Poštnina plačana v gotovini LetO LVH V Uublteni, v sredo, dne 3. julija 1929 Št. 147 St. 2 Din Naročnina Dnevno Izdalo za državo SHS mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo meseCno 40 Din nedelUka Izdolo celoletno vJugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustriram! Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsla moli oglasi pol-50 In 2 D,veCJl oglosl nod 45 mm vlSIne po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstico po 10 Din n Pn večjem o naroČilu popusl Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo In dneva po prazniku Ureanl&tvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6/IIi Rokopisi se ne vratafo, nefranttfrana pisma se ne sprejemalo •* Uredništva telefon St. 2030. upravnlitva St. 2328 Oprava le v Kopitarjevi ul.S/.ti Čekovni račun: Clubl/ana štev. 10.650 in 10.349 sa Inserale, SaralevoS1.75G3, Zagreb St. 39.011, Prana In Dunal SI. 24.797 Nepremagljiva vera Na praznik sv. Petra in Pavla so zvonili zvonovi vseh cerkva v Mehiku v znamenje, da se je po triletnem krutem preganjanju začela po celi deželi zopet služba božja in da je vsakemu zopet svobodno izpovedati in prak-licirati katoliško vero. Krasne mehiške katedrale so se odprle in se napolnile s trumami radostnih vernikov, ki so se preje skrivali po kleteh, čumnatah, shrambah ter skalnih votlinah, da liki prvi kristjani v katakombah prisostvujejo daritvi kruha in vina, ne vedoč, ali jih zunaj nc čaka smrt od krogelj Calleso-vih rabljev. Preganjanje cerkvc in vere je trajalo v Mehiku cela tri leta. Po barbarskih metodah je takratni predsednik Elija Plutarh Calles prekosil tako voditelje francoske kakor ruske revolucije. Po ustavi iz leta 1917., kakor po dodanih 33 členih postave od 3. julija 1926 je oropal katoliško cerkev v Mehiki najprimi-tivnejše svobode. Konfisciral je vse cerkve in cerkveno imovino, prepovedal izvrševanje katoliškega bogoslužja, cerkve zaprl ali izpre-rnenil v skladišča, zaprl vse redovne hiše in prepovedal vse redove, škofe in duhovnike pa pregnal. Na one junake, ki so ostali v deželi, je razpisal nagrade, tiste pa, ki so jih vjeli ali zalotili pri skrivnem izvrševanju službe božje, dal postreliti. Glava sivolasega škofa Orozea iz Guadalajare mu je bila tako dragocena, da je razpisal nanjo nič manj ko 100.000 dolarjev nagrade. Od 1. avgusta 1926 je bil ves Mehiko brez oltarjev in ves svobodomiselni svet od Washingtona do Moskve je triumfiral. Ker so katoličani, kjer so le mogli, dalje izpovedovali svojo vero, je tiran ukazal cele kazenske ekspedicije proti njim. Požigali so vasi, prebivalce onečaščali ali postrelili, .druge,'odgnali v ječe in redovnice zaprli k zfojflasnln ženskam. Na tisoče so ljudje zaradi veh umirali ali zadeti od krogelj ali do smrti m.ičeni ali pa vsled bolezni kot pravi mučeniki, vsem na čelu apostol ljudstva, pater Mihale Avguštin Pro iz družbe Jezusove. Mladeniči in device so z vzklikom: Živel Kristus kralj! dali svoje življenje za svojo vero, celo dečke so mučili prav na indijanski način, natikajoč jih na kole, ne da bi mogli streti njihovega junaštva. Niti pod pogani kristjani niso bili tako mučeni, kakor pod bivšim svobodomiselnim učiteljem in socialistom Calleson. V teh časih, ko je umiralo zaradi svobode svojega prepričanja in vesti na tisoče nedolžnih ljudi v svojo brezsmrtno slavo, se je pokrilo z večno sramoto celokupno »svobodomiselno« časopisje sveta in celo tako ugleden in gosposk list kot »Times« je bil v tej družbi, da niti ne omenjamo jugoslovanskega in posebič še slovenskega »naprednega« časopisja. Ali so k grozovitostim mehikanske-ga sadističnega vlastodržca molčali ali pa ga celo zagovarjali. Najbolj žalostno vlogo pa jc ta tisk, ki sicer preliva hektolitre črnila v obrambo ženske časti, igral takrat, ko je Calles pustil po ravno tako brezvestnih sodnikih, kot je on, soditi in obsoditi redovnico Con-cepcion kot sokrivo umora njegovega desig-nirauega naslednika Obregona, dasi je čisto nevtralni Amerikanec, dr. Robret Greenfield, od Civic Organisation jasno dokazal, da si je Calles to žrtev izbral samo zato, da maskira svojo in svoje lastne stranke krivdo na umoru njej neljubega političnega konkurenta. Papež v Rimu pa je pazno motril te dogodke, tolažil izgnane škofe in duhovnike, bodril preganjane vernike in neprestano opominjal krščanski svet in njega vladarje in državnike, da obsodijo nekulturno divjanje mehikanskih potentatov. Zganili so se katoličani vsega sveta in priredili velike protestne manifestacije. Katoliški časnikar Mac Cullagh, ki si je pridobil svetovno ime po razkritju boljševiških grozovitosti nad verskimi služabniki v Rusiji, je prvi na podlagi informacij na licu mesta in lastnega očividstva razgrnil pred svetom vso sliko Callesovega rabelj-skega režima. In kmalu je bil »bojkot molčanja«, kakor je sveti oče imenoval na Božič 1. 1926. taktiko svobodomiselnega svetovnega časopisja, zlomljen. Odslej so se začeli oglašati proti mehiškim dogodkom tudi tako zvani nevtralni, zlasti francoski listi. Toda k zmagi nad trinoškim režimom jc največ doprineslo s svojim junaškim obnašanjem verno katoliško mehikansko ljudstvo samo. Calles ni mogel zlomiti vztrajnega odpora naroda in neomajne zvestobe katoliškega klera, ki ni sledil njegovim vabam, da naj se ustanovi »narodna cerkev-< z oženjenim in drago plačanim duhovništvom. Borba je po- Odločen korak češke vlade Radi nezakonite aretacije češkega državljana in drugih obmejnih izzivanj prekinjen promet Praga, 2. jul. (Tel. »Slov.«) Danes ob 11 se je zaprl promet med Češkoslovaško republiko in Madjarsko. Češki odposlanik v Budimpešti je dobil nalog, da se pritoži pri madjar-skem zunanjem ministru in zahteva pojasnila za ravnanje madjarskih oblasti. Češkoslovaški tisk piše o provokaciji vojne od madjarske strani ter zahteva opravičilo, ki odgovarja ugledu in časti češkoslovaške države. Kakor pišejo češki listi, je bil Čeh aretiran v trenutku, ko je hotel oditi domov. Aretirala sta ga dva civilista, ki sta že cel večer pazila na vsako njegovo kretnjo. Češkoslovaškemu železniškemu adjunktu Franzlu je izjavil madjarski po-stajenačelnik, da jc bil Čeh aretiran radi suma vohunstva. Franzl je bil aretiran. Toda pozneje so ga izpustili. Čeh je postal najbrže žrtev madjarskih provokaterjev. Praga, 2. jul. (Tel. Slov.) Češkoslovaška železniška uprava je dala v zadevi obmejnega incidenta sledečo pojasnitev: »V petek sta vstopila v železniško restavracijo nenadoma dva civilista, se približala češkemu državljanu Čehu ter ga aretirala, zagrozeč mu z revolverji. Restavrater, ki je pri ravnatelju madjarske policije poizvedo- val po vzroku aretacije, ni dobil nikakega odgovora ter je bil sam aretiran, ker je hotel baje poročati o incidentu češkoslovaškim oblastem. Oba aretiranca sta bila odvedena v mesto Miškolc, kjer pa je bil restavrater izpuščen. Ravnatelj policije je izjavil, da je bil Čeh aretiran od dveh uradnikov budimpeštanskega notranjega ministrstva. Budimpešta, 2. julija. (Tel. Slov.) Vsi listi sc bavijo z vprašanjem prekinjenja železniškega prometa med Madjarsko in češkoslovaško republiko radi incidenta na obmejni postaji Hidasne-meti. Od budimpeštanske uradne strani se zagotavlja, da so bile madjarske oblasti 28. junija pri-morane aretirati uradnika državne banke in češkoslovaškega državljana Čeha, ker je bil zasačen pri vohunskem poslu. »Manchester Guardian«, ki ima, kakor se od vseh strani ugotavlja, inspiracije od madjarskega zunanjega ministra, trdi, da so se madjarske oblasti poslužile le svoje naravne pravice, ako so aretirale češkoslovaškega državljana pri vohunskem poslu. Sedaj pa grozi Češkoslovaška s prekinjenjem železniških zvez z Madjarsko. Madjarska javnost bo gotovo to poročilo vzela z ogorčenjem na znanje Aretacija komunistov Veliki Bečkerek, 2. jul. (Tel. Slov.«) Policija je danes izvršila hišne preiskave pri velikem številu komunistov ter aretirala 20 oseb, ki bodo vse izročene državnemu sodišču. Zanimivo je, da je med njimi 17 Nemcev in Madžarov. Pri tej priliki ie policija odkrila tudi komunistične organizacije, takozvane trojke. Glavni agitator je bil Jov. Trajkovič, ki je s svojim pomočnikom Radi-vojem Davidovičem delil letake. Oba sta uradnika okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Državni pravdnik državnega sodišča za zaščito države jih bo obtožil na podlagi zakona o zaščiti države. Za pravice rudarjev Belgrad, 2. jul. (Tel. »Slov.«) Minister za gozdove ie rudnike Radivojevič je danes sprejel zastopnike rudarjev iz Bosne, ki so prosili ministra, da izvrši revizijo obstoječega rudarskega dogovora iz 1. 1926. o pravnih odno-šaijih med ravnateljstvom državnih rudnikov ter privatniki, in da se pospeši sprejetje rudarskega zakona, pri katerega izdelavi morajo sodelovati tudi rudarji preko svojih organizacij. Zastopniki rudarjev so prosili ministra, da se zakon o rudarskih dogovorih spremeni v korist rudarjev. Minister je delegacijo ljubeznivo sprejel ter obljubil, da bo v ta namen kolektivni dogovor v najkrajšem času prišel v pretres. Generalni rudniški ravnatelj G o -s t i š a bo obiskal vse rudnike in preiskal delavske razmere. Pri izdelavi dogovora bodo zastopani tudi rudarji po svojem predstavništvu. 0 rudarskem zakonu je minister izjavil, Kraljevič ho krščen šele Belgrad, 2, jul. (Tel. Slov.) V dvorcu na Bledu se vrše priprave za krst kraljeviča Pavla. Svečani akt krščenja se bo izvršil šele koncem tekočega meseca. V imenu vlade bodo aktu prisostvovali predsednik Pera Zivkovič, minister vojske Hadžič in pravosodni minister Srskič. Belgrad, 2. jul. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne se je vršila v kabinetu zunanjega ministrstva ministrska konferenca, katere so sc udeležili ministri Marinkovič, Hadžič, Srskič ter minister dvora Jevtič. V začetku seje je bil notificiran akt o rojstvu tretjega kraljeviča, nato pa se je vršila dvcurna debata o naši zunanji politiki. »da se ne bo lomilo preko kolena«, temveč se bo najprej izdelal predhodni načrt, ki ga bo dobila v pregled anketa strokovnjakov, na katero bodo poklicani tudi delavci. Šele na podlagi opazk, ki bodo podane na tej anketi, se bo izdelal definitivni zakonski načrt. Želja ministra je, da bi zakon zadovoljil vse upravičene želje rudarjev. Glede rudarskega zavarovanja je minister obljubil delegaciji, da bo vpošteval rudarske želje, posebno pa bo gledal na to, da bo rok za pridobitev pokojnine krajši. Rudarska delegacija je poselila tudi prometnega ministra dr. Korošca ter ga prosila, da bi dajal državnim rudarskim podjetjem vedno na razp-olago dovolj vagonov, da bi sc radi pomanjkanja istih zaloge premoga nc kopičile v skladiščih, vsled česar morajo rudniki ustavljati delo. Odhod Dr, Korošca v Belgrad, 2. jul. (Tel. »Slov.«) Julri ob 7.35 odpotuje z brzovlakom iz Belgrada preko Budimpešte in Brna v Prago prometni minister dr. Anton Korošec. Prisostvoval bo orlovskim slavnostim v Pragi. Za časa njegove odsotnosti ga bo zastopal minister za gozdove in rudnike Ilailivojevič, ki jo dr. Korošca posetil v kabinetu prometnega ministrstva. V Belgrad se vrne dr. Korošec tekom prihodnjega tedna. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru Šcba je odpotoval na Bled, da Nj. V. kralju osebno čestita k rojstvu tretjega princa v imenu predsednika češkoslovaške republike Masaryka. stala kmalu nacionalna. Zakaj Calles jc bil ravnatako kot njegov protikandidat 1. 1928. plačanec ameriških petrolejskih družb, ki imajo odločivno besedo v zunanjepolitičnem uradu severnih Zjedinjenih držav. Njim na ljubo je hotel uničiti katoliško Cerkev in duhovščino, k: jc v svojem patriotizmu najzvestejši varuh neodvisnosti mehiškega naroda in dežele, ki je zaradi svojega naravnega bogastva že skoro sto let cilj imperialističnih želj severne Unije. Divjanje Callesa in njegovih naslednikov proti katoliškemu elementu, to je proli veliki večini naroda, je vedno bolj dokazovalo, da jc orodje v rokah tujih računov in aspiracij. Ker jc ljudstvo temu postavljalo nasproti svoj nezlomljivi odpor, se jc stališče tirana čcdaljc-bolj omajalo. Tudi prolestantovski vodilni državniki Zcdinjenih držav so uvideli, da na- raščajoči nacionalni odpor proti njenim političnim prijateljem in plačani kliki v Mchiko-City škoduje interesom severne Unije same. In tako je prišlo do tega, da je sedanji predsednik Portcs Gil sklenil s Cerkvijo mir, Po lateranskem paktu in konkordatu s Prusijo jc prišlo izmkjcnje med Cerkvijo in državo v Mehiku. Krščanska vera sc preganja samo še v Rusiji, kjer se boljševiki že nad deset let trudijo, kako bi jo uničili. Dasi imajo tam opraviti s pravoslavjem, ki jc v službi ca-rizma notranje slabevalo in skoro propadalo, nc morejo zadušiti krščanske misli in ctosa. Narobe, v preganjanju se je krščanstvo v Rusiji le notranje prerodiio in okrepilo. In pride kmalu čas, ko bodo še boljšcviški diktatorji klonili glave pred Kristusom in njegovim večnim evangelijem. Novi katoliški dnevnik Naši hrvatski brni je so pričeli izdajali »II r v a l s k o S i r a i o , katoliški informativni dnevnik na mesto »Narodne Politike ki je prenehala. Programatičen proglas so podpisali ugledni katoliški kulturni delavci, na čelu jim škof dr. Premuš. V njem izjavljajo, da bo ta novi dnevnik širil in zastopal ideje v s ni i s 1 u k a t ol i š k e a k c i j e. Idejni voditelji novega kat. dnevnika so: Peter Grgec, dr. Marijo Matulic, oba Deželica, dr. Markulin, dr. Šimrak, dr. Andrič, kanonika Strahinščak in kurdič, župnik dr. Lončarič, dr. Bakšič, dr. ššetinac, dr. Mara-kovič in Mate Ujevič. Med sotrudniki prve številke beremo članke g. Franca Terseglava, don Frana Bulica, kanonika Barletn in krasen roman iz hrvatske prošlosti XIII. veka Drželiča st., kakor tudi lep popis svečanosti hrvatskega Orla v Zagrebu. Že prva številka kaže, da bo list tako vsebinsko kakor tudi tehnično na višku. Gori omenjeni hrvatski katoliški kulturni delavci pravijo v svojem proglasu med drugim sledeče: , »Novemu listu bodo glede njegovega pisanja in presojanja javnih razmer merodaj-ni samo pravično razumljeni interesi Cerkve in hrvatskega naroda. List. ne bo strankarski organ nobene politične stranke, niti kake strankarske skupine, ampak bo glasilo celokupnega hrvatskega katoliškega naroda in bodo njegovi stolpci otvorjeni vsakemu do bremu Hrvatu. katoliku.« Prisrčno pozdravljamo novi list in vsem katoliškim Slovencem toplo priporočamo, da ga naročijo pri upravi »Hrvatske Str a-ž e«, Za gr e b, K a ptol 27. Pol milijarde za Agrarno banko Belgrad, 2. jul. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila v kmetijskem ministrstvu pod predsed-ništvom ministra Frangeša konferenca o privi. legirani agrarni banki. Prisostvovali so ministri ekonomskih resorov, predstavnik Narodne banke ter komisar privilegirane agrarne banke Vojin Gjuriči-3. Na konferenci se je ugotovilo, dr; je dosegel vpis delnic v privilegirano agrarno banko pol milijardo Din. Posebno velike vsote so vpisale občine v Vojvodini. Na seji se je razpravljalo tudi o organizaciji privi-girane agrane banke. Vprašanje osebe ravna-flelja še ni rešeno. V nekaterih belgrajskih krogih se sliši, da bo za ravnatelja imenovan Vladimir Pušenjak kot dober po/navalcc gospodarskih, posebno pa zadružnih razmer. Defi-nitivna odločitev v tej stvari bo padla šele po 15. juliju, ko bo končan vpis delnic. Kongres gledaliških igralcev Belgrad, 2 julija. (Tel. Slov.) Danes so prispeli v Belgrad iz vseli krajev države gledališki igralci na svoj jubilejni kongres ob desetletnici, odkar je bilo ustanovljeno združenje gledaliških igralcev. Na belgrajskem kolodvoru je igralce pričakovalo veliko število občinstva. Pozdravil jih je znani dramatik Branislav Nušič. Odgovoril pa je v imenu Zagrebčanov Marčič, v imenu Ljubljančanov pa Drenovec, ki je podčrtal zavzemanje Nj. V. kralja za gledališki poklic. Izrazil jc rade:t, da se je rodil tretji kraljevič na Bledu. Po pozdravu se je razvila poVorka skozi mesto, ki jo je občinstvo povsod navdušeno pozdravljalo. IVoui carinski žariSi Belgrad, 2. jul. (Tel. »Slov.«) V finančnem ministrstvu se i/xlelujejo novi carinski tarifi, ki se bodo posebno ozirali na želje gospodarskih krogov. Na istem mestu so bavijo z mislijo monopolizacije sladkorja. Z monopol izaci jo bi se cene ne povišale. Izenačenje plač sodnikov in častnikov Belgrad, 2. jul. (Tel. Slov.) V pravosodnem ministrstvu jc imenovana komisija, ki bo na osnovi uradniškega zakona in zakona o ustroju vojske in mornarice izdelala zakonski predlog, s katerim bi se izenačile plače sodnikov, častnikov in uradnikov ministrstva notranjih zadev. Takoj, ko bo komisija izdelala svoj predlog, ga bo minister vzel v pretres. FJ _ it n I Gospodarsko stanje Italije Gospodarske prilike ne vplivajo samo na asodo te ali druge vladavine, temveč so tudi odločilnega pomena za politično ekspanzijo države. Kadi tega vzbuja proučevanje gospodarskega položaja toliko večje zanimanje. V ponedeljek se je1 zaključila v senatu proračunska razprava; na zadnji seji ni bilo navzočih niti toliko senatorjev, da bi se moglo vršiti glasovanje. Sicer je razprava v zbornici in senatu potekla povsem gladko, disciplinirano. fašistično. Proračuni posameznih ministrstev so bili sprejeti povečini soglasno. Na podlagi govorov in poročil si lahko ustvarimo dokaj jasno sliko o gospodarskem in finančnem stanju fašistične Italije. Pasivnost trgovinske bilance je kronična bolezen italijanskega gospodarstva in se je državniki in gospodarstveniki niso ustrašili, dokler se je dala kriti s tako zvanim nevidnim uvozom, to je s prevoznino italijanske mornarice v inozemstvu, s prihranki izseljencev in z dohodki tujskega prometa, tako da je bila plačilna ali splošna gospodarska bilanca Italije v polnem ravnovesju. Takšnega gospodarskega stanja se je Italija lahko veselila pred vojno in po vojni prvič leta 1922., ko sta Nitti in Giolitti povsem uravnovesila italijansko gospodarstvo. Po sedmih letih vladanja ne more fašizem pokazati na takšen uspeh in gospodarski položaj je danes bolj kritičen kakor kdaj poprej. Trgovinska bilanca za leto 1928. izkazuje 9edem milijard in pol primanjkljaja ter je za 2750 milijonov večji kakor leta 1927. Leto 1929. ne obeta nič boljše, saj je v prvih štirih mesecih narastel primanjkljaj že na tri milijarde lir. Italija je imela že dve slabi letini in tudi letošnja ne kaže prida; medtem se je radi Mussolinijeve izseljeniške politike izseljevanje skoro ustavilo. Uvoz živil se je radi tega dvignil od 5322 milijonov v letu 1927. na 6065 v preteklem letu in predstavlja 37% primanjkljaja trgovinske bilance. Na drugi strani je izvoz živil padel od 3955 na 3907 milijonov. Amerika grozi z novimi carinami in v prvih treh mesecih tekočega leta je znašal izvoz poljedelskih pridelkov v to državo 332 milijonov, to je 20 milijonov manj kakor lansko leto. Res, da se je v preteklem letu dvignil tudi uvoz industrijskih surovin, kar se pripisuje oživljenju domače industrije, toda izvoz industrijskih izdelkov še zaostaja za letom 1927. Stabilizacija lire na točki 92 (za funt šter-ling) v času. ko so se cene ustalile na 120, je oslabila konkurenčno silo italijanskih izdelkov pred tujimi in danes po pol drag eni letu niso italijanske cene pri vseh »bitkah« za las popustile. Tako je tuja industrija pričela izpod-fvati domačo celo na italijanskem trgu. Te ni se napoveduje nova bitka proti tujim iz-elkom in po mnenju fašističnih časnikarjev bi bilo treba sestaviti javen seznam italijanskih bogatašev, izdajalcev, ki kupujejo tuje avtomobile. Banca dTtalia je letos dvakrat povišala eskomptno mero, denar se je torej podražil in je njegova cena višja od rentabilnosti v industriji, ki ni po mnenju samega ministra narodnega gospodarstva še danes prikrojila svojega obrata, razširjenega v času vojne in de-flacije, resničnim možnostim današnjega trga. Kako je z »nevidnim izvozom«, ki naj Krije primanjkljaj trgovinske bilance? Senator Mayer ugotavlja v svojem poročilu, da se je dotok izseljeniškega denarja zelo skrčil. Vzrokov je več. Revalutacija lire odbija izseljeniške prihranke v relativno nižjih valutah, prav tako prenizko obrestovanje in končno tudi politična orientacija izseljenega delavstva; padlo je tudi število izseljencev. Nekdo izmed poročevalcev v senatu je izseljence pozval, naj ne zaostajajo za italijanskimi materami, ki prihajajo v Italijo rodit, da postanejo njihovi otroci italijanski državljani, in naj pošiljajo denar svoji materi domovini. Prevoznine italijanske mornarice v svetu so radi revalutacije in depresije svetovnega trga padle za 15%; mrzlična gradnja velike trgovinske mornarice se zaenkrat ni obnesla. Končno so se skrčili tudi potrošiki tujcev, >ki se radi visokih cen ne mudijo dolgo v Italiji«; po nmenjii poročevalca v senatu so italijanske turistične organizacije odpovedale, ker računajo le na italijansko tradicijo v turizmu, mesto da bi upoštevale konkurenco tujih držav. Finančni minister je sporočil, da je »nevidni izvoz kril pet milijard in pol primanjkljaja trgovinske bilance, dve milijardi pa je bilo treba kriti z izrednimi sredstvi, kot so posojila v inozemstvu, plasiranje delnic domače industrije (Fiat, Montecatini) v inozemstvo in prihranjene tuje devize«. Radi tega se je sezona tujih deviz državne »Banca d'Italia« znižala in kritje italijanske valute v zlatu jo šlo od 12.105 na 10.004 milijone. Uporaba teh izrednih sredstev ne sme nikogar razburjati, pač pa meni finančni minister, »da se ta sredstva ne smejo stalno uporabljati, ker bi to sicer uničevalno vplivalo na gospodarstvo v državi«. Dober Tlalijan mora s skrbjo zreti na lo »zaenkrat še ne nevarno stanje«. Ta skrb se izraža v previdno zamotanih člankih ne povsem fašističnih gospodarstvenikov, ki prihajajo z raznimi predlogi za zboljšanje gospodarske bilance. Naravnost ol>soditi gospodar-darske bilance. Kolonialna politika, milica, mornari- I Politika Velike Britanije f Svečana otvoritev parlamenta Prestolna beseda -- Zahteve konservativcev — MacDonaldove izjave London, 2. jul. (Tel. »Slov.«) Danes se je otvorilo zasedanje angleškega novo izvoljenega parlamenta s čitanjem kraljevega presiol-nega govora. V govoru sa je kralj najprej zahvalil narodu za izraze ljubezni za časa njegove bolezni. Nadalje se je bavil prestolni govor z nemškim reparacijskim vprašanjem. Politično neodvisni izvedenci so že dokončali proučevanje tega vprašanja. Akti so sedaj na vpogled pri vladi in bodo služili kot podlaga konference, katere se bodo udeležile vse interesi-rane vlade. Konferenca bo omogočila vsem vladam, ki imajo zasedeno nemško ozemlje, da končno rešijo to-le, tako dolgo časa pereče vprašanje. Nadalje izraža kralj upanje, da bodo brit. sko-amerikanska pogajanja o pomorskem raz-oroževanju podlaga in začetek splošnega raz-oroževanja na vsem svetu. Nadalje se vrši izmenjava misli med Anglijo in njenimi domini. joni glede tako zvane fakultativne klavzule, ki predvideva pokoravanje vsake države nasproti haaškemu meddržavnemu razsodišču. Nato se peča prestolni govor z ruskim vprašanjem, h kateremu pravi, da se sedaj proučujejo vsi pogoji, pod katerimi bi bilo mogoče, stopiti v diplomatske odnošaje s Sovjetsko Rusijo. V ospredju notranjepolitičnih vprašanj je v preftolnem govoru vprašanje brezposelnosti, ki mora biti glavno vprašanje nove vlade. Vlada obljublja reorganizacijo angleške državne premogovne industrije v zvezi z zakono-dajstvom glede delovnega časa. Nadalje se bo takoj pristopilo k proučevanju položaja železne, jeklene ter les„e industrije. Nadalje se bo vlada takoj začela baviti z revizijo določb glede prodaje in nakupa alkoholnih pijač. V končnem odstavku se dotika prestolni govor razširjenja volivne pravice pri zadnjih volitvah, pri katerih so prvikrat v angleški zgodovini volile tudi ženske. Na ta način se je uresničila resnična konstitucionelna demokracija v britanskem imperiju. London, 2. julija. (Tel. »Slov.«) Danes se je pričela v poslanski zbornici debata o pre-stolnem govoru. Kot prvi je govoril Baldwin. Stavil je na vlado sledeča vprašanja: 1. Ali bo vlada predložila rešitev reparacijskega vprašanja parlamentu? 2. Ali se bo podpisala fakultativna klavzula haaškega razsodišča z gotovimi pridržki ali ne? 3. Ali stoji Macdonald pri zopetni vzpostavitvi angleško-ruskih odnošajev na istem stališču, kot gj^ je izrazil v svoji znani noti oktobra meseca 1924? 4. Kdaj misli odpotovati v Ameriko? 5. Ali bo vlada nadalje vzdrževala zaščitne carine? 6. Ali bo vlada pri podpisu washing-tonske pogodbe o osemurnem delovniku pazila na to, da ne bo angleška industrija trpela škodo po raznih interpretacijah washington-skih določb? V nadaljnjem poteku svojega govora je Baldwin obljubil, da ne bo vodil malenkostne opozicije, kajti ta parlament bo moral pristopiti k najtežavnejšemu vprašanju, namreč k reformi indijske ustave. Po Baldvvincvem govoru je povzel besedo Macdonald, ki je, burno pozdravljen od CiviSno pmvdni ;red pred VZS Belgrad, 2. jul. (Tel. Slov.) Na današnji seji vrhovnega zakonodajnega sveta, ki je trajala od pol 16 do pol 19, se je razpravljalo o podrobnostih zakona o civilnopravdnein redu. Sprejeti so bili paragrafi o civilnih tožbah. Vcliha nevihta Sarajevo, 2. julija. (Tel. »Slov.«) V okolici Žepče je divjala strašna nevihta , ki je uničila vso letino. Utrgal se je oblak. Bosna in njeni pritoki so tako narastli, da je voda odnesla devet ljudi, za katerih usodo nihče ne ve. Tudi mnogo živine je šlo po vodi. Na nekaterih mestih je porušena tudi železniška proga. Sefon Wcfso« obolel. Sarajevo, 2. julija. (Tel. »Slov.«) Angleški publicist Seton Watson, ki je nameraval ostati v »Sarajevu samo tri dni, je moral svoje bivanje v Sarajevu podaljšati, ker so mu zdravniki na-svetovali, da naj radi bolezni ostane v postelji. Ko bo popolnoma ozdravel, namerava odpotovati v Split. ca, uvedba korporacijskega sistema, javna dela kar požirajo denar. Treba bi bilo menjati izseljeniško politiko, meje naj bi se odprle, da pojdejo Italijani v svet za kruhom, ker ne more Italija rediti 41 milijonov oseb. Javno se slavijo predlogi za zboljšanje tujskega prometa. Poročevalec v poslanski zbornici je očital Italijanom, da so se vdali luksusu, da živijo pregosposko v primeri z dohodki dežele. »Množica stoji na prstih,« je dejal, »in jasno je, da mora priti dan, ko se bo morala postaviti v normalno stojo. - Mussolini pa meni, da žive Italijani že dovolj skromno, češ, »da se ljudstvo na Sardiniji in na jugu po mesece živi s travo«. Kje jo potem rešitev? vseh strani, stopil na govorniški oder. Obljubil je, da bo eventuelne reparacijske pogodbe predložil parlamentu. Youngov načrt se sedaj proučava v zunanjem, finančnem ter trgovinskem ministrstvu. Pravi, da so morali izvedenci prevzeti kompromise, ki se jim samim niso dopadli. Nihče ne more očitati Angliji, da ni bila pri reševanju tega težavnega vprašanja popustljiva. Nima namena, da bi revidiral že sklenjene pogodbe ali da ne bi držal že danih obljub. Pri viharnem odobravanju celokupne zbornice je Macdonald izjavil, da rabi v parlamentu eno samo stranko, da bi zastopal interese Anglije brez pridržka. Nadalje je poročal Macdonald o vabilu na druge vlade, -naj se udeleže konference v Londonu, na kateri bi se proučil Youngov načrt. Istočasno je angleška vlada predlagala tudi neki program za konferenco. Ker pa se jc od nekaterih strani proti predlaganemu dnevnemu redu ugovarjalo, pravi, da ne more dati točnih informacij, kdaj in kje se bo vršila konferenca. Glede pogajanj z generalom Davvesom je izjavil Macdonald, da so bila le pripravljalnega značaja. Sporazum med Anglijo in Ameriko je potreben, še preden se stopi v stik z drugimi državami. On, da je istega mišljenja, kakor Baldwin, da se namreč obstoječa težavna politična vprašanja ne dado rešiti le z izmenjavo not. Zaradi tega hoče tudi ob pravem času odpotovati v Ameriko, ne ve pa še, kdaj. Sporazum z Ameriko hoče napraviti prvi korak za mirovno politiko celega sveta, v tem smislu, da bodo vsi narodi, ki so podpisali Kellogov pakt, se tega tudi točno držali. Na ta način upa, da se mu bo posrečilo spraviti vse države do sklepa, nikoli udeleževati se kakršnekoli vojne. Prehajajoč na notranjo politiko je izjavil, da ne sme biti podlaga politične borbe razredna mržnja, temveč mora biti vsak razredni boj poštena, moralna igra vseh ljudskih krogov. Angleško rudarstvo se mora takoj reorganizirati, kajte je najbolj nazadnjaško izmed vseh industrijskih panog v tu- in inozemstvu. Reorganizirati je treba trgovino s premogom, na drugi strani pa delovni čas. Vlada pa bo upoštevala ostri konkurenčni boj, ki ga mora boriti angleška rudarska industrija v inozemstvu. Reform, ki jih je hotela izvesti konservativna vlada, on ne bo izvršil, ter bo tudi že pričete do prihodnjega aprila, morda pa že do novembra revidiral. Za proučevanje novega volivnega reda se bo sestala posebna komisija, v kateri bodo zastopane tudi druge stranke. V nadaljnjem poteku svojega govora je Macdonald pravil, da dandanes ne nastanejo revolucije s tem, da padejo prestoli, temveč da zmagajo reforme potom demokracije. Pod gromovitim odobravanjem celokupne zbornice je Macdonald izjavil, da smatra obstoječo vladno obliko za najboljšo in da bo zastavil vse svoje sile, da bodo vsi politični voditelji res delali za svoj narod. Betgsajske vesti Belgrad, 2. julija. Naš poslanik v Sofiji Ljuba Nešič, ki je imel pet tednov dopusta, se je noooj vrnil na svoje mesto. Pred svojim odhodom je posetil predsednika vlade generala 2ivkoviča in ministra zunanjih zadev df. Marinkoviča. Danes je prispel iz Aten v Belgrad naš tamošnji poslanik Tiča Popovič. Dopoldne je imel konferenco z zunanjim ministrom dr. Vo-jo Marinkovičem. Upravni odbor Narodne banke je imel danes sejo, na kateri sta Bajloni in Novakovič poročala o revizijah kreditov in pregledu podružnic in agencij Narodne banke v celi državi. Kongres profesorskega društva, ki bi se bil imel vršiti 7. julija v Velikem Bečkereku, se po sklepu glavnega odbora profesorskega društva vrši šele meseca septembra, ker hočejo počakati zakon o srednjih šolah, na katerem se dela. Za dopisnega člana finančnega odbora društva narodov je izvolil Svet Društva narodov dr. Slavka Sečerova. 38 slušateljev gozdarske fakultete iz Varšave je prišlo danes dopoldne v našo državo. Odpotovali bodo v Dalmacijo, kjer nameravajo ostati dalj časa. Za 20 milijonov dinarjev novih lokomotiv in fenderjev je naročilo generalno ravnateljstvo železnic pri škodovih zavodih. Isti zavod je prevzel tudi gradnjo električne centrale v Zenici, ki bo veljala okoli 100 milijonov Din. Osebno vesti: Železniški revizor Josip Urankar je prestavljen v promelno-komercialni oddelek že-I lezniškega ravnateljstva v Ljubljani v 1. sku-j pino III. kategorijo. — Mirko Kejžar, pravili i praktikant pri okrožnem sodišču v Mariboru, J ifi potrjen za stalnega ter pomaknjen v 8. sku-! Pino I. kategorijo. — Josip Tašner, bivši in-spektor minstrstva agrarne reforme, je imeno-I van za inšpektorja pravosodnega ministrstva. Bivši državni pravdnih šhoi Pariz, 2. jul. (Tel. »Slov.) V katedrali Notre-dame je bil danes posvečen za novega pariškega škofa Gerlier. Posvetil ga je pariški kardinal Du-i bois. Pri svečanosti je bilo navzočih šest franco-| skih nadškofov in 21 škofov. Novi škof spada med najbolj svojevrstne osebnosti Francije ter Cerkve. Bil je med vojno državni pravdnik v Parizu ter se je pozneje odikoval kot organizator katoliške mladinske organizacije. Med vojno je bil vjetnik v Cannes. V vjtništvu se je začel pečati z verskimi študijami. Bil je šele 1. 1921 posvečen v duhovnika. Njegovi prejšnji stanovski tovariši, pariški državni pravdniki so mu k današnji slavnosti poklonili škofovski prstan. Jodoh Fmh umrl Dunaj, 2. jul. (Tel. Slcv.) Danes je umrl v starosti 76 let Jodok Fink, eden izmed voditeljev krščanskosocialne stranke. Cd 1. 1871 je bil član vorarlberškega deželnega zlora, od 1. 1913 poslanec državnega zbora, po prevratu pa dunajskega parlamenta. Primorske vesti Vsa Primorska je dobi a pretekli torek obilo dežja, ki je odvrnil ol dežele grozečo sušo. Žaiibog ni bilo brez toče. Obiskala je vso goriško okolico in Vipavsko dolino do Vrto-vina. Zadete so vasi Podsalotin, Šempeter, Volčjadraga, Šempas, Prvačim, Arniče, Dorn-berg, Rihemberk, Dobravlje n Kamnje. Še večja škoda je v goriški Furlaiiji; v nekaterih krajih je toča uničila pol prideka. — Na Krasu so se pojavile kobilice, ki delajo veliko škodo na polju. — Kupčija s češnjami je zaključena tudi v Brkinih, kjer je bil letos prav obilen sad. Cena je bila tudi žredno visoka in se je sukala od 125 do 150 zi kvintal. Strela je ubila 7 goved, ko jih je pastir gnal iz Zagorja na Gradec. Prizidetih je več posestnikov. Nesreča v kamnolomu. V Anlovem se je v kamnolomu odtrgal težak kamen n smrtno zadel Franca Golobičica, ki zapušča ženo in več otrok. V Cepovanu je gozdna milj-a aretirala Josipa Braluža, starega 74 let, raci upornosti. Bratuž je ugovarjal, ko ga je n^.lica hotela globiti, ker je na svojem zemljiščil pričel kopati pesek, ne da bi prej prosil zadovoljenje. Duhovska vest. C. g. Peter Btfkovič-Do-men, župnik v Zgoniku, je prestal precej težko bolezen. . >.. , 7 A. Pizzagalli, prefekturni svetnik v Trstu, je napisal knjigo »Za italijanstvo priimkov«, v kateri zagovarja poitalijančenje vseh slovenskih priimkov. Na Proseku je bilo v zvezi z razobešenjem slovenske zastave ob priliki otvoritve novega vrtca aretiranih 7 domačinov; med temi so Škabar Milko, Lukša Julij, Ipavec in Štoka, star 50 let. Očeta dohiti na zadnji poti. V Orehovljah so pokopavali Filipa Ušaja. Ko se je sprevod pomikal od cerkve proti pokopališču, je nenadoma prihitel nasproti najmlajši pokojnikov sin Izidor, ki je dobil vojaški dopust. Duhovnik je dal ustaviti pogreb in odpreti krsto, da se je mogel sin posloviti od očeta. Na Jesenicah pri Cerknem je 20 letni Andrej Ortar peljal drva za kurjavo. Na neki strmini so sani vrgle voznika s tako silo v mecesen, da je obležal na mestu mrtev. »Cosulich« v stiski. V petek je izšlo enako poročilo v obeh tržaških dnevnikih, o nameravani sistemizaciji znane paroplovne družbe »Cosulich«. Poročilo pravi, da je bil za petek 28. junija ob 16 sklican občni zbor družbe, ki naj bi odobril bilanco za 1. 1928. Glavni delničarji pa so sklenili, da se občnega zbora ne udeležijo in ga tako onemogočijo. Ti namreč zahtevajo, da se prej izvede sistemizacija in predloži občnemu zboru v odobritev. V tem pogledu se vodijo razgovori z vlado, da priskoči družbi na pomoč. Neka bančna skupina je baje zagotovila vpis novih delnic v svrho povišanja kapitala. Nominalna vrednost delnice je 200 lir, na borzi kotira pa komaj 100. Delniška glavnica se je torej znižala na polovico. Radi tega je treba delniško glavnico zvišati za polovico in nato zopet povišati z razpisom novih delnic. »Cosulicha« je zavlekel v krizo Brunner; radi tega konkurza so izostala velika naročila Cosulichevim tovarnam v Tržiču, Cosulich sam je bil tudi zainteresiran pri Brunnerjevih podjetjih. Vsled splošne krize tržaške luke in ladjedelstva v vsej Italiji stoji Cosulicheva družba že dalj časa na šibkih nogah. Gre za velikansko podejtje, ki poleg »Tržaškega Lloyda« in njegovih ladjedelnic kontrolira vso ladjedelsko industrijo v Trstu (Stabilimento Tecnico, Cantieri S. Marco in S. Rocpo). Dunajska vremenska napoved. Spremen ljivo. Krajevne nevihte. '".....................................................................................s-.. Vsai dinar za Slovensko Stražo ............................................I.................................................. J^a / / aj/e novega Koledar Sreda, 3. julija: Leon II., papež; Bernardin. Sv. Oče Aljaževemu klubu SPD Dne 20. junija je v privatni avdijenci predsednik Aljaževega kluba SPI) poročal sv. Očetu Piju XI. o delovanju in namenih tega kluba. — Sv. Oče je z zanimanjem poslušal in na to rekel, da prav posebno blagoslavlja člane Aljaževega kluba in izrecno odobrava namene kluba. Sam iz lastne izkušnje ve, da so gore dobrotljive tistemu, ki s pravim namenom k njim prihaja. Danes se sicer tudi planinstvo pretirava: neizkušeni, brez zadostne opreme in pravega duševnega razpoloženja hodijo v planine, dogajajo se nesreče — a tako je. Vzeti moramo razmere kakršne so. Zato je skrb, da morejo biti številni turisti ob nedeljah tudi pri sv. maši, hvale vredna. Sv. Oče to skrbnost pozdravlja. Za duhovnika je žrtev, ako gre že zdavnaj naprej določeno nedeljo v hribe, da tam opravi sv. mašo, taka pot ni zabava in ni šport, ampak žrtev dušnega pastirja. Zaradi tega pa daje papež tem duhovnikom iz očetovskega srca svoje priznanje. Kaj se godi v Bohinju Bohinjska Bistrica, 2. julija. Za rojstvo najmlajšega kraljeviča smo zvedeli pri nas v Bohinju v soboto dopoldne. Radostna vest je vzbudila v vsem Bohinju seveda veliko veselje. Ko je ravnatelj hotela Sv. Duha sporočil to vest opoldne pri kosilu, so vest sprejeli z velikim navdušenjem in »živio« vzkliki kraljevskemu domu, ravno tedaj pa se je oglasila po radiu državna himna, kar je domoljubno razpoloženje še povzdignilo. Da ne pozabim omeniti — v Bohinju imamo seveda tudi radio. Kaj je kdo mislil, da smo še tako za luno, da ne bi poznali radia? Res je sprejem v naši dolini nekoliko težji, toda dober moderen aparat sprejema tudi v Bohinju prav dobro. Hotel Sv. Duh, na primer, ima prav izvrsten aparat, ki sprejema opoldne, popoldne in zvečer koncerte iz Ljubljane. Pa se gostjo prav nič ne prito- žujejo, nasprotno, še radi pohvalijo dober prenos | koncertov. j Tudi v drugih smereh napredujemo. Celo do treh avtoomnibusov smo se povzpeli. Nič ne škodi, če so trije, to le pospešuje tujski promet. Gospod Babnik iz Ljubljane vozi s svojim novim avtoom-nibusom od vsakega vlaka s kolodvora do Zlato-roga. Je to lep in moderen voz, znamke Austro-Fiat. Kar užitek je, voziti se z njim. Pa tudi drobiža za tako vožnjo ne izdaš dosti, saj se bodo cene menda kmalu znižale. Potem bo veljala vožnja do Sv. Janeza 10 Din, do Sv. Duha 12 Din, do Zlatoroga pa 15 Din. Lani je bilo vse to skoro za polovico dražje. Da, ko bi tudi druge cene padle v Bohinju tako zelo, kot pri avtobusni vožnji, no, potem bi se že dalo živeti. Za zadnje praznike smo računali v Bohinju na mnogo izletnikov. Pa je žal vreme pokvarilo vse. Sedaj, ko kaže zopet lepo, bo nemara bolje. Sicer se pa nimamo pritožiti čez tujski promet. Za julij in avgust je že toliko povpraševanja v naprej za hotelske sobe, da res ne vemo, kam bi z gosti. Samo hotel Sv. Duh je moral zadnje tedne odkloniti okrog 100 vprašanj za oskrbo. Za počitniška meseca julij in avgust je v Bohinju vse oddano. Kdor torej ne bo mogel letos poleti v Bohinj, naj pa prido prihodnje poletje, samo pravočasno naj se zglasi. Prav dobro bi bilo, ko bi kdo kaj zidal v Bohinju/Ne bi bili stran vrženi denar-ci. Prihodnje leto, ko bom zopet kaj pisal, če no prej, bom mogel nemara sporočiti, da se je do tedaj res kaj zgradilo. Bomo videli, je dejal star Bohinjec, ko si je snel očala. Pozor pred sleparji! Po rudarskih revirjih Slovenije se dele nekaki »Aufnahmescheini« za sprejem naših rudarjev v Holandijo. Zahteva se zanje celo taksa po 20 Din. Vse je falzificirano, in ne more biti preko »Javne borze delat v Ljubljani, nje podružnice v Mariboru ter ekspoziture v Celju in M. Soboti kakor tudi ne preko Oblastnega izseljeniškega urada nihče pooblaščen za najemali ie slovenskih delavcev v inozemstvo. Podpisani i rad je baš v konkretnih stikih z merodajnimi činitelji v Franciji in v Holandiji v vprašanju zaposlitve slovenskega delavstva tam, in bo, ko zadeva ugodno dozori, uradno pozval, kako in kaki delavci naj se borzam dela prijavijo za zaposlitev v inozemstvu. Radi tega naj bo javnost pozorna na sleparske agente, naj jim ne naseda in naj jih naznani prvi žandarmerijski postaji. — »Javna borza dela« v Ljubljani. Zmaga OrlovsSva v Pragi Veličasten sprevod naraščaja - Praga strmi in občuduje Praga, 30. jun. Velika zmaga Orlovstva je bil današnji nastop orlovskega naraščaja. Zmaga je bila tem pomembnejša, ker je bila izvojevana v Pragi, ki se je od nekdaj rada ponašala kot sedež svo-bodomiselstva. Čsl. Orlovstvo se je zato dobro zavedalo, da sme v Pragi nastopiti lc, če bo njegov nastop na višku, ker od praške svobodomiselne javnosti ni smel pričakovati blagohotne kritike. Le najmanjša napaka, le najmanjša hiba v nastopu in kritična Praga bi to takoj izkoristila in tudi lc iz slučajnih in malenkostnih ne-dostatkov skonstruirati triumf svobodomisel-stva. Ker se jc Orel tega nad vse dobro zavedal, zato jc odlašal z javnim nastopom v Pragi, dokler ni bilo Orlovsko gibanje tako popolno, da je bil vsak neuspeh izključen. Prvi nastop Orla v Pragi je moral biti zmaga in ta cilj je bil včeraj tudi dosežen. Zmaga zase je bil sprevod naraščaja. Predvsem je presenetilo veliko število naraščaja. še bolj ko število, pa je uplivala zunanja slika sprevoda. Ves prostrani Vaclavov trg jc vživel v barvah, ko je korakal Orlovski naraščaj. . Še bolj ko pestra zunanja suka pa je upli-val duh, ki je vel iz vrst Orlovskega naraščaja. Samozavestno in ponosno so korakali ti najmlajši člani Orla. Praga, 30. junija. Danes dopoldne je Praga gledala in strmela: drugi naraščaj ski dan svetovaclavskih slovesnosti je bil veličasten. Po najlepših ulicah Prage je korakalo v slavnostnem sprevodu okrog 15.000 orlovske mladine. Ob ulicah, kjer se je sprevod pomikal, je stal skozi in skozi gost špalir občinstva, ki se ceni na sto tisoč ljudi. Sprevod je trajal točno 1 uro 50 minut. Že od sedmih zjutraj dalje so se zbirali mladi na-raščajniki, gojenke, mladci in mladenke okoli Wilsonovega kolodvora. Zasedli so vse ulice daleč naokrog. Ves tramvajski promet okrog Wil-sonovega kolodvora ter preko Vaclavskega trga. kjer se je sprevod razvil, je bil več ur popolnoma ustavljen. Električna je za čas sprevoda sploh ustavila nekatere proge, odnosno se jo promet s tramvaji razvijal po drugih okoliških progah. Sprevod Orlovskega naraščaja se jc začel ob pol desetih dopoldne. Pohod nnrnščaja. Otvorila ga je Orlovska konjenica, skupno 21 konjenikov. Njej je sledilo predsedstvo češkega Orla, člani pripravljalnega odbora za sve-tovaclavskc orlovske dni, člani pododborov, sekcij, načelstva itd., skupno 80 Orlov. Tej skupini je sledilo 35 narodnih noš s Slovaške, sami dečki in deklice. Potem je za skupnim nara-ščajskim praporom korakalo 4030 moškega naraščaja, 3203 gojenk, 2450 mladenk in 1836 mladcev, vsi v lepih slavnostnih krojih. Mnogo članov je korakalo v civilu v sprevodu, naraščaj pa tudi v telovadnih oblekah. Vaclavski trg, po katerem se je sprevod pomikal, se jc spremenil za čas v modro polje, ko so v modrih oblek-cah korakale nizdol gojenke; pa spet, ko se je nizdol pomikala mogočna reka narašča ja v modrih srajcah. Naraščajniki so nosili v rokah belo-rdeče vihrajoče papirnate šope, deklice pa majhne robčke iste barve. Tako so se barve prebivale v modro, rdeče, belo, mahanje in klicanje jc odmevalo po trgu skozi in skozi in ves čas do konca. Sredi sprevoda so korakali tudi Jugoslovani: skupina Orličev ter br. Zorn, tajnik |OZ in dr. Klarič od IIOS iz Zagreba. Ob spomeniku sv. Vaclava je cel čas od ranega jutra pa do konca sprevoda stala častna straža Orlov. Pred spomenik je bil položen lep venec v čast in spomin sv. Vaclava. V sprevodu je ko- rakalo dal je 15 godb, več fanfar in trobentaških zborov. Naraščajskih zastav jc bilo okrog 120. Mladci so korakali v sprevodu s kopji sv. Vaclava; mimo spomenika so korakali v častnem pozoru in z dvignjenimi kopji v čast sv. Vaclava. Vsak oddelek je pred spomenikom trikrat zuklical: Zda? (Živi!) Veličasten sprevod je zaključila orlovska konjenica v krojih. Sprevod se je čez trg sv. Vaclava pomikal po Narodni ulici na Masarykovo nabrežje, kjer jo bila defilacija pred predsednikom Unije medna r. katol. telovad. Feliks v'an de Kerchove in predsednikom češkega Orla, dr. Šramkom. Dalje je sprevod šel skozi Karlov most preko Vlta-vc na Malostranski trg, kjer je bil razhod in odhod v skupinah k sv. maši v razne cerkve. Drugi nastop naraščaja. Skujmo je pri prostih vajah nastopilo 2210 mladenk in 1776 mladcev s kopji sv. Vaclava. Mladci so izvajali s kopji spominske bojne igre; radi obsežnosti izvajanja jih ni moglo nastopiti več. Ta točka je bila najlepša in je povzročila j)o vseh tribunah splošno in obilno navdušenje vseh tisočev navzočih. Javnemu nastopu so prisostvovali med dru-! gimi odličnimi gosti tudi ministri češke vlade: zunanji minister dr. Beneš, agrarni minister dr. Srdinko, podpredsednik vlade, socialni minister dr. Šramek, praški nuncij, višji inšpektor, general Byly z gospo, divizijski general Podhajsky ter italijanski poslanik v Pragi s svojim tajnikom. Navzoč je bil tudi Feliks van cle Kerchove, predsednik U. 1. O. C. E. P. F. S. Prihod tujih časnikarjev. Češkoslovaška vlada se v polni meri zaveda važnosti in pomena Orlovskih slavnosti v Pragi. Orlovska organizacija je sila, ki ji nc gre odrekati potrebnega spoštovanja. Med Čehi se je Orel zlasti v zadnjih letih silno razgibal in razmahnil. Oblasti tega dejstva ne morejo prezreti, zavedajo se tudi Vseh posledic samega dejstva. Na takšno organizacijo, kot je češko Orlovstvo, ki združuje stotisoče članov, gleda v teh dneh ves katoliški svet. Orlovskih svetovaclavskih slavnosti se udeleži mnogo tujih inozemskih katoliških telovadnih organizacij. Glas o tej prireditvi v Pragi bo segal daleč čez meje češkoslovaške republike. Zato je češka vlada sama poskrbela, da bo ta glas resničen in dostojen obraz teh dni, v katerih se cel katoliški svet obrača v Prago. Došli so v Prago posebni dopisniki vseh večjih katoliških listov. Povabljeni so med drugimi: »The Univerze«. London. »Politiken«, Kodanj, Danska, »Kolnische Volks-Zeitung«, »Osservatorc Romano«, »Reic.hspost«, Dunaj, »Leibesiibungen«. Hamburg, Wychova-nic fizvezne«. Poznanj. Poljska, »Van der Man-; dere«, Holandska, »Kurir Warszavsky«, »Croix« i in »Journale de Debats« i/. Pariza itd. Prišla je j tudi gdč. Krističeva, dopisnica »Slovenca« v Londonu in odlična sotrudnica angleških listov. Iz Jugoslavije sta zastopana »Slovenec« in »Narodna Politika«. F. S. «Modre srajce v Pragi.« :>Lidove Noviny« poročajo: Od četrtka dalje narašča po praških ulicah modra barva. Orclski narašča j se zbira na svoj zlet. Naj imamo kakršnokoli stališče do idej, s katerimi katoliški voditelji vodijo njih vzgojo, tu po tro-toarjih in v tramvajskih vozovih vidimo le radovedne, začudene otročje oči, ki so raziskujoče ozirajo po vseli čudežih, ki se jim odpirajo v glavnem mestu republike. Pred temi jasnimi po-gicdi vaških otrok se umikajo vsi ugovori in s/ nasprotno vzbuja samo želja, da bi odnesli s Prage polu ulis njenih krasot in znamenitosti. da bi tudi oni prirasli k metropoli in vsej državi tako, kakor sokolski naraščaj. Skozi Maribor v Prago Maribor, 2. julija 1929. Naša slovenjskošta jerska prestolica je imela te dni izvanredne goste. Orli in Orlice so dospeli od vseh strani v naše inesto in so tu čakali na odhod v Prago. Radostno razpoloženje si bral z lic vseh. In tudi Mariborčani so orlovske družine povsod lepo pozdravljali. V nedeljo popoldne so prispeli kot prvi Orli in Orlice iz Belgrada pod vodstvom č. g. Ulaga, kaplana v Belgradu. Bili so povsod prisrčno pozdravljeni. In mnogi Mariborčani, kar verjeti niso hoteli, da živi tudi v prestolici naše države močna Orlovska četa. Belgrajčani so si ogledali v nedeljo in ponedeljek Maribor in okolico ter mariborske zanimivosti. Povsod so jih sprejeli prijateljski in gostoljubno. V ponedeljek cel dan so z vlaki, vozovi in peš prihajali Orli in Orlice od vseh strani v Maribor. Veselo petje se je slišalo po Maribora. Lepo, lino obnašanje naše v Orlovskih vrstah vzgojene mladine je imponiralo tudi takim, ki sicer nimajo lepe besede o naših Orlih! Veselo smo bili presenečeni, ko so se pojavili celo naši slovenski bratje iz tužnega Korotana. Pripeljal jih je mlad korajžen fant iz Rožne doline... V gostilni pri »grozdu«, kjer so se zbirali, jc za-orila ona veličastna in vedno vabljiva koroška: »Tam čez izaro...« Za Korošci so prišli naši Prekmurci v svojih priprostih a snažnih narodnih nošah, nato pa celo Medjimurci iz okolice Čakovca in štrigove. Pozdravni sestanek v dvorani Prosvetne zveze. Zvečer od 7 naprej so se zbirali udeleženci izleta v Prago in njih spremljevalci v dvorani Piosvetne zveze v Zadružno-gospodarski ban-j ki. Ko so dospeli Orli in Orliije iz Belgrada pod vodstvom gg. Ulaga in Sedivyja v dvorano, so jili naši Slovenci in Slovenke viharno pozdrav-ljali: »živio Orli iz, Belgrada! Živile Orlice bel-grajske!« Zaorila jc orlovska himna ter »Bože 1 pravde« in »Lepa naša domovina«. In vstal jc ] organizator naše Dijaške Zveze prof. dr. Cajn-; kar iu je v vznesenih besedah pozdravil v ime-I nu Slovencev brate in sestre iz daljnega Belgrada, ki prvokrat javno v Sloveniji nastopijo v Orlovskih vrstah. V imenu Belgrajčanov je pozdravil Slovenijo in slovensko Orlovstvo agil-iii in živahni g. Ulaga. Naglašal je, da je vzbudilo precej zanimanja v Belgradu, ko se je raznesla vest, da se je Orel vgnezdil v prestolici naše države. Ko so nastopili Orli in Orlice ob velikonočni procesiji na belgrajskih ulicah, je kar završalo med občinstvom: »Orlovi, Orlovi!« In še več nas je bilo pri Tclovi procesiji. »In zdaj gremo...« Po par urah prijateljske zabave so se Orli in Orlice ter njih spremljevalci okoli devetih dvignili in se napotili na kolodvor. Na peronu so se glasile slovenske pesmi in veselo razpoloženje si opazil povsod. Naši železničarji so šli udeležencem zleta v Prago povsod na roko. Rav-notako tudi obmejna policija in carina. »Ljubljančani so tu ...« Kmalu po pol enajstih ponoči je privozil na glavni kolodvor posebni vlak ž Orli iz Kranjske. Urnebesni »Živio« klici so doneli na peronu bratom in sestram v pozdrav. V prvem vozu sta se vozila z Orli knezoškof dr. A. B. ] e-g 1 i č in oblastni komisar dr. N a 11 a č e n. Naši Orli in Orlice so jima priredili prisrčne ovacije. Pozdravljanja ined »Kranjci« in »Štajerci« ni bilo ne konca ne kraja. Vodja izleta brat Hafner je potrebno uredil, da je bilo glede obeli posebnih vlakov vse v redu. Dobro se jc obneslo, ker so imeli vsi udeleženci že naprej določeno, v katerem vozu ima kdo inesto. Razvrstitev v vozove je jiotekla čisto gladko, kar je pri tako velikem številu potnikov veliko vredno. Videlo se je pa tudi na prvi mah, da so naše orlovske čete res disciplinirane iii da znajo prenašati tudi žrtve. Nihče ni godrnjal, nihče zabavljal, če jc tudi dobil v vlaku slabše mesto. Posebni vlaki odhajajo. Malo pred četrt na dvanajst po noči je odpeljal proti avstrijski meji ljubljanski posebni vlak, a kmalu za njim tudi mariborski. Občinstvo, ki je spremljalo izletnike in odhajajoči so se prisrčno pozdravljali. Omeniti še moram, da je od Ljubljane do Maribora šlo vse v najlep- šem rodu in da se ni pripetila na tej poti niti najmanjša nezgoda. Javno moramo pohvalno omeniti železniško upravo in j>oscbej še uradni-štvo in vlakospremno osobje, ki je šlo Orlom iu Orlicam z_elo postrežljivo in uljudno na roko. Naši pridni železničarji so skušali na vse načine olajšati izletnikom težavno pot. Na državni meji so naše izletnike še pozdravili obmejni Slovenci, četudi je že bila pozna ura. Okoli polnoči sta oba posebna vlaka zdirjala pri št. Iljn čez. mejo. Slovenska pesem je donela nekam čarobno t je v temno noč... 35 let dela za Slovence v Ameriki Kranjska Slovenska Katoliška jednota v Jolietu, Zed. države Sev. Amerike, obhaja letos 35-letnico svojega obstoja. Je to največja in najstarejša organizacija slovenskih izseljencev v Ameriid. Veličastna jubilejna proslava se bo vršila dne 7. julija t. I. v Jolietu in bo imela svoj zaključek z izletom v staro domovino. Izletnike bo vodil sam tajnik Jednote gospod Josip Z a 1 a r, doma iz Borovnice. Ako premislimo, koliko koristnega, socialnega in karitativnega dela je izvršila K. S. K. J. v teku 35 let svojega obstoja, se moramo tudi mi tukaj v stari domovini veseliti te proslave in častitati Jednoti k svojemu uspešnemu delovanju. To bomo morali pokazati tedaj, ko bodo Slovenci iz Amerike prišli v domovino na jubilejni obisk. Izletniki Kranjske Slovenske Katoliške Jednote se bodo vkrcali na brzoparnik »Mauretania«, dne 3. ali 4. avgusta. Marsikateri Slovenec, ki se je vrnil iz Amerike v staro domovino, se bo veselil prilike, pozdraviti to velezaslužno Jednoto na domačih tleh v naši osvobojeni domovini. Ker je to prvi večji društveni izlet iz Amerike v Slovenijo, je pa tudi zato naša dolžnost, da z narodnega stališča pozdravljamo te izletnike na naših domačih tleh, da jim na ta način pokažemo, da slovenska domovina ni pozabila rojakov, ki si morajo svoj kruh služiti v tujini, ampak da se jih vedno spominja in z veseljem najprisrčnejše pozdravlja. Naš sprejem bo moral biti dostojen in vreden jubileja! Radi pravega ocenjevalnega dela Kranjske Slovenske Katoliške Jednote v Jolietu naj omenjam, da ima včlanjenih 272 društev, okroglo 30.000 članov in približno 3 milijone dolarjev premoženja. V slučaju smrti izplača dedičem članov 1000 Dol. to jc 56.000 dinarjev. Kaj bi brez te Jednote bili Slovenci v Ameriki, si lahko mislimo! Ogromnega dela in važnosti te Jednote za ameriške Slovence ne moremo niti prav preceniti — tako velike so njene zasluge! Lovci, hi se medveda ne bojei Nova Štifta, 1. julija. V petek, na Vidov dan smo pokopali 90 let starega moža. Živi pa v fari še nekaj nad 80 let starih ljudi. — Pripravljamo dvorano za društvene prireditve. Ore s težavo, pa vendar gre. Pretekli teden se je priredil večji lov na medveda ob Černevcu. Prišli so lovci iz mesta Gornji-grad in domači. Bilo je veliko hrupa. Medved, ki ima rad mir, se seveda ni prikazal. V nedeljo, dne 30. jun. je bilo zopet polno lovcev iz Kranjske in Štajerske, zopet zelo glasni. Ampak fo seveda ne pomeni, da se bojijo gospodje lovci medvedove prikazni. Bog obvaruj! Medved je na vse le preveč od daleč gledal. Na ta način — če bo medved tako od daleč spal --- seveda ne bodo medveda nikoli dobili na strel. Dobro pa bo, če glasni lovci še večkrat pridejo, ker se bo zver potem gotovo drugam umaknila, kjer pričakuje več miru in tihote .Glasni lovci na lovu zoper medveda dokazujejo, da se drže starega pregovora: Previdnost je mati modrosti. Iu če se tega načela drži tudi medved, potem je to zlata modrost na obeh straneh. Sploh pa, če bi medved ne bil tako moder, bi puška človeka lc ovirala pri brzoieku v štafeti, katere zadnji konec bi bil medved ob stanu, cilj pa oštarija « upehanimi lovskimi junaki. Proti spodnjemu Jadranu Dubrovnik 1929. lil zažvižgal je vlak... Udobni vagoni tržaškega brzovlaka nas sprejmejo v svoje okrilje. Zunaj skoraj še jutro, vendar vročina pripeka. Za nami Tivoli, za uami Ljubljana. In čudovito je | lep la kos naše slovenske zemlje tja proti Po-: stojni. Na Rakeku so naši policijsko-kontrolni in | carinski organi uslužni in prijazni. Vlak brzi preko Krasa, tega spomina na naše trpljenje. Vročina vedno večja in ko dospemo v Trst, je inesto podobno puhtečemu kotlu. V znani češki restavraciji lahko govoriš italijansko in nemško, slovenski ne znajo. Samo s plačilnim sem lahko poravnal tržaškim cenam primerno visoki račun v češkem jeziku. V Trstu promet v nasprotju z Reko, ki je mrtvo mesto, izredno živahen. Vendar daleč no tako živahen kot v našem Relgradu, čeravno je število prebivalcev enako. Naše »K u m a n o v o« odhaja iz proste luke že ob 3.15 popoldne, da nas j)opelje v Dubrovnik. Lansko leto je stala naša ladja na »Molo dei Ber-saglierl«, tako da jo Italijane ravno pred nosom žečkala naša jugoslovanska zastava. Sedaj pa molo širijo in popravljajo. Vkrcamo se na parobrod, ki je natlačeno poln potnikov prvega razreda, po večini Nemcev, a nekoliko tudi Čehov, ki so namenjeni na naš Jadran. Slovenci smo edino mi med potniki. Toda posadka na ladji, po večini sami Dubrovčani in to zelo prijazni, nas imajo Slovence izredno radi. Sploh se na ladji počutimo kakor doma. Majestetrčuo odhaja ladja iz, tržaškega pristanišča. Vsi potniki na krovu. Morje je mirno, toda v ozračju visi nevarnost nevihte. To nam potrjujejo tudi številni italijanski hidroplani, šta-cionirani v Portorose, ki se drugače tako radi producirajo v zraku. Danes pa ni vsled nevarnosti neviht nobenega na spregled. Naše »K u mano v o« brzi kot veliki beli galeb med obletajočimi galebi naprej. Veter se igra z jugoslovansko zastavo na jugoslovanskem brodu, a na italijanskem morju. Kumanovo«- jo reprezentativen parnik Dubrovačke paroplovbe, ki vzdržuje zvezo med Trstom in Kotoroni Je sicer nekoliko manjši kot »Karadjordje< od Jadranske plovidbe, toda za moj okus skoraj lepši Njegova dolžina meri 90 metrov, obseg 1400 ton. Njegova povprečna hitrost je 12'A milj na uro. Ob mirnem morju jKirabijo circa 50 ton angleškega premoga na progi od Trsta do Kotora. Ladji poveljuje simpatični starejši kapetan, katerega vsi kličejo za :barbo« — striček. Iz sanjareuja nas je vzdramil poziv k večerji. Večerja brez pijače za BO Din naravnost ho-mersko opulentna. Ko smo večerjali mi, ki smo bili v prvem turnusu, jo bilo morje še mimo. In tako smo prispeli v Kvarner, kjer nas je zgrabil Pozejdon, ki je s svojim trizobom v obliki glaso-vite kvarnerske burje razburkal morje, da jo brizgalo na gornji krov. Sedaj razumem Župančičevo »Ob Kvarneru« in njegovo drzno, na prvi pogled naravnost bogokletno primero, katero mu je narekovala veličastvo, groza in moč kvarner-skega morja in viharja. (Kadar tulijo tvoji rogovi na smrt, — zastave vihrajo krvave, — vališ pod oblaki svoj črni srd, — ne bojiš se pravice postave...) Posledice niso izostale. Od naše slovenske družbe je ravno polovica žrtvovala morju, moška večina se je držala hrabro. Na ladji splošna zmeda, ljudje so se razbežali preplašeni v kabine, kjer so vršili več ali manj viharju primerno žrtvovanje. V drugem turnusu jo bilo priglašenih k večerji 64 Dunajčanov. Toda prišlo jih je saino pet in še ti niso bili kos večerji. Bojišče je drugi dan izgledalo grozno, čeravno je vihar besnel samo od 8 do 10 zvečer. Toda vihar se je polegel in bolniki ne bolniki smo zatisnili trudne oči in se znašli tik jired Splitom in njegovimi otoki in slikovito kaštelansko rivijero. V Splitu smo čakali od 8—9 zjutraj. V družbi prijateljev nam je minula ta ura. Odjadrali smo naprej proti Dubrovniku. Morje cel čas čudovito lopo. Pozejdon je po trudapolnem delu noči počival. In kaj bi vam pripovedoval o vseh krasotah našega južnega Jadrana! Preveč bi se razpisal. Dotaknili smo se llvara, dalje Korčule, za katero je nek »umetnik- (Quidam) v podlistku ^Slovenca- z dne 12. I. m. po pravici naravnost navdušen. Le to bi mu mogel še povedati, da pripovedujejo domačini o Korčuli, »da jo lamo dobar život, a slab testament,« medtem ko je v nasproti stoječem Orcbiču naselbini kapitanov — ? slab ' život, a dobar testament". Na Korčuli fejaško, Cenjenemu občinstva vljudno naznanjam, da sem otvoril 3. julija 1939 svoj, moderno tirejani ZOBNI ATELJE LLJUBLJANA, Gosposvetska cesta St. 4% desno. Sprejemam od ogoje daje šola sama. Po dovršeni šoli ima gojenka isti uradni položaj kot učiteljica na osnovni šoli. Ar Žrtev Savinje. Iz Laškega: V petek popoldne so se otroci igrali ob obrežju Savinje. Štiriletni fantek Franc Pivec je hotel z otroško samo-kolnico zajeti vodo. Spodrsnilo mu je in padel v vodo. Ker ni bilo nobenega odraslega človeka v bližini, da bi ga bil rešil, je splaval po Savinji in ga še niso našli. •k Samoumor, Iz Laškega poročajo: Že pred poldrugim mescem smo poročali, da je neznanokam izginil ključavničarski vajenec Kari Š. iz Hudejame. Domnevalo se je, da je izvršil samoumor. Našli so ga dne 27. junija v gozdu nad Korenom v Rečtici. Žalibog se je domnevanje uresničilo. Ar Vreme 2. julija: V Ljubljani je od 1. julija padlo 41.4 min dežja. Deževalo je tudi drugod, lzvzemši v Sfcoplju. V torek zjutraj je še deževalo, čez dan se je zjasnilo in popoldne je bil lep dan. Temperatura je bila najnižja v Zagrebu (20° C), v Mariboru 21" C, v Ljubljani 22.6° C, v Splitu 27° C, v Belgradu 28" C, v Skoplju 30° C. A" Deset kupletov. Za en glas s klavirjem, zložil Anton Grum. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 26 Din. Pričujoča zbirka obsega 10 kupletov prav šaljive vsebine, ki bodo nudili navzočim veliko zabave in razvedrila. Spevi so zloženi v inelodioznem in lahkem slogu. Tudi klavirska spremljava ne bo delala težkoč. Klavir nadomesti lahko tudi harmonij. Ker tozadevnega gradiva v naši glasbeni literaturi zelo pogrešamo, upamo, da je s to izdajo teh laipletov ustreženo še posebno našim podeželskim odrom, ki jih bodo brezdvomno radi uporabljali. A* »Schulz Universal« tehtnica privabi trgovcu, obrtniku in mesarju novih strank, zato je rentabilna. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali posel zastopnika. Jugo-Schuls d. z o. z. Ljubljana. A" Lastna krivda je ako si gospodinja s pranjem perila izpodkepava zdravje! Pere naj s »Per-siloirK, s samodelujočim pralnim sredstvom in z bajno močjo pranja, katero znatno zmanjša delo na dan pranja. A- Profesorski kongres v Velikem Bečke-reku je odložen do septembra. — Predsednik ljubljanske sekcije. Ar Prihodnji prijateljski sestanek društva finančnih konceptnih uradnikov se vrši na vrtni zabavi Zveze državnih nameščencev v hotelu »Ti-volk v soboto dne C. julija 1920. •k Ugoden nakup perila! — Moško perilo, 1 delavsko in tudi finejše vrste cefir. poppelin prodaja ta mesec pod tovarniško ceno tovarna perila TriglavKolodvorska ulica 8, nasproti hotela Štrukelj. mna Nočna služba lekarn. Službo imajo lekarne: Sušnik na Marijinem trgu; Kuralf, Gosposvetska cesta. Stem€i'i*&§a v Rdeči hiši t$ena Ljubljana, 2. julija. Dolgo pričakovana odločilev, komu bo stanovanjski odsek mestnega občinskega sveta podelil stanovanja v »rdeči hiši« na Poljanski cesti je padla. Stanovanjski odsek je imel v zadnjih 14. dneh štiri seje, zadnja seja pa. ki sc je vršila v ponedeljek in včeraj v torek, je trajala skupno 10 ur. Iz tega je razvidno, kako težka je bila odločitev. Izmed 2273 prosilcev se je stanovanjski odsek oziral predvsem na one, ki so potrebni m ki stanovanje morejo plačevati. Najemnine v »rdeči hiši« namreč ne bodo nikak »špas«. Med družinami, ki jim je stanovanje dodeljeno, jih je zelo mnogo, s 5, 6, 7 in še več osebami. Končna odločitev, kdo bo vse dobil stanovanje, je Padla šele včeraj. Stanovanja bodo dobili: 1. Veličan ink, mestni blagajnik; 2. Ante Gnidovec, državni uradnik; 3. Marija Jereb, vdova mest. uslužb.; 4. Anton Rupnik, pis. ravnatelj in Marija Bajt, računska uradnica; 5. Viktor Ciuha, mag. pis. ravnatelj; 6. Leopold Jak, poslovodja; 7. Ivan Lauler, mag. pod-direktor; 8. Alojzij Ljubič, sluga; 9. dr. Franta Mis, mestni zdravnik; 10. Ludvik Oslerc, sluga; 11. Franc Selan, mag. uradnik; 12. Leon štibert, mestni uslužb.; 13. Anton Virant, sprevodnik električne železnice; 14. Ferdo Vovko, monler mestne elektrarne; 15. Janez Završan, mag. ravnalelj v pokoju; 16. Leopol-dina Zupan; 17. Fr. Kapus, prof.; 19. Ign. Fink, davč. uslužbenec; 19. Frilsch, 20. Josip Hribar, knjigovez; 21. dr. Ernest Mayer, oblastni referent; 22. Kamilo Mikič, prokurist; 23. Alojzij Pengal, knjigovodja; 24. Malija Supančič, strojevodja; 25. Joško Škof, knjigovodja; 26. Fran Theuerschuh, uradnik; 27. Stanko Tr-ček, žel. uradnik; 28. Josip Wester, oblastni inšpektor v p.; 29. Josip Kelnarič; 30. Karel Arko, poštni uradnik; 31. Fran Albrecht, državni uradnik; 32. dr. Andrejka, pravni referent (ali pogojno: Tone Pod-bevšek, poročevalec); 33. Anton Baggia, strojni ključavničar; 34. Ivan Bajželj, učitelj; 35. Vinko Borštner, vladni svetnik; 36. Luiza Zickero, oficiianlka v p.; 37. Franc Cemažar, profesor; 38. Anton fcotar, uradnik; 39. Anton Dragan, strokovni učitelj; 40. Veko-slav Erjavec, žel. uradnik; 41. Beno Finz, knjigovodja; 42. Leon Fink, strokovni učitelj; 43. Josip Fi-schinger, viš. sodni svetnik; 44. Ladislav Gaberšek, finančni knjigovodja; 45. Anton Gaspari, cestni nadzornik; 46. Pavel Glaser, p>oštni uradnik; 47. Anton Gorjanc, drž. uradnik; 48. Vinko Gregorič, učitelj; 49. Zvonimir Gregorič, uradnik; 50. Pavel Jereb, inšpektor drž. železnic; 51. Ivan Jug, trg. poslovodja; 52. Jakob Keržan, nadzornik varn. slraže; 53. Marija Klun, vdova; 54. dr. Rudolf Kolarič, profesor; 55. Marija Kovač, vdova žel. višj. revidenta; 56. Josip Kozak, telovadni učitelj; 57. Juš Joje odlični kvartet Glasbene Matice (gg. Pečenko. Pelan, Skalar, Završan), tako, da bo poskrbljeno tudi za umetniški užitek. — Vstopnina za osebo 10 Din, za rodbine do 4 članov 25 Din, preko 5 članov po 35 Din. — Podrobneje sledi. Državni upokojenci, pozor! Društvo upokojenih javnih nameščencev zn Slovenijo v Ljubljani je v juniju poslalo večini še neorg. upokojencev poziv na pristop. Pozivu se je odzvalo že dosedaj častno število, vendar jih še precej pogrešamo. Zamudniki naj čim prej prijavijo pristop. Tisti, ki še. niso dobili poziva, naj «e obrnejo na društvo, ki jim ga takoj pošlje s položnico. Revizija uradniškega zakona je pred durmi. Z njo bo tudi rešeno vprašanje pokojnin. Neuspehe naj si pripiše vsak neorgnnizirailer sani sebi w/č iivkmh vrveme^s Predpisi za angleške poslance Pri letošnjih angleških državnozborskih volitvah je bilo izvoljenih mnogo poslancev, kateri prvič prestopajo prag častitljive spodnje zbornice v \VestminEitru. Posebno od La-beur Partv, to je delavske stranke, je mnogo novincev. Marsičemu se imajo ti priučiti, preden bodo mogli brezhibno nastopati na govorniški tribuni poslanske zbornice. Vsakovrstni predpisi, zgodovinsko tradicionalni običaji in procedure obstojajo, katerim se mora vsak poslanec pokoravati. Marsikateri bo n. pr. presenečen, ko bo zvedel, da svojega govora ne sme brati, pač pa mu je dovoljeno dva- ali trikrat se ozreti na svoj spis, da si »osveži spomin«. Kakor hitro pa se tega dovoljenja posluži večkrat, je že v nevarnosti, da ga speaker (predsednik) pozove k redu. Čudna je določba, da morajo vsi govori biti govorjeni v angleškem jeziku, kar pa je z ozi-rom na Irce, Škote in Valeščane tudi potrebno, sicer bi ti lahko govorili v svojih narečjih in večina zbornice bi jih ne razumela. Poslanec mora strogo paziti, da v teku svojega govora ne omeni imena kakega drugega poslanca. Označiti ga sme samo po njegovem družabnem položaju ali pa omeniti njegov volivni okraj. Tudi se ne sme v nobeni zadevi obrniti naravnost do poslanca, kateremu hoče kaj sporočiti ali ga vprašati. Pač pa mora vse ;o iti preko speakerja ali njegovega namestnika. Poslanci ne smejo v zbornici kaditi niti citati časopisov. Tudi brezpotrebna hoja po zbornici je zabranjena in neumestne opazke ter medklici tudi niso dovoljeni. Dolga je lista besed, katere so ne smejo nikdar v zbornici izustili. Med temi so: lalanik, denuncijant, podlež, morilec, hinavec, goljuf, potepuh, šuft itd. Čudno pri tem pa je, da je beseda damn (prokleto) dovoljena. Neki poslanec je nekoč dejal: »Ako so to posledice civilizacije, potem nazivljem to civilizacijo prokleto,« pa ga speaker ni pozval k redu. Seveda da tudi pretepi niso dovoljeni v zbornici, a vendar se tudi sicer tako hladni Angleži spozabijo in ogrejejo in pred par leti se je celo neki kabinetni minister produciral kot jako dober boksar. Žalitev obeh zbornic, sodnikov, kraljevske hiše itd. se kaznuje z ukorom. Dasiravno se morajo poslanci izogibati marsičemu, imajo pa zato mnoge privilegije, katerih drugi državljani niso deležni. Seveda in;ajo tudi prosto vozovnico prvega razreda, vabljeni so večkrat v kraljevi dvor v Bucking-hani in k številnim oficielnim slavnostim, paradam, manevrom itd. Kar pa je za Angleža glavno, je to, da kot državni poslanec postane lahko član najelitnejšega kluba, kluba državnik poslancev ali kakor se imenujejo s kratico M. P. (Member of Parliament), to je član parlamenta. Klub je pa za Angleža vse in v njem najde in ima vse. Kralj suženj svojega zdravnika Od začetka zadnje bolezni angleškega kralja je njegov prvi zdravnik lord Davvson prevzel vso odgovornost za zdravljenje. Razume se, da je moral imeti neomejeno avtoriteto in absolutno kontrolo nad življenjem bolnika. Službujoči zdravniki so natanko izvrševali na-redbe lorda Dawsona. Ves dan je bil za angleškega kralja natanko razdeljen in pri iej razdelitvi ni bila brez pristanka Dawsona dovoljena nobena sprememba. V Londonu so se ljudje čudili, kako redko so kraljevi sinovi obiskali svojega očeta. Morali so vedno imeti dovoljenje Dawsona in ta je obiske le redko dovolil. Kar se tiče prehrane, so bili predpisi Dawsona silno strogi. Zdravnik še danes sestavlja jedilni list za kralja in če si kralj zaželi kako drugo jed, ostane vedno samo pri želji. Dokler lord Da\vson ne bo prepričan, da je kralj popolnoma ozdravel in da je njegovo zdravstveno stanje normalno, ako bo zopet lahko prevzel svoje vladarske dolžnosti, bo moral kralj trpeti režim lorda Davvsona Kultura golote V Budimpešti je mestni glavar vsem policijskim organom dal sfaogo naredbo, naj skrbe, da se preprečijo po izletnih točkah zunaj Budimpešte nerednosti ob solnčnih kope-lih. Prepovedano je solnčenje v samih kopalnih hlačicah. — Po italijanskih kopališčih veljajo sedaj sledeči predpisi: Kopalni kostumi morajo biti tako prikrojeni, da telo res pokrivajo, da imajo tudi moški pokrito oprsje, in da ženske ne nosijo pretesne in preveč izrezane trikojne obleke. Izven kopališča (n. pr. v kopaliških restavrantih) je prepovedano hoditi v kopalni obleki... Radi bi slišali o takih predpisih tudi za naša kopališča v mestu in zunaj, kjer se zbira kopanja željino občinstvo. Koliko tožba smo že čuli, pa se nihče ne zgane. Zakaj se ne določijo poldnevi, ure za moške, ure za ženstvo? Zakaj se dopušča mladina v javna kopališča, da patse radovednost nad odraslimi, do skrajne meje razgaljenimi osebami!? Naj se zganejo vsaj oni. ki so v prvi vrsti odgovorni! Egiptovski kralj Fuad se pelje s predsednikom češkoslovaške republike Masarvkom k vojaški paradi v Pragi. se je tudi zavedala vrednosti svojega denarja; mislila je, da sme čisto sama gospodovati v hiši. V svoji ošabnosti je moža in njegov voj-vodski naslov čisto prezirala. Kljub vsem prednostim, ki jih je imel ženin denar, si je nekega dne dejal, da ima vse svoje meje in se je zopet osamosvojil. Poiskal si je poklic in ga tudi našel v karijeri mehanika pri železnici. Postal je strojevodja in je delj časa redno vršil svojo službo. Danes je neke vrste sekcijski načelnik pri Severni železnici. Semintja pa še vedno stopi na lokomotivo, da vodi vlak, v katerem se pelje kralj ali kaka druga odlična oseba. Ameriški „kralj kave" umrl Na parniku Homeric«, ki je vozil iz New-Vorka v London je umrl ameriški >kralj kave . James N. Jarvie, star 65 let. Jarvie je sedel po kosilu kakor običajno v svojem naslanjaču in dremal. Ko do večera ni vstal, so šli k njemu in videli, da ie mrtev. Ta bogataš, Georges Courteline, slavni francoski satirik, je v starosti 69 let umrl v Parizu. Njegova gledališka dela so znana po vsem svetu. Zadnja lota so mu morali odrezati obe nogi. Vojvoda - strojevodja Ko je nemški zunanji minister Strese-maun v San Sebastianu vstopil v vlak, da bi so peljal k zasedanju sveta Društva narodov v Madrid, se je pri njem zglasil mož v plavi obleki, kakršno nosijo mehaniki. Trdil je, da je vojvoda Zaragoški in da ima nalog kot strojevodja pripeljati zastopnika Nemčije v glavno mesto Španske. Stresemann je mislil, da je to šala in se ni zmenil za moža. Čez nekaj časa je prejel Stresemann vizitko, ki se je glasila na ime vojvode Zaragaškega; pridejani so bili tudi vsi častni naslovi visokega gospoda. Sedaj so poprašali in na začudenje vseh sopotnikov zvedeli, da res vodi lokomotivo vojvoda in španski velikaš. Pri dohodu v Madrid je imel Stresemann priliko, da se je visokemu strojevodji zahvalil. Visoki naslovi niso vedno v zvezi z bogastvom. Tudi vojvoda Zaragoški je bil brez premoženja. Nekega lepega dne pa se je poročil z gospodično iz severnošpanskega indu-| strijskega ozemlja, ki je bila zelo bogata. Pa Zadnji trenutek se je sfiesa! Te dni bi se imela na magistratu v Nij-megenu (Holandsko) vršiti poroka. V avtomobilih so se pripeljali ženin, nevesta in sorodniki. Izborno razpoloženi so stopili v magistralno poslopje in kmalu so se za ženinom in nevesto zaprla vrata sobe, kjer se vrše poroke. Izkazalo se je pa, da je ženinu manjkal važen dokument, brez katerega se poroka ni mogla izvršiti. »Le ne razburjajte se,« je dejal ženin, ki je bil doma iz Lobitha. »Jaz grem hitro na pošto pogledat, če ni mogoče dokument že dospel.. . Bom takoj zopet nazaj.« Reče in se urnih korakov odstrani. V poročni sobi so ostali svatje in si na vse načine krajšali čas. Pozvonil je telefon in oglasil se je ženin. »Vražjega dokumenta še ni,« je dejal nevesti, »pa nikar ne bodi žalostna. Takoj bom vzel avto in se peljal naravnost v Lo-bith po dokument.« Uboga nevesta je seveda postala nervozna in je tiho ihlela. Pred magistratom čakajočim šoferjem so dali nalog, naj pridejo nazaj, ko bo poroka izvršena. Med tem so svatje potrpežljivo čakali. Ni pa trajalo dolgo, ko je nevesto in svate presenetila vest, da se je ženin, namesto da bi se peljal v Lobith, podal v kavarno in prazni tam kozarček za kozarčkom ter vsakemu, ki ga hoče poslušati, zagotavlja, da nima niti najmanjše volje, naprtiti si zakonski jarem. To je izjavil tudi nevestini sestri, ki so jo z magistrata poslali v kavarno. Ko se je sestra vrnila na magistrat in povedala, kar je slišala, je vsa družba zapustila poročno sobo . in šla peš domov. Avtomobili, ki so se čez nekaj časa zopet pojavili pred magistratom, so se morali odpeljati prazni. Ameriška letalka Viola Gentry je hotela postaviti nov trajnostni rekord v letanju. V megli pa je letalo zadelo ob drevo in strmoglavilo na tla. Letalka je težko ranjena, njen spremljevalec pa ubit. čigar premoženje znaša več milijonov dolarjev je začel svojo karijero kot mlad pristaniški delavec. Kasneje je postal sluga na borzi, kjer se je spoznal z nekaterimi mladimi uradniki. Ze po par letih si je s spretno špekulacijo pridobil večje vsote denarja. Od takrat mu je bila sreča trajno naklonjena in tako je Jarvie kmalu postal eden najbogatejših lj-udi v New-Yorlcu. Manifestacije v Berlinu proti versajski mirovni pogodbi. Ob priliki desetletnice podpisa versajske mirovne pogodbe so se 28. junija po cel1 Nemčiji vršile manifestacije, na katerih so protestirali proti tej pogodbi. Japonka Hitomi je postavila nov svetovni rekord v teku 200 m. Čas 24.7 sekunde (0.7 sekunde pod starim rekordom) je za žensko nekaj izrednega. Smešni ce Moč navade. Gledališki blagajnik pri okencu poštnega urada: : Prosim, dvadinarske znamke.« Uradnik, hoče odtrgati od pole ter vpraša: »Koliko? Blagajnik: »Kar prve tri vrste mi dajte.« * Moja žena je prejšnje čase zelo mnogo igrala glasovir. Toda, odkar so prišli otroci v družino, nima časa.« »Kaj ne, v kakšno uteho so otroci.« Žena: -■Vsa sem iz sebe.« On: »Ja, kaj pa jo že zopet?« rl, kaj, tvoj rojstni dan je danes, pa si pozabil iz mesta prinesti kako darilo, katero bi ti dala.« Pisatelj: : No, kaj praviš k mojemu romanu?« Prijatelj: »Čedna knjiga. Kdo jo je pa vezal?« svee Ubrani spisi Iv. Cankarja 15. morali biti na prvem mestu v knjižnici slehernega Slovenca. Ivan Cankar ni samo rajvečji pisatelj slovenskega naroda, ampak eden prvih pisateljev moderne Evrope spfoh, ki v njem vidi enega svojih najgeni-jalnejših oblikovavcev socialnega vprašanja v brezsmrtnem »Hlapcu Jerneju« in prevaja njegova dela drugo za drugim v vse svetovne jezike. NOVA ZALOŽBA fs izdala dozdaj devet iino vezanih zvezkov Cankarjevih del, med njimi so: vse pesmi, veiiko novel in črtic, romani: Na klancu, Križ na gori, Martin Kačur, Gospa Judit, Potepuh Marko, V mesečini, Nina, Tujci, Knjiga za lahkomiselne ljudi, Življenje in smrt Petra Novljana, Hiša Marije Pomočnice ter drame: Jakob Ruda, Za narodov blagor in Kralj na Betajnovi. Spisi Ivana Cankarja spadajo v vsako slovensko hišo. Naročajo se pri »Novi Založbi« v Ljubljani, Praznih naše Talije Belgrad, 1. julija. Sezona je pri kraju, programi izčrpani. Bel-prajsko »Narodno pozorište« je pred nekaj dnevi i dalo svojo zadnjo letošnjo premijero, Mozartovo i s Čarobno piščal«. Čudno in zanimivo obenem je, ' da to eksotične in zelo lirične Mozartove pred-smrtne opere Belgrad ni še nikoli poslušal. Videti je bilo, da je Mozart prestolniškem občinstvu ! všeč; vsaj po obiskanosti bi tako sodil. Ves pokonci je danes Belgrad. Jutri pridejo I z vseh vetrov jugoslovanski iri inozemski gledališki igravci vanj na jubilejni kongres svoje pred desetimi leti osnovane stanovske organizacije »Udruženje glumaca«. Tudi Slovencev bo prišlo precej; posebej iz Ljubljane in Maribora. To bo res impozantna manifestacija naše odrske kulture, ki bo dala vsaj bežen vpogled na desetletno naporno delo nazaj in bo obenem tih spomin na prve poprevratne dni. ko so najvidnejši med našimi odrskimi umetniki osnovah' sUdruženje glumaca«, da bi na ta način laže dobojevali boj za pravice odrske umetnosti in zase. In ta boj, posebej še na finančnem polju, (raja še danes. Pred leti se je več pokrajinskih gledališč moralo združiti, da bi v financijski suši mogla živeti. Ti potujoči ansambli so potem nastopali po vseh večjih krajih in se tako radi menjajočega se občinstva finančno laže vzdrževali, če je umetnost pridobila s tem, zelo zelo dvomim. Le to je morda bilo dobro, da so popularizirali umetnost tudi po onih krajih, kamor drugače njenega vpliva ni bilo. Razen za umetnost se je organizacija prizadevala za izboljšanje gmotnega položaja članov, v mnogo-čem je uspela. Morda so vzrok nekaterih neuspehov nesoglasja, ki so tupatam vstala v društvu. Vidni mejniki desetletnega dela »Udruženja glumaca« so trije veliki gledališki kongresi iz prvih povojnih let (Belgrad 1919, Zagreb 1920, Ljubljana 1921); dalje strokovni gledališki listi, ki so jih posamezna gledališča izdajala (»Maska«, »Gledališki list«, »Scena«, »Gluma«), Po dolgih debatah in nof.porazuniljenjih je prišlo 1. 192-5 do podržavlje-nia naših največjih gledališč. Igravci in sploh vsi pri odru zaposleni člani so automatično prišli pod uradniški zakon. Pripravlja se tudi poseben gledališki zakon. Gledališki dnevi v Belgradu bodo trajali štiri dni (od 2,—0. julija). Poleg- ožjih društvenih debat in sestankov ima kongres tudi drugi namen: pokazati hoče prestolnici, kaj premore naša gledališka umetnost in kaj zna. Program proslave je zelo pester. Zagrebčani in Ljubljančani bodo dali eno skupno (»Zrinjski«) in po dve zasebni deljeni predstavi (enkrat v Veliki zgradi, enkrat v Mane-8u). Ljubljana nastopi s Klabundovim »Krogom s kredo« in s Shakespearejevo »Ukročena trmoglavka«. Proslavi bodo pripomogla vsa večja belgraj-aka pevska društva. Tudi druge kulturne in prosvetne organizacije bodo poslale zastopnike. Posebej pričakuje »Udruženje glumaca« odposlancev tujih velikih gledališč iz sosednjih držav. Tudi več izletov je na programu (Smederevo, Avala). Zabavna bo štafeta igravcev po Belgradu in pa no-gomeUia tekma. Svojevrstna zanimivost bo »Veliki bohemski večera, ki ga priredi organizacija v dvorišču pri »Kleridžesu*. Belgrad je pripravljen. Kot je bil prejšnjo nedeljo, ko je ob petinsedemdesetletnici »Prvega belgrajskega pevskega društva«, ki ga je naš slovenski skladatelj .Jenko dvajset let vodil, sprejel številne goste iz vseh delov države. Morda še bolj Saj napovedujejo prihod čez 2000 odrskih ljudi. Tone P. * Molitev. Tomaž Michels je prevel čudovito knjigo »O molitvenem življenju«, ki sta jo spisala Jacques Maritain in njegova žena Gertrude (»Vom Leben des Gebetes«), Maritain je eden najboljših katoliških pisateljev-mislecev moderne Francije; njegova žena mu je dostojna družica in sodelavka. V navedeni knjigi učita pisatelja, kako je na podlagi sv. Tomaža mogoče inteligentu, ki mora živeti in delati v svetu (mišljeni so duševni delavci) živeti z Bogom tiho in enotno notranje življenje. Cena 4 M. Dušno pastirstvo. Župnik dr. Konrad Metzger (Breslau, Borgmeyer, 452 strani) nam pripoveduje, kako je praktično pastiroval v duhu katoliške akcije. Njegova temeljna misel je, da treba farno občestvo spremeniti v dom duše, da je treba ljudstvo vzgojiti za farno življenje, da je treba vzgojiti modernega katolika v samostojno religioznost. Knjiga ni namenjena samo duhovniku, ninpak tudi laiku, ki hoče v dušnem pastirstvu pomagati. Bogoslovska predavanja za laike. Dr. Wale-mar Gurian, znan katoliški nemški kulturni delavec, piše v »Schritte der Zeit« od 19. maja 1929, da naše strokovno izvrstne bogoslovske fakultete nimajo vpliva, ki bi segal preko njihovih slušateljev duhovnikov, čeprav se vršijo javna predavanja tudi za slušatelje ostalih fakultet. Treba bi bilo prirediti predavanja in držati kurze na univerzah, kjer bi se vsa bogoslovska vprašanja obravnavala po vsebini in obliki tako, da bi bila primerna tudi za laike in jim koristila, dočim so predavanja za duhovnike pač prikrojena za le-te. Da bi laiki taka predavanja radi poslušali, dokazujejo n. pr. verskoznanstveni kurzi dr. Lutza v Bonnu. Čas katoliške akcije bo sam po sebi do-vedel do tega, da bodo bogoslovne fakultete posredovale znanje o božanstvenih stvareh tudi lai-kom-inteligentom, da se dostojno pripravijo za svoj laično-svečeniški poklic v modernem življenju. Franc Ksaver Križman, izdelovalec orgelj. (Skica njegovega življenja ob 200 letnici njegovega rojstva. Zagreb 1928. Tiskala nadbiskupska tiskara. Spisal dr. Josip M a n t u a n i. Znani naš umetnostni zgodovinar in glasbeni estetik se je spomnil slavnega orgljarskega mojstra in slovenskega rojaka Križman a ob 200 letnici njegovega rojstva. Knjiga šteje 62 velikih strani in opisuje na podlagi izvirnih listin življenje in delovanje tega nadarjenega moža duhovskega stanu. Franc Ksaver Križman je bil rojen v' Rihenbergu na Goriškem 22. oktobra 1726 in se šolal na jezuitski gimnaziji v Gorici. Posvečen 1. 1750 v mašnika se je kmalu popolnoma posvetil izdelovanju orgel j ter postal s časom najslavnejši mojster te stroke v Avstriji. Teorijo si je pridobil v šoli francoskega jezuita Dechales, praktično pa se je izuril pri dalmatinskem duhovniku Nakiču. Izdelal je celo orgelj na Slovenskem, njegov največji, lahko rečemo orjaški umotvor pa so orgije v trgu Sv. Flo-rijan v Zgornji Avstriji, s katerimi se ponaša še dandanes ondotna samostanska cerkev, saj je postala prav vsled tega svetovno znana. Postavljene so bile leta 1773. Imajo tri manuale in pedal, 74 sprem eno v ter cel arzenal piščal, 5230 po številu. Tako delo si človek težko predstavlja, ako ga ni videl. Vse to je izvršil Križman s svojimi pomočniki v ročnem obratu, ne s stroji. Križmana so sicer omenjali že razni pisatelji, domači in tuji, toda le toliko, kolikor so slučajno izvedeli o njem. V kritično preiskavo o Križmanovem življenju in delovanju se je poglobil šele dr. Jos. Mantuani ki .je podal vse svoje izsledke z izvirnimi listinami Hvaležni smo mu, da je tako ohranil naši zgodovini mojstra-rojaka. Poizvedovanja v Zgubljeno je bilo na trgu v Šiški 200 Din. Posten najditelj se prosi, naj odda denar na stražnico v Šiški. »MONTE CARLO« BREZPOSELNIH. Maribor, 2. julija. Tudj Maribor ima svojo posebnost. Brezposelni in delamržni moški so imeli dosedaj svoje vsakdanje zbirališče pod rotovženi. Imeli so dvojni posel: Ah so nadlegovali z beračenjem mimoidoče, ali pa so se kar pred očmi policije spravili na kartanje tam v kotu v pritličju častite mestne hiše. Kadar niso imeli »špilavci« drobiža, so igrali za raztrgane klobuke ali ostanke čevljev. Največkrat pa so igrali kar za klofute in batine. Dotični, ki je imel v igri smolo, je moral »držati« in vsak od soigralcev mu je imel pravico pripeljati toliko klofut, kolikor je izgubil iger. Navadno je iz vsega tega nastal pretep in policija je tem malomarnežem v mariborskem Monte Car-lo morala preskrbeti brezplačno prenočišče. Včeraj je policija napravila konec pohajkovanju pod roiov- žem in je 15 članov te družbe aretirala. * □ Umrla sta: Sluga Ljudevit, strojevodja v pokoju, star 68 let. Zadela ga je srčna kap. Pogreb bo v sredo, 3. julija ob pol 6 popoldne iz mrtvašnice v Studencih na pokopališče isfotam. Felič Franc, posestnik v Zgornjem Radvanju št. 24, star 80 let, pogreb v četrtek, 4. julija ob 4 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Radvanju. □ Komisar mariborske oblasti dr. Josip Les-kovar je nastopil včeraj 14-dnevni dupust in v tem času odpadejo vsi sprejemi na oblastnem odboru. Gospoda komisarja nadomestuje g. ravn. Gračnar. □ Prebivalci Melja želijo, da bi se mestni auto-omnibus-promet razširil zopet do kraj Melja V poletju bo frekvenca na tej črti gotovo tako velika, da se bo izplačalo podaljšati progo do »zelenega travnika«. □ Ponarejeni bankovec za 100 Din se je pojavil te dni v Mariboru. Bankovec je silno slabo izdelan in se že na prvi mah opazi, da je ponarejen. Iz-delovatelj ga je še namenoma pomazal. Ako še kdo dobi kak tak bankovec, naj to takoj prijavi policiji. □ Sprememba posesti. Znano lepo urejeno ve-leposetvo »Prosek-dvor« v Brestnici pri Kamnici, prej last dr. Rudolfa Franz, je kupil od sedanjega lastnika g. Weinbergerja g. Uršič iz Zagreba za 800 tisoč Din. Posestvo je eno najlepših v mariborski okolici. □ Napredovanje v policijski službi. Iz III-3 v III-2 sta napredovala okoliška nadzornika jx>licijskih agentov Jurij Smodej in Ljudevit Macarol. Obadva sta nastavljena pri mariborskem policijskem komisa-rijatu. □ Dobro kupčijo imajo letos v Mariboru zastopniki automobilnili podjetij. Samo tvrdka »Tri-umphauto« (g. inž. Keršič) v Frančiškanski ulici je ze prodala okoli 30 autov. Istotako g. Kari Robaus kot zastopnik »Forda« (v Gospodarski banki). Kočije in vozovi s konjsko vprego izginjajo tudi na deželi. □ Popravek. Novoinieuovani član občinskega sveta v Mariboru g. Rupert Pivec nas prosi, da popravimo notico v »Slovcncti« od 28. junija. On se ne piše Pire, kakor se je pisalo, ampak Pivec. Tudi ni imenovan za občinskega svetnika, ampak za odbornika. □ Občni zbor društva orožniškili vpokojcncev »Podružnice v Mariboru« se vrši dne 14 julija 1929 v Studencih pri Mariboru v gostilni Senica. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. □ Poskus samomora. Dne 1. julija ob 19 si je 35-Ietni v Šikolah stanujoči posestnik Ivan Vuk, lioteč se usmrtiti, prerezai z britvijo vrat. Vzrok samomora neznan. Sodi se, da so krive družinske razmere. Prepeljali so ga v bolnico v Maribor. Rana je smrtno-nevarna. Vuk je ves čas v nezavesti. □ Nezgode. Dne 1. julija ob 22 je padel 38-letni v Gozdni ulici 18 na Pobrežju stanujoči Ignac Par-ferschlager raz skednja ter si je hrbtenico tako hudo poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico. Zdravniki dvomijo, da bi kdaj okreval. — Ob 17 je bil pri mestnem avtobus-prornetu uslužbeni pomožni delavec Ivan Jelen pri popravljanju avtobusa občutno ranjen. — 17-letna, v Orožnovi ulici 3 uslužbena služkinja Lizika Zenfrichova je 1. julija popoldan sekala drva ter se vsekala v levo roko in si skoro docela odsekala palec. Jelen kakor tudi Zenfrichova sta iskali pomoči pri rešilnem oddelku. & Ciril-Metodov kres. Celjski študentje »Svi-tovcu zažgo tudi letos na predvečer sv. Cirila in Metoda običajni kres na Gori Oljki Letofrnje kre-sovanje bo dobilo še poseben sijaj ob bengaličnem ognju. H kresovanju iskreno vabijo prav vse z vročo željo, da zažare v vseh srcih kresovi sv fci-i? Metoda ter da se vsi posebno vname-mo za dedsčino svetih slov. blagovestnlkov. Ceiie to .2 v > ** « M g N g t3 .o « NV? S q -v ■2 -o ™ £? O R „ .S O CJ Q 0 T" - M oQ a o j oo u -j- > ~ cv «imD nO "rt |P3 01 -5 i o- Tn ^ fM 1 ft) I o P! > p> .S! o T. C. Bridges: Nts pomočI & Ljudska knjižnica Katol. prosvet. društva v Celju se je svoj čas obrnila na več naših prijateljev v Celju s prošnjo, da ji darujejo knjige. Na te prošnje je knjižnica res prejela nepričakovano število lepih knjig. Mnogo onih, ki smo jim prošnje poslali, je takrat obljubilo, da bodo knjige darovali kasneje. Dovoljujemo si jih vljudno opozoriti na to obljubo, ki tudi dela dolg. Knjižnica in številni njen krog čitateljev bo plemenitim darovalcem za velikodušno naklonjenost znal biti vedno hvaležen. Radio Programi Radio-Ljubljana i Sreda, 3. julija: 12.30 Reproducirana glasba. Časovna napoved, borzna poročila, reproducirn. na glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18 Pravljice, radio-tetku. 18.30 Koncert Radio-orkestrn • Iranslateur: Poročni sprevodi v Liliputu, Op.-it-vitcky: Pisen z Riviery, Lortzing: Car in tesar Ondraček: Ks-As polka, Thomasr Romanca iz opere »Mignon«, Kalman: Cirkuška princesa. 20 Antologija slovenske lirike, ravn. Bratina. 20 30 Večer Radio-kvarteta: B. Smetana: Češki plesi: a1 Souvenier de Boheme, b) Cibulička, c) Polka, Fr Kreisler: Starodunajski plesni napevi: a) Rožmn-rin, b) Bol ljubezni, C) Radost ljubezni, Johanr StrauB: Vino, zena, petje — valček, Wagner Wil-helmy: Parsifal parafraza (za vijolino in klavir prof. Jeraj). A. Dvorak: Bagatelle za dye vijolini cello in klavir, M. Bruch: Kol-Midrei (Cello-solo, Feršnik), Margis: Valse Blue, J. Hubav: »Bajkru (Vijola solo, prof. Jeraj), Massenet: Elegija,' A Dvorak: Valček, Ga. Medvedova poje ciklus Srhu. manovih del: Dichterliebe. 22 Časovna napoved in poročila. Drugi programi t Sred n. 3. julija. Belgrad: 12.45 Radijski kvartet — 20 »Javne otroške knjižnice in njih pomen« — 20.25 Poslovilni koncert tamburaškega zbora vojvodinskih študentov — 21.25 Branje iz del Merež-kovskega — 21.55 Dnevne vesti — 22.05 Radijski kvartet _ Zagreb: 13.15 Plošče - 20.30 Prenos iz Ljubljane. — Praga: 11.30 Plošče — (2 20 Koncert 16.30 Koncert — 19 Prenos iz če«šike filharmonije: Koncert. — Stiittgnrt: 12 Promenad-111 koncert — 16.15 Popoldanski koncert (ruska glasba) — 20 Koncert erfurtskega motetnepra zbora — 20.45 Pester večer. - Toulouse: 124r. Koncert (dunaj. orkester) — 13 Pesmi — t3 15 koncert - Tango s petjem - 20.30 Koncert vojaške godbe - 20.45 Harmonika — -1 Izbor iz »Iloffmannovih pripovedk«, opereta v štirih dej., ugl. Offenbach — 21.45 Plesna godba. _ Kntovvice: 16.30 Koncert — 18 Polju-clen koncert — 20.30 Večerni koncert, prenos u. Varšave. - Rim: 13.(5 Trio - 17.30 Popold. koncert — 21 Koncert instrumentalne in vokalno glasbe — Berlin: 17 Mladina ob mikrofonu — 17.30 Zabavna glasba — 20.30 Koncert, nato plesna godba, oddajanje slik. — Dunnj: 11 Dopoldanska glasba — 15 Oddajanje slik — 15 45 O hrepenenju Afrike. Zamorska lirika — 16^0 Mladinski teater: »Abraham Lincoln« _ 19 30 I otujoči mikrofon: Pred panjem čebel — 20 Albert Ehrenstein čita iz svojih del — 20.35 Ljuba vna in plesna pesem v življenju narodov. Na- koncert. oddajanje slik. _ Milnn: .^ol<>STCe,r n?5 ,jazz - 16-30 Otroško petje ~ il ',„3TL?1,lka ,sl"sha ~ 21 Koncert kvinteta, — 22.10 Lahka glasba. — Budnpest: 9.15 Koncert tna ~ ^-O,5 Koncert - 17.40 Operetna glasba ~ Celo-koncert - 2t Wagnerjeva glasba — 22.10 Ciganska kapela. Naše dijašivo Slovenska dijaška iveza vabi vse svoje fanto m dekleta ter njih mlade prijatelje na svoje prireditve v počitnicah 1929. Za vse slovensko katoliško dijastvo se vršita v letošnjih počitnicah dve zborovanji, eno na severu, drugo na jugu Slove-nije Tako se bo mogel vsak in vsaka iz naše nihi-de družine — akademik, srednješolec in dijakinja — zares udeležiti vsaj enega našega zborovanja. Za dekleta se vrši posebno zborovanje na Dolenjskem. Za ožji krog fantov in deklet, ki čutijo v sebi posebno poslanstvo med brati in sestrami, se vrši po teh treh zborovanjih v sredini Slovenije osrednji sestanek, ki naj ,,o veni, da se imam samo vam za-nvaliti, cla ste rešili mojega strica Bakairov in sem vam tudi hvaležen. Nikakor pa ne morem reči, da sem vasel, ko vas vidim tukaj.« »Si tudi nikoli nisem domišljal, da boste,« odvrne Gadsden. »Vendar pa vidite, da sem pač tukaj in Mr. Thorold ve, čemu.«' »Jaz tudi,« odgovori Alan odsekano; »in če se boste zadovoljili s tem, da dobite toliko zlata, kolikor ga vi in vaši ljudje morejo nesti, vam bomo željo izpolnili. Povem vam pa tudi popolnoma odkrito, da nikakor ne maram, da bi se vtikali v zadeve ljudstva, ki biva v tej dolini.« »Mogočno govorite, mladi mož,« reče Gadsden rezko; »toda dal sem svojo besedo in kakor hitro dobim zlato, bom izginil.« »Dobro,« reče Alan. »Pojdite torej z nami vred v mesto in jutri vam bom priskrbel zlata.« Alan jih je peljal v mesto; družba njegovega strica ga je spremljala, Gadsden pa ji je s svojimi ljudmi sledil. »Prav žal mi je bilo, da vam nisem mogel priti naproti,« reče Alan stricu. »Almeida in jaz namreč ne smeva niti za kratek čas pustiti tega naroda Hulov samega. So najljubeznjivejši narod, vprav očarljivi, v stiski pa si ne znajo prav nič pomagati in vendar nas neprestano strašijo Bakairi, ki hočejo priti v dolino nad nas. Sami ste videli, da se je tem zverem ze posrečilo, zasesti gorenji del doline južno od mesta.« Videla sva jih s Samom na onihle čereh,« dostavi Jim. Da,« reče Alan, in neprestano poskušajo priti po vrveh v dolino. Almeida ali pa jaz morava prav vsako noč stati na straži, da jih zadržujeva in ta naloga nama postaja že iako nanorti« Toda ali ni nobene druge poti sem dol razen po ■ vrveh?« vpraša profesor. Pač,« odvrne Alan. Je tudi predor, pa je k sreči l prav tako dobro zavarovan kakor ta, ki ste'vi prišli skozenj. Bakairi pa so se kar zagrizli v misel, da morajo tod priti dol in zasesti še spodnjo dolino. Potem bodo naredili Hula za sužnje in jih prisilili, da obdelujejo vso dolino v njihovo korist.« »Ali jih boš pa mogel zadrževali?« vpraša njegov stric. »Ali jih boš mogel odgnati?« »Da,« odvrne Alan samozavestno. Zdaj ko ste mi prinesli bencin, sem popolnoma prepričan, da bom stvar izvršil. Toda svoj načrt vam povem pozneje. Zdaj vas moram predstaviti Ilaku, velikemu duhovniku. Je krasen starček in moj zaupen prijatelj« Prišli so do mestnih vrat in Greg pomigne Jimu, »Jim, glej te stebre! Kakor vhod v Britski m .zoj!« No, vidite duhovnika, reče Greg. ^Prav je povedal Alan: krasen starček je.« Duhovnik res ni bil visoke postave pa vendar lep starček z blesteče belo brado in začuda čistimi modrimi očmi. Govoril jim je dobrodošlico, čeprav seveda potniki niti ene njegove besede niso mogli razumeti; nato pa jih je peljal preko velikega trga do ogromnega templa, ki je bil videti kakor da bi bil na trg pocenil. Za njimi pa je šla množica, ki je štela tri- do štiri sto ljudi. Nekakšna dvorana,« reče Andv, ko vstopijo. Nato pa naenkrat utihne, prav tako pa tudi vsi drugi; obstali so kakor vkopani in strmeli, kajti takega čuda niso videli še nikoli nikjer! Na steni nasproti vratom je visela okrogla plošča iz čistega zlata in vsi so takoj spoznali, da predstavlja solnce. Iz plošče pa je izhajalo sedem velikih žarkov in vsak je imel drugačno barvo. Prehajale so od najtemnejšega "karmina do nai-bledejsega rumenila. Nad ploščo pa je neko okno zbiralo solnčno luč ter jo metalo na to čudo in žarki so žareli s takim sijajem, da je kar jemalo vid in skoraj ni bilo mogoče gledati v to bogato luč. III—II lllll )l|||lll«MBgBaBalM"aM'IE Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje.Zaogla$e strogo ttgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dm. Najmanjši zneseklODin.Pristojbina z.a Šifro 2Din.V>akogla> Ireba plačati pri naročil'■ w- -----------------* I e,če je priložena znamka. ireba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo V - P • i.Ček.račun Ljubljana 10.3Li9.Tel/št.Z5-2ž. F. ČUDEN Prešernova ulica 1 LJUBLJANA. Poročni prstani Vzgojiteljica z enoletno prakso na otr. vrtcu, z odličnim uspehom, želi primernega mesta. Najraje pri nemški družini, da bi se izurila v nemščini. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 7147. Trgovski pomočnik Pekovski pomočnik mlad, vešč mešane stro- 1 P™a moč, ki je v vsem ke, želi svojo službo pre- pecivu izvezban in popol-meniti v mesto, ali na de- M">a zmožen obrat par-želo. Naslov v upravi lista j ne . pekarne samostojno pod štev. 7105. Vzgojiteljica z enoletno prakso na otr. vrtcu, z odličnim uspe- voditi, se sprejme. - Ponudbe na oglasni oddel. »Slovenca« pod št. 7006. Mizar, pomočnika hom, želi primernega me- ; mlajšega, sprejmem takoj, sta. Naslov v upravi pod 1 Franc Logar, Železniki štev. 7146. I štev. 137. Več dobrih zidarjev sprejmem v delo: Gradbeno podjetje Miroslav Zupan, Ljubljana, Voš-njakova 6. Učenca za trgovino z lnejjanim blagom - sprejme takoj: Anton Lavre, trgovec v Slovenjgradcu. Stavbnega polirja sprejmem. - Naslov pove uprava Slov. pod št. 7168 Učenca z dobro šolsko izobrazbo sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. -K. Bevc, Guštanj, H0Bi: autom.re.gutatorje. zatvomiee, opremo za žago in mline iz l<>luj>j' in dobavlja G. F, ŠKCFiffi LOKft podjetje za zgradbo ved. turbin KonkurenCne ccoe '. Zahtevajte ponudbe I — Prvovrstno rcference 1 Šivilje spretne in v perilu izuče-nc, z daljšo prakso, sprejmem za entlanje in ažur v stalno službo takoj. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 7122. 2 mizar, pomočnika sprejmem takoj. Ponudbe na Rudolf Kuhar, Mokronog, Dolenjsko. Žagarja zanesljivega in treznega, iščem za takojšen nastop. Plača po dogovoru. Stanovanje na razpolago. -Javiti se je pri Ivanu Zupan, Kovor 9, p. Tržič, Gorenjsko. Dve dekli za kmetijsko delo, in eno mlekarico sprejmem. Dopise na upr. »Slovenca« pod šifro »Kmetija«. Dva vajenca se sprejmeta za kleparsko in vodovodno inštalacijo. - Mihelič in drug, Ljubljana, Dunajska c. 41. Prodamo Gostilničarji, pozor! Prodam 300 hI jabolčnika, sladkega, po 3 Din, fran-ko Pesnica. Ponudbe na Ivana Ribič, posest,, Sv. Jakob v Slov. goricah. Trgovino z mešanim blagom dam v najem v lepem mestu na Gorenjskem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7084. Priložiti znamko. Christoiov učni zavod ki obhaja letos 25 letnico svojega obstanka, vpisuje ves mesec julij vsak dan na Domobranski cesti 7. Vpisnina 10 Din, šolnina nizka, revni, pridni gojenci imajo popust. Zavod preskrbi gojencem službo. Pozor, društva! Katera godba želi dobrega kapelnika, učitelja za vse pleh-instrumente? -Ponudbe na upravo pod »Dobra godba«. Izjavljam da so vsi očitki, iznešeni glede Vodenav Janeza, uslužbenca v Zidanem mostu, neosnovani in se mu zahvaljujem za odstop od tožbe. — Gornji grad, 27, maja 1929. Jože Jošt, Križ. Veleposestvo v hiši gostilna in trgovina, se odda z vsem inventarjem v najem. Fra-nja Bostič, Sv. Jurij pod Kumom, Zagorje ob Savi. Stanovanja Prazna soba solnčna, z elektr. razsvetljavo, se takoj odda. — Zelena jama 230. Soba se odda na Ižanski cesti. Naslov v upr. pod št. 7161. Stanovanje večje (4—5 sob in priti-kline) v Ljubljani ali bliž. okolici, iščem za takoj ali za mesec september. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »4—5«. Vinski špirit za V Cirkvenici je sestanek slovenskih iz. letnikov in letoviščarjev v edinem slovenskem Pensionrestavrantu »Triglav«, kjer postreže Slovenec Makso Reš z elegantnimi sobami, prvovrstno kuhinjo, vini in vedno svežim pivom po zelo solidnih cenah. Krasen razgled na morje. Priporoča se Makso Reš, restavrater. Češnje, grah in drugo zelenja. vo z najboljšim uspehom ukuhate v WECK-ovIh čašah za uknhavanje. Tovarniška zaloga WECK za celo kraljevino pri tv. »Fructus' Ljubljana. Krekov trg tO/I. - Maribor: Carl Lotz in Pinter & Lenard. Celje: Josip Jagodic. — Zahtevajte cenik. najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki Iranko. Prodaja na obroke. „Trtbuna" F. B. I.., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. Več dobrih zidarjev se sprejme za dela pod streho pri zgradbi nove šole v Novem mestu. Trg. pomočnica začetnica, dobra računa-rica, prvovrstna prodajalka, izvežbana v konfekciji in manufakturi ter stanujoča pri starših v Ljubljani, se sprejme. Le pismene ponudbe na: F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Več natakaric soboto dne 6. julija išče za Hotel Tivoli. Dva psa beniardinca eden star 3 mesece, drugi 1 leto, se vsled smrti lastnika takoj prodasta. Po-izve se v trgovini A. Ži-bert, Kongresni trg. Kupimo Hišo s trgov, lokalom v okolici Maribora ali blizu cerkve, kupim. Naslov: Elza Streha, Slivnica pri Mariboru. •-MiiiiiiMiininiiiiMiiiiiitiiti!>i'<' Izmed sodobnih književnih izdaj so delikatesa. Josip Ifstek Ljubljana, Sv Petra c. 13 V torek 9. t. m. ob 10 dopoldne se proda na prostovoljni dražbi hiša y Trebnjem (Dolenjsko) izvrstna za trgovino in gostilno. Vinska veletrgovina vpeljana, stalni odjemalci, »Lagerfasser« in transportni raznih velikosti, skupno 2500 lil, kompleten kletni inventar, aparati itd. Vse I6O.COO Din. »Posredovalec« - Dalmatinova ulica II. Lanene iropsne in druga krmila nudi najceneje A. VOLK. LJUBLJANA Kcsljeva eestn 21. elutrrfovnm iita m uilev škili izdelkov Na obroke brez poroštva ali garancije nudimo blago za moške in damske obleke in perilo. - Zahtevajte brezobvezno potnika domov, tudi na deželo. Pišite pod »Razprodaja« na upravo lista. Vse vrste moko iz najbolj, banaške pšenice dobavijo po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin. Sred. Gameljne, p. Šent Vid nad Ljubljano. Zahtevajte cenik. — Solidna postrežba. KORUZO za SEJANJE in GRAHORO ima na zalogi FRAN POGAČNIK Ljubljana, Dunajska c. 36. Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenhcilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. Prvo sobarico ki mora biti izučena šivilja, išče boljša družina. Ponudbe s fotografijo in spričevali je poslati na naslov g. Slevan Deretič, Beograd, Bitoljska 70-V. Učenko za šivanje, ki je dovršila 2 razr. mešč. šole, sprejmem. N, Bianchi, Sv, Petra cesta 44-1. i i . « priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45'— elegantno vezan Din 60"—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. »o*«*****«*****«***)«.*»♦♦«««««*+»«»«««««««« ««««« lIMlIlumUlIMIIIIIIUIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIllllIlUnill zimmce modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in dr. tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma). za honseimiranje sadja dobavijo Ljubljana, Konsftep ulica ZD h™ moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32, Ljubljana. Foto HoIynski Ljubljana, Dunajska c. 6. Solidno delo! Nizke cene! Tovarnarji sodavice in likerjev kakor tudi brezal-kohol.pijač nabavljajo svojo potrebo etra in esenc pri DESTILERI] A d. Prva jugoslovanska tovarna esenc za ruui in likerje, eternega olja in etera ZAGHEB B cesta 35 - Poštni predal 143 Ceniki in novodila brezplačno. — Zastopstvo za Slovenijo pri tvrdki Euierik Zelinka, Ljubljana 7 >8l25piS© Trg Žužemberk razpisuje napravo novega vodovoda za trg Žužemberk. Potrebne načrt in ponudbe je vložiti najkasneje do 31. julija t. 1. pri trškem predstojništvu, katero daje tudi tozadevna pojasnila. V Žužemberku, dne 1. julija 1929. Trsk« predstojništvo. Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče in brat, gospod FRANC KmDmE zasebni uradnik dne 2. julija 1929 po dolgem, mučnem trpljenju, boguvdano preminul. — Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 3. julija 1929 ob popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo darovala v četrtek 4. julija ob 7 zjutraj v župni cerkvi oo. frančiškanov. Ljubljana, dne 2. julija 1929. EMIL, finančni inšpektor, Dr. FRANJO, odvetnik, Dr. ALBIN, odvetnik, sinovi. — HERMINA FERLINZ rojena KANDARE, hčerka — in vse ostalo sorodstvo. mizarskih de), notranje oprave novega šolskega poslopja v Zg. siški. Načrti in vse potrebne informacije se dobe pri stavbnem vodstvu od 2. julija 1929 dalje v novi šoli v Zgornji Šiški. Pravilno kolkovane ponudbe z vadijem jc vlagati do vštetega 8. julija 1929 v občinski pisarni v Zgornji Šiški. Krajevni šolski odbor v Zg. Šiški. Za slikanje sob itd. z najmodernejšimi vzorci, po jako solidnih cenah — se priporoča cenjenemu občinstvu ADOLF znmu9 slikar 1 JUHI JANA - Ižanska cesta 26. Prosim, naročite po dopisnici, kje naj se oglasim. Za solidno izvršitev jamčim ! Zapustil nas je po kratki, težki bolezni naš nadvse ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod Vf Jakob Cebular profesor v pokoju previden s tolažili svete vere, v 85. letu svoje življonske dobe. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo dne 3. julija 1929 ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. julija 1929. ALFRED, TONI, OSKAR, sinovi. - MARIJA, MALICA, OLGA, hčere. — ŠIRCA, DELAK, Dr. KNAFLIČ, zeti. — VANDA, VIDA, sinahi. — Vnuki, vnukinje In drugi sorodniki. Brez posebnega naznanila. Mestni pogrebni zavod. Urednik: Frane Terseglav.