščejo razširenja lastne slave in lastne mc-■,či potom napredovanja in moči naroda, kateremu vladajo. Stvar je v bistvu torej ista. Ker so pa moderni kralji in vladarji sploh le izvrše-| vatelji povelj in teženj kapitala, ki vlada vsako posamezno državo, je povsem naravno in lahko umljivo. da je kapital tisti, ki povzroča, izvršuje ter končuje vse vojne, katere bojujejo v modernih časili moderni narodi med sebo*. 1_ —k. " Dopis. i Waller, Texas. — Tukaj nas je L j sedem slovenskih družin, ki se imamo prav dobro, kajti letina je J bila izvrstna, kot je mogoče mnogim znano, da je tukaj v južnem i delu Texasa vedno največji pride-" lek. Pridelek se prav dobro pro- ■ i da. zlasti bombaž. Pred dvema le- toma smo dobili za balo bombaža . jW."). v nekaterih slučajih tudi okoli $40. letos smo pa dobili že od *100 do $110. iii tudi koren, katerega je tukaj veliko, ima dobro eeno. Toraj res dobre case imamo, 1; zato smo se zmenili, da bomo po-_j slali vsak $5 za reveže v stari do m o vin i. ko nam boste naznanili, da je za to prilika. — Anton Bukove«. K. 3. Waller, Texas. ?: (Denar lahko pošljete takoj. : kajti to bo gotovo v iziiodbudo . drugim. Op. uretl.) Mnenja naših čitateljev. Sykesville, Pa. ' Bral sem dopis v Zottijevi cunji > št. 70, ki ga je zložil rojak l>od imenom "Avstrijski Slovenec*', ; kateri se zaiganja v slovenske li-ste; najbolj se mu studi naš G. N., potem glasilo S. X. P. J. in "Pro *! letarec''. Dragi rojak! Kakšna je pa Zot-, tijeva cunja ali avstr. konzula o-. glaševalnik, ko drugega ne vidiš v tej štreni, kaikor oglas za og>la-L som, ali pa kadar se na kakšen list spravi in pometa pred drugim pragom ne da bi svojega kaj vi-j del t Prav rečeno. Zottijeva strelna piše same neumnosti od prve vrstice pa do zadnje. Dragi Avstrijski Slovenec! Za- ■ kaj se ne greš morit za avstro-neinško monarhijo? Zakaj si prišel v Ameriko s trebuhom za kruhom ? Zakaj nisi doma ostal, ko ti je dala avstr on emaka monarhija, tako dober zaslužek t Zakaj pa L vsaki Xertnec tako zavida na« narod in zakaj je potslala avstro-nemška monarhija naše slovenske vojake v prve vrste na fronto? Zato, ker bi avsrtro-nemška mo-(narhija rada zatrla naš narod. » Po mojem mnenju ga ne bo še. ker še živimo m smo trdni kakor zid! l* In ta "zavedni" Avstrijski Slovenec pravi, zakaj se slovenski li-! j sti zaganjajo v našo domovino. ,; kako bi se tudi ne pogajali za ( svoje pravice. Kako bi bili tudi ; prijatelji z avstro-nemško monarhijo. ki bi nas. ako !bi le mogla, v žlici vode potopila, toda ni ji mo-i g oče in ni mogoče! Rojaki, posezite po naprednih ; listih, Zottijevo štreno vrzite .proč ■ globoko v pee in Zottijevemu zastopniku pokažite vrata, kamor-' koli pride! Avstro-nemška monarhija pro- < pa la bo, slovensko ljudstvo prosto i | bo. kakor tudi Srbija in druge j i male dežel jce! , Pozdrav vsem zavednim Sloven- = i eemI Jakob Skerl. 1 i Rock Spridi, Wyo. Če pomislimo, da je Francija J S toliko vojakov izgubila kot. Nem-5 jčija, jK>tcm Franciji že zadnja bj- je. \ vašem listu se še zmeraj čita. da Nemec ni mogel Verdana zavzeti; to je v vsaki številki, te-, ga pa nikoli ne omenite, da veliki . Rus ne more predreti čez Karpate . v Ogrsko nižino. Ste tako tiho, da _ '»iti ne dihnete. to samo po Av-l striji mlatite na vse mogoče načine. pa ji le ne morete nič; ste pi-_ sal i precej j>o izbruhu vojne, da _ Avstrija nima vojaštva, da žan-t dar j i zdaj zadnjega vojaka na ve-. rigah ženejo, pa se le še Jjojujejo j se še botlo za gvLšno dalje kot . Francija. Pisali ste, da avstrijski t vojak ne ho nikoli več stopil na srbsko ozemlje, pa je -zdaj Avstri-" ja gospodar čez Srbijo in tudi Bolgar ni med dvema kaunenoma; po pravici rečeno, da zavezniki še . niso nikjer prišli gladko s svojimi načrti ven. pa tudi zdaj na Balkanu ne bodo, saj sami vidite, da j samo grozijo, pa nič ne naredijo. Avstrijski c^sar s palieo riše zemljevid ; — on ga lažje kot pa Zu-panič. v Clevelandu. Ali ni res tako * Saj veste, kako ste že Avstrijo razdelili, toda se hudo motite: če kaj takega mislite. Avstrija je bila in tudi bo. mogoče še večja.— Avstrija pošilja Nemčiji gnil i ki 'Olupil'; to je čudno, da ituajo v i Avstriji samo gnil krompir, po , vseh drugih deželah pa tako - zdrav. Kajne, v vseli državah je , vse dobro, samo v Avstriji in - Nemčiji lic. — Pomislite, če je imel Rus IT miljonov vojakov, o- - sem jih je izgubil, ako jih še osem - izgubi, mu jili samo še en miljon s ostane. Ce je Avstrija imela osem - miljonov in če je tri in pol izgu-i bila. potean če še tri in pol izgubi, i ji še vedno eden ostane. Francija - jih je imela sedem miljonov. ako - jih ravuotoliko izgubi, ji nolbene-j ga ne ostane, ( e jih pa Nemec enajst izgubi, pa — (ni ruzumlji- - vo). Tistega se pa nikar ne vese- - lite. da botlo zavezniki zmagali. - zlasti še na Balkanu ne. in tudi . srbskega Petriča ne bo več v Bel-i gradu. -Je mislil, da bo Bosno in i Hercegovino dobil, pa je revež i zdaj še svojo deželo izgubil.-- - Tako, prijatelj, da boste vedeli, - da je več SJovencev. ki se ne stri-» njajo z vašim zemljevidom in z vašim besedičenjem, kajti kar vi - pišete, je vse zlagano, to vi sami veste.--Ha, ha. živio Avstrija . in.. . ( tukaj je beseda, katere ni-: kakor ni mogoče natisniti v naš list; op. ured.) Srbija. To je ža- - lostno, kajne! Brez zamere. iRo- ■ jak se ni podpisal, nuna poguma.) i Pittsburgh, Pa. i ^e nikdar ni bilo tako jasno! • vsakemu človeku, ki ima malo možgan. da je Nemčiji in Avstriji ■ zmaga zagotovljena, kot je zdaj.. Zdaj so zavezniki vso moč pora- ' bili. da bi Belgijo osvobodili, toda ■ že tri mesece se napel ja j o in vi i • pišete o njihovih zmagah, pa so ■ vedno tam kot so bili. Zaveznikom ne bo kazalo drugega kot po-, ■ dati se, ali pa napeti če enkrat vse 1 sile. ako jim bo mogoče to kaj po- - magalo, saj vidijo, da je njihova moč kot piskov oreh. (Nato sledi, par lepih besed, katere niso za tisk. Podpisal se ni; preanalo ko-rajže.) ^__ KADAB GRE ZA OBSTOJ HA- koda, ki nobska žetev peb. mnri> * * Za reveže. Farrell, pa. 3. oktobra. Dne :J0. septembra se je vršila veselica v pomoč bednemu sloven's skemu narodu v stari domovini. Zabava se je vršila zvečer v Slovenskem društvenem domu. ali . žal. da moram omeniti, da je bila veselica jako slabo obiskana; več kot polovico rojakov je manjkalo, toda kljub slabi vdeležbi lahko re- * čem o. da se je v petih urah napra-j vilo $30 čistega dobička. Pripravljeno je bilo vse najboljše, le ško- . da, da so bili naši rojaki preveč mrzli do tega plemenitega pikni-. ka. ko je šlo za pomoč sloveu- * sk?m revežem v starem kraju - Vsem onim pa. ki so kaj pripomogli, naj bo pa na tem mestu izrečena stotera zahvala. Oni rojaki, ki so kaj darovali za ta blagi na- , men. se lahko zavedajo, da še niso nikdar za kak boljši namen da-rovali kot so ravno zdaj. Nasprotniki dobrih stvari so _ povsod, tako tudi tukaj ni bilo brez njih. Nek rojak se je izrazil: "Rajše bi molili k Bogu. da bi bilo že konec te grozne šibe. ne pa -.veselice prirejati." Na to se mu lahko odgovori, da. ako bi molitev _ kaj pomagala, bi se berači v kočijah vozili. No. tukaj jo pač vseeno, če smo veseli aii pa žalostni. Mi jim z drugim ne moremo po-" magati kot z denarjem. Zato čim-k. več dobimo, tembolj jim bomo pomagali. r Izid veselice je bil sledeči: Skupnih stroškov smo imeli 60 a dolarjev 24 centov, skupnih do-hodkov je bilo 91) dolarjev 24 een-1 tov; toraj čistega dobička 30 do-e larjev. u Denar je bil takoj naložen v People's Bank na ime: "Fond za pomoč slovenskem sirotam na Slo-l" venskem." Kadar se bo odpošiljalo v stari l~ kraj, bomo tudi mi odposlali na določeno mesto. 0 Želim, da bi tudi drugi listi pri-občili ta dopis, ker vsem mi ga ni 1 mogoče pošiljati, ker je preveč a dela /. drugim. Pozdrav vsem skupaj ! Fr. Cimperman. predsednik. * Fr. Kramar, blagajnik, e ii * * " L- : Taft in mir. L- - Prinesli smo poročilo o članku velikega angleškega diplomata Brvce-a. kateri je bil pr'vl par : dnevi priobčen v •'-Manchester e Guardianu". ~ Po mnenju bivšega predsednika Združenih držav in sedajnega predsednika Ameriške lige za mir 0 • ^ je ta članek znamenje, da se pričela Anglija zanimati za načrt. 1 katerega je bila predloiila ta u Liga. * Včeraj zjutraj je Taft rekel : ** Vrkointeja Brvee-a članek iii slasti pa še to dejstvo, da je Manchester Guardianveliki in vplivni ongan močne liberalna !" stranke, ^irinesel ta članek v po-l' sebni številki, v kateri je velik a del prostora posvečen Mirovni !i- 0 - 4 ,- • * g». sta ena najbolj upanja vred '* nih stvari, kar se jih je dogodilo . zadnje d\e leti v tem oziru. To dokazuje, da so misli angleških ." državnikov obrnjene proti bodoč-jj nosti: to dokazuje, da so pričeli 1 angleški državniki resno prem i-j šljevati. kaj bi se dalo storiti, da . se ne 1h zopet kaj takega pričelo z goditi kot se godi zdaj. j **Naša Liga nudi sledeči pro-' gram: z "Vstanovi naj se ligo narodov, -i katera si bo omislila mednarodno j sodišče, ki bo razsodilo stvari in a razpore med narodi. h "Držati bo treba več mednai-otl-5 nih konferenc, pri katerih se bo prikrojilo mednarodno nravo. '"In ako bo kaka država hotela ) napasti kako drugo državo, bo dolžnost vseh ostalih držav pričeti z vojno na tisto državo, ki je voj-> no pričela. ) "Podrobnosti bi se rešile pri po-i sameznih mednarodnih konfei-en-. j call. . '-Kdo bi lahko vprašal, kdo mo-i re od Združenih držav prieakova-i: ti oiiroona zalitevati. da bi se pri-), družile v tako ligo. . '" 1'mesten odgovor je. da, ako -j bi Združene države s tem prav » predele nase riziko kake vojne, . bi ne storile na ta način ničesar i drugega kot svojo dolžnost, kate-i _ ro imajo do drnglli narodov kot i velike svetovne družine, kajti s - tem bi Združene države pripomogle, da bi imel srvet na svojih ra-i mah manj« riziko, da bi bila tako j slučajna vojna manj mogoča kot bi bila aieer. 1 Naif mnenje je, 4» bi bila t^ * V ** ____ ! ibiA. t ■ T" > STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF AUGUST 24. 1912. of Glas Xaroda published daily except Sunday and Hollidays ut New York. N. Y., for October 1. 1916. State of New York, N. Y. - t. County of New York, X. Y. Befor me. a Notary Public in and for the State and comity i aforesaid, personally appeared Ludwik Benedik. who, bavins been duly sworn according to law, deposes and says that he is the Business ; Mgr. of the Glas Naroda and that the following is, to the best of his knowledge and belief, a true statement of the ownership, inanage-. ment (and if a daily paper, the circulation), etc.. of the aforesaid pu-. blication for the date shown in the above caption, required by the Act . of August 24. 1912. embodied in section 443, Postal Laws and Regu-. lations. printed on the reverse of this form, to wit: ; 1. That the names and addresses of the publisher, editor, rnanag-. ing editor, and business managers are: Name of: . Publisher, Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York. - Editor Janez Tereek. 82 Cortlamlt St.. New York. N. Y. . Managing Editor Alois Adamič. 82 Cortlandt St.. New York. N. V. , Business Manager, Ludwik Benedik, 82 Cortlandt St.. New York, N. Y. 2. That the owners are : (Give names aiul addresses of individual - owners, or. if corporation, «rive its name and the names and addresses of stockholders owning or holding 1 per cent or more of the total > amount of stock). > Sloveuie Publishing Co.. 82 Cortlandt St.. New York. N. Y. 1 : Stockholder: Frank Sakser. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 3. That the kown bondholders, mortgagees, and other security i holders owning or holding 1 per cent or more of total amount of i bonds, mortgages, or other securities, are : (If there arc none, so statf) r — NONE — -x 4. That the two paragraph next above, giving the names of the - owners, stockholders, and security holders, if any. contain not only i. the list of stockholders and security holders as they appear upon the - j books of the company but also, in ea;>es when? the stockholder or - security holder appears upon the books of the company as trustee or - in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for whom such trustee is acting, is given: also that the said two pa- : ragraphs contain statements embracing affiant's full knowledge ami D belief as to the circumstances and conditions under which stock-holders and security holders who do not appear upon the books of i- the company as trusiees. hold stock and securities in a capacity other i- than that of a bona fide owner: and this affiant has no reason to believe that any other person, association, or corporation has any v interest direct or indirect in the *aid stock, bonds, or other securities a thau as so stated by him. i-. 5. That the average number of copies of each issue of this publication sold or distributed, through the mai's or otherwise, to paid •i subscribers during the six months preceding the date shown above " is .................................................... 13.200 (This information is required from daiiy publications only . Ludwig Benedik. business manager, i Sworn to and subscribed before me this 2nd day of October 191t!. Anton Burgar. (Seal.) Notary Public. ____(My commission expires March 30. 1918). SlovensKo samostojno bolniško podporno društvi za Greater New York in okolico. Ink. edino postavno priznano društvo v Greater New Yorku, zboruj vsako četrto soboto zvečer v mesecu v "BKKTHOVEN HALI/ 210 iztočna o. ulica blizu o. Ave. v New Yorku. a O 1) B O Ii : r Predsednik: Anton Plevel. 410 E. .">. St.. New York. Podpredsednik: Josip Šval. 21ti Ten Eyek St.. Brooklyn. N. "S Tajnik: Vinko Zevnik. 29 Gamma Place. Glendale. N. Y. Blagajnik: Ivan Maček. 2t>01 Catalpa Ave.. Ridge wood. N. ^ Zapisnikar: Ivan Gerjovieh. 442 Union St.. Brooklvn. N. Y. r' NADZORNI ODBOR: J osi j» Pogachnik. ."»6 Ten Eyek St.. Brooklyn. N. Y. Anton Cvetkovich. 440 Union St., Brooklyn, N. Y. Viktor Volk. 169 W. 48th St.. New York. N. Y. " DRUŠTVENI ZDRAVNIK: Dr. Henry U. Robinson, :J01 E. 10th St.. im-.I Ave. A in 15. Wi 1 Y ork. N. Y. „ • • , - ' * * ^ Dasiravno je to društvo najmlajše v Greater New Yorku. štej . danes nad 200 članov in članic in je izplačalo tekom svojega obstai že blizu $4000 podpore, kar je vredno splošnega uvaževanja. o Pristopnina k društvu je *1_00. mesečnina pa GOe. Koristi čl; 0 nov in članic so: v slučaju bolezni po *1.00 (»odpore na dan. % sli čaju smrti pa $150.00 za pogrebne strošk.-. v društvo za more biti sprejet vsak zaveden Slovenec ali Sit 1 veuka v starosti nad IG in izpo«l 4."» let. ki je brez škodljivih telesni [_ napak. a Za kakoršuakoii društvena pojasnila se j«- obrniti na društv» i> nega tajnika: VINKO ZEVNIK. 29 Gamma Place. Glendale, L. ah 82 Cortlandt St.. New York City. N. Y. t- V nedeljo, dne 31. decembra t. I. bode društvo praznovalo pel letnico svojeffa obstanka v rtrnnti nmt.ii.K-n^..; ; mednarodna liga uspešna le. ako a bi bile v njej zastopane dežele 1 kot so Združene države. Anglija. Fraoieija in Rusija. Upa>mo! 'j _ m m __ Stavka v Albany je končana. 1 Albany, N. Y.. 4. oktobra. — J Železniška stavka v Albany je danes končana. Družba in stavkarji so se sporazumeli, da se bodo podvrgli razsodišču. Požar. Omaha, Nebraska. 2. oktobra. - Tukaj je pričela goreti tovarna - Morris & Co. tovara. Škodo se ce- - ni na »1.000.000.__ "darovi ' ZA REVEŽE V STARI DOMOVINI. ; Darovali sta Ana Marin in Valentina Dolar iz Far Rockawav-a, * X- Y.t po $1.00. ISČČE SE - šivalke za moške slamnike. Vprašajte pri: BLUM & KOCH. : 76 Madison Ave., vopal 28. ceste. N«w York, N. Y. __ omenjeni uvoraiu. Iši-em svojejfa brata JOŽEFA KRAJEC. Pred leti je bil tukaj in pozneje je šel v Canado ter .>e tatu naseJil v mestu Lady-smith. Li. C. Kdor izined rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam javi. — John Fabian, Box ."VI. Say ret on. Ala. <5 7—IV Rad bi zvedel, kje se nahajata moj brat JANEZ NAKED iu FRANK TCRŠIČ. Oba sta doma iz M«*huet pri Cirknici na Notranjskem. Prosim ju, da se ini javita, ali pa ce kdo ve za nju naslov, da ga mi pošlje. — Andrew Nared, 2800 Rautt, Pueblo. Colo. (3-3—J0j Rad bi zvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA HREN. po-doinače Canškov. iz Prigorice, tara Dolenja vas pri Ribnici. Pred 6. meseci sva bila skupaj v Laramie, Wyo. Prosim njegove brate v New Mexico, če vedo za njogov naslov, da ga mi javijo, ali naj se pa sam oglasi. Tonv Rusa, 1220 Tavlotr St., Pueblo, Colo, (o-e—101 > cspv" — 1 ■ =a i jupsiovanski Katil. iednita ; i " s j »rJtLsponram. dne 24 januarja 1901 v državi Muumot* • Sedež v ELY. MINNESOTA. \ * . - : i •LivnuxiDnm PkcdiednSk! Z« A, QEBM, 501 Ckero Way o« So« 17, M dock. Pa. jfcdpredsednik\ ALOIS BATiANT, Bos 10«. Peatf AH* MJfc Ohio. •lavni tajnik: GEO. L. BROZICH, By, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽR, Box 105. Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO. Box 688, Salida, Gol*. VRHOVNI ZDSAVHIB; B*. MARTIN IYEC, 900 N. Chicago BL, Joliet, HL VADZOEHm: «xa JCUNICH, 421 7th St., Calumet, MidL PETER SPE H AR, 422 N. 4tb St., Kansas Citj, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. J01IN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. J i roROTjraaa VftAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. 1 JOSEPH PI8HLAR, 308—6th St. Bock Springs, Wye, J. POBENTA, Box 701, Black Diamond, Wash, POMOŽNI ODBOfta JOSEPH MEBTEL, od društva sv. Cirila in Metod«, Met* L Ely, Minn LOUIS CHAMPA, od droit va sv. Srca Jezusa, »tev. 3, Ely, Mftra JOHN GKAHEK, st^ od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči ss uradnih sadev, kakor tudi deneral >M>]jatve, naj se pošiljajo na gli vnega tajnika Jednote, vse pri loibe pa na predsednika porotne*; a odbora. Na osebna aH neuradna pisina od strani Članov te n| hodi eslralo. , Dlruitveno glasilo!"ftBAB NAKODi" Zapisnik desete konvencije J. S. K. Jednote v Eveleth, Minnesota. Septembra 1915. , ZAPISNIK TRINAJSTE SEJE ZBOROVANJA J. S. K. JEDNOTE DNE 18. SEPTEMBRA 1916. Predsednik odpre «ejo točno ob 8. uri zjutraj. Citanjc iuien dc- . iegatov in uradnikov. Vsi navzoči, razuu Ur. M. »J. Ivec-a. ] ( itaiij«.* zapisnika prejšne sejei. Predlagano in potrjeno, da se za- i [»isiiik sprejme z dodatki in popravki. Sprejeto. j Nato se preide na pravila. Lu n 7. toeka 54: se sprejme z dodatkom: "Izvemši. ako se prej ne pride do združenja;"" Sprejeto. --- T očka :»:»: sv doda št1 besedu podpredsednik; sprejeto. ] Tin ka 5ti: se črta Mehika in Kanada, in nadalje se doda. da "ne stu. biti uradnik katere druge Slovenske organizacije ižvemči zdrav- i ni k' . Sprejeto. * Točka 57. se sprejme kakor čhana. Trn ka ."»S: se popravi v toliko, da trije imenovani člani morajo biti dt lagati, kateri so bili navzoči na zadnjem glavnem zborovanju. < Sprejeto. i Točka ."»9: se popravi iz ol> ilui na 14 dni. Sprejeto, ('len Točka G0: se sprejme kakor čitana. Točka 01 : se »prejme kakor čitana. t Točka 62: se doda. da se plača tudi spalni voz. Sprejeto. Točka t>:j: se .sprejme kakor čitana. s Točka 6.~»: se sprejme kakor čitana. Točka 66: se spremeni iu se glasi kakor sledi: "Poroštva glavnih t uradnikov in odbornikov Jednote, za katere pravila predpisujejo kakor hidi Mvb predsednikov, tajnikov in blagajnikov krajevnih J društev preskrbi Jednota potoni glavnega tajnika, v sporazumu z 1 nadzornim odborom od one Surety družbe, ki ima postavno pravico poslovanja v državi, v kateri se nahaja glavni urad Jednote. Sprejeto. < Točka (iT: se sprejme kakor čitana. I Točka se sprejme kakor čitana. ; Točka 71: se popravi da se glasi kakor sledi: " Vsa poroštva 1 glavnih uradnikov in odbornikov, kakor tudi krajevnih uradnikov morajo biti pregledana, itd. kakor se glasi v pravilih. Sprejeto. > Točka 70: se sprejme kakor čitana. i (.'len 11. Točka 7l!: se sprejme z popravkom: "izvemši bolniških nakaznic za bolniško podporo." Sprejeto. J Točka Tli: se sprejme kakor čitana. Točka 74: se sprejme kakor čitana. Toe k a 7.">: se sprejme z popravkom da "vse listine, katere mo- < rajo nositi njegov podpis, mora biti ta podpis lastnoročen." Sprejeto. J Točka 7(i: se sprejme z dodatkom, da se tudi naznani na Surety družbo. < Točka 77.. 78. in 79: se sprejmejo kakor čitanc. 1 Točka 80: se doda da "lina isto pravico kot glavni tajnik v takih 1 slučajih, toda mora pa naznaniti slučaj glavnemu tajniku in rcsultuL ] vseh takih tožb mora priobčiti v glasilu Jednote. Sprejeto. Točka 81: se sprejme kakor čitana. Točka 82: se sprejme z dodatkom: 41 lina pravico nastaviti za- i časnega zmožnega tajnika". Sprejeto. Točka 83: se sprejme z dodatkom "Prevzame mesto tudi v slu- ž čaju bolezni. Sprejeto. * J Brat .John Putz poroča, da je prejel brzojavno poročilo da mu je i brat umrl iu prosi, da bi se ga oprostilo nadaljuih udeležb kouvenci- t je. Predlagano in potrjeno, da se mu izjdača račun in da se ga oprosti. Sprejeto. Brat John llcnich poroča, da je prejel poročilo, da se ima vrniti i domov po važnem opravilu ter prosi, da se ga oprosti nadaljnik ude- t ležb pri konvenciji. Predlagano in potrjeno, da se mu izplača račun < in da se ga oprosti. Sprejeto. i Točka S4: se sprejme z dostavkom. kateri se bode pri točki gla- \ sil kakor sledi: "ter preskrbuje iste z vsemi potrebnimi knjigami iu i tiskovinami tikajoč »e Jednote. po navodilu gospodarskega odbora. Sprejeto. t Točka se sprejme kakor čitana. ji Točks^ 86: se sprejme z dostavkom. oziroma se spremeni, da i glavni tajnik nalaga denar vaki dan na banko, katerega prejme od i društev. Sprejeto. I Točka 87: se sprejme kakor čitana. Točka 88: se popravi: "Izvzete so le bolniške nakaznice, katere 1 podpisujeta samo tajnik in blagajnikSprejeto. f Točka 89: se sprejme kakor čitana. t Točka 90. in 91: sprejete kakor čitani. e Točka 92: se še doda, da glavni tajnik mora opravljati samo le K Jeduotmo delo, in pa da pomočnik mora biti član Jednote. y . . -... Točke 93., 94. in 93. sprejete kakor čitane. j ' Točka 96: se sprejme izvemši. da se otročji oddelek črta in da-i mesečni izkaz med društvi in Jednoto kaže, kolikor je vsako društvo! I plačalo, vsaki sklad in koliko je prejelo iz dotičnik.skladov. Sprejeto.' Točka 97: se črta in se nadomesti z novo, katera se glasi kakor j ; sledi: Vse denarne nakaznice za izplačilo bolniške- podpore se imajo; : izdelati na ime tajnika in pa bolnika. Za smrtniue. odškoduine, od-, j pravnine iu drugo redne izdatke se imajo nakaznice glasiti naravnost ) na ime osebe, katera je do istih opravičena, izvemši pogrebni stroški : iii deleži dedičev pri smrtninah. ki žive v neposredni bližini krajev-! nega društva, kateri se imajo nakazati na ime tajnika, predsednika ; in blagajnika društva. Sprejeto. Točka 98: se črta. ker je urad zastopnika odpadel. Predlagano in potrjeno, da se pošlje brzojavna častitka na zborovanje Clevelaudske Dobrodelne Zveze. Sprejeto. Predlagano in potrjeno, da se popoldanska seja prične ob 1. uri in konča ob 6. uri. Sprejeto. Čitanje pisma od društva Sv. Alojzija štev. 13. Baggalev. Penn.t. Se mu zakliče trikratna slava. Predsednik zaključi sejo ob 12. uri opoldne. MOHOR MLADICH, konvenčni predsednik. LEONARD SLABODNIK, JOSEPH A. MERTEL IN MATT KOMP, zapisnikarji. ZAPISNIK ŠTIRINAJSTE SEJE ZBOROVANJA J. S. K. JEDNOTE DNE 18. SEPTEMBRA 1916. Predsednik otvori sejo točno ob 1. uri popoldne. Oitanje imen delegatov in uradnikov. Vsi navzoči. Točka 99: se doda beseda **Mesečno". Sprejeto. Točka 100: se popravi takole: "Bolniške podpore pa nakazuje kolikorhitro so iste pravilno odobrene od vrhovnega zdravnika -Jednote." Sprejeto. Debata glede pošiljanja zdravniških pričeval za bolniško podporo na urad vrhovnega zdravnika, v katero poseže večina članov. Po daljši debati je predlagano iu potrjeno, da se pošiljajo vse bolniške nakaznice, oziroma bolniška spričevala na vrhovnega zdravnika, kakor hitro so pravilno odobrene na mesečni seji krajevnega društva. Sprejelo. Predlagano in potrjeno, da se plača vrhovnemu zdravniku za vsako spričevalo 15 centov: sprejeto. Točka 101: sprejeta kakor čitana. Točka 102: se sprejme izvzemši, da se črta beseda "In najcenejši", ker vse družbe imajo enake cene. Sprejeto. Točka 103: se sprejme s popravkom, da se premeni iz zastopnika na blagajnika in pa črtanja Mehike in Kanade. Sprejeto. Točka 104: se sprejme kakor čitana. Debata se vname glede plače glavnega tajnika, v katero posežejo vsi delegati. Po daljšem debatiranju je predlagano in potrjeno, da se plača glavnemu tajniku mesečno sj?200.00. Stavljen je protipreii-log $150.00 mesečno. Predlog za $200.00 je bil sprejet z večino. Točka 105: se sprejme s spremembo tedensko na dnevno. Točka 106: se sprejme z dostavkom izvemši bolniških nakaznic, katere podpisuje sam z tajnikom vred. Sprejeto. Točke 108, 109. 110, 111, 112 se sprejmejo kakor čitane; (pri točki 112 se spremeni iz tedensko na dnevno J Točke 113 in 114: se sprejmejo kakor čitane. Točka 115: se sprejme z dostavkom: "Izvzemši bolniških nakaz- • uic. katere podpisuje samo on in tajuik. Sprejeto. , Točke 116. 117, 118 iu 119 se sprejmejo kakor čitane. Nato se vname debata glede plače glavnega blagajnika. Predlagano in potrjeno da se plača glavnemu blagajniku $40.00 mesečno. Stavljen proti-predlog da ostane pri starem. Stavljen posredovalni predlog za$35.00 mesečno, in končno vrhovni predlog za $360.00 letne plače. Kesultat glasovanja je da je vrhovni predlog za $360.00 letne plače sprejet. Točke 120 in 121 se sprejmejo kakor čitane. Točka 122: se sprejme kakor čitana. Točka 123: se spremeni da " Uradovati mora sporazumno s tajnikom in blagajnikom Jednote." Sprejeto, i Točki 124 se doda : Xa glavni urad vrnjeni pobotnici se mora . zabilježiti od bančnega uradnika kdaj da je bil dotični denar naložen na banki. Sprejeto. Točka 125: se sprejme kakor čitana. i Točka 126: se sprejme z dostavkom: "Polovico odstotka obresti . odračuna za delo njegovega urada. Vsi taki odračunaui zneski se imajo poslati na blagajnika Jednote.** •Točka 127: se sprejme kakor čitana. Točka 128: se dostavi sporazumno s predsednikom iu glavnim tajnikom Jednote. Sprejeto. Točki 129 se dostavi: "Ampak da naznani svoje pomisleke predsedniku iu tajniku Jednote". Sprejeto. Točka 130: se črta 5 in se nadomesti z 6. Sprejeto. Tri mesece se i črta in nadomesti z .6. Sprejeto. > Nova točka za zaupnika: "če se nakupiči v blagajni neizplača i nih smrtniu nad 25.000.00 tedaj mora blagajnik tega sklada nalože-t vati denar na druge narodne ali državne banke sporazumno z nad- > zomiki Jednote. kateri mu morajo poprej predložiti Surety Bond . za varnot tega denarja."' Sprejeto. Vname se debata glede plače blagajnika neizplačanih sinrtnin. P oda I j še m debatiranju je predlagano in potrjeno, da se mu plača $100.00 letno. Stavljen je protipred log da ostane pri starem. Kesultat glasovanja je, da ostane pri starem. Nadzorni odbor. Točka 131: se spremeni iz pet na tri nadzornike. Sprejeto. Dostavi se nadalje: "Predsednika in zapisnikarja si izvolijo med seboj z večino glasov pred zaključkom konvencije." Sprejeto. l Točka 132: se sprejme s spremembo: "Gospodar naj nadzoruje". Sprejeto. Točka 133: se sprejme kakor čitana. Točka 134: se sprejme z dostavkom da predsednik nadzornega odbora mora hraniti vse listine pripadajoč v njegov urad v Safety . Deposit Box na kakšni banki. Sprejeto. Točka 135. se črta iu dostavi z novo katera se glasi kakor sledi: Obletne seje glavnega urada, ki se vršijo meseca januarja vsakega leta, se imajo udeležiti zraven nadzornikov, tudi glavni predsednik, i vrhovni zdravnik, predsednik porotnega odbora in blagajnik neizplačanih smrtuiu, kakor tudi glavni tajnik iu blagajnik. Sprejeto. Točke 136, 137, 138 se sprejmejo kakor čitane. Porotni odbor. Točke 139. 140, 141, 142, 143 se sprejmejo kakor • čitane. Nato se vname deliata glede plačevanja dnevnic gl. tajniku in • glavnemu blagajniku ob času Jednotine revizije, kajti omenjeni uradniki morajo opustiti svojo redno delo začasa, ko so glavni uradniki v uradu. Konečno se predlaga in potrdi, da s ejiin plača dnevnica ob času vsake revizije. Sprejeto. Novi odbor: Gospodarski odbor. Nova točka. Gospodarski in pravni odbor obstoji iz treh članov iu izdeluje in pripravi za tisek vse dostavke k zakonom in pravilam Jednote. Preišče in odobri ali zavrže zakone in pravila krajevnih t društev, ako ista nasprotujejo zakonom in splošnim postavam Jednote i n postavam dotičnih držav v katerih posluje Jednota. Vse premeinbe v pravilih Jednote morajo poročati v glasilo Jednote in l navedeti vzrok ter jih predložiti na konvenciji Jednote. Nova točka. Gospodarski in upravni odbor mora preskrbeti vse tiskovine po vzorcu ali formularju kako ga priporoča glavni urad. j če so isti praktični. Glede cen se morajo pogoditi z eno Slovensko unijsko tiskarno ki delo izvrši najboljše in najcenejše. Pri večjem naročilu tiskovin, smejo zahtevati posebno poroštvo od tiskarne, če po njih razsodbi je isto potrebno. Nova točka. Najmanj en mesec dni pred konvencijo morajo zahtevati od krajevnih društev in krajevna društva morajo poslati predsedniku tega odbora pismenim potom in pravilno spisane vse točke za spremembo pravil in sploh vse nasvete in želje. Ta odbor pa mora na konvenciji predložiti njih predsodke teh točk iu nasvetov. Če nastane nujna potreba, smejo se skupaj sestati tri dni pred kon-| vencijo, da pravilno Uredijo svoje delo. - J Rojaki, pohajajte v večer-' ■r ne šole! ; o' - [/Slovenski politični klub v Cleve-;t landu prične z rednim poukom j ta teden. — Sala Clevelandske javne knjižnice. a - Po *' C. A.'' posnemamo: Slovenski politični klub v Clevolandu. katerega glavna naloga je izobraževati rojake in jih i poučevati o državljanstvu, prične z rednim poukom v petek. 6. okt. , Na ta večer se odpre sloven-ka večerna šola za vse one. ki bi radi postali državljani. Na stotine Slovencev v ('leve-landu je, ki še nimajo prvih papirjev in jih laliko dobijo, g Vsi ti so vatbijeni. da se udeležijo pouka v slovenski večerni šo-u li, ki se prične v petek 6. oktobra ob pol osmih zvečer v Grdinovi dvorani. Pomnite, rojaki, da je to v vašo lastno korist, da se učitelji brezplačno žrtvujejo za vas. da vam j. pomagajo k- napredku. G Ce se ne oglasi zadostno število e učencev, si- pouk sploh ne vrši. t Zato je pa vavi dolžnost, da pri-t dete vsi. ki želite tukaj ostati in postati državljan najbolj svobodne države na svetu. Slovenska večerna -šola v j Clevelandu. katero vzdržuje Slovenski politični kllfb. je tekom : svojega obstanka pomagala že stoterim rojakom do državljanstva. Je -m:i najboljšem »rlasu pri ( sod n ij a h ter odobrena od sudni-^ kov in vlade. Večkrat pride k pouku ta ali sodnik, ki pozneje podeljuje državljanstvo. Mi se potrudimo za vas. da vam pomagamo naprej, vi : pa pridno zahajajte v šolo. da po-stanete bolj poučeni, bulj zavedni in napredni, zavedajoč se ameriškega državljanstva iu vseh pra-^ vie, ki jih imate kot državljan. Dalje nam pa Cleveland Public Library (Clevelandska javna knjižnica) piše: q AVill# you please publish this notice in your paper at your earliest convenience: A class to teach foreign-bom persons how to become citizens on the United States, will be held every Friday evening, (beginning October 13th, at 8 o'clock eastern time at the St. Clair Branch Library, East 55th St. & St. Clair Ave. A charge of $1.00 will be made for all persons u over 21 years. Respectfully yours. E. Senderlaud, 11 Branch Librarian. Poslovenjeno: Pričenja je s petkom zvečer. 13. oktobra, se bo ob 8. uri pričelo poučevati v St. Clair Branch Library. Easi 1 55th St. & St. Clair Ave., tujerodne osebe, kitko jim je mogoče dobiti državljanstvo d Združenih držav. Vsem osebam. katerih starost presega l* 21 let. se bo računalo $1.00. 1 * 1- Kojakom v Clevelandu priporo-čamo. da se te a-li one šole, katera ° jim je pač bolj pri roki, poslužujejo in se tako učijo angleškega - jezika ter se seznanjajo s stvarmi, ki so v zvozi z ameriškim državljanstvom. a Priporočamo pa ne samo roja-y kom v Clevelandu. temveč tudi v vseli drugih krajih, kjer je našim : ljudem mogoče pohajati v večerne a šole. Škodovati ne morejo nikomur, 5- pač pa vedno le koristiti! Iz urada Z. J. P. D. n _ J POZIV IN PROŠNJA b Zvese jug. pev. dr. v Ameriki ua vsako obstoječe pevsko drr-štvo slovensko, srbsko iu lirvat-v sko, da pristopi k Zvezi, katere n naloga je širiti narodno-uinetni-h ško pesem, ponos našemu jugoslo-l- vans k emu narodu in da pokažem j e drugim narodnostim, da smo tudi n mi kulturno razvit in napreden narod in da imamo jako umetne e skladbe, da smo po svoji nadarje-L. nosti tudi sposobni izvajati, kar 0 so nam skladatelji zapustili. a Drugi jugoslov. pev. izlet bode e v Clevelandu. Ohio, na prihodnji La'bor Day. Pokadimo drugim na- - rodnostim skupno, da smo narod. 1 ki ljubi pesem v svojem inateri-e nem jeziku, ki nas veže stresnlje-i nje do napredka. Vsako pevsko . društvo jugoslovanskega narečja - lahko pristopi k Zveri in plača za vsakega elana-pevea nttfo svnto $1-00 na leto (plačuje se lia dva '.obroka; iz te s vote se rabi denar j za znamke, pisanje, muzikalije in i druge take potrebne reči pri Zvezi. Odbor Zveze opravlja svoje ■ dolžnosti brezplačno, "i Verujemo, da se bodo priklopila 1 ua naš poziv k Zvezi vsa dosedaj ! obstoječa pevska društva, ne ozi-I raje se na različna strankarska i prepričanja. Vsako naselbino. • kjer živi naš jugoslovanski narod, spodbujamo, da si vstanovi svoje pevsko društvo, pa če je le čefcve- 1 ro ali osrnero pevcev, -j Naprej, bratje naroda. Slovenci -.Hrvati in Srbi! Odgojila nas je \ ena jugoslovanska mati. Slovanj povsod brate ima! Pesem je pol j k izobrazbi: ljubi svoj materin je- Izik in ne sramuj se ga! Dragi, podpiraj nas! Ako priredi pevsko društvo svojo veseli-*,eo. idi in daruj po svoji moči. Pokaže, dragi rojak, brez izjeme, ka- * terekoli stranke si. da si Slovan, 1 pokaži s, 7»vojo prisotnostjo, da I ljubiš v svojem materinem jeziku \umetno petje! Ti nam daš veliko *l veselje, ko vidimo, da se zanimaš J za petje, da ni bit naš trud za-[stonj in io j? pevčev« nagrada. J, Kar niste, dragi rojaki, dosedaj - podpirali, podpirajte v prihodnje, "t Jugoslovanski narod, rojaki jk> I širni Ameriki, spoštujte svoje " pevce, ker to je ponos in dika na- • roda : podpirajte napredno kul-l* turo! I j'* prirejeno po enoglasnem II nem zaključku l. jug. pev. izleta L\v John*?townu. l*a.. dne 3—1. se p. ; 1916. Za vsa pojasnila »e obrnite na "i mene ali pa na glavnega tajnika: 1 Joseph Dupin. 'j 81.1 Bradley Alley, s Johnstown. Pa. Zveza jugoslovanskih pevskih društev sprejme prostovoljno pod-poro od strani rojakov, kateri niso 11 pevci, pa so z nami za uspeli naše "jmile. drage pesmi. Vse denarne pošiljat ve se pošiljajo na glavnega blagajnika: Stephen Horvati«*-. L" e o First National Bank. a Aliquippa. Pa. Pozdrav pevkam, pevcem in lju-1 biteljem petja! * Peter Srnovršnik. tajnik za slovenski oddelek. ,P. O. Box 591, Forest City. Pa. e E, r j. Požar na italijanskem parniku. ij Fayal, Azori. 4. oktobra. — Ita-i lijanski parni k '"Millazo". ki je . 24. septembra odpul iz New Vorka proti Italiji, je dospel sem. Na * parniku je med potio izbruhnil požar. — Ladja ima tri velike luk-nje.__ ŽENA IVANA SEDLAKA JE ZOPET ZADOVOLJNA. t 1 H. H. von Sehlick, sla v nožna ni • naravni zdravnik in tovarnar Bol. ' garskega Krvnega Čaja, kateri je r s stoinstotisoč bolnimi v stani zvezi in dobiva od onih, katerim je Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdrav-je, cele kupe zahvalnih pisem, je »naš rojak Ivan Sedlak. Pro- LJ spec t St.. Newark. N. J. pisal sledeče pismo: * Pošljite mi še eno škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja. ker ga moja gospa tako želi. tla niti sp:i-ti ne more brez njega in čutila l»i se nesrečno, ako bi morala biti samo en dan brez njega". l Eno veliko škatljo Bolgarske-i ga Krvnega Čaja, ki traja pet , mesecev, pošlje za $1.00 kamorko-i li, v Canado za 31.12: ; Marvel Products Co. 9 Marvel Bldg. • PITTSBURGH, PA. Pripomba: Ako hočete pošilja-tev odmirati, po^' i i te lOe. vež. i BEAT, POMAGAJ TRPEČEMU i _BRATU!_ KADAR RASTEJO OTROKOM , ZOBJE, SO V VELIKIH NE VARNOSTIH. Ku]»i,s lJaUy's Frieml Coiupauy. i/. Uelovalei tesa čudovitega .otroškega • zdravilu, katero je bla^ruvaiio «h! toliko 1 tis*«"- mater radi njegovega ueiiika. so - prejeli sledeče ]in.» ««d .Mr>. Mary y Sehwarz. \V. King St.. Ieljeiu vam t- Ijeui sliko luojli d veli uialili deklie. l'o-. renee in Julije. Ulit* -ta veM-la. zdr:t.:i otroka, in s««iu |H»iH>i»ioiua uvcrjeiiu. da se je to /^imUIo z Vjini iH»ui.v«xl za otroke. 'Kopi/-:'. Rabila seiu zdravilo ves .'a- v . detinstvu. dokler jiuia uiso zra-tli zohj«-. in niseiu iiuela uiknkili nadlog vt- ta čas. Mrs. Mar> Seliwarz. W. King St. Lancaster. I'.i HOrF'S tin- BABY'S FRIEND je uaj-boljše zdravilo za otroke, ki so zaj»rii ali napihnjeni. Tudi je dul»ro 7.v\k-v k i ve. ilrisko. ako su utrujeni, ne morejo spati in pri dobivanju zub. • Kupi se ga lahko v vsaki lekarni v i steklenicah IT« ali ."o «vntov. tmbt t|ako ga ne dobite luni. kjer ste. |>oleiii I pišite KOPP'S BABY'S KHIKM) CO.M-J PANY. YORK. PA. Priložite papirnat i ".dolar in z obratno jtostu ln»ste prej' 1 i Idve -I ck icii i ■ - i im .">11 < •••• ■ t. CENIK KNJIG latere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NBW YORK, If. T. POUČNE KNJIGE: Abecednik nemiki —.23 i Ahnov nemakoangleaki tolmač, vezan —.50 Cerkvoia Egodovioa —.70 Hitri računar .40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelar-1 atvn, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 ' Slov.-angleaki in angl.- alov. slovar —.50 Slov.-angL In angL-ilov. slovar 1.50 Trtna ni in trtoreja h—.40 Umna živinoreja p—.50 Umni kmetovalec ■—.50 Veliki alovenako-angletkl tolmač $2.00 Z4BAYHX HI RAZNE DBUOS KNJIGI: Doli s orožjem I ;—.50 Božični darovi ->10 Hnbad, pripovedko, L in 2. rvesek po ^.20 Onstrovani vodnik po Gorenjskem r—.20 Leban, 100 beril Ne različnih potih t—2Q O jetiki f—.15 (Odvetniiks tarifa —.30 Pregovori, prilika, reki r—J25 Titanik —.30 Trojka, povest r—.50 Vojna ne Belkenn, 18. svee. $1.85 Zgodovine e. in k. peipolke it 17 s slikami «-4J0 Zsrodovina dor. neroda ft. liSfSMBfiSliilSEfiSIBfiSIBCT zvesek t—A0 Življenja trnjeva pot •—.M Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meverlingu) —.75 Z slikami mesta New Torke po r—.2ft KAZOLEDNIOX: Newyorike e cvetlicami, j humoriatične, božične, novoletne in velikonočne, komad po t—.09 dncat po <—.2ft Album mesta New Torke e kresnimi »liirmtni mali c^M ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali _.10 veliki —.20 Astrijsko-Itelijenske vojne mapa p—.H Balkanskih dzie^ —.15 Evrope . i—.11 Evrope, vesan —.60 Vojne stenske mepe $1.50 Vojni etlas —,29 Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois, Kanses, Montana, Ohio, Peonsjl-venia, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.28 Avstro-Ogrske mali .10 veliki veeen Celi svet t-Jf Velike etsneke aepe U. fine drogi štreni pe celi svet tLM OPOMBA; Naročilom je priložili denarno vrednost bodisi ▼ go-ievto,^pošbd aekanid, aH pridft miahl Potedae Je pri vadi • ■ f "Jp- 5 * ■ » -----" Slovensko Batoliiko E==s==s=5=g podp. društvo svita Barbare j ZA ZKEMFUKNK DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA hfcii>ntiMi dM 11. »Milji ltos v JAvi ri.n.jliMh SLAVNI Ul&DNUII Ma»&alk! JOŽEF PHTHBNllL, Bok 96 Wllloek, Fa. I podpredsednik: KABOL ŽALAH, Bok 547, Forest City, Pfe EL podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 830, Bock tliwlw Wye. Tm$mk: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. CL tajnik: JOHN OSOLJN, Bex 482; Forest City. Pa. BipJnfk: MAKTTN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. VMWsiitam ; JOSIP EALAB, 1004 North Oblogo St, JcUfli Hfc TKHOVNI IDRAVMDTl D(L EABTIjll ITML100 Okleass Bt, JoUst. m« NAD20KNI OOBOftt Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6325 Station St EL 8.. Pittsburgh. Ps. L Mdsornlk: JOHN TORNlfi. Box 022, Forest City, Pa. BL asdsornik: FRANK PAVLOV&C. Box 706, Coneaaagk^Pa. EEL aadftsraik: ANDBBJ SLAK. 7713 I—lwr Ars, Olsvslaad. rOBOTNI ODBOSl rtsdsednlk: MAKT1N OBRE2AN, Box 72, Bkat Mineral, Kfca* L porotnik: MARTIN fiTEFANČlC. Box 78, Franklin. O. Porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 628 Dsrra Ara, B. F. D. L lnM ffstd. Detroit, Mick. ©PRAVNI ODBOR f PiadMdnlk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. Na 2 Box 11%, Brtdgtpsrt, O« L BKainlk: ANTON DEMftAB, Box 136, Broaghtoe, Pa. O. sprsmlk: PAVEL OBRBQAB. Bok 402, Witt, QL P^M m PoRUaJ« L tajnika Iran Telfaaa, P, O, Me m, MM BBttf. Avansi __OraStreas glasOs: LAB RllODPi Vkupeju. i Črtica s pota. - Ksaver Meško. (Konec.) — Prišla. 1 "smilila sla s*- sne »Iva mladiča. Hrvata. Spremila sta me lepo v pravi vlak. Kaj bi jaz reviea. ce ne bi našla dobrih ljudi! — Iii 11 ihte ostali pri možu. mamica * Xiseia. Pomislit**, osemnajsti let se nisva videla, a dom je le — dom. — Imate družino? Štirinajst nas je. - Živite pse v zadrugi? - Da. v zadrugi. A I »-po se ra-i zumemo. Sla bi k možu. a govore mi vedno: Kaj bi hodili, ima | t«' doma lepo... In res je! — In veste, umrla bi rada doma : stari! sem že. — Ni vam še sile. mamica... Skozi kupe je šla dama iz sv)- sednega kupeja. Bila je brž še precej mlada, a suha. vsa rum.' j na. Ogledovala nas je z vodenimi krmežljavimi očmi. Ko sv je dela o nekoga, se je opravičila; nemški. Šla je skozi kupo iti ' zaprla vrata. — Menila sem. da je to va;r' soproga. jc pripomnila gospa : s šalem smeje mlademu gospodu. - Ta! Zamahnil j«- z roko in je pogle i tla I prav pusto in neprijazno. Kako za Boga svetega st • I mislili kaj takega 1 Ker ste ji de v al i v Zagrebu j ko v č eg na polico. — Saj sem jih tudi drugim. A ! da bi bila moja soproga — ta! \ St rvsel m* je. i Ali ste že ožen jeni T Ne. gospa. A kaj. da se ne? Je še čas. da si aavežem vrv i za vrat, sem šele petindvajset let. .Smeh po vsem kupe ju. — Kako uegalantno govorite, j , gospod! Vrv za vrat! Menit* daj je ženitev tako — neizmerno j zlo? — Zlo, zlo. gospa! — Tudi moj mož pravi, da sij je ovil vrv za vrat. ko me je po-ročil, — je priznala Zagrebčan-ka. • Smejalo se ji je vse lice. — Zakaj me je pa vzel ? — Siromak! — Seveda! Kaj ne. veličastni, saj mora biti mož ženi pokoren 1 — Narobe, gospa, narobe! — Seveda, možki držite z moi-kimi. — Ste vi tudi omožena go pa ? — je vprašal mladi gopod. Uotipa s šalom se je smejala. — Stili • —imate mladega moža? — Tideset let. — Je lep? — Dolge brke iuuu A jaz bi rad gladko obritega. — Pa mu recite, naj se obrije*. — Noče. :t A odkod ste, če dovolite t - — Iz Moravice. — Je lepo tam? 1 — Lepo. A nimamo svečenika. Ce umre kdo, pride od sosedne j cerkve in ga pokoplje. Kako naj i bi se človek zveličal, če nimamo ! duhovnika. Smejala se je in se je ozirala koketno po kupejti. — A saj ne storite itak nič hudega. — Vedi Bog. Vraga preklinjam že vsak dan. A to itak ni greh, drugega ne zasluži. — A zakaj držite vi. mamica.] košarico vedno na kolenih? Pod' klop bi jo položili. — Nt1 maram, gospodine. Jo še pozabim. — Bolj varno je res, če drži človek vedno vse v rokah. Včasih se kaj pozabi, včasih izgine brez sledu... Cujte. peljem se nekoč k sestri v Zagreb in vzamem zajca s seboj. Pisal sem ji. da prinesem zajca, na kar je povabila nekaj prijateljic na večerjo. — Imel sem ga na polici, še med potjo sem ga videl večkrat. A ko dospemo v Zagreb in hočem vzeti zajca s police, ga ni... — Oživel je in je odbežal. — Vi se lahko norčujete, a pomislite mojo zadrego in zadrego sestrino: povabila je prijateljice. .. Pa bi kupili drugega. — je pripomnila prav logično gospa s šalom. — Lahko vam govoriti.. . Pogovor in sm-Ti ni prenehal vso pot. Ce je zastala za hip go vorica. je pričel gospod govoriti | o pretekli noči, o osmerih steklenicah. po poldrug liste vsaka, >j | gosi in petju in o blaznežih. Pripovedoval je resno in natanko. kakor ne bi slišali še niti besedice o tem. Smejali smo se na glas. a gospod je pripovedoval vstrajno dalje. iiospodičue preparandke in sta ra kmetica so izstopile v Karlov-, eu. Z gospodom sva jim znosila vso dolgo vrsto škatljie z veza. Nato je odhitel gospod v resta-j vracijo. Vlak se je že premikal, ko ;je pribežal nazaj. Komaj je še ; kočil v voz. — Menili smo že. da ostanete v j Karloveu. Morda so vas očarale gospodične tako — niste se mogli ločiti. —: Kaj še! Kosil sem. A klical i ni nihče. Ševe. Mažari so gospodje na železnici! Ce Hrvat ostane kje med potjo, nič za to. Pravi zlodji, ti Mažari! Dobili smo troje novih sopopot-nie. Mlado gospodično bledega li-V KUPEJr. .. — 4 —...... ca iu zamišljenih oči in dvoje dam srednje starosti. Gospod se je lotil takpj gospodične. — Gotovo ste iz Karlovea, gospodična ? — Iz Karlovea. — Mnogo šol mora biti v Karloveu ? — Da, ima jih mnogo: gimnazija. realka, dvoje učiteljišč... . Naštel* je dolgo vrsto. — Lepo mesto. A kam se peljete, gospodična? — Na Reko. — Vrlo lepo. Tudi jaz. Iz Mi-trovice se peljem. Vozil sem se vso noč. In pomislite... In.pričel je spet o zdravniku ia o štirih pravnikih, o osmerih steklenicah po poldrug liter, o gosi o petju, o blaznežih in je konča! s počitkom v drugem razredu. Nenadoma je zaduhtelo v kupe-ju po tobaku. Pogledali smo vsi malo osupnjeni. \ Glej. ob oknu kadi majhna, močna dama. ki je vstopila v Karloveu. — Sicer so tablice ua oknih, da je kupe za nekadilee. — je menil gospod. — a gospa je Nemka, ne razume ne mažarski ne hrvaški. — Zato puši. Vedi sam -Bog, odkod njegovo prepričanje, da je gospa Nemka. Morda je sklepal iz tega. ker so bili napisi na tablieali. visečih na debelih nitih ob oknih, le mažarski in hrvaški. Menil je menda pa-, da bi bila tako taktua in ne bi kadila. če bi umevala napise. Gospa s šalom je prijela tabli co in jo je vrgla na zunanjo stran okna. da je napis gledal na cesto. — Zunaj je za nekadilce. Hbmeričeu smeh po vsem ku- peju. a gospa je kadila mirno in ravnodušno in je puhala dim skozi okno. kakor za igračo. Prišel je sprevodnik in je šel skozi kupe. Rekel nr ničesar. — Ne reče nič. ker je gospa Nemka. Tudi Nemci imajo pro-tekeijo. le ob Hrvata se obregue vsak. Nevoljno je vihal majhne brke. Sprevodnik se je vrnil. Pove- ; dal je gospe nekaj v mažarŠčini. Govorila sta kakor stara znanca. Gospa je pušila mirno dalje. Spre vodnik je pozdravil in je odšel. — Alia, Mažarka je, zato ima protekcijo. — Izvolite, gospodine! Obrnila se je nenadoma k nje- ' mu. odprla taško ob pasu. napol- ' njeno s cigaretami, in mu jih je ponudila v lepi hrvaščini. Menil sem, da ga spravi to v i veliko- zadrego, a ni ga vznemirilo prav nič. — Hvala, gospa. Poslužil bi se. | a damam škoduje dim. — Ah, kaj bo škodoval! \ — Poslužite se. gospod, poslu-žite! — so klicale sedaj dame od f vseh strani. "IT | 1 Vzel je. — Izvolite! — Ponudila je tudi meni. — Hvala, gospa, ne kadim. Gospa s šaloui se je zasmejaLi in je naredila bpazko. Ko je videla mojo zadrego, se je smejala še bolj nagajivo. — Vsaj eno izvolite. — Vzemite vendar. Bomo videle vsaj. kako pušite. Vzel sem. — Jaz pokadim na dan naj manj sti cigaret, — je priznala gospa, zapiraje taško. — Sto? Vseobčno začudenje. — Moja prihodnja soproga ue sme pušiti. Sto na dan že uikakcr ne. Zakadila bi mi posestvo. Se umorila bi me s tem. — Mene je naučil rajni soprog. — Je že rajni? — je povpraše val gospod radovedno. — Da. Bil je železniški inž ner. — Ni čuda, da ji je umrl mož! — je pripomnil gospod pozneje.' ko je odšla kadenje ljubeča gospa na neki postaji nekoliko na stopnice. — Že s kadeujem ga je morala umoriti. — Ce ga ni še s čim drugim... — Verujem. Izgleda divje do- , volj... *Ko smo pokadili, je izvlekla iz kovčega velik zavitek poln orehov in nama jih je ponudila. Vzela sva tudi te. V Moravici je izstopila gospa s šalom. Izrazila se je zelo laskavo o prijetni vožnji. Ko je odhajal vlak, je stala še na peronu in je mahala z robcem v slovo. Če nam je zastala pozneje zal nekaj časa govorica, je menila takoj Zagrebčanka: — Škoda, da je izstopila ona mlada gospa. Bila je tako, tako zabavna. - Škoda! — smo pritrdili vsi.i Na neki postaji je privedla gospodična iz Karlovea v kupe še eno gospodično, mlado, precej lepo. —To je. krasno, da sve se našli. Že dolgo se nisve videli. j — Kar sve zapustili šolo v Kar lovcu, kaj net A ti, Marija, se možišf — Da, na Sedmograško. ' Mladi gospod jc mflčaL s — Kaj pa ste popolnoma utihnili. gospod? — je vprašala Za-' grebeanka. — Gospodično gledam. Vse se je smejalo, še gospodična. dasi je nekoliko zardela. — Možite se. gospodična? Gotovo vzamete kakega častnika? — jo je ogovoril prav po domače. — Kaj še! Če bi imela toliko denarja, ne dala bi ga častniku, ampak bi živela lepo prosta. — To je vrlo lepo. A da se možite tako daleč... — Kaj se hoče! Zaročenec je. uradnik na Sedmograškem. — Morda povabite tudi nas na poroko? — Prosim. Kar pridite, če vam ne bo predaleč. — Kaj predaleč! Naj vam povem gospodična: Nekoč sem bil pri sestri v Zagrebu. Tri sestre imam namreč, vse tri so učiteljice. ena v Zagrebu, ena v Zagorju. ena v Mitrovici. Pri ti sem ! bil ravno v obiskih... Oklenil se je te priložnosti in ji je pripovedoval lepo na dolgo iu široko dogodke zadnje noči. o zdravniku, o štirih pravnikih, o 1 osmerih stekler di. poldrug I i i ter vsaka, o go.>A. o blaznežih in o končnem počitku v drugem - - i razredu. Vse lepo po vrsti. I — A da vam povem zdaj ono! ; Ko sem'bil nekoč pri sestri v Zagrebu. je bila pri nji mlada prijateljica. Bila je zaročena. Re- i kel sem ji v šali. uaj ine povabi na poroko. In glejte, črez dva < meseca dobim vabilo. In šel sem. — Lepo. pa pridite še na mo- ; jo... ' ■ — Izvolite mi samo dati vaš naslov. ( Izvlekel je iz žepa zapisnik in < ga ji je ponudil. Napisala mu j j i naslov. — Pa vam pošljem vsaj kako < razglednico, če ne morem morda i res priti k poroki! Gospodična je pripovedovala, i da je živela sedem let na Dunaju. Bila je vneta za Nemce. Trdi- ; la je. da je nemški jezik najlep < ši na vetu. S to čudno trditvijo i je izgubila naše simpatije, mojo ; vsaj povsem, kolikor je je pač — ; bilo. Ko je slišala vdova-kadilka o Dunaju, nam jc izdala tudi ona. ] da je živela več časa na Dunaju. 1 Pričeli sta govoriti o Dunaju. — < Navsezadnje sta se sprli prav re- j sno, koliko okraj ;v da ima Dunaj. — Dass Wien zwanzig Bezirke < hat. muss doch jederman vvissen — je odločila naposled gospod i č- i na z obrazom in z glasom, ki ni bilo v njih prav nič nežnosti in : lepote več. Nič nisem zavidal v tem hipu moža, ki jo dobi za spremljevalko na trnjevi poti življenja. — Gostje, gostje. — je klical mladi gospod ua neki postaji visoko nad Reko. A'si, ki smo se rinili dozdaj k oknom na pomorski strani in smo zrli z zadivljenjem doli na morje, lesketajoče se v čudovitih barvah in v čarobnih odsevih v zlatu zahajajočega soluca. smo hiteli ua nasprotno stran nekateri vun na stopuice. Videl sem le še., ka ko je spredaj vstopila nevestn. vsa ovita z dolgim, belim pajčo-lauom. ' — Glejte, gospod. — se je šalila Zagrebčanka z mladim gospodom. — ta si je dal vrv za vrat. — Naj! A jaz počakam še. Na prihodnji postaji so izstopili. Stali so ua peroiiu. ko je odhajal vlak. in so peli. Mlada, precej lepa nevesta, je držala ženina pod pazduho. Gugal se je nevarno. usta je odpiral široko in je kremžil obraz, kakor bi jedel pelin. — Kakor levi razbojnik ua križu.— se je smejala Zagrebčanka. — Je itak na križu. — se je' rogal gospod — ali bolje: križ bo odzdaj na njem. Danes poje še v slovo lepim Časom. Vlak je hitel navzdol proti Reki. Za Ueko goro je zahajalo soln-ce. Pol ga je zakril oblak, od dru ge polovice je lil Širok pas čudovite svetlobe na morje od na lahko gibajočo se ravan. A ugasnila je luč, izginila je vsa lepota, nenadoma in naglo kakor v sanjah. M raci 1 o se Je naglo, boljin-bolj. Pod nama so zablestele luči. — Reka!-- Skoro žal mi je bilo, da je konec vožnje. Ogrnili smo površno obleko. — Vlak je postal. Poslovili smo se prisrčno in smo se razšli. Objelo nas je mesto in nas je ločilo in raz kropilo... Večkrat se spominjam a prijet i nostjo ono vožnje in si priznam! s vsak i krat: Res dobri iu zabavni - so bili ti ljudje, ki sem jih srečal slučajno na poti življenja, a na-s je vrglo življenje spet na vse - strani sveta, da se ne vidimo nikoli več... * t Resignacija Okorne. i Poročilo, da je resigniral japon-. ski ministrski predsednik Okuma, kakor tudi njegov kabinet, ni po-. vzročilo v Združenih državah po-j sebuega presenečenja in začude-i uja. Japonsko poslaništvo v Wash-i ingtonu je izjavilo, da se je že daljčasa govorilo, da bo Okuma resigniral. i V vladnih krogih je splošno nine . nje. da ministrski predsednik ni resigniral vsled svoje visoke sta-. rosti. temveč radite«a. ker je iz-; gubljal kontrolo čez japonsko politiko. Kabinet, kateremu je on nače-i loval. je bil koalieijski. t. j., da so > bile v njem zastopane vse stran- > ke; v tem kabinetu ni imel večine privržencev. Grof Okuma jc ponudil svojo resignaeijo že več kot pred enim letom, skupno z resignacijami dru ; gih kabinetnih članov, toda mikado jih ni hotel sprejeti. Sedajna resignacija Okume in njegovega kabineta se smatra v Združenih državah za znamenje, da je postala politika Japonske v , vsakem ozirn bolj agresivna, zlasti kar se tiče Kitajske in Združenih držav. Zadnje čase so dobile Združene države precej migljajev glede bodočih odnošajev med Japonsko in njimi. Eden teh migljajev je bila tudi izjava barona Sakatani-ja. odličnega Japonca, ki se je nedavno mudil v New Yorku. Kaj je rekel. čitateljem je še gotovo v spo-| . minu. Okuma je ob več prilikah izrazil svojo naklonjenost in prijateljstvo do Združenih držav. Nedavno je ' i*elo izjavil, da se mu zdi vojna > med Japonsko in Združenimi dr- ■ žavami nemogoča. Poroča se tudi. da je Okuma priporočal mikadu za prihodnjega ministrskega predsednika vikom-teja Kata, ki je bil svoječasno poslanik za Kitajsko v Veliki Britaniji. On je bil svoječasno tudi zunanji minister in kot tak je imel tudi odločilno besedo pri japonski politiki glede Kitajske, kakor tudi v kontroverzali z AVashingto-i noin glede kalifornijskega vpra-i sanja. Bolgarija io Romooija. i i Rene Areos. poseben dopisnik chicaškoga "Daily News-a?' in i newvorskega "Globe-a" piše iz . Lausanne, Sviea: Nek splošnozuan potnik, ki je ravnokar prišel iz Bolgarije, mi je i dal zanimive informacije glede se-: danjega položaja Bolgarije, ta-mošnjega mnenja, ki je nastalo s . tem. da je Rumunija napovedala vojno centralnim državam. Po celi Bolgariji, pravi tujec, je ■ vpeljana stroga cenzura. Z rumun- ■ ske fronte ni tiskana nobena novica. in mnogo oseb z meje je te-kom*tistih dni, ko je Rumunija napovedala vojno, prišlo pred voj- - no sodišče, češ, da so raznašali neresnične vesti. Prebivalstvo je zelo razburjeno. Uradi, kjer se izdajajo potni i listi, so prenapolnjeni od jutra do večera z ljudmi, ki hočejo zapustiti deželo. , Od ust do ust se šepetajo raz-. novrstne govorice._ Vojaški klubi, katerim naeelju-jejo člani vojnega štaba, so bili mnenja, da je Bolgarija dovolj močna, da bo vzdržala na vseh frontah, ako bo treba. Rumunija je od vseh strani obkoljena, vsled česar jo bo lahko osvojiti, poleg tega ima pa Rumunija še zelo slabo orožje in munieije pri primanjkuje. General Davov je navedle! v "Lokal Anzeigerju" in "Reichs-pošti*. da ni vstop Rumunije na stran zaveznikov nobenega vojaškega pomena. "Voeuia Izvestia*' so tudi prinesla nek čanek. v katerem se pravi, da nima Rumunija v evropski vojni nobenega posebnega pomena .češ. da romunska armada ni dovoj močna, da bi mojrla zadati centralnim silam kak hujši udarec. Bogarski vojni štab je takoj, ko je Rumunija napovedala Avstriji vojno, sklenil, da bo pričel istočasno napadati kot a vstro-nemške armade. Vlada, kateri načeljuje ministrski predsednik Radoslavov .se soglaša z vsemi koraki generalnega štaba, nikakor pa ni med tema dvema odločujočima faktorjema soglašanja glede političnih korakov. V kabinetu je nekaj članov, ki niso tako prepričani kot je ministrski predsednik ali pa nekateri nri generalnem štabu. Minister Apostolov ni tako prepričan elede dobrega izida kot so drugi. On in drugi so mnenja, da mora Bolgarija na vsak način dobiti od centralnih državah pomoč, sicer jim ne bo mogoče odbijati na vseh frontah pritiskanje sovražnikov in vzdrževati svoje pozicije. Demokrati, katerih voditelj je minister Maniiov. so obdolžili Ra doslava. »la je presleparil parlament in javno mnenje, kar se tiče nevarnosti, katera je Boprariji pre tila od strani Runmnije. Ta stran ka se je javno proglasila za rušo filsko in izjavila, da leži cela od govornost na sedanji vladi. Teodorov je voditelj guečevistov in tako nadomestuje Gueeevista Na njega grozovito pazijo. — Ta stranka je očitno naklonjena za vezni kom, zlasti pa še Rusiji. — Prodno je šla Rumunija v vojno je imela ta stranka tale moto : 4iNt delajmo vladi težkoe. ker s ten bi prevarili domovino."' Zdaj j< to geslo odpravljeno. Guečevist: zdaj dolže Radoslovova. da ni bil odkritosrečen. ker ni razložil ka ko cela situacija stoji. Pismo slov. vjetnika iz Italijo. Prejeli smo sledeče pismo: C____ Italija. 23. jul., 1916. i Slavno uredništvo "Glas Naroda". New York. Teiupotom se obračam vljudno na cenjeno uredništvo s prošnjo, i da. ako in kolikor je mogoče, lias ] preskrbi s koristnimi knjigami, po ; možnosti znanstvenimi. Znano mi je pomanjkanje, ker so rojaki onkraj morja prosili j vedno domovino za čtivo. Ali njih I , položa j se nikakor ne da primer-! i jati s sedanjim stanjem vjetnikovj I v tem časru in iz te dežele, j Tukaj se nahaja med drugimi J avstro-ogrskrmi Slovani tudi 40 j Slovencev, žalibog. le z masnimi | knjigami preskrbljeni. Minulo jej leto dni našega vjetništva. — re-i čem Vam žalostnega, tembolj kol >e je uresničeval ' Drang naehj Ost en" ter smo bili prepuščeni s tem le našemu, ponosu, ki se ni j uklonil ob najtežjih udarcih. Mnogo jih je tukaj, da še danes j ne vedo za svojee pri vsem mar-1 ljivem iskanju ter tako brezdelni duševno hirajo brez pravega leka proti malodušnosti. Brezdvouuio v tem oziru napravi slavno uredništvo veJeii vale v reden in zaslužen čin humanitete s pošiljatvijo kake dobre knjige. Istotako bilo bi zelo uspešno, ako se to objavi bratom rojakom v Vašem cenjenem listu za otfcpomo-či njim poznanim vjetnikoiu drugih internaeijskih krajev. Ustanovili so bratje Čehi "Sokola". pri katerem se udeležujemo tudi Slovenci. Z nado na en odgovor in odpravo nedostatka se Vam vnaprej, kakor tudi onim sream s kakim »ličnim prispevkom prav prisrčno zahvaljujemo. Pozdravljamo Vas k<>t brate rojake s krepkim : Na zdar! Z odličnim spoštovanjem v imenu Slovencev i;.B N. B. — Radi okrutnosti, ki j':!i je vršit i v stanu avstrijski terorizem nad eveiituelnimi roditelji ali sorodniki vjetnikov prosi /.u-molčati ime, kakor tudi internirani kraj. Naslov in ime je pri nas. katc rega nismo priobčili na željo r.»-jaka. S tem rojake še enkrat prosimo, da nam pošljejo kolikoiinouoče veliko knjiu. da jih bomo poslali v jetnikom v Italijo. Indijo in druge dežele. Nekaj ano jih žo prejeli in jih odposlali na mesto. H• »-jakom - darovalcem najiskrenejšn hvala"v imenu vjetnikov. Ako ima kdo v posesti kako slo-veusko-italijansko slovnico ali kak slovar, prosimo, da naan i>to oziroma istega dopašlje. kajti mi jih nimamo v zalogi in tudi ne vemo. kje bi jih bilo sicer mog«»e * dobiti. Premog se bo baje še bolj podražil. '"Coal Trade Journal", pravi, la se bo premog še bolj podražil. xer ne morejo premogarske d ruž-je dobiti dovolj delavcev, da bi Ta kopali. . NAZNANILO IN ZAHVALA. t Tužuiiu srcem naznanjamo so-odnikonn. prijatelje.n i;i z'laneciu žalostno vest. tla nam je dne 10. septembra umrl po dolgi in mučni bolezni neporabljeni mož oz. oče JOHN JEREB. Ram j ki je bil rojen pred liti. leti v Smart utrni pri Gornjem Gradu na Spod. štajerskem Pred t>. leti je prišel v Združeno države iu preti !. leti sva se poročila, lianj-ki je bil član društva "Sloga * št. 1 J. I'. Z. Sloga v Milwaukee. katero mu je priredilo tudi krasen pogreb. Tempo!" tu se zahvaljujemo vsem onim. ki so bili ran j ke mu v 1 pouior* iu tolažbo v njegovi bolezni: iskrena hvala sobratom. ki so i mu darovali krasen vence iu ga 1 spremili k zadnjemu počitku: posebna hvala pevcem, ki so mu zapeli v cerkvi njo pesem v slo- ijvo. Pokopali smo ga ^eptem- I bra na >- mtii Side pokopa!I-'-[i v Milwaukee, \Vi> lianjki zapušča- v starem kraju i mater in enega brata, ki se zdaj nahaja na bojišču, tukaj pa žalu-'jjočo zeuc. hčer in več prijateljev. ! Ostane naj v^tiu v dobrem spo-| minu bodi mu lahka tuja zem-■j lja! 'I Žalujoči ostali: Marija Jereb, soproga. II Marica, hčerka, ter več prijateljev. j Grafton. Wis. Ali vam še ni zdaj znano? da lahko kupite vso pijačo tam kjer dobite najboljo in najceneje. Tako mesto je samo eno v Ameriki in to je trgovina ua debelo Breman & Osgood v Pittsburgh u. Pa. Prečitajte pazno sledeči cenik: -1 i. st. belo ali rtleee B. & O. rženo žganje ptl. $175 Najfiiiiji Kiimuel ali hru-sevec 5 1. st. belo ali rdeče B. & O. rženo žganje gal. $2.00 jzalon ............4C-5I), $3.00 in 4s:."0 \ 7 L st. belo ali rtleee B. & O. rženo žganje gal. $2.50 Cojaia". galon........................$^50 do $5.ojde v fcemmar; naj | cartisne oko, saj računstva ne bo rabil v »V- nego toliko, da bo po-' iteno zapravit svojo sineknro, in (»rot'esor s*tem ne bo nič kompro-1 ! tnitiran. Pile sva šampanjca in vse' * ni je obljubil, dasi je sicer strog' * ji natančen. Vse se doseže!" "In kanonikat za Henrika!" "Tudi zagotovljen. Grot' Palffi, * kateremu je stari leto« umrl. je se-' Jaj patron kanonikata v T. Se-j1 dajni ka/noiuk je bolan, leto dni ue bo več ueakal. no, in potem k»bi to lepo sluibieo Henrik. Mla- . Ji Palffi mi je dal častno besedo, lie. saj je moj prijatelj! Kako sva' * živela!" 1 "In če bi Henrik ne hotel v se-ineniače. češ, da nima poklica?" ^ "V počitnicah pride v mojo šolo! Povedati ,k* treba dečku, za- ^ kaj se dandanes ženijo — radi ( lote največ —, tn doto bo on imel ugotovljeno — in to tembolje — 1 Joto brez že ne. haha!" J "Porednež! Toraj dobro! Ladi- ^ a že pregovorimo, da dobite tekom meseca denar, a vi bodite i takisto mož-beseda za obljube. Da j *o le otroci preskrbljeni, za to mi 1 je. iu preskrbljeni tako. da bodojj imeli ugledna mesta — *»aj nama11 pri lakih sinovih ne bo sile, čeprav trgovina. ^»eša."' "Tako je!" ... ..... i l»tar je prišel večerjat, vprašal po Ma.r»giti. a zvedel, da ji ni J dobro, da ni z*f nobenega doma. ) In ni silil k njej, saon je večerjal j - najboljšim tekom, hitro in sl««t-uo, potem pa odžnžgal srečen • pod milo in jasno nebo in v t isto ^. ljubljeno družbo, katera edina je ^ znala živeti po nazorih brez na- < isorov. XX. j Pričelo je neznoeaio gorje za • Margito. Noč, katero je prebedela ■ v silni dušni bolezni, ji je začr- | tala ua liee otožne poteze, oko ji , je bilo trudno,* bolno; gledalo ni j maščevalne, ne sovražno, ampaik ] sijala je iz njega vsa not raj na noč. vsa duše v na tema in s^čni vi- j h Ar. ki ji je krčil m trapi! srce, j ka'kor da bi he ovijala krog njega « ytruj>ena zmija. uir/Ja kakor led; , u ko se j«* prijemala za čelo. bilo ] ji je vroče. <'eVo noč je sklepa.a in ukrepala, iu ko Me je izasviLil dan, bda je Um. kakor zveča**: nobenega sklepa se ni mogla oprijeti, nobenega načrta si ni upala j izvesti Hotela je pustiti vse in ] bežati od moža domov, domov v' uacušjs jiEiicrj; & fek n i* & sramote, zbala celo matere, o kateri je bila prepričana, da, bo za«-govarjala Lotarja, kakor ga je do-J slej vedno, če je kaj potožila. Ho-' tela je Lotarja napasti z najpi-krejstmi besedami, hotela mu vre-J či v obraz on; pismi ter mu od-krito'narisati grozno krivico, ka-j tero dela njej, očitati mu vso hu-' dobijo in zlobno vara nje. naslikati živo vse obete in prisege, katere 7 ji je ponavljal, dokler je bila še 1 njegova nevesta — prosta. neuda-( na, katere pa sedaj vse krši in ru-( ši, ko se mu je izročila z dušo in telesom, ko je zapustila vse, čisto vse: dom, stariše, svobodo — za njega iu zaradi njega. A tudi tega si ni upala izvesti, ker bi se morda ue mogla zmagovati in bi ga žailila preveč ter tako tirala in ga pehala še bolj od sebe, pogre- : zala ga še bolj v blato. Zato je j ~ sklenila, da preboli vse. da sedaj vse zataji, kakor da bi se ne bilo : nič zgodilo. Saj je on moral zve- > 1 deti ponoči, da sta bili nanj po- : .(slani pismi, da pa jili iii prejel — 1 L| toraj bo -zrvedt 1. da jih je brala 1 ona in da kljub temu njega ne i 'i sovraži, ampak mu odpušča in ga i I izkuša z ljubeznijo, s silnim samo- ; I zatajevanjem privesti nazaj, proč -jod pogube, proč od lokavosti in ] \ prelesti v svoje čisto naročje. i j Ob treh je bil orisiliti usodo, da se vendar ! enkrat ozre milostno uanj in mu naikloui potrebno srečo, da dobi nekaj zaigranega denarja nazaj. 1 In da dobi denar, treba bo igrati 1 še dalje — in za igro treba uove-1 ga denarja. Tedaj prva stvar je, 1 da si ohrani naklonjenost Ladi-( ; čevke. In ta bi se lahko skrhala. * ko bi šla Margita do matere in ji izdala oni usodni pismi. Zato je treba mater pripraviti — pripra-'; vrti seveda z lažjo. j Odstopil je toraj od ograje, sza- ■ pustil šumenje valov in se napotil ] i k Ladičevki. | 4 Gospod baron, vae je v redu!" fcjteja je v^g \^Ojeffrfe n ji je kožna j Txjtar poklonil in ji poljubil roko. "Hvala, hvala lepa! Milostna vse izvede tako, kakor je najbolje in na j koristneje.*' "Sinoči sem govorila s soprogom o tej stvari. Trda je bila. Saj veste, da je tako zaljubljen v to kmetiško brdo. kakor ne vem kaj. Cisto nič ne ve, kaj nam "nese" in kaj škoduje. Sama n** ume vara. kako more trgovec imeti tako malo praktičnega smisla!" "Spomini, spomini, milostna, spomini na mlada leta. katera je gospod Ladič preži val taan. to ga veže in vleče kot ptico na gnezdo, kjer se je izvalila. Sicer se pa že da prepričati in pregovoriti, ko] uvidi, da z ideali dandanes v resnih easih ni računati. — Morda imate Že kupca? Ako ne, bi se jajz' potrudil." j "Hvala, ni treba. Kaikor nalašč se je to prav danes primerilo. So-j sed našega posestva, vlastelin Bo-ranič. je bržkone videl, da je najboljše. če proda baidič. ker se slabo gospodari s tujimi močmi; njemu bi pa zemljišče ugajaio in' tudi koristilo. On je sicer bogat—1 a povem vam. kmet, rojen kmet.J Jutri že pojdeta pogledat mejni-/ ke in napravita kupno pogodbo.", '' Izborno, milostna. izborno,1 pravim! Ta denar se bo obrestoval v trgovini desetkrat bolje, in zastran svojega deleža tudi povem. da mi bo c vel in rodil pri delniški družbi v bogatih obrestih. — Toda, apropos, milostna, ali je bila Margita danes kaj pri vas 1'^ * | "Ne. nič je ni bilo. Aha. majhen prepireCk. malo jezice, kaj ne. m sedaj bo morala zopet mama vse uravnati 1 Ah. to ste mla-ii zakonci!" Ladičevika je baronu dolbrohotno zapretila s prstom. Lotar se ji je pa še Mlaje nasmejal. pomaknil fotelj nekoliko bliže soti m pričel važno: " Teg-a nisem še pra\~Ll nikoli, ker predobro poznam blago in rahločutno srce Margite. da me' mmree ona preveč uadzira. Tova-' -iši so rai pravili, da skrivaj po-l>rašuje, kje sem bil. kako dolgo n in tam, kaj smo delali in tako* lalje. Marsikaka bodica me je že radi tega pičila, a vsakomur sem ►ovedail odločno m jasno, da se iiugič ni upal mene glede na to ubadat i. Izpočetka res tudi verjel lisem, ker meno samega ni mno-?o izpraševala. Toda slednjič sem res pričel sumiti, da bi bila morda1 esnično njena kontrola smešna in' Jtročja. da, zame — kar narav-1 aost rečem — žaljiva. Napravil iem to-le poskušnjo: Ponaredil' *em dve pismi: eno, kakor da mi je pisala neka — neka. no. reci-' no — ljtfbiea iz davnih dni, dru-' ?o pa. kakor da me ne&do tirja za veliko svoto zaigr-anega denarja.' Pismi sem poslal domov iii naro-' •il, naj se izročita samo meni. Tela j mene seveda ni bilo doma. in ico sem se vrnil na večer, ni bilo ie pisem, ne Margite. Zaplenila1 ni ju je in se potem zaprla v spal-' lieo. in nocoj sem prenočil v sobi :a tujce." j "Veste, gospod baron, odkritosrčno povem, da je bi-la ta pre->kušuja malo pretrda hi zato vas no ram karati. Ni menda žene na ivetu. da ue bi bila užaljena. Kaj je rekla danes Margita'.'" "Nič. čisto nič. Bila je vesela, prijazna, in nisem mogel biti tako krut. da bi jo vprašal in ji pojasnil. da naj ne bo tako otročja.' i vendar žaljivo radovedna, da bi me »opravljala v zadrego pred ino-| •■»— ~ .i. i ■ j najboijSe dete iz puhlega časti-a hlepja najbridkejši irsodi. ^ Margita pa je sprejemala moža, 1 ki se ni izpremenil popolnoma « nič, vedno prijitzno in nikdar več t- ga ni izprašava la. kod in kje je i- hodil. Spoznavala je. da sta njuni t- poti skrajnje nasprotni, da se od-r dalj ujeta od dne do dne bolj drag t. drugemu in da ne izginja samo i ljubezen, ampak da že raste groz-a na mržnja. i>og-inja ka>l sovraštva. 9 katero se razvija bohotno v srcu. - zlasti, ker sta dve osebi priklop-ijljeni di-uga na dimgo. dasi bi bklo i( bolje, da sta milje daleč narazen. 1 (Dalje prihodnjič). IŠČE SE • 100 drvarjev za delati drva v se e vernem Miehigann. Lep gozd. 1 Plača $1.30 od klaftre. Dobre - kampe, prijiVia okolica. Vpra- - saj te pri: Charcoal Iron Company of America, - (6 9—5-10) Manistique, Mich. IŠČE SE GOZDARJE. Za delati drva; $1.35 od klaftre s za rezati kemični les. Za lupljenje; najboljša plača. - Ko preneha sezija, je dovolj dela !j od kosa ali pa v kempah. j Za izdelovanje cedra; največja- - plača od kosa za rezati logse, £*e-' bre, trame, švelarje itd. 1 Za splošno delo v gozdu; naj vil- - ja plača. Stalno delo skozi celo' r j leto. ljl- STEPHENSON CO., Trustees, -| (19—9 v d) Wells, Mich. ? ----------- j HIŠE NA PRODAJ ' i nove na lahka odplačila, kakor tod {prazne lote in farne, i] Zavarovanje proti ognja, -j JOHN ZULICH, f j 1165 Norwood Rd^ Clevetaod, JM> Brezplačen nasvet in mk ! priseljencem. i —-[ "THt BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION *' - ;za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, ee so bili ' oalepaijeni, oropani ali če so s nji- : ; mi slabo ravnali ' i Brezplačna navodila in pouk t 1 j naturalizaeijskih zadevah — kako ! j postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljan-' ,ske listine. j Sorodniki naj bi čakali dovo-~ • došle priseljence na Ellis T«l*nd ' j ali pri Barge Office. J, Oglasite se ali pišite: 8TATE DEPARTEMENT OF LABOR, . | BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorfflri urad: 230, 5th Ave., Room 2012. - Odprto vsak dan od devetih do i 1 poldne do petih popoldne in ob j " sredah od osme do devete ure 1 1 zvečer. 5 Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor j - gan Building. Odprto vsak das' ' od devetih dopoldne do petih po- j 3 poldne in ob sredah od sedme do j devete ure zvečer. ~ POZOR, FARMARJI! | J Lepa prilika za onega, ki bi ho-_ tel kot partner delati na farmi; . .potrebuje samo $500. Posebno do-j bra prilika za takega, ki razume 5 kokoš j ere jo. Za nadaljna pojas-1 l nila obrnite se na: John Pa ta k, 485 Ciermania Avenue, ' (4-5—10) .Jersey City, N. J. BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU e BRATU1 GLAS NARODA, S*QgT. 1916. J POPOTNIKI. j J Vsem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako imate d A družino, bo potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako s« hočete S I nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike 4 m prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po- S & Steno in zanesljivo blago. jf J Ako dospete v Cleveland na postajo in se ne veste kam obrniti, 4 Zk kličite na telefon Princeton KJS1 ali pa R usedate 1SSI in jaz bom iH»slal ^ p en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljite s St. Clair 4 S tafo do «2. ceste in na vogalu St Clair Ave. ie naslov : fl i A- GRDINA, i ^ 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. ž g Pri meni se vedno dobi letni koledar za 20e. postnih znamk. HARMONIKE Oodlgl kakršnekoli vrste ladelnjea tm popravljam po najniljlh ^"t^h. a delo trpežno In sanesljlvo. V popravo ssnesljlTO vsakdo pošlje, ker sem is nad 18 let tukaj t tem posla tn sedaj v svojem lastnem doma. V popravek Tsamem ksanjske kakor vse droge harmonike ter računam po dela ka-, korfino kdo sakteva bres »taHaijuih vprafisnj.___ JOHN WEN ZEL. Itl7 Kast Cdi Bt, OevetaM«. Okla r VABILO. Peelarski klub vabi vse člane, da se vdeleže seje, katera se 1m> vršila dne 8. oktobra pri Johnu Koleneu. Iia/pravljati imamo vee . važnih točk in pogovoriti se mo- !'ramo radi PIKNIKA, ki se bo vršil dne 15. oktobra. Toraj pri-tlit•• vsi! Po-idrav vsem peelarjcau ! in ostalim našim prijateljem v ; ('ouemaugh. Pa. ' (4-5—10)_V. .Skarja. i Importirane Fianz Lubasove harmonike j ao razprodane. Imel bom zalogo ..^jjjijji f sopet po končani vojni, ter se za igggutgfe^ I pozneje rojakom priporočam. sJ^r^p ■ tlkft^ j Kupujem, prodajam in poprav- ljam stare rabljene harmonike po " \ dogovoru; izdelujem noVe KOV- f|f j ČK£ po $6.00 ter nove mehove • od $6.00 do $10.00. Delo trpežno ' ■ m zanesljivo. ) Alois Skulj, ! 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. Slovenska Društva po vseh Zjedinj'enih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN ! POCENI i ■ društvene tiskovine, se vselej ohrnejv na slovensko unijsko tiskarno i ■ ' 'Clevelandska Amerika' - Mi iadelnjemo vse društvene, trgovske in , privatne tiskovine. Naia tiskarne je najbolj i moderno opremljena izmed vseh slovenskih j tiskmren v Ameriki. Pilite za cene vsake i tiskovine nam, pred no se obrnete kam dru- < gsm. Pri nss dobite lepše, cenejše in boljš* j tiskovine j CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNLISXA TISKARNA ^119 ST. CLAIR A V* CLEVELAND. O nirrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr rrrrrrrrrrrrrrrr^rrrrrrrrrrrrir frrrrrrrrfrrtri Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV. Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka iržava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET. CENA $1.50. > ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih drža? in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemlj e vido v. CENA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenk Publishing Company U Cortlandt St, Haw York, N. V. I j I* I« Kraszewskit J UMIRAJOČI. ZGODOVINSKI ROMAN. I X j (Za "Glas Naroda" priredil «1. T.) f 1. Leta lJv»0 je bilo v Lubliuu v takozvanem Viuiearskeui predmestju še videti kauicuito zgradbo, o kateri ni zdaj nobenega sledu vee. čemur se pa ne smemo čuditi. Že takrat je bilo skoraj neumno, da se j«- zidovlje držalo skupaj in da se je našel prebivalec za to razvalino, katero so na različnih to kali podpirali zelo masivni stebri. Na tem razpokauem zidov-ju je visela ali pravzaprav plavala na strohlenih hlodih streha, ki je predstavljala cel mozaik opek. strešnic in slame. — Vse to pa je držala skui aj trava, ki je bujno poganjala po celi strehi. Sprednja stran te hiše. katero so po njeni pozabljeni tradiciji imenovali Na-gelnicM. ni bila prav nič manj zapuščena, dasiravno je zidovje kazalo n* kdaj solidno zgradbo, katero je par preteklih stoletij izpre-menilo v razvaline. Sledov preteklosti i:i bilo najti le v trdnih obokih vrat in o-keu. temveč tudi na delih kiparske umetnosti, katera so še ostala nepokvarjena, ki pa so bila prevlečena z ilovico in vapuencem ter razoraua od dežjr in vlažnosti. Pritličje je bilo tako zelo obdano oil nagronmdene skupine, da je sedala skoraj do oken ter je vodila steza skozi kako zarezo pro-:i vratom. Vrt. ki je ležal v bližini, je moral biti nekoč obdan od zidu. ki pa je polagoma razpadel. Zdaj ga je nadomestovala trnje-v:i seč, ki se je oprijemala ostankov opeke in kamenja. Na vrtu je bilo še nekaj starih, prav neusmiljeno porezauih* in opustošenih dreves in na nekaterih mestih malo jrrmičevja. Ostanek pa je bil izpremenjeu v sočivnjak. Večji oddelki v bližini so kazali, da so jih imeli sosedje v najemu. Gorenja nadstropja so imela le stare lesene ploeniee. dočim so miela okna spodnjega deloma otekla, deloma deščice. Nekako oddaljila od bolje ohranjenih židovskih hiš, je stala Nageluiea kot znamenje osamelosti in razdejanja. Kljub vsemu pomanjkanju pa je bila ta hiša slična ponosnemu Spancu, kateremu gleda ponos iz lukenj njegovega siromašnega plašča. Imela je namreč ua sebi nekaj irosposkega ter je bila videti na njej takorekoč odsev pretekle veličine, boljše iu zr.amenitejše preteklosti. Vsak potnik, ki je prvič vstopil v Viuičarsko predmestje, sl' je začuden ozrl vanjo ter se vprašal, zakaj ta razvalina še vedno stoji in kai ima pomeniti ta mrtva snov med drugimi živimi bitji. Splošno radovednost jc vzbudil tudi zagonetni posestnik, ki ni pustil tega zidovja uiti podreti in tudi ne preurediti ter ga napraviti sposobnim za bivanje. Židovski stanovalci v sosednjih hišah so skomigali z rameni, kadar so bili vprašani, pričenjali so pljuvati naokrog ter so dajali zelo neradi zaželjeua oojasuila. Hiša ni bila popolnoma zapuščena, vendar je služila kot dokaz precej izhojena steza, vodeča v hišo. dim, ki se je sempatam dvi-irnil iz dimnika ter dvoje oken, opremljenih z nekoliko prozornim steklom. Za tem steklom pa jc bilo videti nekaj, kar je bilo oddaleč slič-110 zavesam. Sosedom je bil posestnik zapuščene, razpadle ter z razpokami okrašene hiše precej dobro znan. Pred nekako tridesetimi leti jo je bil kupil ua javni dražbi, ki se je vršila pod precej čudnimi okoliščinami. Popravil jo je bil le toliko, da se mu ni sesula nad glavo ter je stanoval v njej. Tudi pozneje ,'c ni hotel prodati dasiravuo so mu stavili sorazmerno precej ugodne ponudbe. Kot so govorili, je bil lo nek oficialist kneza lirauskija. ki je prostovoljno ali prisiljeno zapustil službo ter se vzdrževal na površju s temnimi špekulacijami. V prvem času so gu smatrali za reveža. ker je tudi živel precej borno. Nekako zadnjih petnajst let >o ga pa pričeli smatrati bogatim, dasiravno ni nihče poznal njegovih razmer. Splošno se je razširilo uaziranje, »la ima ta oderuh uagromadenc nevrjetiic zaklade. Tega uazirauja ni bilo mogoče utemeljiti z nobeno stvarjo, a kljub temu se je \ poteku časa izpremenilo v neoiuajeno prepričanje. V resnici pa niso bile razmere pana Leona Zembrinskija nikomur znane. Nekateri so «ra smatrali za žlahčiča. nekateri za krščenega Židu. Ua nekateri s,» eelo govorili .da je tatarskega pokoljeuja. Z nobenim sosedom ni bil v trgo\ski zvezi, uikdo ni vedel, s čim se peča. — Včasih je zapustil za več dni svojo kolibo, klatil se je bogve-k'»d, potem se je pa zopet vrnil. In po vsakem takem povratku so g*» obiskovali čudni tuji neznanci. — Sosedje ga sicer niso ničesar dolžili, čudno se jim je pa vseeno zdelo njegovo tajno delovanje. Kot že rečeno. se s sosedi ni bratil. — Le sempatja je izpregovoril s kom kako besedo, toda meje med ziiaustvom iu prijateljstvom ni nikdar prekoračil. Suhi. mali. kašijajoči. ponižni iu revni možiček ni bil potemtakem ne tič ne miš. — Oblečen je bil \edno v sivo suknjo, roke j" držal neprestano v žepuu kot da bi se bal. da bi kdo ne pogledal vanje. Ljudje, ki marsikaj vedo. posebno pa stare tercijalke, stanujoče v bližini, so prisegale, da njegova noga ni še nikdar prekoračila cerkvenega praga in da se možak niti za Velikouoč ne spove. Huje so tudi videle, ko je jedel na veliki petek meso. ko je v nedeljo cepil drva in druge take stvari. Pri sebi jc imel staro žensko. Lisko po imenu, ki mu je kuhala iu prala. V |»etek se je ponavadi zbralo pred Nageluico veliko število o-račev. Kdor je bil popolnoma trezen, je dobil vbogajme. kdor je bil pa pijan, ni smel nikdar več priti. — Miošlčino je delila Liska. V>i so premišljevali, s čem se Zembrinski preživlja in kaj dela P> dolgotrajnem razmotrivanju so prišli ljudje do zaključka, da je oderuh in da kupčuje z ukradenimi stvarmi. Večkrat »ra je prišel kdo prosit uaposodo. — Pri takih prilikah se je prijel Zembrinski za glavo, pogledal t tla in rekel z jokajo-čim glasom: — Dajte mi mir.... Prosim vas. dajte mi mir. — Jaz nimam ( niti beliča. — Dajte mi mir---- Prosim vas. In po teh besedah je pokazal vsakemu vrata. Zelmanovič. odličen židovski trgovec v Viničarskem predmestja zguvoreu in splošno ugleden možak, je bil uekoč vstavil Zembrinskija ua cesti in se začel žnjim pogovarjati. — Pri tej priliki •au je baje pripozual. da kupčuje z ovsom in lanom. To mu seveda nihče ni verjel. Zakaj bi vendar s takimi stvar-1 mi tako naskrivaj trgoval? — Tekom dolgih let se je pa le nekaj I izvedelo o njem. j Ljudje so začeli ogovarjati obiskovalce Nagelnice,' in nek pi-J j an žiahčič je uekoč priznal, da mu je Zembrinski pomagal in dal mu je posodil nekaj denarja na prav oderuške obresti. 11 Toda, kdo bi veroval pijancu* j' V ljudeh je porodilo prepričanje, da ima dttuttia. jjelo v*-.!J liko denarja. — Ko je bil nekoč zdoma, so vdrli tatovi v Mšo, zve- -3 j7ali Lisko ter natančno preiskali hišo iu vrt. — Ker niso ničesar našli, so morali oditi z dolgimi nosovi. — Zaman so pretili Liski. zaman so jo pretepali, tla bi jim pokkazala skrivališče. Ničesar ni mogla povedati, ker ni ničesar vedela. Skomignil je z rameni ter se smejal neumnim tatovom, ker so prišli k njemu krast, ko bi morali vendar vedeti, da nima ničesar. Zelmanovič je trdil, da taka stara hiša ni brez skrivališča. — I'boga Liska se je tatov tako prestrašila, da je ležala več tednov v bolnišnici. Ko se je uapolozdravljcna vruila domov, je odšel Zembrinski zopet na potovanje. In tatovi so zopet prišli ter še enkrat, še bolj temeljito preiskali hišo. — Našli niso ničesar. — Od tistega časa so se ljudje izogibali Zembrinski je ve hiše kot hiše brezbožuika. Tako je bilo torej leta 1850. Nekega dne je prišel k Zehnanoviču gospodsko oblečen človek in vprašal, kje stanuje Zembrinski. — Staremu trgovcu se je to nekako čudno zdelo, ker Zembrinskega ponavadi niso obiskovali tako gospod ski gostie. Ker je bil star. radoveden iu klepetav. je hotel izkoristiti priliko. ter od tujca kolikor mogoče veliko izvedeti. — Vi hočete torej vedeti, kje stanuje pan Zembrinski? — Seveda. seveda---- Zakaj pa ne----Jaz prav dobro vem za hišo. — Ni daleč od tukaj.... Spremil vas bom. (Dalje prihodnjič). Rojsten dan na fronti. THE "SUN". V pondeljek tega tedna je cela Nemčija praznovala rojsten dan generala Pavla Ludvika Hansa Antona von Beneokendorfa und von Hindenburga (da. to je njegovo celo rine. op. ured.). ki je bil rojen dne 2. oktobra. 1847. v Poznanju. To je bilo leto poprej, predno je postal veliki grol" vun Moltke član nemškega generalnega Štaba. Kraljevi Gradec. Metz in Sedan so bili vojaški rekordi v prvih petindvajsetih letih Ilindeirburgo-vega življenja. Šestdeset let po francosko-nemški vojni je bil vpokojeii. Kakšen mož iz železa mora to biti. da je po taki službi mogel vodili kampanjo a- Vzhodni Pru-siji. zmagati pri Tdiineubergu in držati dolgo vzhodno fronto, ki jc bila tuliko stiskana?! Na vseli ameriških bojnih črtah se mora proglasiti premirje in pozdravili velikega nemškega poveljnika s srčnim "Gliieklicher Gebuitstag" — "srečen rojsten •lan !*r "Zahvalni dan". Kansas City, Mo.. oktobra. — Merchants Association v Kansas ( ity-ju je naprosila predsednika Wilsoua, da bi odredil, da bi se praznovalo v Združenih državah "Zahvalni dan"" na 23. novembra in ne več na 30. istega meseca. Trgovci pravijo, da pride zdaj nakupovanje za "Zahvalni dan" iu za Božič vse kmalu, kar je zanje v zvezi z velikimi težkočami. PROŠNJA. tVnj. čitatelje tega lista vljudno prosim, da v slučaju, ako kdo izmed njih p ovna Mr. Louis Lt bana. podoauaee Leoanov iz Puš-uega. občina Ajba. okraj Kanal. Goriško, za katerega in« ni znano, kje živi, naj mu sporoči, da je bila njegova inati ubita od granate v Gorici. Poleg nje je bila mrtva tudi hčerka Štefana Klemeučiča iz Srednjega, kateri se nahaja nekje v Indianapolisu. Iud. Takista kruta usoda je zadela na tisoče in tisoče goriških Slovencev, žen in otrok. Katerih niso pobile granate ali niso končali v plamenih in pod razvalinami nekdaj krasne Gorice in okoličauskib vasi. so pokosili šrapneli na begu. ki so treskali od obeh strani na bežeče sirote. To poročilo sem dobil od svoje-1 ga ožjega rojaka, vojnesra vjetui-ka iz Italije, kateri je -bil po pad-1 eu Gorice vjet. F. Faletič. 1141 E. 60. St.. Cleveland. Ohio. V jesenski noči. Jesenska noč. jesenska noč. kako jo čarna tvoja moč! * Zapustil ja < sem -miljen kraj. 1 o njem pa v tebi sanjam zdaj...' i j O dolu krasnem, o vaseh o poljih plodnih in vrteli. 1 O eeiikvah belih vrh gora, - o sreči ki je tuiin doma, > o ljudstvu blagem, 'ki težko. k tako težko je žnjrm — slovo... , Kot v burni dotbi mladih let i srca mi čustvo polje spet. — 1 Jesenska noč, jesenska noč, kako je čarna tvoja juoč! r • 1__M. O. VABILO na 1 PLESNO VESELICO, katero priredi ii DRUŠTVO SVETE BARBARE c v New Alexandria. Pa.. v soboto dne 14. oktobra 1916 h v družbeni dvorani na Andrico. >- Tem potoni vljudno vabimo vse >- rojake in rojakinje iz okolice, da i* se te naše vesc-Iice polnoštevilno n vdcležiti blagovolijo, ker čisti dobiček je namenjen v pomoč društveni blagajni. Začetek veselice je ob 0. uri _ zvečer. Vstopnina za moške je $1, s dame so vstopnine proste. Za sve-a že pivo in dober prigrizek, kakor e tudi za vsestransko zabavo bo do-I, bro preskrbljeno. Igrad bo naš do-a bioznani rojak A. Derčar vsakovrstne polke iu valčke, da bo vsa-j keaiiu dana prilika, da se zavrti. .. kolikor mu bo sree poželelo. Zato naj ne zamude te veselice plesa-I željni mladeniči iu mladenke. Na svidenje v soboto zvečer 14-oktobra! Odbor. [. Zaeaio pa naznanjam članom 0 tega društva, da smo na zadnji Tedni seji sklenili, da plačajo vsi oddaljeni Člani pol dolarja nakla i, de za to poslovno leto, ker znane! je vsakemu, da je naše društvo letos posialo delegata na konven-t. eijo in blagajna je radi tega tr-.d pela okroglo $GO.OO. a Nadalje smo tudi sklenili, da se ne založi iza nobenega člana več u kot en mesec za prispevke, katere 1 ururauto plačati v glavni urad. ii Toraj, bratje, pazite na ta sklep, e da ne bo kdo radi zanemarjenosti j suspendiran oziroana brisan. Nadalje tudi naznanjam, da je i prejšnji tajnik brat Geo. Peuko j prostovoljno odstopil od tajništva, katero sem jaz doli podpi-. sani prevzeti in prosim, da vse - društvene zadeve naslovite na ta . naslov: Anton Modie, tajnik. Box 161. New Alexandria, Pa. (4-5—10). POZOR*! HIPNOTIZEM Izšla je vseskozi zanimiva knjiga, knkorfine Se nimajo Slovenci ne tu ne v start domovini. Kdor io bo niiročil, jo bo s užitkom prebral ln dobil vpogled v marsikatere stvari, o kater lb do 1 sdaj Se slutil nI, Knjiga Ima prek« »U strani, | opremljena J« t dvanajstimi kra-I nilml allkanl. V njej so natanfr • na navodila za hipnotiziranje, v , njej so nadalje pojasnjeni pojavi, i katero smatra navaden človek sa nenaravne. ! Stane M centov. Tri knflf« Oni, ki ni S njo zadovoljen, naj , Jo vrne in dobil bo denar nasaj. Naročajte pri: ! "SLOVENSKA KNJIGARNA", P. O. Box 1811, New York, N. T. finriiri lira inisi------ 1 dobite "GLAS HAKOD1" skoal štiri mesec* dnevno, isvsemsi nedelj In po-stavnih praznikov. "GLAS HiHODi" ^ ishajn dnevno na šestih straneh, tako, ^ d* dobite tedensko 86 strnil berila, v ^ mesecu 156 Strani, ali 624 strani t itirih meeerih. "GLAS NAEODA" donaia dnevno porofila s bojiiča In rame sli. ke. fleda| sa tUbtnd dan faspoiOjaaM |lS,000I Ta itenlka jasno forori, da> Ust nio rasibjen. Dr. KOLER I SttPeanAve., Pittsburgh. Ps. SLOVENSKI ZDRAVNIK 3 Dr. Kotar J« mJ . sUrejat Blovwakl I sdravnik, ipedto-| Ust t Pittsburvbo. a ki Ima ISIetno prak P w t idnvl]«n]a f tajnih molkih bo-Htftl ^ Sifilis ali sartru • B IrtJenJ« krvi Re a glasovi Um COS. ki ra Je lxum«l dr. V prof. Erlich. Ca 1-mat« mozolj* al* _ _. mahurtka |»o tala- kaatati, Prtdl ta ln i x£ i stil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolexen aa na laza. UQibo aemena nenaravnim patom, » Par dneh. kapavec ali tri-par In tudi vae diuse posledice, ki na-■tanejo radi IzrabtjTivanJa samega ae-be. Kakor hitro opazit«, da vam po-nehoje moAka zmoinuat. na Čakajte, temveč pridite ln Jas vam Jo boai •opet povrnil- ' """ Sulenje cevi. ki vodi le meh aria osdravlm v kratkem čaau. HyJrooalc all kilo ozdravim v S0 urah lo sicer brez operacije. Bolezni mehurja, kt povzročijo bolečina v kri tu In hrbtu In včaalb tudi tovoetJo*otto ne delam. — Pridite OMbno — Na pozabite ime ln Številko I V šoli. — X«. Janezek, kaj je lio«; u-stvuril prvi dan? — Prvi dan — prvi dan me ni bilo v šoli. Pesnik. — Ivan pravi, da ne more pesniti. ako ne kadi. — Prosim vas. odvadite -ra od kajenja. Išeem JOHXA STAUEMŠEK. do ma iz Spitaliea na Gorenjskem. Pred dvema letoma.se je nahajal v Pittsburg«. Kansas. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga :ni na znani, ali naj se pa sam oglasi na moj naslov: Sebastian Slap-nik. 951 E. 63. St.. Cleveland. Ol'io._(30-r>—5-10) OPOMIN. ri\ini!po1om opominjam vse one, ' ki mi kaj dolgujejo, da poravna-) jo yvoj dot? do 15. oktobra 1916. in kdor ne bo upošteval moj opt* min do omenjenega dne, bom . /njim drugače postopi.'' J Frank Meglič, > Box 24. IJovdeli. Pa. (2-4—101 r - —- _ - POZOR ROJAKI! Wisdi«J« "sasiia aa Imh kakor tudi nsMtbakrln 14 toadx Od tasa Math zrastejo v ' ttlh tedalk kosal sesti la dotal lasje kakor tudi . maSkles ktasai bt%l 1» brada ia aebedo odpadali Is osiveli. Ravmatozeta. kwtiboi aH trganje v rokah. . aeaah In v kriin. v e# dneh peaelaeea ox firm visi. rane. opvklio«. bole. tare, but* in rriste. potaeaone kurje očesa, eeebbae v par dneh p«, polaoas odstranin*. Kdor bi maja sdsaviia brez > uspeha rabil mu jaa>«im za M'00. PUile takoj po . cenik. U sm takoj poAljam zastosr j JACOB WAK&0, 6TO8 Bonna Ann Olsrelsnd. OMo j Dr. LORENZ. j 9 Specialist moftlb bolaseL Z i J" bem edini hfvaiko Rome I k B Specialist molkih boM v X 1 PlttaborKhD. Ps. f i Ml F TLOM??1 f m res dne ore; dnevno od 9. do- 2 I poldne do 8. ure ireto. V pet. Z T klh od 9. dopolne do 2. p«f>ftirftt f t jfggfjo od 10-^op. do 2. popoL f Denarne pošHjatn za u jet-liki v Rusiji ii Italiji. Lakko m pošlje dener aorodst kom, prijatelj em in wmum, ka Uri m nahajajo ? nJ^nMNia v Bulji aH Italiji Potrebno K dar m nam denar P9«K da ee priloil tudi njetailcova d^pMea eB piano in ee mam taho o^tgeM invQao tela till nadev. ib nameravata eeHIS *W njeteikas pošljite gt %UnJL ke prejmete njeaor nHvr, ker ak» M odlašaj M ee kite doffodOo, da M an ne nejtf •e tiMiNa esaHy xei^i v* Z* I 1ST. 0LAIB A VB. JEWELRY 00. [ Joseph Marinčič, lastnik. JS05 Sj^Ctair Ave^ Clwelaotl. Ohio. I Slovt'liwln iu bratolo J ^^gr Hrvatom prlporoOuiu ua- j verižic, priveskov, pretit-1 kup finib vsakovrstnih nov. tudi takih z