253. flCflDML Ul lit I B RaV t* ITI Jala. XU1. leto. »Slovenski Narod* vetfa: v Ljubljani oa dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta........ 12*— četrt leta........ 6-— ia mesec ... c ... . 2*— v opravnlitvn prejeman: celo leto.......K 22*— leta ........ 11 — trt leta........5 50 na mesec........ 1*90 Dopisi na) se tranldrajo. Rokopisi se ae vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica It. 5, G- nadstropje na levo), telefon It M. Izhaja vsak dao zvečer lzvzesail nedelje ta praznike* Ineeratl veljajo: peterostopna petit vrsta aa enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., aa trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih tnserdjah po dogovoru. Upravnlstvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, InserarJ itd. to Je administrativne stvari. ——— Posamezna Številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozka. Narodna tiskarna telefon It 85. za Avstro-Ogrsko: celo leto.....; . K 25 — pol leta 13 — četrt leta • 6*50 na mesec ...... r - 2-30 »Slovenski Narod* velja po poŠti: za Nemčijo: celo leto.......K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30- Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamk« UpravniStvo: Knaflova ulica St. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85. in izobraževalno dnutvo za dvorski akraj priredi jutri, v petek, dne 5. novembri 1909 ob 8. zveče v Jugoslovanski restav-rrcij, gosposka ulica št. 3 Javno društveno iborovaiije. Dnevni redi 1.) Poročilo o delovanju deželnega tbora. Poroča dei. poslanec dr. Ivan Oražen. 2. ) Razno. K obilni udeležbi vabi odbor. Mandati se niso vse. Klerikalci vpijejo pri vsaki najmanjši priliki: »Mi smo slovensko ljudstvo!«, v našem taboru je ves slovenski narod, kar je zunaj klerikalnega tabora, to sploh nič ne šteje. Tako govoričenje in bahanje je neumno, in to vedo "tudi klerikalci a mi prav dobro. Kriče pa vendar ;.ko, misleč, da s tem navdušejejo -\oje pristaše, priveze jo nase tiste. . ami ne vedo na katero stran naj .i se obrnili. Sklicujejo se klerikalci pri tem na število mandatov, ki jih imajo v kah, vedoč, da to pri nerazsodnih ljudeh mnogo upliva in da masa ni možna spoznati kaka dejanska moč >krita za mandati. Pa je preklicano naivno misliti, la so mandati vse in da je gospodar kdor ima večino mandatov. Danes imajo klerikalci večino mandatov, ker je bivši ministrski '•d>ednik Beck eden najbrezvest-nejših političnih sleparjev kar jih je kdaj vladalo v Avstriji, volilne franke tako zložil, kakor so to že-pli klerikalci. Toda s tem, da imajo i; erikalci večino mandatov, še dav-> ni rečeno, da je tudi večina slovenskega naroda v njihovem taboru, 1 manj pa, da je ves narod na njih .-t ran i. Že znameniti angleški zgodovinar Macaulav je spoznal, da nikoli ] nikjer nobena stranka ne more reda je večina naroda na njeni nrani, ker je večina naroda politično vedno in povsod indiferetna in se nič ne zmeni za razlike med strankami, nego le slepo sledi tisti stranki, ki ima več in po svoji socijalni veljavi uplivnejših agitatorjev, ako se političnega življenja sploh udeležuje. Pri nas imajo klerikalci duhovnike za agitatorje in ti so katoliško vero ponižali tako, da je postala navadno agitacijsko sredstvo. Dosegli so s tem uspehe, dobili so mandate, kako pa so cerkev in vero kompromitirali, to že lahko zdaj spoznavajo in pride čas, ko bodo zaradi tega še bridke solze pretakali. »Mi smo slovensko ljudstvo«, pravijo klerikalci in trkajo ob svoje mandate. 2e v tem, koliko glasov je bilo oddanih pri raznih volitvah za napredne kandidate, se vidi, da nimajo klerikalci pravice tako govoriti, še manj pa, če se uvažuje, kaj reprezentujejo na Slovenskem naprednjak! in kaj klerikalci. Kaj je klerikalna stranka v resnici? Stranka duhovnikov, ki ima na svoji strani v omiki in prosveti žalostno zaostali kmetski proletarijat in n^kaj kmetov koristolovcev, ki bi se za dobre službe in zaslužke prodali vsaki stranki in vsaki narodnosti. Nič več in nič manj. S temi elementi so dobili klerikalci večino mandatov in s tem večino tiste politične moči, s katero sploh razpolaga slovenski narod. Toda politična moč, izvirajoča iz števila mandatov, nikakor še ni to, kar mislijo politično neizobraženi ljudje. Poglejmo n. pr. na Nižje-avstrijsko. Klerikalci so tam dobili skoro vso moč v roke v kolikor jo dajo mandati. A kdo more reči, da so Dunaju, dasi ni skoro nič proti-klerialnih elementov v občinskem svetu, dali klerikalni značaj? Nihče. Klerikalci imajo večino, veliko večino v občinskem svetu, v deželnem zboru — a Dunaj je vendar vse prej kakor klerikalen. To je posledica dejstva, da ne odloča samo število mandatov, nego da odločajo v življenju tudi še vse drugi elementi. Kakor na Dunaju, tako je na Kranjskem. Klerikalci imajo večino mandatov, toda naprednjaki reprezentujejo večjo posest, večje imetje, večjo davčno silo, so nositelji izobraženosti in prosvete, razširjevalci novih idej, zastopniki delavnosti in podjetnosti. , Tudi v tem tiči velika moč, še dosti večja kakor v številu mandatov, zakaj moč, ki jo dajo mandati, je preklicano omejena, kakor je spoznati iz brezpomeinbnosti in brez-uspešnosti delovanja klerikalne stranke. Število volilcev, ki so za kako stranko oddali glasove, pa že celo malo pomeni, ker ogromna večina slovenskih volilcev sploh nima nič političnega prepričanja in je predpogoj samostojnega političnega prepričanja vendar neka izobrazba. Delavec si že pridobi tako izobrazbo, kmetski proletarijat pa je še dolgo ne bo imel, že ker nima prilike si jo pridobiti. Nič druzega ni treba, kakor da naprednjaki z resnobo in brezobzirno žilavostjo zastavijo svoj upliv in svoje moči za napredno s,ranko, pa bodo klerikalci spoznali, da v resnici v življenju slovenskega naroda le malo pomenijo. OKhtfe volitve v Loki. trni Iz Škofje Loke, 3. novembra. Deželna vlada je torej zavrnila pritožbo klerkalcev zoper občinske volitve in zaman je bilo zabavljanje raz prižnice, v časopisih in gostilnah. Očitali ste nam nasilstvo in goljufijo, toda zdaj se je izkazala pravica in odločba deželne vlade nam sme biti v veliko zadoščenje. Nasilstva is drugih nedopustnih sredstev ste se pa posluževali le vi sami. V očigled temu samo slučaj volilen gospoda G., katerega ste s pretvezo, da mu boste preskrbeli službo, prisilili, da je proti lastnemu prepričanju volil z vami. Ali ni to korupcija najhujše vrste? Ali ni vas prav nič sram ? Pa to ni edini slučaj; našteli vam bi jih lahko še par drugih. Očitali ste našemu županu, da se je izkazal pri volitvah za slabega jurista. No morda boste zdaj drugega mnenja, ko so njegovi ukrepi v re-klamacijskem, kakor tudi v volilnem postopanju držali kakor pribiti, kljub vašim nebrojnim pritožbam. Obsipali ste naše volilce s psovkami in jim dajali razne lepe priimke, pa ne mislite, da vam bomo sledili na to polje. ' Mi hočemo mir imeti in slogo v našem mestu in zatorej smo tudi hoteli imeti mirne volitve, kakor so bile že leta in leta sem, prodno niso prišli sedanji rogovileži med nas in na površje. Zategadelj LISTEK. Hejnani Trst. (Dalje.) Marsikomu se bo zdelo, da so tržaški Italijani pri vsem svojem potepanju v političnem in v socijal-neni oziru nekako čudno enostranski. Ravnanje Italijanov je včasih naravnost nerazumljivo, posebno onemu, i ne pozna značaja italijanskega iredentizma. Zedinjena Italija je v bistvu sad • vijonalnopolitične revolucije, ki je iia naperjena proti vladi Avstrije in od Avstrije odvisnih malih dina-^tov. Iz razvalin teh držav in državic je nastala zedinjena Italija. Ta revolucija se je porodila iz mogočnega, -Prav eksaltiranega nacijonalnega gibanja, zlasti negovanega med izobraženimi sloji. Pri tem je igrala veliko vlogo preteklost italijanskega naroda, začenši od starorimskih časov pa do novejše dobe. Italijani so s svojo preteklo slavo kar vpija-njali in so se z uprav verskim fanatizmom udali prepričanju, da so naj-žlahtnejše in najimenitnejše pleme na svetu, da so največ storili za navedek človeštva, in da so nekaki iz-oljenci usode, ki jim je dala ne le ečjo inteligenco in sploh večje da-ove, kakor vsakemu drugemu naro- du, nego tudi najlepšo deželo na svetu za prebi vanje, da so torej poklicani, postati zopet največji, najkultur-nejši, najbogatejši in najmogočnejši narod, kakor so bili v časih, ko je bil rimski imperij na vrhuncu. Priznati se mora, da so Italijani to mišljenje vcepili svojemu narodu z občudovanja vredno spretnostjo. Tudi trz. Italijani so tega mišljenja in vzgajajo svojo mladino v tem smislu. V namen, fanatizirati narod v nacijonalnem smislu, so Italijani izrabili ves neizmerni muzej narodne slave, starorimsko državo in srednjeveške republike, razkritja Krištofa Kolumba in Galileja, bitko pri Leg-nanu in bitko pri Lepantu, rimsko pravo, Danteja in Mihaela Angela, izkratka, vse, prav vse, kar je moglo vzbuditi narodno samozavest in tisti, vse meje presegajoči šovinizem, ki daje narodom pogum za največja in najtežavnejša podjetja in za najhujše prevrate. Na ta način so spravili svoj narod v neko stanje eksaltirano-sti in mu vcepili prepričanje, da je poklican, postati zopet gospodar med narodi, prvi in največji v vojni in v kulturi, v trgovini in v industriji. Zadnji Italijan je bil do 1. 1866. prepričan, da je samo razkosanost njegove domovine na različne države in državice in samo tnje gospodstvo krivo, da ni italijanski narod največji, najsrečnejši in najbogatejši, in iz tega prepričanja in hrepenenja se je porodil tisti plamen, ki je vstvaril končno sedanje italijansko kraljestvo. V tržaških Italijanih gori ta plamen še danes; njih nacijonalno gibanje je danes ravno tako, kakor je bilo v Italiji 1. 1866. Italijansko nacijonalno gibanje je v bistvu imelo ravno namen obnoviti to, kar so Italijani mislili, da je nekdaj bilo. Predpogoj za to so videli v združenju vseh italijanskih pokrajin v eno nacijonalno državo in v odstranitvi v3eh tujih vladarjev. Na to so delali vsi, temu so posvečevali vse moči, to jim je prešlo v kri in v meso. Ta, v političnem oziru strogo na-cijonalna revolucija, ki je končno tudi rodila sijajen uspeh, je pa bila obenem skrajno protisocijalna. Ustanovitev zedinjene Italije, torej velike države, je vstvarila popolnoma nove razmere takorekoč čez noč. Za malo meščanstvo, za kmetska ljudstvo in za delavstvo so bile posledice teh razmer grozne. Iz njih je nastala v 1. 1888. velika ekonomična kriza, ki je trajala skoro celih deset let. Prepozno so Italijani v kraljestvu spoznali, da so bili za zedinjeno Italijo pač duševno pripravljeni, ne pa tudi materijelno, prepozno je prišlo tudi spoznanje, da nacijonalni fanatizem in hrabra bojevitost nista glavna faktorja narodne sreče, marveč, da sta znanje in delo dva naj-poglavitnejša faktorja* smo tudi nekim uglednim meščanom ponudili kompromis, toda vi ste ga preprečili, ker hočete povsod vsiljevati vašo politiko in ker ne morete videti, da bi v slogi živel obrtnik z uradnikom, kmet z meščanom. Hočete povsod imeti le srd, boj in maščevalnost. To so vaša krščanska načela! Politika ali celo vera pa nima pri občinskem gospodarstvu prav nič opraviti, to si le vi domišljujete, ker hočete s tem sredstvom vse strmoglaviti in vse pobiti, kar se vam ne podvrže brezpogojno. Ne rečemo, da niste postavili uglednih mož za svoje kandidate, ka-,tere bi morda pri drugem položaju volili tudi mi sami, toda zdaj so bili ti možje nam nasproti bojni kandidati, ki ste jih nam hoteli vsiliti za vaše namene. Vi se sklicujete na vaših 200 volilcev v 3. razredu. Dobro, ne tajimo, da niste imeli v tem razredu večine glav za seboj in ne trdimo, da bi bili ti vaši ljudje kot osebe manj vredni kot naši volilci. Toda pri občinski upravi se gre za doklade, to je za denar in s praznimi rokami se ne da napraviti ničesar. V tem oziru torej 200 vaših volilcev še toliko ne zaleže, kakor 10 naših. Za tri leta tedaj usoda našega mesta še ne bo izročena v vaše roke; med tem časom pa upamo, da bo naše miroljubno prebivalstvo prišlo do boljšega spoznanja, ter da bodo tudi oni se obrnili od krivih prerokov, ki jim dandanes še slepo verujejo. Od novega občinskega odbora pa pričakujemo, da bo svoje moči posvetil edino le resnemu delu in gospodarskemu napredku našega ljubljenega rodnega mesta. Politični položaj. Posvetovanja. Dunaj, 3. novembra. Danes dopoldne je imel Poljski klub sejo, na kateri se je posvetoval o položaju. Poljaki hočejo storiti vse za delo-zmožnost parlamenta. Udeležili se bodo tudi posredovalne akcije za delovanje češkega deželnega zbora. Jutri dopoldne bo imela sejo parlamentarna komisija Flov. Enote, ki bo zavzela stališče glede na novi položaj in priti sankciji jezikovnih zakonov. Dunaj, 3. novembra. »Slaw. Korrespondenz« javlja, da je bila danes konferenca, katere so se udeležili posl. Glabinski, Stapinski, Drtina, Pačak, Kramar, Udržal, Bukvai, Hruban, Šilinger, Šusteršič, Korošec in Ploj. Konferenca, ki je bila strogo zaupna, je trajala dve uri ter se bo v kratkem nadaljevala. Rusini. L v o v , 3. novembra. Včeraj je bil tu shod ukrajinskega narodnega odbora, ki je popolnoma odobril taktiko državnih poslancev in jih pozval naj tako dolgo vstrajajo v svoji ob-strukcijonistični taktiki ter jo še pooštre če treba, dokler se ne spremeni sedanji Rusinom skrajno sovražni vladni sistem. Cehi. Praga, 3. novembra. Danes popoldne je bil na staromestnem ro-tovžu sestanek čeških deželnih in državnih poslancev, ki ga je sklical češki narodni svet. Konferenca je bila strogo zaupna. Debate so se udeležili zastopniki vseh strank. Glede vprašanja nadaljnje taktika se je konstatiralo popolno soglasje. Slednjič se je sklenilo izdati češkemu narodu oklic, v katerem se protestira proti pravkar sankcijoniranim jezikovnim zakonom.»Oeske slovo«poroča, da je bil med konferenco rotovž obdan od tajnih policistov. Odseki parlamenta. Dunaj, 3. novembra. Danes se je konstituirala večina odsekov. V odseku za poslovnik je bil izvoljen načelnikom baron Fuchs, namestnikom Pernerstorfer, v ustavnem odseku Celakovskv ter Pernerstorfer in Skedl, v davčnem Lewicki ter Ober-leithner in Ploj. Češki deželni zbor za pravice Čehov. Praga, 3. novembra. Češki dež. odbor je odklonil izplačitev 2. obroka subvencije za neko železnico, ker so na postajah in v vozovih samo nemški napisi. Subvencija se izplača šele, kadar bodo tudi češki napisi. iz Dafmacije. Z a d e r , 3. novembra. Ko je bil dež. predsednik Nardelli zadnjič v Dubrovniku je priporočal zastopnikom oblastev, naj se v uradih odslej poslužujejo edino-le hrvaškega jezika, ker v kratkem laščina ne pride več v poštev kot uradni jezik. Grško. Atene, 3. novembra. Angleške vojne ladje so se tu pomnožile; prihod ruske vojne ladje v pristanišču Faleronu vpliva zelo razburljivo; prav tako tudi vest, da se hočejo tu- A kako malo jih je bilo, ki so to spoznali. Oficijelna Italija še danes ne hodi po potih, ki jih jej kaže to spoznanje, še veliko manj pa u videvajo to »neodrešeui« bratje, kakor tržaški Italijani. Vsa politika tržaških Italijanov meri samo na to, ohraniti Trstu vsaj navidezno italijanski značaj, da bo vedno podoben jabolku, ki je zrelo, pasti vsak trenotek v naročje Italiji. Vsa tržaška politika se drži krčevito tradicij italijanskega risorgimenta in vse delo italijanskih strank je posvečeno samo zunanjim pripravam za uresničenje italijanskega nacijonalno političnega ideala. Tržaški Italijani še danes niso prišli do spoznanja, da je intelektuvalna in moralna povzdiga mase, da je solidno gospodarsko delo, ki povzdigne blagostanje vseh slojev, zanje odločilnega življenjskega pomena. Njim je ena zmagica italijanskih bajonetov na afriških tleh še vedno večjega pomena, kakor vsaka še taka gospodarska pridobitev v Trstu, in Če ustanove Nemci v Trstu deset nemških tovarn, ne bo to Italijanov tako žalostilo, kakor vest, da so zamorci snedli par laških vojakov. V tem tiči za Italijane uprav tragična krivda. Italijanska revolucija, ki je vzbudila tudi tržaške Italijane k narodnopolitičnemu življenju, je dala tržaškemu italijanskemu gibanju vso vsebino« Italijani trža- ški niso ničear dodali iz svojega in nič niso u važe val i nevarnosti, ki jim danes tako hudo preti od Slovencev in Nemcev. Delali so vedno tako, kakor da bi ležal Trst sredi italijanskega ozemlja. Združenje z Italijo, to je bil edini njih cilj. S tem, da so se v svoji šovinistični slepoti oklepali samo tradicij italijanske revolucije, so svojim tradicijam in idealom zadali najhujši udarec. Mirno so gledali socijalno mizerijo svojih mas, ravnodušno so zrli na gospodarsko nazadovanje svojih ljudi, oči so se jim šele odprle, ko že niso več mogli popraviti, kar so zamudili. Naj danes store kar hočejo, te moči nimajo več, da bi iz Trsta še kdaj napravili samoitali-jansko mesto, onemogočili dotok Slovencev in Nemcev, preprečili njih gospodarski razvoj in svoj lastni narod zopet gospodarsko dvignili tako, da bi mogel uspešno kljubovati vsem navalom nasprotnikov. A tudi če bi imeli voljo in več moči kot je imajo, bi tega ne mogli storiti več, ker tržaško italijanstvo nima več v sebi zadosti nravnih sil in ni več sposobno za tak preporod. Cilj in smoter, začetek in konec, edina vsebina italijanske narodne misli v Trstu je združenje z Italijo. Ta misel odločuje pri Italijanih v vseh vprašanjih njej se vse podre* juje in vse služi edinole njej. (Dalje prihodnjič.) - je oržave vtikati v notranje grško zadeve. Kralj s tujo intervencijo ni zadovoljen. Dnevne vesti. Somišljeniki, vsi na shod! »Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« priredi jutri, v petek, dne 5. novembra 1909 ob 8. zvečer v »Jugoslovanski restavraciji«, Gosposka ulica št. 3 javen shod, na katerem bo deželni poslanec gosp. dr. I. O r a ž e n poročal o novem cest-uem zakonu in novem občinskem volilnem redu, s katerima hočejo naši politični nasprotniki nam Ljubljančanom natveziti nov davek in nas oropati naših političnih pravic, — Somišljeniki, udeležite se tega shoda v kar največjem številu, da odločno protestiramo proti tej zlobni nakani naših političnih nasprotnikov. + Humbug. Klerikalni deželni odbor navidez silno skrbi za javno zdravstvo v deželi, seve se jim gre v renici vedno le za to, da spravijo svojega pripadnika do korita. V deželni bolnici ustvarili so v ta namen nalašč dva nova primarijata ali »ordinarijata« in jih oddali svojim zvestim. Od teh »ordinarijatov« je bil oni opazovalnega oddelka upravičen, oni, ki so ga kreirali za dr. Dergan-ca je pa pristni »ordinarijat« ad per-sonain. Vpašamo: zakaj se ne ustanovijo posebni oddelki za kužne, ušesne in otročje bolezui, ki so krvavo potrebni. Odgovor: Ker ni pristno — klerikalnih kandidatov! Zdaj razpisuje deželni odbor mesto »zdravstvenega tajnika«. Od tega se ne zahteva nikake kvalifikacijo, niti dveletnega službovanja v bolnici ne, kajti to mesto bo prava: sinekura. Ker je splošno znano, da je za to mesto pre-destinovan klerikalni kandidat dr. D.....k, zdi se nam smešno, da se tako mesto sploh razpisuje in mogoče kakega nesrečnega kompetenta po nepotrebnem zaziblje v sladke nade in pripravi ob kolek. Ako je deželnemu odboru javno zdravstvo res pri srcu, naj poviša plače nekaterim škandalozno dotovanim mestom okrožnih zdravnikov, da se ne bodo mesta kakor Raka, Grosuplje, Fara itd. leta za letom brezuspešno razpi-savala, ne zbog pomanjkanja dobrih zdravnikov, ampak izključno iz vzroka, ker dotična mesta ne dosegajo eksistenčnega minima. Res je sicer žalostno dejstvo, tla tudi prejšnji deželni odbor ni imel nikakega razuma za javno zdravstvo, kakor ga ni imel za učiteljstvo, ki vsled tega še danes strada in trpi pod klerikalno knuto. Kreirati nova zdravniška mesta ad lioe — za pripadnike stranke na eni strani, zanemarjanje zdravniških mest na drugi strani, pa ne moremo spoznati kot skrb za javno zdravstvo, ampak pribijemo kot humbug. So nekaj podrobnosti o škofovi knjižici. Iz dokaj zanesljivega vira, ki je v ozki stiki z duhovniškimi krogi, se nam poročajo te-le podrobnosti, za katere prepuščamo odgovornost dotičnomu viru: Škot' Anton Bonaventura je prvotno svojo pornografsko brošuro izročil v recenzijo dr. Cseničniku, ki pa jo je odločno zavrnil z opazko: »Kaj takt- jra ne sme med ljudi pod nobenim pogojem!« Škof je na to svojega De-camerona nekoliko popravil ter rokopis vnovič izročil v oceno kanoniku Kalanu. Ta je rokopis aprobi-ral ter ga izročil poslovodji »Katoliške tiskarno« z naročilom, naj ga natisne. Stavcem je bil rokopis v veliko zabavo. Ko so bili postavljeni najpikantnejši odstavki, so odtiski teh krožili od roke do roke, zvečer pa so se na škofov račun zbijale v intimnom krogu pri Križu prav paprici rane šale. Kakor smo že zgoraj navedli, je za škofovo brošuro vedel edini Kalan, vsi drugi kanoniki o stvari niso bili prav nič poučeni. Ko so se včeraj zjutraj ob 9. sestali k običajni molitvi v šenklavški cerkvi, so pri tem sestanku spregovorili tudi o škofovi brošuri. Kanoniki Flis, Kajdiž, tir. Koren in drugi so bili tako ogorčeni in razjarjeni, da so v svoji upravičeni jezi v stol nični zakristiji s pestmi bili ob pulte in kričali: »To je škandal! Temu se mora napraviti konec!« — Za danes, v četrtek jo sklicana plenarna seja stolnega kapitlja, v kateri bodo »brili« škofa in mu brali levite. Kanoniki hočejo, kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, zahtevati, da naj škof takoj odstopi in se umakne v kak samostan. Radovedni smo, kako se bo ta afera končala. Če kaj izvemo o sklepih kapiteljske seje, bomo o tem poročali jutri. Brošuro so razposlali v razprodajo na deželo vsem župnikom. Sedaj pa zahteva »Katoliška bukvama« vse te brošure nazaj, a ne samo te, sprejema nazaj tudi vse že prodane eksempla-re in sicer proti dobremu plačilu. Pravijo, da plačuje po več kron za en sam izvod, ako ga le more kje iz-takniti. Toda ta kupčija ji nič prav ne gre od rok, ker tisti, ki so v srečni posesti škofove klasične knjižice, je sedaj ne prodajo niti za drag denar! + Skof in kanoniki. V soboto je izšla škofova knjižica o zakonski me-senosti, v torek pa je bila že vzeta iz knjigotrštva. Zgodilo se je to, kakor smo že poročali, na pritisk kanonikov. Ti so korporativno stopili pred škofa in zahtevali, da naj knjižuro umakne. Škof se je branil a tisto trmoglavostjo, ki je lastna vsem neinteligentnim ljudem. Kakor se govori med duhovniki so se škof in korarji tako prepirali in kričali, da so bili korarji še ves dan razburjeni. Zmagali so pa naposled vendar korarji a seveda ne popolnoma, le v toliko, da je škof vzel svoje svinjarske bukvice iz knjigotrštva in jih bo odslej potom župnih uradov prodajal ženinom in nevestam. -f- Poduk vdovam in vdovcem je že napisal škof Anton Bonaventura in ga tlal v tisk »Katoliški tiskarni«. Ta poduk je še bolj pornografski in dosti pikantnejši kakor oni ženinom in nevestam. Vendar pa ta poduk ne bo zagledal belega dne, ker so kanoniki v zadnjem momentu preprečili natisk brošure, ki bi brez dvoma povzročila še večji škandal in še večjo pohujšanje, kakor knjižica »Ženinom in nevestam«. Čudno je, da se je jel škof na svoja stara leta pečati z intenzivnim proučevanjem spolnih vprašanj. Normalnih ljudi v njegovih letih taka vprašanja več ne zanimajo. Če se torej škof za take stvari tako izredno intenzivno zanima, je to samo znak, da v njegovih možganih ni vse v redu. In če je to res, čemu ga poklicani krogi ne spravijo tja, kamor spadat + »Dušeslovec« E. Lampe, ki v zadnjem času študira duše in značaje raznih liberalcev, ima zdaj z ozi-roin na najnovejšo knjižuro škofa Antona Bonaventure najlepšo priliko spisati duševno študijo o našem višjem dušnem pastirju — tistem škofu, ki se je svoj čas toli usajal nad nedolžno Prešernovo muzo. Zdaj naj prižge Lampek svetilko pri belem dnevu in išče večjega porno-grafa, kakor je dušeslovno gotovo velezanimivi ljubljanski knez in škof. Značilen je izrek ljubljanskega »korarja« o našem škofu — presico-gojniku: »Naš škof so jo zdaj zopet polomili za tri škofije!« Prav res, — še za več! On zasluži, da postane v najkrajšem času — kardinal in če le mogoče enkrat še — prvi slovenski papež ali celo svetnik. + Liberalci so krivi. Škofova svinjarska brošura je med ljudstvom vzbudila velikansko ogorčenje. Klerikalci, ki jih je škofov pomografič-ni spis spravil v veliko zadrego, so si izmislili kaj preprosto sredstvo, da si pomagajo, Povsod pripovedujejo, cTa škof sploh ni spisal te brošure, nego da so jo spisali liberalci in jo škofu podtaknili. Tu se pa že vse neha! Kakor bi kdo mogel kaj takega storiti, kakor bi škof ne imel moči, dotičnoga spraviti pod ključ! Klerikalcem seveda njih lažnjivi manevri ne bodo nič pomagali. Dejstvo je in ostane: najbolj svinjske bukvice v slovenskem jeziku je spisal ljubljanski škof Anton Bonaventura, in izdal jih jo. tla bi ž njimi napravil dobiček. Vsi spodobni ljudje obsojajo škofove bukvice z besedami, ki se sploh ne dajo natisniti. Tudi pošteni duhovniki se v dno duše sramujejo svojega škofa in znan nam je duhovnik, ki je jokal žalosti in ogorčenja nad škofovo svinjarijo, češ; ljudje l»odo rekli, da smo vsi duhovniki taki in nas bodo zaničevali. -j- »Slovenec« molči! V Ljubljani in po vsem Slovenskem se zadnje dni no govori o ničemer toliko, kakor o škandalu, ki ga je povzročil škof Anton Bonaventura z izdajo svoje brošure »Ženinom in nevestam«. Vse govori o tej brošuri, samo »Slovenec« molči, kakor nem, dasi je sicer zelo zgovoren in dasi sicer posveti tlolgo kolone malenkostim, ki niso niti vredne, da bi se jezik obrnil zanjo. In vendar jo škof vrhovni vodja klerikalne stranke, »Slovenec« pa njegovo glasilo! Kako je potem to, da »Slovenec« niti ni zabeležil, da je njegov vrhovni šef izdal brošuro, ki je vzbudila povsodi splošno senzacijo, kako je to, da ne zine niti besedice v obrambo škofa setlaj, ko ga vsa javnost in vsi dostojno misleči ljudje radi one brošure obsojajo? Ali se morda sramuje svojega gospodarja? Vse kaže na to. Toda, to bi ne bilo lepo! Služabnik mora zagovarjati svojega gospodarja in četudi je morda zašel na kriva pota. Ako ga že ne more oprati, pa ga mora vsaj skušati opravičiti. Koliko se je Bonaventura trudil in pehal, da bi »Slovencu« pridobil naročnikov in bravcev ter izpod nesel tla naprednim časopisom, a kaj ima sedaj za plačilo t Ko najbolj potrebuje zaščite in opore, ga je »Slovenec« sramotno pustil na cedilu. Da, da, gospod Anton Bonaventura, nehvaležnost je pač plačilo tega sveta. 4- Spovedna molčečnost tehan-ta Koblarja. Katoliška cerkev je od nekdaj smatrala spovedno molčečnost za eno svojih največjih dik in si jo celo + osebi Janeza Nepomuka afa- bricirala »mučenika spovedne molčečnosti«. Tehant Koblar v Kranju je sicer velik častilec Janeza Nepo-muškega, toda to ga nič ne ovira, da postopa pri dijaški spovedi nekam — recimo — čudno. Zadnjič so imeli srednješolci spoved. (Mimogrede omenjam, da so to pot prvikrat imeli nižješolci zase in višješolci zase, češ nižješolci se pohujšujejo, ker višješolci hodijo od spovednic večinoma s »ta suho«.) Tehant Koblar je vsakega študenta, ki je slučajno imel to smolo, da je zašel v njegov brlog, na-hrulil z vprašanjem ali je radikalec. In po odgovoru je potem sortiral spovedne listke: »katoliške« je deval na eno stran, »brozverske« pa na drugo. Čemu neki — se začudeni vprašujete! Ali mar zato, da bo tudi katehet Perne vedel ločiti »zrno od plevela«. -j- Javno društveno zborovanje priredi danes zvečer »Narodna delavska organizacija« v gostilni pri Moharju v Spodnji Šiški. Začetek ob 8. zvečer. Na dnevnem redu sta dve vele važni točki, namreč: 1. obrtno sodišče; 2. razmere pri električni cestni železnici v Ljubljani. Zlasti prva točka bo gotovo živo zanimala šišensko narodno delavstvo, saj do volitev v obrtno sodišče že ni več dolgo in je treba skrbeti, da dobi narodno delavstvo svoje zastopstvo v tej korporaciji. Upamo torej, da bo udeležba primerna važnosti stvari. Ravno tako pa so tudi vsega zanimanja vredne razmere pri električni cestni železnici v Ljubljani, saj Ši-šenčani tudi večkrat uporabljajo cestno železnico v Ljubljani in tudi njim ne more biti vseeno, kake so razmere pri tej železnici, kateri izročajo sebe in svojce. Torej narodno delavstvo in njegovi prijatelji, vsi na današnji shod. Pri tretji točki dnevnega reda — raznoterostih — bo razgovor o najnovejšem, kar zadnje dni razburja celo Ljubljano in njeno bližnjo in daljno okolico o knjižici ljubljanskega škofa: »Pouku za ženine in neveste«. Nadejamo se torej prav obilue udeležbe! -f- Najnovejši slovenski narodnjak. Železniški nadinspoktor K o r-d i n je imenovan za vladnega svetnika in namestnika prometnega ravnatelja drž. železnic v Trstu. »Grazer Tagblatt« pravi o Kordinu, da je »ein Protectionskind slovenischer Abgeordneter« in da je preskočil mnogo starejših, sposobnejših in jezikovno zmožnejših tovarišev. List dostavlja, da Kordin po svojih zmožnostih nima nobene pravice do podeljene mu visoke službe in da se ima zanjo zahvaliti samo svojemu slovanskemu mišljenju in pa protekciji jugoslovanskih poslancev. Ta je pa lepa! Kordin je pač Ljubljančan, a iz znane nemške rodovine in Nemec po rodu, po vzgoji in po mišljenju. Imenovanje Kordina proglašati za koncesijo Slovencem je naravnost bedasto. + Resnice se boje. O državnem poslancu dr. Ploju razširjajo klerikalni listi najbolj bedaste laži. V tem poslu se posebno odlikujejo štajerski listi, v prvi vrsti pa katoliška »Straža«. Da se tem ljudem ne gre nikdar za resnico, marveč vedno samo za obrekovanje, za to je podala »Straža« zopet nov dokaz. Z ozirom na izmišljene vesti po klerikalnih listih, je sestavil podnačelnik Zveze južnih Slovanov, dr. Mat ko Laginja, popravek, katerega je poslal uredništvu »Straže« s prošnjo, da ga priobči. Popravek pa je bil po trditvi »Straže« tako bedasto sestavljen, da ga ni bilo mogoče priobčiti, zato so ga vrgli v koš. Naj bi rajše »Straža« odkritosrčno priznala, da je bil popravek tak, da bi podrl vse laži, kar so jih napisali o dr. Ploju. Da bi pa »Straža« priobčevala take stvari, tega se pač od nje kot katoliškega lista ne more zahtevati. Kaj bi pa rekli klerikalci, ako bi videli, da njihov list tako nekršeansko laže? Popravek so vrgli v koš samo zato, ker se boje resnice. + Versko-st ranka rski fanatizem obhaja na Hrvatskem najbolj tlivje orgije. V »Hrvatskem Pravu«, glasilu krščenega Žida Josue Franka, pri občuje rimsko-katoliški kaplan Ivanko Vlašičak iz Vojnega Križa odprto pismo, naslovljeno na državnega poslanca Vekoslava Spinčića, duhovnika, predsednika istrskega deželnozborskega kluba slovensko-hrvatskih zastopnikov, predsednika družbe sv. Cirila in Metoda, vodjo istrskih Hrvatov itd. V tem odprtem pismu pripoveduje katoliški kaplan, kako je drhtel, pobledaval in se zgražal; zastala mu je celo pamet. Kaj se je pa vendar zgodilo? Klub hrvat-sko-slovenskih poslancev v istrskem deželnem zboru je dne 18. oktobra t. 1. poslal dr. Medakoviču pismo, v katerem izraža občudovanje na odločnem vedenju t. zv. veleizdajnikov tekom dolgega procesa ter na požrtvovalni in junaški brambi njihovih brani tel jev; izraza pa tudi globoko svojo žalost, ker je padlo toliko rodoljubov kot žrtve nesrečnih razmer samo zato, ker so goreče ljubili svoj rod in svojo domovino. Pismo je podpisal za odbor predsednik Veko- alav Spinčič. To je res hudodelstvo, ki kriči do neba. Najprej so prišli Dalmatinci in sedaj še Istrijani! Ni čuda, da je zastala pamet katoliškemu kaplanu, smrtnemu sovražniku tistih svojih bratov po krvi in jeziku, ki so pravoslavne vere. In da dokaže, da mu je pamet v resnici popolnoma zastala, izjavlja, da je bil doslej zavarovan pri družbi »Gresham« za 4000 kron v korist družbi sv. Cirila in Metoda; sedaj pa je ogorčen vrgel v kot polico, na kateri se nahaja ime družbe, ki ostane radi Spinči-čeve srbofilske politike brez 4000 K. Kaplan zaključuje svoje pismo: Ve-lemožni: zlim putom udariše Dalmatinci a i Vi Istrani! — Mi smo pa mnenja, da bodo rodoljubni Dalmatinci in Istrani preko tega brezmejno sovraštvo razodevajočega odprtega pisma delovali tudi v bodočnosti za slogo vseh južnih Slovanov. + Dopolnilna volitev za državni zbor. Vsled demisije socialističnega poslanca Pagninija, se bo vršila dne 14. t. m. v III. volilnem okraju v Trstu dopolnilna volitev za državni zbor. Ta volitev obeta biti jako živahna, ker se je udeleže štiri stranke, namreč Slovenci, socijalni demokrat-je, Pagninijevi desidentje in laški liberalci. Socijalni demokratje bodo kandidirali dra. Pucherja, Pagnini-janci seveda Pagninija, a laški liberalci 6o že predvčerajšnjim, v torek, na shodu v gledališču Fenice proglasili drja. Giorgio Pitacco svojim kandidatom. Z ozirom na dejstvo, da se socijalni demokratje cepijo na dve stranki, oficijelno in desidentno, in ker bodo več nego gotovo tudi mnogi liberalci glasovali za Pagninija, je smatrati položaj ugoden za Slovence. Sme se smatrati za gotovo, da pride slovenski kandidat v ožjo volitev. — Glede kandidata laske liberalne stranke, drja. Jurja Pitacco, naj omenimo za smeh, da ko je 1. 1907. kandidiral v II. volilnem okraju proti dr. Gregorinu in proti soc. dem. Raj-mundi Scabarju, so bili neki hudo-mušneži pokrili prve tri črke njegovega imena (P J T) na lepakih s črkami MAC, tako da je bilo čitati na onih lepakih: Votate tutti per il Dr. Giorgio M a c a c c o. Seveda je to provzročilo mnogo smeha. -f- Manifestacija za slovanske visokošolske zahteve v Pragi. Kakor vsako leto tako jc tudi letos »Svaz českoslov. studentstva« začel šolsko leto z manifestacijo za drugo češko univerzo. Zadnjo nedeljo sta se vršila dva shoda obenem, na tehniki in na univerzi. Poleg ogromnega števila dijakov se je shodov udeležila tudi cela vrata profesorjev. Na univerzi je imenom Slovencev govoril cand. iur. Hrašovec, na tehniki pa tehn. Mačkovšek, ki je v kratkih besedah očrtal slovenske visokošolske zahteve. »Že pred sto leti smo imeli v Napoleonovi Iliriji svojo visoko šolo, akademijo. Danes pa, v Avstriji, kjer se baje vlada po principu enakopravnosti, nimamo niti slovenskih predavanj, ki so bila še 1. 1854. na graški univerzi. »Drang nach Siiden« je ona sila, ki nas hoče uničiti in radi tega tak odpor v nemškem taboru proti slovenski univerzi. Razpoloženje »kulturnega« nemškega naroda nam pa kažejo besede, ki jih je še v XX. stoletju zapisala »Leipz. Zeitung«: »Es war uberhaupt ein Fehler, die Slovenen anzuerkennen«. — V nov stadij stopa vprašanje slov. vseučilišča z nameravanim provizorijem v Pragi. To je pot, po kateri moramo do zmage in slov. dijaštva ne odstopi od tega niti za las. Radi tega pa naj bode današnji shod tudi odločen protest proti mahinacijam slov. klerikalcev: proti nečednemu ravnanju dež. odbora kranjskega, ki odvzema štipendije onim, kateri se hočejo v Pragi habilitirati, pa tudi proti ostudni gonji klerikalne žurnalistike proti Pragi. — Naš cilj je jasen in pot, po kateri hodimo, najboljša«. Ko sta bila shoda končana, so odkorakali vsi udeležniki v skupnem, im-pozantnem manifestacijskem sprevodu na staromestni trg, kjer je spregovoril predsednik »Svaza« nakar se je sprevod v največjem redu razšel. -f-Imenovanje. C. kr. višji zem-ljemerec II. razreda v Tolminu, g. Rudolf F a s a n , je imenovan c. kr. višjim zemljemercem I. razreda v VIII. plačilnem razredu. -f- Imenovanje. Gosp. učitelj Josip Valenčič na okoliški deški šoli v Celju imenovan je za defini-tivnega učitelja na ljudski šoli v Zidanem mostu ob ju ž. žel. — Slovensko deželno gledališče. Danes v četrtek, se poje tretjič in zadnjič v sezoni velika Wagnerjeva romantična opera »Lohengrin«, in sicer za par - abonente. — V soboto se vprizori prvič F. A. Šubrta igrokaz »Žetev«, v nedeljo popoldne »Ljubezen bdi«, zvečer pa na čast hrvatskega pevskega društva »Kola« zadnjič v sezoni Puccinijeva »Mada-me Butterflv«. — Združeni šentpeterski podružnici Ciril - Metodovi priredite v spomin t prvega predsednika podružničnega, tolerantnega in istinito narodnega župnika Martina Malenška in v korist glavni družbi v nedeljo, dne 7. novembra v gostilniških pro. štorih hotela »Štrukelj« v Kolodvor aki ulici svoj običajni »Martinov ve. čer«. Spored obsega petje, ki je izva. j a si. pevsko društvo »Slavec«, svira, nje na klavir, srečolov, med čigar dobitki je obligatna tolsta »Martino, va goska« itd. Na »jedilnem listu bodo ta večer tudi pristni kranjski štruklji, ker se bo veselica vršila »pri Štruklju«. — Pričetek ob 8. zvečer. Vstopnine ni. P. n. gg. član in prijatelji društva se najvljudnej« vabijo k obilnemu posetu te našt društvene veselice — »Martinoveg večera«. — Koncert »Kola« dne 6. no. vembra. O pomenu hrvatskega »Ko la« smo že poročali, da je za Hrvat? to, kar je pevski zbor »Glasbene Ma tiče« za Slovence. V zadnjih letih jJ izvajalo nebroj velikih del svetovna slave, večinoma oratorijev. Na kon, certu v soboto pa se bodo izvajalt samo hrvatske izvirne skladbe naj. boljših hrvatskih skladateljev. »Ko-lo« hoče Slovencem pokazati, kolik vzmorejo hrvatski skladatelji in ko liko vzmorejo Hrvatje v umetnišk dovršenem izvajanju teh domačil] glasbenih del. Na koncertu bomo to rej dobili popolni vtis o višini hrvat ske glasbene umetnosti in zanimivo bo, primerjati to z našo slovensko glasbeno umetnostjo. »Kolo« in »Glasbena Matica« sta započeli ide alno lepo tekmo, ki utegne roditi še mnogo krasnih sadov. Začela se je t tekma 11. novembra 1905, ko je »Kolo« prvič priredilo koncert v Ljub-ljani. Prvi koncert »Kola« v Ljubljani je rodil koncert »Glasbene Ma-tiče« v Zagrebu dne 2. maja 1908, ta zopet sobotni drugi koncert »Kola« v Ljubljani. To je vsekako pravi pot ako hočemo kdaj priti do toli hvali, sane, a redkokedaj dejanski izveden-: hrvatsko-slovenske vzajemnosti m kulturnem polju. V zadnjem času se mnogo piše in govori o vzajemnosti Jugoslovanov. A besedam morajo slediti dejanja. In baš »Kolo« hoče to vzajemnost dejanski pokazati. Namen »Kola« je najidealnejši, brez vsake najmanjše sebičnosti. Dolžnost glasboljubnega občinstva slovenske ga je torej, da poseti sobotni koncert v kar možno obilnem številu. Bratje Hrvati naj spoznajo, da smo tudi Slovenci kulturno zreli in da znamo ceniti resno delo na polju prosvete — Za lažje razumevanje koncerta je izdala »Glasbena Matica« knjižico z vsemi potrebnimi podatki. Dobiva se brezplačno pri gospej Cešarkovi in na večer koncerta pri blagajni Vstopnice istotam: sedeži po 5, 4, 3 in 2 kroni, stojišča po 1 K 60 h, zq dijake po 60 h. — Našemu rojaku gosp. Jerneja pleni. Andrejki, c. in kr. gardnemu poi majorju na Dunaju je podelil cesarf 9. povodom vpokojitve viteški križec Fran Josipovega reda. Gosp. pl. An-drejka je bil redka izjema med našimi aktivnimi .častniki - rojaki. S ponosom se je zavedal vsepovsod in vedno svojega pokolenja in narodno sti, s plamenečo ljubeznijo se je zavzel za slehernega rojaka, ki je v tu jini potrkal na njegova vrata. Kot aktivni častnik je deloval brez krinke tudi na literarnem polju in poleg mnogoterih manjših spisov je spisa svojim rojakom znano knjigo »Slo venski fantje v Bosni in Hercegovi ni.« — Simon Gregorčičeva ljudsh knjižnica. V mesecu oktobru se je izposodilo 1966 knjig, to je 204 knjig več kakor meseca septembra. Por prečno vsak dan 73 knjig. Obiskoval cev je sedaj 950. Novih legitimacij se je izdalo v preteklem mesecu 68 Knjig je sedaj v knjižnici 2750. V preteklem mesecu je prirastlo knjiž niči 60 novih knjig. Med njimi so najboljše novejše izdaje modemih pisateljev slovenskih, kakor tudi naj novejših nemških, ruskih, francoskih in norveških pisateljev v nemšken prevodu. — »Zemljevid Slovenske Mati ce«. Vse tiste, ki jim je do tega, ds pridejo na zemljevid imena naših krajev v pravilni obliki, naj blagovolijo upravi »Matice Slovenske« čim preje sporočiti, kako imenuje narod sledeče kraje (oz. kako se imena teh krajev običajno pišejo): I. Št* jerska: Altenbach, Adelsdorf, Haag Wuggau, Kitzelsdorf severno od RemŠnika; O. Fanenbach zapadno od Gomilice; Urlkogel (524 m) južno od Gomilice; Ottenberg, Gersdorf Spielfeldu; Sind pri Strassu; Pon gratzen, Komriegel, Bachholz, Wn-ggitz, O. Latein, Sterglegg, Stamm egg» Feisternitz, Hormsdorf, Ha selbach, Bischofsegg, Pitschgau Aichberg, Staritsch, Aibl, Perch told, Mitterstrassen, Mauthnereck (1014 m), Hadernigg, Hadernigg Kogel (1183 m) pri Ivniku; Lan pri Mizici, Schelsboden, Wundsam Mauerbach, Frauheimerbach P*1 Framu; Strassgang pri Spodnji Pol* skavi; Devina pri Črešnjevcu Pokose pri Slovenski Bistrici, Kohberg Pulsgaubach pri Gornji Polskavi; Bacher - Berg (1345 m), Bachera (občina) proti jugozapada od bo Ur tV€ ho niž ho Ke ist In ha ki; čal SU To pri ju: nit šel Vr Vr ka fie Fa Rn ste nit Sn stn od Gr dri pri in Og od La: Ko Sla nit zai ki; pri vei od Wi Ko grj od sev sev pri Bu Ba ros vei (14 Sol Le^ Ma ter Kn La] Fr. bi v soji slo lje, vri jih kei teč nik vrš dnf dm Ro: na seji noy stil ljai Dn ske o i — - V C ca Ke toč teri pri Ke nol kr. pas vic lete vpe sen 35.' spi-in krc pre več kor to, dol da\ zvi nja tre za žev cur por neg stu nal 100 pra vocj gin šob aib za terj teg bora, St. Heinrich", St. Primas, St. Uršula, Wesehning, Detschar, Po-tverschegg, Flaschitsch, Kramm- hof, St. Ulrich, Friedrich, St Her-magoras, Angenbach, (tudi na Pohorju jugozapadno od Maribora); Kale pri Polzeli, Grumberg pri Crni, istotam Sidowa; Rudnik (978 m), Irnko pri Velenju; Kleinberg, Spru-ha, Obramje pri Sv. Martinu na Pa- ki; St. Jebanu u. Paul pri Braslov-rah; Oračak, Slonek, Gnilovčan, Star, Tosti Vrh (1077 m), Plančac, Tomaš pri Sv. Martinu; Kom Vrh pri Gruševlah, Krencer pri Rado mirili: Rugnica, potok pri Tiru; Hoi-nigg, St. Nikolai in Rostoke, Attel-£ek, Kameni Vrh (1685 m), Keraes Vrh (1611 m) pri Planini; Sporns Vrh (123 m), Sporns Baeh, Bečenin-ka Baeh pri Šoštanju; Orlov, Mori, Kedeški Vrh (866 m), St. Helene, Faitz Berg (877 m), Sehottels, St. Rnprecht, Krivec, Tisniker, Harten-stein, Mesnitz, Radusch Baeh, Vres-uitz, Sašell, Ševdnitz, Suhodol Bach, gmolenitz, Krivauok, PlesuČnik, Lie-stnitz, Rauniak na Pohorju severno od Šoštanja; Bojtina pri F ram u; Grosskogel (1347 m)na Pohorju, Modric pri Tinjah na Pohorju; Cigonc«* pri Slov. Bistrici, istotam Gisshiibel in Visole; Jurischendorf pri Tinjah, Ograja pri Laporju; Foršt vshodno od Konjic; Sezzewiza pri Ponikvi; Landthurnbcrg (1014 m) zapadno od Konjic; Vankau, Kan jak Schustcr Slapnik, Kačnik na Pohorju; Las-nitz Bach pri Grobelcah; Kresswetz zap. od Zibike, Tinsko Bach pri Zibi-ki: Resnica pri Potčetrtku; Pušca pri Golobinjaku; Gubno zap. od Preverja; Krenica (1611 in) jugozap. od Uršule; Fresenbaeb i>ri Breznem; Wildoner severno od Mite; Hiibner Kogel severno od Spodnjega Dravograda: Saggau, Saggaubach severno i ti Arveža; Vrakašč, Weley, VVerder :?ev. zap. od Laškega; Kamnec (360 :?ev. zap. od Laškega; Kamnec pri Spitaliliču, istotam Karon; Rurgstall, Leskounig pri Motniku; Barje pri Kanderšah. — II. Na Koroškem: CimpercGupf (2066 m) se-verovzh. od Plibcrka; Dreieckkogel (1483 m) proti severozahodu od Sobote na Štajerskem; Zeil, Hart, Legerbrick, Kaspersen (841 m), St. Margarethen, Sch\varzenbach^ Un-urholz; Ettendort, Lambreehtsberg, Krottendorf, Achalin, Flestatten, Lambreehtsberg. — Za upravo: dr. Fr. Ilcšič. — Ruski kružok. Vsi člani in bivši učenci krožka, kateri imajo posojene jim knjige v rokah, posebno >Iovnieo Blosiela, slovarje in pisatelje, se nujno prosijo, da nemudoma vrnejo omenjene knjige društvu in jih oddajo ali predsedniku ali pa v ponedeljkih in petkih od pol 8. do pol 0. v mali dvorani Mestnega doma, ker brez njih ne moremo začeti II. tečaja. Odbor. — Društvo c. kr. davčnih uradnikov na Kranjskem naznanja, da se vrsi VIII. letni občni zbor v nedeljo, ilne 7. novembra 1909 ob 10. dopoldne v prostorih restavracije »pri Roži« v Ljubljani. — Deželna zadruga dimnikarjev na Kranjskem vabi k načelstveni ki se bo vršila v nedeljo, dne 7. novembra 1909 ob 3. popoldne v gonilni gosp. Ivana Zupančiča v Ljubljani na Sv. Martina cesti št. 15. — Dnevni red: 1. Razdelitev postojnskega okraja na dimnikarske okraje. 2. Enotni cenik za dimnikarska dela "krajih Postojna, Kranj, Radovljica in Črnomelj. 3. Raznoterosti. — K. r so na dnevnem redu zelo važne točke in so se povabili k seji tudi in-tpresentje postojnskega okraja, se Ičakuje sigurne udeležbe. Razveljavljen pasji kontuniac. Ker se ni pojavil v zadnjem času noben slučaj pasje stekline več, je e. kr. okrajno glavarstvo razveljavilo Pasjo kontumacijo za občine Brezovico, Vič in Log, Proračun idrijske občine za leto 1910 je od 24. pr. m. občanom na vpogled razpoložen. Redna potrebščina znaša 91.554 K, izredna pa 05.712 K, skupaj toraj 127.266 K, nasprotno je redno pokritje z 115.962K in znaša tedaj primanjkljaj 11.304 Kron. Ta primanjkljaj se bo pokril iz preostankov letošnjega leta ter od več vplačane občinske doklade, kakor je proračun jena za prihodnje leto, ker bo z ozirom na letošnji večji dobiček c. kr. rudnika znašal erarju flavek znatno več. Nove ali posebno zvišane postavke na kratko omenjamo. V postavki »pisarniške potrebščine« 600 K je vračunjen trošek za nabavo pisalnega stroja. Za vzdrževanje mestnih poslopij je proračun jenih 20.000 K, ki se imajo zlasti Porabiti za končanje stavbe mestnega poslopja št. 509. Za ceste v mestu je proračunjenih 2000 K, za kanale tudi 2000 K, za škropljenje cest 1000 K, da se nabavi potrebna priprava, za vzdrževanje in raširjenje vodovodov za gradom, podpora ubogim idrijskim dijakom na visokih Šolah se zviša na 3000 K, za povrnitev službenih prispevkov odnosno za od pravne nagrade realčnemu uči-'eljstvu je proračunjenih 8485 K (od lrga zneska so večidel j vplačali real- čni učitelji a pokojninskim prispevkom, realčno učno osobje ima mnogo zaslug, da se je postavila realka na trdno podlago in je zagotovljen njen obstoj, dolžnost je tedaj občine se mu hvaležno skazati z malo nagrado). Med izredno potrebščino je postavljena nova postavka: 1. donesek za zgradbo mestne klavnice 4000 K in za regulačni načrt 3000 K. Nove mestne klavnice bo treba v najkrajšem času, ker je v to nujna potreba iu bo od leta do let nnjnejša, prav je, da si občina začasno oskrbi potrebno glavnicv. Se nuj ne j ša je potreba za regulačni načrt, deželni zbor je sne-del svojo besedo, kakor nam je pojasnil odgovor na Ganglovo interpelacijo v deželnem zboru, občina mora tedaj sama trpeti precejšnje troške za neobhodno potrebni regulačni načrt idrijskega mesta. S tem v zvezi je postavka za nakup zemljišča 3000 kron med redno potrebščino. V pokritju je novo diferenciranje občinskih doklad na neposredne davke in sicer za hišno najemninski davek b0(/c, na vse druge pa 92%, kakor je bilo dosedaj. To premeno, ki pomeni znatno znižanje občinske doklade, bodo z največjim veseljem i>ozdravili vsi hišni posestniki, kajti nikjer se tako zelo ne čuti visokost hišnega davka, kakor ravno v delavskem mestu Idriji. Skoraj dobro tretino hišne najemščine požre davek. Nasprotno pa bogati erar od svojega velikanskega dobička prav lahko plačuje večjo občinsko doklado, saj sicer ne žrtvuje skoraj nič za Idrijo, če izvzamemo klerikalne naprave, ki so deležne njegove posebne* milosti. Upamo, da bo proračun tudi po občinskem odboru odobren. Kako je nastal v Postojni pasji kontumac. Za časa vojaških vaj v postojnskem okraju je imel neki lovski zakupnik lov v bližini Postojne. Njegovi lovski psi, ki so vedno zaprti in ne pridejo z drugimi psi nikdar v dotiko, so kmalo, ko se jih je privedlo v lovišče in so bili spuščeni, našli in pridno gonili zajca, ne da bi ga prignali k lovcu. Neka starejša in v lovu izvrstno izkušena psica, vsled naporne gonje in vsled septembrske toplote močno utrujena, je kmalo uvidela, da je njen trud zaman in ker je bila bližje Postojne nego lovišča in dotične lovske družbe, jo je ubrala domov. Smola je hotela, da jo sreča neki topničarski častnik, ki je šel takrat s svojim tražmoštrom po državni cesti. Možu se je zdel pes sumljiv — stekel in takoj zaukaže stražmoštru psa ustreliti, kar se je tudi takoj zgodilo. Ustrelilo se je ubogo in nedolžno psieo sicer le s papirnato kroglo, a to je zadostovalo, da je psica po pre-stanih velikih mukah poginila. Ker je previdnost mati modrosti, zato so morali »stekline sumljivo« psico raztelesiti, glavo so poslali na Dunaj v preiskovanje in 14 dni pozneje je uvedla deželna vlada v Postojni pasji kontumac, baje za toliko časa, da se stvar pojasni. V resnici pa traja ta za posestnike psov skrajno nadležna stroga odredba še danes, ko je obče znano, da je bila dotična lovska psica žrtev za varnost človeštva preskrbnega oficirja, ki menda niti tega ni vedel, da stekli psi zajcev ne love. Tudi preiskava na Dunaju ni ničesar dognala kar bi utegnilo sna opravičiti. V imenu posestnikov psov in v imenu društva zoper trpinčenje živali se obračamo javno do visoke vlade, da napravi še nadaljncm popolnoma neutemeljenemu kon tumaču nemudoma konec. Več lastnikov psov. Najnovejši pravni škandal v Novem mestu. Pod tem naslovom smo priobčili 27. in. m. zadevo enajstletnega šolarja Stritarja, katerega je Golija kot praktikant pri c. kr. okr. glavarstvu v Novem mestu obsodil v M dnevni zapor in 3 leta v prisilno delavnico. Naše poročilo vsebuje le dejstva, kakor smo jih zvedeli, nikakor pa ne, kaj je fantič pred tem slučajem zakrivil. Ce je sploh kaj zakrivil, je svojo kazen prestal in le te mu »Slovenec« ne sme očitati, najmanj pa je tako očitanje krščansko. Čudno se je nam zdelo, da dotična prizadeta mesta nista prijavila stvarnih popravkov, ako naše poročilo ne odgovarja resnici. Oba sta javna organa, katerih dolžnost bi bila zadevo stvarno ovreči. Zakaj torej sta se »zatekla« k »Slovencu« še le čez teden dni? Saj je sicer »Izvrstno« informirani »Slovenec« o celi ti zadevi doslej molčal kakor grob. Ali je ta grob odprl šele novomeški prost, ki je bil baje v torek v Ljubljani, tega nočemo trditi, čudno pa je, da je »Slovenec« takoj drugi dan bil tako natanko »informiran« celo v zadevah, ki jih niti najti ni v dotičnem našem poročilu. »Slovenec« nas dolži »notorične lažnjivosti«, Stritarja pa »kleptoma-nije«. Kdor sam tiči v notoričnih lažeh, vidi tudi okrog sebe laži — zato pustimo »Slovenčevo« obdolžitev glede nas, »Slo vence vem u « »notorjčne-mu resnicoljubju«. Tudi glede ngego-ve obdolžitve o dečku in njegovi stari materi, se s »Slovencem« ne bomo pričkali in to za to pot tem manj, ker se to pot v to zadevo sploh nismo anali aH. Prizadeta naj sama obračunata s »Slovencem«. Kakor rečeno, nase poročilo se opira le na slučaj sam, osobito pa na to, kako je ta slučaj sodil v takih razsodbah gotovo se neizkušen praktikant c. kr. okr. glavarstva. Namesto, da »Slovenec« skuša z blatom ometati nedoraslega dečka in njegovo staro mater, naj bi raje skusil ovreči naše poročilo, kako je postopal praktikant Golija v svoji razsodbi nasproti dečku. Zakaj ni rajše tole pojasnil: ali je razsodba se glaseča na 14 dni zapora in 3 leta prisilsno delavnico, pravilna, če se jo le ustmeno izreče, Če se ne pusti pota do pravnega sredstva pritožbe, če se dečka iz razpravne sobe takoj meni nič, tebi nič, vleče kakor psa čez celo mesto na rotovž, če se ga ne pusti po prestani kazni domov,ampak kot bog-ve kakega razbojnika tira naravnost v izgnanstvo, brez oblastvenega nadzorstva v daljno Ameriko? In ali je bilo v tem slučaju politična oblast sploh kompetentna za razsodbo in če je bila, ali je praktikantu dopuščeno raztegniti kazen kar na 3 leta prisilne delavnice, ali je to nasproti bolnemu otroku — tudi če je res izprijen — človeško ravnano, da se ga naravnost iz zapora, ne da bi se mogel donia vsaj preobleči, tira preko Ljubljane v Ameriko? Ali je praktikant Golija res opravičen svojo prvotno »razsodbo« na 3 leta prisilne delavnice spremeniti na takojšnji izgon v Ameriko, in kje ima pri pol. oblasti, kjer načel u je c. kr. okrajni glavar in če je ta na lovu, ga nadomestil je c. kr. okrajni komisar, že praktikant sam pravico podpisati inozemski potni list — seveda nemško. »Im Namen des k. k. Landes-prasidenten J. V. Golia«? In končno naj se še pojasni, kako pride, da sedaj ta toliko nevarni hudodelec ni šel ne v Ameriko, ne za 3 leta v prisilno delavnico, ampak da mu je ista slavna gospoda kar naenkrat dovolila 6tedenski zdravstveni dopust in da bo potem deček zopet — ostal doma, kamor spada? To nam za enkrat pojasnite, potem se znamo tozadevno še o nečem drugem pogovoriti! Vlak povozil. Danes zjutraj je v Zagorju povozil brzovlak št. 73 sprevodnika južne železnice Jakoba Šramelja, mu odtrgal levo roko in ga tudi na levi strani lica teško poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Bralno društvo v Laškem trgu na Sp. Štajerskem po daljšem premoru zopet priredi v nedeljo, dne 7. novembra t. I. gledališko predstavo v ondotni pivnici. — - Pred leti bilo je to društvo prav7 agilno. Upamo, da se ta živahnost zopet povrne. Će kje, potreba je v Laškem trgu krepkega narodnega dela. Iz Soče so potegnili blizu Roči-nja truplo cigana Cirila Majerja. Tega cigana je pred časom zasledoval orožnik iz Ročinja, ko mu je prišel precej blizu, je velel, naj se ustavi, ali cigan je tekel le naprej po strmini proti Soči. Orožnik je ustrelil dvakrat in cigan je padel v Sočo smrtno zadet. Ciril Majer ima na vesti razne tatvine ter neki uboj blizu Čedada v Italiji. Samomor v javnem vrtu v Trstu. Predsinočnjim okolu 7. ure se je v javnem vrtu v Trstu obesil 511etni Peter Žerjav. Splezal je bil na drevo, privezal vrv za močno vejo, vtaknil vrat v zanjko in se spustil. Čuvaj javnega vrta ga je dobil, ko je še brcal. Odrezal je takoj vrv, položil nesrečneža na travo in ]>ozval zdravnika, ki je na vse načine skušal, da bi reveža otel smrti. A vsi zdravnikovi poskusi so bili brez upeha: pol ure pozneje je nesrečnež izdihnil. Še en samomor v Trstu. 491etni vpokojeni uradnik Henrik Rella, stanujoč v Trstu v ulici Sv. Frančiška, je včeraj v jutro skočil raz okno svojega stanovanja (v III. nadstropju) na ulico. Zdrobil si je lobanjo. Prenesli so ga nemudoma v bolnišnico, a umrl je še predno so dospeli tja. Čitalnica v Pulju bo dne 7. t. m. praznovala na slovesen način svojo štirideset letnico. Ne strašite otrok. V Senju je neka mati večkrat strašila svojega triletnega sinčka z besedami: »Dimnikar te bo vzel«. Na nekem sprehodu sta res srečala dimnikarja. Mali sinko se je tako ustrašil črnega moža, da je v treh dneh umrl. Žrebanje. Pri žrebanju državnih srečk iz leta 1860, dne 2. t. m. je dobila glavni dobitek v znesku 600.000 kron serija 418 st. 20; 100.000 K je dobila serija 14.559 št. 7; 50.000 K serija 6756 št. 20; po 20.000 K serija 9308 št. 19 in serija 13.600 st. 15. — Glavni dobitek dunajskih komunalnih srečk iz leta 1874 v znesku 300.000 K je dobila serija 1859 št. 57; drugi dobitek v znesku 20.000 K je dobila serija 1656 št. 31, tretji dobitek v znesku 10.000 K pa serija 587 št. 10. — Glavni dobitek laškega rdečega križa v znesku 30.000 lir je dobila serija 4542 št. 23. Ubegla prialljenea. Včeraj popoldne sta od zgradbe obrtne šole od dela pobegnila prisiljenca Alojzij Berger, rodom iz Tirolskega in Matija Kapello odom iz Istre. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 17. do 23. oktobra t. 1. Rodilo se je 17 otrok; umrlo je 21 oseb in sicer 3 za jetiko, 1 vsled nezgode in 17 za različnimi boleznimi. Kdo je lastnik? Te dni sta prinesla prodajat k starinarjem dva dečka zlat prstan. Ker je bila zadeva sumljiva, je posegla vmes policija ter poživlja lastnika, da se za prstan oglasi. Tatvina. Pred nekaj dnevi je bil v Zunanjih Goricah krojaškemu mojstru Antonu Mihevcu ukradeno izpod kozolca dvoje hlač, belo krilo in posteljna odeja. Tatvine sumljivi so neki cigani. S ceste. Včeraj je na Dunajski cesti pred hišo št. 21 hlapec Ivan Osredkar vsled neprevidne vožnje zadel v kandelaber plinove svetilke, jo razbil in s tem napravil mestni občini zdatno škodo. Zidarsko orodje ukradeno. V Hradeckega vasi je pri stavbi Petra Žitnika, zidarju Ivanu Breskvarju ukradel neznan tat več zidarskega orodja. Delavsko gibanje. V torek se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 180 Macedoncev, 90 Hrvatov, 10 Črnogorcev in 104 Slovenci; nazaj je prišlo 100 oseb, večinoma Hrvatje. Izgubljeno in najdeno. Trgovčeva soproga Marija Crobatova je izgubila zlat obesek z briljantom. — Učiteljica Marija Kiossinova je izgubila naočnik s srebrnim okvirom. Mesar Franc Dolničar je izgubil prost zlat za 10 K. — Šivilja Marija Kremžarjeva je izgubila zlato kratko verižico. — Sluga Franc Košele je našel nočna obuvala. — Mestni stražnik Franc Možina je našel rdečo pleteno žensko ruto. — Sprevodnik v pokoju Ivan Svetlin je našel srebrno žensko uro. »Slovenska Filharmonija« kon-certira jutri pri popoldanski predstavi Elektro-Radiografa »Ideal« v hotelu pri »Maliču« od 3/55. naprej. Somišljeniki! Jfa prednjaki Vabilo na O 33 narodno - napredne stranke ki bode v ie5eljo, 7. t. m. ob poln 11. flop. v čitalnični dvorani „Društve-nega doma44 v Kamniku. Dnevni reda a. ) Poročilo o političnem položaju In zadnjem deielnozborskem zasedanju. b. ) Organizacija narodno napredne stranke. Poročata det. odbornik dr. I. Tavčar n del. poslanec dr. L Vilfan. Somišljeniki, napretinjaki, vsi brez izjeme na ta škod! Izvrsevalni odbor narodno-napredne stranke. Kožne stvorL * Menelik na smrtni postelji. Znani zmagovalec nad Italijani leta 1896, abesinski kralj Menelik II. že več mesecev ne ustane iz postelje. Njegov dvor je trdno prepričan, da ne bo več dolgo vladal pogumnim Abesincem. Da se država obvaruje morebitnih domačih prepirov radi nasledstva, je patrijarh v navzočnosti ministrov že mazilil Menelikove-ga vnuka prestolonaslednika princa Lidi Jeassu kot bodočega abesinske-ga vladarja. Ker je princ Lidi Jeassu šele 12 let star, se mu je dal v pomoč državni upravitelj, v čegar rokah bo precejšen del vladarskih poslov. Cesarica Taitu, druga soproga Menelikova, ni s temi odredbami prav nič zadovoljna. Ona deluje z vsem svojim vplivom na to, da zasede abesinski prestol eden njenih nečakov. Cesarica ima mnogo vpliva zlasti med duhovščino, zato je jako dvomljivo, če bo ostalo po smrti sedanjega cesarja brez domačih prepirov. Cesarica Taitn je velika nasprotnica tujcev, zlasti Nemcev, ki postajajo vedno bolj nadležni. Vsled njenega vpliva so morali letos zapustiti Abesinjo cesarjev telesni zdravnik, prestolonaslednikov vzgojitelj in zaupnik nemškega cesarja. Ako bo torej tndi bodoči cesar tujcem tako naklonjen, kakor jim je sedanji, potem je skoro gotovo, da pride vsled tega do državljanske vojne. — O cesarju Meneliku se splošno piše, da je zelo naobražen in da je zelo liberalnega mišljenja. Od leta 1868, ko je zasedel abesinski prestol, se je vedno trudil, da povzdigne blagostanje v svoji državi. Za njegove vlade so zrasla mesta, napravilo se je nebroj mostov in cest pod nadzorstvom evropskih inženirjev. Menelik je bil izboren diplomat, ki je s svojo spretnostjo marsikaterikrat obvaroval svojo domovino pred napadi evropskih »kulturoiioscev«. Do 29. oktobra 1907 je vladal Menelik absoluti- stično, tega dne pa je imenoval mini« strstvo, ter tako dal svojim podanikom ustavo, ki je sedaj sicer precej pomanjkljiva, ki bi se pa pod njegovim nadaljnim vladanjem gotovo izpopolnila. Za Abesinijo bo Meneliko' va smrt vsekako hud udarec. - * Strašne posledice ločitve zakona. Neki nemški kolonist K. v Per-guinco (Chile) je živel s svojo ženo v prepiru. Žena je vložila tožbo za ločitev zakona, ki je imela tudi uspeh. Ko je žena zapustila svojega moža, je ta vzdignil ves prihranjeni denar iz banke in ga sežgal. Potem je z nožem umoril svojo 16 let staro hčer in 17 let starega sina ter zažgal svoja poslopja. Skočil je sam v ogenj, v katerem je zgorel. Telefonsko In brzojavno poročilo. Bienertliovo ministrstvo pred pad v ceni. Dunaj, 4. novembra. V parlamentu, kjer je danes izredno živahno, so trdo prepričani, da stoji Biener-thov kabinet neposredno pred padcem. Včerajšnje posvetovanje vodstva Poljskega kluba z zastopniki »Slovanske Enote« in današnja seja »Slovanske Enote« je položaj tako spremenila, da vsi politični krogi uvidevajo, da je po izstopu čeških ministrov stališče Bienerthovega kabineta ne vzdrži j ivo, zlasti ker opozicija izjavlja, da ne mara z Biener-thovim ministrstvom vstopiti pod nobenim pogojem v kakršnakoli j>o-gajanja. Splošno se izreka mnenje, da se bo jBieuerth moral umakniti prehodnemu ministrstvu, ki ga ho v najkrajšem času nadomestila, parlamentarna koalicijska vlada. »Slovanska Enota«. Dunaj, 4. novembra. Parlamentarna komisija »Slovanske Enote« je v današnji svoji seji sklenila to-le resolucijo: »Slovanska Enota« izjavlja, da ni v položaju, da bi se mogla poganjati z ministrstvom v njegovi sedanji sestavi; pač pa je pripravljena pospeševati razplet sedanjih obupnih političnih razmer ter se pogajati z vsako drugo vlado, ki bo dajala dovolj jamstva za popolno enakopravnost vseh avstrijskih narodov. Skupna seja Poljakov in »Slovanske Enote«. Dunaj, 4. novembra. Danes ob 5, popoldne ima plenum »Poljskega kluba« sejo s parlamentarno komisijo »Slovanske Euote«. Seja »Poljskega kluba«. Dunaj, 4. novembra. Opoldne je imela sejo parlamentarna komisija »Poljskega kluba«. Na dnevnem redu je bila razprava o rezoluciji »Slo^ vanske Enote«. Kdaj pride na krmilo nova vlada* Dunaj, 4. novembra. V parlamentarnih krogih računajo s tem, da odstopi Bienerth še ta teden in da se novo prehodno ministrstvo predstavi parlamentu že prihodnji teden. Zvišanje tarifov na južni železnici. Dunaj, 4. novembra. Železniški minister Wrba je izjavil, da je vlada dovolila južni železnici zvišanje tarifov samo za eno leto. Za parlamentarno ministrstvo. Dunaj, 4. novembra. Vzgledni član Po.ljskega kluba se je napram časnikarjem izrazil: Mi vsi smo za parlamentarno in zoper birokratsko ministrstvo. Zbornica splošne in enake volilne pravice ne more trpeti, da bi imelo vladno krmilo v rokah birokratsko ministrstvo. Zato bomo z vsemi silami delovali na to, da se sestavi parlamentarna vlada. Proti politiki »Poljskega kluba«. Krakov, 4. novembra. Neodvisni poljski listi z vso odločnostjo obsojajo politiko »Poljskega kluba« napram Bienerthovi vladi in njegovo stališče nasproti znanim protislovan-skim zakonom, ki so dobili pravkar vladarjevo sankcijo. Eden najuglednejših poljskih listov »Nowa Reforma« piše med drugim: »Obžalovati je treba, da Poljski klub ne stoji na višini svoje naloge in ni znal zavzeti takega stališča, ki bi takoj bistveno spremenilo položaj. Večina, ki jo ima vlada v parlamentu, je vzpričo češko-jugoslovanske opozicije zgolj akademičnega pomena. Brez Poljskega kluba bi vlada ne imela večine. Odločni protest Poljskega kluba proti sedaj vladajočemu sistemu, bi takoj spremenil situacijo in bi napravil konec neznosnemu nemškemu gospodarstvu. Poljski klub tega iz neumljivih vzrokov neče storiti, zato pada vsa krivda glede protislovan-ske vladne politike nanj. Zato je treba z vso odločnostjo obsojati pogubno politiko kolovodij Poljskega kluba in z vso vnemo delovati na to, da se klub prisili, da bo vodil politiko, ki bo odgovarjala enako poljskim, kakor tndi slovanskim interesom. amo! um\ mm a TntariH shhII 3 ______ Slovenci m Slovenke! (Zaplembo tega sestavka je razveljavilo višje deželno sodišče v Gradcn.) Češki državni poslanec Vaclav Klofač je v seji avstrijske delegacije dne 30. oktobra 1908. govoril dobesedno tako-le: »Uporabljam, zavedajoč so tega, svojo imuniteto v to, da s te delega-cijske tribune naravnost z gromovitim glasom kličem vsemu narodu, da se naj ravna po načelu »Svoji k svojim«, posebno sedaj strogo in konsekventno, da ne razbija nemških oken, ampak da ne obiskuje nemških in nemško - židovskih trgovin, da ne kupuje tujih izdelkov in tako mogočno uveljavi svojo moč kot konsument, ki zamore v odločilnem trenotku vprizo-riti čudeže, Če je organiziran in četudi na nas pošiljajo orožnike in vojake! Ti nas sicer zamorejo razganjati, morda tudi raniti, toda niti z artiljerijo, niti s celimi divizijami konjenice nas ne more nihče prisiliti, da bi zahajali v prodajalne naših sovražnikov, katerih sini nas provocirajo, ter jim nosili težko zaslužene groše. Zločinec proti češki stvari je sedaj vsak, kdor bi ravnal drugače. Niti vinarja ne več onim, ki nas zasramujejo in žalijo! Ponavljam: Niti ena češka noga ne sme več v trgovine onih, ki pljujejo na vse, kar je nam sveto in drago. Ceh mora podpirati Ceha, Ceh mora kupovati pri Cehu!« Ustna voda OD?*1" i »»-* Specijalite za Ss.acMI.c5«« I 4813 Glavna zaloga lekarna I ■ DiJ. il. TroKocig 9 Most. r- Kakor im IS pelo nad ni, in komaj si upamo v vlažni, mrzli megli dihati. Novembrovo vreme — slabo vreme. Nežni se ne morejo nikdar po-iga? zdraviti, zdravi lahko obole. Zato pa vas L5J moramo spomniti, da so ravno sedaj Faveve pristne sodenske pastile, ki se tfci dobe povsod za 1*25 K neobhodno po-trebne. Posebno naj jih uporablja, kdor se lahko prehladi, vsak naj jih uporablja po predpisu, če se hoče prelilaienja hitro iznebiti in zabraniti hujše posledice. Dobe se v vseh lekarnicah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Glavno zastopstvo za Avstrc-Ogrsko z V. Th. ££imizsri, Dimaj IV 1, ga« Kesgasse 17. mm^mmmmmmmmmi M votlo* zeleznafo fsina-Vino Hifrijaničae razatri-ra na Dunaja 1900: Državno odlikovanje in ča«tni diplom k tiati kolajni. Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri in je rekonva^ouentora = ~ in mafokrvnfm zelo priporočeno od idrav-nižkih avtoritet. Vockrat odlikovano. I Kad SOČO zdravniških rpričeval. » i j. SERRAVALLO, t. fc» kr. čvrrri lOnitit - TKST-Serkovlja. - mimmMM poročilo. Višina rad norjem 306-2. Srednji zračni tlak 736*0 ram. Čas Stanje | i S opazo- bar°" ^ Vetrovi > F . metra s p o vanja „ o ^ , c v mm i— 2 3. 2 pop. I 730 5 9. zv 7. zj. 7306 7305 130 si. jvzhod 6 6 sl.jjvzhod Nebo del. jasno poi.oblać. jasno Srednja včerajšnja' temperatura 1071, norm. 66 . Padavina v 24 urah 00 mm. Za brezštevilne izraze šolal ji. kfj smo jih prejeli ob smrti našega prebi a gega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Matija Arkota aadačiteUa v aaktja bodi izrečena iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih tolažilo in spremstvo na zadnjem potu. Posebno zahvalo izrekamo gosp. nadučitelju Debelaku ter g. dekanu Riharju in ostali duhovščini za njihovo požrtvovalnost. Iskreno se zahvaljujemo tudi gg. pevcem za ganljive žalostinke in vsem darovalcem krasnih vencev. 4106 Šmartno pri Litiji, 4. nov. 1909. Žalujoči •stali. Zalivala. Na mnogoštevilnih izrazih sožalja povodom smrti drage matere oz. stare matere, sestre in tašče, gospe liai Papež roj. Kes bodi izrečena najprisrčnejša zahvala. Osobito se zahvaljujemo blag. g. dr. Gallasehu c. kr. okraj, zdravniku za dolgoletni požrtvovalni trud v težki bolezni, čast. g. kaplanu za tolažilo v zadnjih urah, vsem dragim prijateljem, ki so z blagodušnimi prispevki v dobrodelne namene počastili njen spomin in vsem, ki so se udeležili pogrebnega sprevoda ali na drug način blagi pokojnici izkazali poslednjo čast. 4102 V Krškem, 3. novembra 1909. Rodbina Papež-Jugović. M prote takoj po jako nitki ceni zaradi od po to vanja v Ameriko V Sv. Florijana uUol it. M. 4087 St 33440. 4096 Razglas. T soboto, 6. t bl ob 9. (opoldne se bode vršila na losljevi OOStl it i, I. nadstropje prostovoljna prodaja različnega pohištva in dru« gin stvari. Prodala se bo tudi še dobro ohranjena uniforma za drž. uradnika. — Kupci se vabijo. Mestni magistrat ljubljanski dno 3. novembra 1909. Št. 33143. 4091 Stanovanje obstoječe iz 2 nemeblovanih sob v pritličju, zračnih, svetlih, pripravnih za kako pisarno, krojača ali šiviljo itd., se odda za takej ali za pozneje v Csradišču št. 13. 4105 Pri mestnem magistratu je podeliti cesar Franc Joielove jubllejske Ustanove >a mestne uboge in sicer 2 po 50 K, 10 pa po 40 K. Te ustanove so namenjene onim mestnim ubogim, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada in jih je izplačevati dne 2. decembra. Prošnje za podelitev teh ustanov je vložiti tuuradno do 25. novembra t. L Mestni magistrat ljubljanski dne 25. oktobra 1909. vončina 1. r. županov namestnik a^naan^BkenanlnO a^aMialaitn ntovsn sotraoiHR izurjen v mešani fn manufakturni stroki, teli praSMaMl svojo sedanjo službo v ve*jo trgovino v mestu aH na defeH. Ponudbe na upravniStvo .Slovenskega Na* roda" pod »Sveti k svetim!" 4092 Mlad, izurjen kurjač in strofa! stresal, zeli p remeni ti službo. Naslov v uprav. »Slov. NarocU«. Mnogo denarja si prihrani, kdor ob potrebi vporabnih predmetov in priložnostnih daril vseh vrst aap~ zahteva ~npTJ moj glavni katalog s 3000 slikami, ki se Oap~ vsakemu "fJBU .-*. .«. .*. pošlje gratis in franko. .*. C ia kr. dvorni zalagatelj Jen Konrad, Most 483 (Ćeako. 3585 Sprelmem zanesljivega, v zemlje-knjiinih žalovali izvetbanega uradnika. 40i polovica lože v I. redu za nepar predstave. Poizve v Ceiarkovi trafiki v Selenburgovi ulici. Ved »101 Dr. Horvat Ptuj. Halo! Kupujem s 5011 a dražje kot vsak drug po g&s^Gdi odložene obleke za gospode čKiili častniške nsiforsue in zlate vrvice, zdrobljeno zlato in srebro, pravtako tudi blago v partijah i. t d. Ker skozi Ljubljano samo potujem in ostanem tu le kratek čas, prosim, da se me takoj obvesti z dopisnico. 4103 Hnkas fvraumazin v hotelu pri „Slonu" v Ljubljani. ki ga mora imeti nabitega vsak gostilničar, vsak vinski trgovec in vsak vino-.-. gradnik .*. lira se dobiva v ▼ LJaMfaai Prešernova ulica št. 7 po 70 fin i pošto 80 vin. i Uradnik slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožen, vojaščine prost, z lepo pisavo, s primerno izobrazbo in soliden, se v pisarni parobrodne družbe »Bed Star Line", Eolodvorska ulica 26 v LJubljani takoj sprejme. 4093 Franc Dolenc. Pozor! PozorI Na koline. V neđeljOe dne 1 nouemtira ▼as vabim o« dobre domače jetrne, riževe, krvave In mesene klobase kakor tudi dober cviček. 4090 Priporočam se slavnemu občinstvu, naj gotovo pride na Dolenjsko cesto v gostilno,Pod gozdom'. J. A. Plankar. [evpKiD poin sprejme Matija Tome v Spodnji čMd itev. 63. 407; Troje stanovanj se odda na Cesti na Rožnik 208 nasproti strelišča, in sicer: eno stanovanje lahko takoj; dvoje pa s 1. fc braarjem. 407c ee v Odda se takoj v najem restavracija l9Puntigamska pivnica" na Sv. Petra cesti št- 47 pod ugodnimi pogoji. Koncesija je na hiši, prostori so vsi opremljeni. 4(XX Išče se 406f s 3 sobami, kopalnico in pritiklinam> za februarjev termin. Ponudbe na upravništvo »Slov Naroda«. 406£ obstoječe iz 5 sob, balkona in pritiklia, VOgova Ulica (na vogalu Vegove ulice in Kongresnega trga) se 0(!d3 za 1. februar 1910, event. tudi za L december. Poizve se pri hišniku tam. 4063 75.000 ur t ara samo 2 Kroni. Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šlezijska razpošiljalnica: prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo 2 kroni kakor tudi 31etno ga« rancijo. — Po povzetju razpošilja Prus ko-šlezijska raz p c sil je valni F. Windisch, Krakov U 30. NB. Za neugajajoče denar nazaj. 409-1 Tovarna strojev sprejme 410C i J\ctdi cgromne zaloge prodajam $e sedaj pod tovarniško ceno: obleke, površnike* pelerine in zimske Suknje za gospode in dečke; jopice, paletote, mantile, pelerine, kostume, krila in bluze za dame in deklice. — Velika izbira kožuhovinastih ali s koiuhovino podloženih predmetov kakor: kratke, mestne in potne kožuhe za gospode; jopice, boe, mufe in garniture Za dame in deklice. O. Jjernatovič, Angleško skladišče oblek 39,4 , /Ljubljana, J^estni irg. štev. 5 veščega slovenščine, nemščine in laščine. Trgovska naobrazba pogoj. Eventuelno se sprejme mlad gospod brez prakse Vstop takoj. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo zahtevkov na E. S. Jcžek( tovarno strojev in livarno železe na Blanskem (Moravska). Zaradi preselitve prodaj; moderne damske klobuke) trakove, svilo, nakit za klobuke, cvetlice, avbe za gle« dališče, sploh vse blago po znatno znltant coni! Mnogobrojnega obiska prosi Minka Horvat 4104 Selenburgova ulica 6. TRUBAR Krasna umetniška reprodukcija ¥ več barvali .-. znamenite Groharjeve slike Trubarju ustanovitelja slovenske književnosti visoka 66 cm in široka 95 cm je najlepši okras vsake slovenske f hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovrsenejša kar »ih imamo Slovenci. Cena s posto E 3*20. Dobiva se v Narodni knjigarni v Ljubljani, Prešernova ulica it 7. Pravkar je izšel ljudski roman: v „Naredni tajfaaml« i UKial Mnm da it. 7. tanl-M hna. • mM lit a Jfrasne damske klobuke kakor tudi za deklice in otroke, najnovjf* mode. v največji bbiri. po zelo ugodnih cenah priporoča Jtfodni salon P, Jftagdič Zjubljana. nasproti glavno pojfte. _____ 795634 70 74 16 7*nr! Frifaja fnml Jesenske h zimske narejene obleke za gospode, dome, dečke m deklice po ma|mim|l oral eoano 3536 honfekc^sba trgovlm n Prti Škofijo it 19. H« LUK1Ć C. kr. avstrijske j/fr državne železnioe. Izvleček iz voznega reda. Odhod li Linbllane Qui. tel.) 7'OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drl. žel., Trst, c kr. drž. žel., Beljak (čez Podroščico), Celovec. f*2D zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Stražo-Toplice, Kočevje. a*20 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin 4I-40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel.. Trst. c. kr. drž. žel., Beljak, (čez Podroščico), Celovec. "32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel-, Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec 5*23 zveder. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin. f*40 zveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 0 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. fcr. drž. žel., Beljak, juž. žel., (Čez Podroščico) Prago, Draždane, Berlin. Odhod is Linbllane (državne železnice): 7*28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2*Oo popoldne: Osebni vlak v Kamnik. •7O zveder: Osebni vlak v Kamnik. Prihod v Llabljaae (Jata* 7M2 zjutraj: Osebni vlak is Berlina, Drsidaa Prage, Beljaka, juž. šel, Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča. 8*02 zjutraj: Osebni vlak is Kočevja, Straia Toplic, kudolfovega, Grosuplje. 11*23 dopoldne: Osebni vlak is Berlina. Draž dan, Prage, Celovca, Beljaka, j oš leL. čez Podroščico in Trbiž, Gorice, dii. ieL Jesenic, Tržiča. 2-59 popoldne s Osebni vlak is Kočevja, Straže-Topiic, Kudolfovega, Grosuplfa. 4.. 15 popoldne: Osebni vlak is Beljaka, j al žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čes Podrožico), Gorice, drž. žel., Trsta C kr. dri. žel., Jesenic, Tržiča. 6*49 zveder: Osebni vlak iz Berlina, Drsi-dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čes Podro ščtco), Jesenic. 8*42 zveder: Osebni vlak is Beljaka, j ni žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čes Podroščico), Trsta, c. kr. drl žel., Gorice, drl žel., Jesenic, Tržiča. 9*07 zvečer: Osebni vlak is Kočevja, Straie- Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. 11-OS ponodi: Osebni vlak is Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Podroščico), Trsta, c. kr. drl, Žel., Gorice, drž. žel., Jesenic. Prihod v LJubljano (državne železnice) 6*46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. IO*09 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika. 6'iO zveder: Osebni vlak iz Kamnika. Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem časa. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta, Št. 33335. Ustanove. 4089 Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekoče leto sledeče ustanove: 1. ) Jan Bernardinijevo v znesku ? . K 230, 2. ) Jos. Jak. Schillitigovo v znesku ...... K 245, 3. ) Jurij Thalmeinerjevo v znesku ... , . K 250, 4. ) Janez Jošt VVeberjevo v znesku......K 230, do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile, so uboge in lepega vedenja; 5. ) Jan Nikl. Kraškovičsvo v znesku ..... K 163, do katere ima letos pravico uboga nevesta iz Si« Peterske župnije v Ljubljani; 6. ) Jan Ani. Fancojevo v znesku.......K 128, do katere imajo pravico uboge, poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu; 7 Jos. Sr. Sinovo v znesku.........K 96, katere je podeliti dvema najrevnejšima deklicama iz Ljubljane; 8. ) Miha Pakičevo v znesku.........K 244, do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove; 9. ) Jan. Krsi. Kovačevo v znesku.......K 302, katero je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne rodbinske očete ali vdove matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi; 10) Marije Kosmačeve v znesku.......K 204, do katere imajo pravico uboge uradniške sirote ženske, ki so lepega vedenja; 11.) Helene Valeniinijeve v znesku . . .K 168, katere je razdeliti med take v frančiškanski župniji v Ljubljani rojene otroke, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari; 12.) Usianovo za onemogle posle v znesku ... K lOO, katere je razdeliti med štiri uboge posle, ki ne morejo več delati in so dobrega slovesa. Prošnje za podelitev ene ali druge teh ustanov je vložiti opremljene s potrebnimi dokazili do 30. novembra t. I« pri magisirainem vložnem zapisniku. Mestni magistrat ljubljanski, dne 1. novembra 1909. Vončina, 1. r. se edda gostilna s zelo dobrim prometom, v NtaaV Natančna pojasnila daje Prta tU. 4067 HU1S0L 3 tvrdke Bergaonn 4 dr., Dedu na L. jo im ootano najbolji* veeh modernih barvil mm lase in me dobivm mm pobarvanje v svetlo, rjavo in orno atokleniom po K 8 60 pri 0. feilick-friftJcheimn v IjttMjani. Pozor! Pozor! V gostilni ..PRI DETELJICI v FterlJusU mUci it. 24 vsako soboto in nedeljo svete jetrne in riževe klobase. 44 S spoštovanjem 3916 M. KevmČiČ, goitilničarka. Ceno posteljno perje mmfmmaeeao novo la mrem prahu, kilo sivega perja, puljenega K 1 40 in boljšega K 240; kilo polbelega perja, puljenega K 4 —, Idlo boljšega belega perja puljenega K 6*—, prima belega perja, kakor puh K 8 —, kilo veleprima napol puha, belega K 10 — ; kilo napol maha, sivega K 5 2 it kilo puma sivega K 6*— in K 8 —, kilo puha sivega K 10—, kilo prsnega puha K 12*—. »Narejene posteljen iz gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega alt belega inleta (naakfnga), pernica, velikost 170x116 cm z 2 zglavnicama, te dve 80x58 cm, zadosti napolnjeno, z novim, sivim, očiščenim, košatim in stanovitnem perjem K 16*—, napol maha K 2o —, maha K 24-—, pernica sama K 9-£t 12—, 14—, 16 — zglavnlca K 3—, 3 50, 4— razpošilja po povzetju, zavoinina posebej, tvornica za posteljno perje 1594 Antou Polefliialk mraz, Mariahlltmtraaaa 111. 5000 kron zaslužka plačam onemu, mi asi dokaze, da snoja endeana zbirka 300 kosov samo za 5-50 kron ni priložnostni nafcnn, In sicer: Pristna švicaska pat sist. rera. Roskopf žepna ura točno regul. in ki natančno gre, s 31et.no tvorniško pismeno garancijo; ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 amer. double-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: manšetni, ovratniški in naprsni gumbi; amer. žepni nožek; eleg. svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želji; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; mična damska broža, poslednja novost, koristna popotna toaletna garnitura; elegantna, pristno usnj. denarnica; par amer. butonov z imit. žlahtnim kamnom; salonski album z najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje zs ns vrat ali v lase iz pristnih jutrovskih biserov; 5 indijskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 250 razi. predmetov, koristnih in neutrpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg. sist. Roskopf žepno aro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo 5*50 K. Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke) pošilja S. Ortacb, netnu raiposujaimica, Krakmw 17 NB. Kdor naroči dva zavitka, mu pridenem zastonj prima angl. britev ali 6 najfin. platn. žepnih robcev. Za neugajajoče denar takoj nazaj, vsak riziko torej izključen. 4095 Oprojnia aa takoj manufakturist vojaščine prost, vešč tudi pisarniških poslov. Italijanščine zmožni imajo prednost. — Ponudbe na naslov tvrdke 3964 FRANC S0TJVAN SIN, LJubljana. Št. 32968 4088 Glasom razglasa z dne 22. oktobra 1909, 5t 25153 je odredila c. kr. deželna vlada • vv PflMKOv m isesar ODnneoa h ki se ima ustanoviti v Ljubljani, in volitev obrtnih prisednikov vzklicnega sodišča in sicer za volilni razred delavcev na nedeljo, 14. novembra 190$ in za volilni razred podjetnikov na torek, 16. novembra 1909. Volilo se bode ločeno po krajevnih sekcijah na več voliščih. Vsied odredbe c. kr. deželne vlade je občina ljubljanska pndeljena sekciji VI. in VII. z volilnim krajem Ljubljana. Popolnujoč to odredbo določa mestni magistrat kot obrtna oblast nastopno: I. a) Glede volitve prisednikov iz vrste delojemalcev v sekciji VI. 1. ) Volilci I. in II. skupine (veleobrt in mala obrt) volijo v veliki dvorani Mestnega doma. 2. ) Volilci III. skupine (trgovina) volijo v telovadnici II. c. kr. državne gimnazije v Strossmaverjevi ulici št. 1. K tema voliščema pripadajo volilci, ki so zaposleni v kakem podjetju nahajaj očem se v Šolskem in Št. Jakobskem okraju, v predkrajih in v Vod-matskem okraju. b) Glede volitve prisednikov iz vrste delojemalcev v sekciji VII.: 1. ) Volilci I. skupine (veleobrt) volijo v telovadnici I. mestne deške ljudske Šole v Komenskega ulici Št 17. 2. ) Volilci II. skupine (mali obrt) volijo v telovadnici II. mestne deške osemrazredne ljudske šole na Cojzovi cesti Št. 5. 3. ) Volilci III. skupine (trgovina) volijo v telovadnici I. c. kr. državne gimnazije v Tomanovi ulici Št 10. K tem voliščem pripadajo volilci, ki so zaposleni v kakem podjetju, nahajajočem se v Dvorskem in Kolodvorskem okraju. n. a) Glede volitve prisednikov iz vrste delodajalcev v sekciji VI: 1. ) Volilci L in H. skupine (veleobrt in mala obrt) volijo veliki dvorani Mestnega doma. 2. ) Volilci III. skupine (trgovina) volijo v telovadnici II. c. kr. državne gimnazije v Strossmaverjevi ulici št 1. Tema voliščema pripadajo volilci delodajalci, kojih obrtovališča se nahajajo v Šolskem in Št Jakobskem ali v Vodmatskem okraju ali pa v predkrajih. b) Glede volitve prisednikov iz vrste delodajalcev v sokciji VIL: 1. ) Volilci 1. in II. skupine (veleobrt in mala obrt) volijo v telovadnici I. mestne deške petrazredne ljudske Šole v Komenskega ulici Št 17. 2. ) Volilci III. skupine (trgovina) volijo v telovadnici II. mestne deške osemrazredne ljudske šole na Cojzovi cesti Št. 5. K tem voliščem pripadajo volilci, kojih obrtovališča se nahajajo v Kolodvorskem ali pa v Dvorskem okraju. Volitev prisednikov iz vrste delojemalcev VII. sekcije, I. skupine na volišču »telovadnica v Komenskega ulici štev. 17« se prične ob 8. zjutraj ic zaključi ob 2. popoldne; na vseh druzih voliščih se prične volitev ob 8. zjutraj ter se zaključi ob 12. opoldne. V volilnih legitimacijah je označeno volišče in čas volitve. Ob navedenih dnevih otvori volilni komisar ob določeni uri volitev ne glede na Število doŠlih volilcev ter jo zaključi ob določeni uri, na kar smeje glasovnice oddati samo še oni volilci, ki se nahajajo v volilnem lokalu. Voli se na ta način, da v volilnem imeniku vpisane osebe osebno oddajo glasovnice, pri čemur je pokazati izkaznico v svrho, da se jo zaznamuje. Osebe, ki nimajo izkaznice, ali pa imajo že zaznamenovano izkaznico ne morejo voliti. Radi tega se vsi volilni upravičenci, ki tri dni pred začetkom volitve, to je do 11. novembra oziroma do 13. novembra 1909 ne bi prejeli izkaznice poživljajo, da jih dvignejo pri mestnem magistratu in sicer v ekspeditu. V ostalem se opozarja na predidoče in objavljene razglase c. kr. deželne vlade z dne 17. avgusta 1909, št. 17934 in z dne 22. oktobra 1909, št. 25153. Mestni magistrat ljubljanski, dne 3. novembra 1909. Župan: Iv. Hribar l. r« NAZNANILO. 4097 Generalno zastopstvo NATIONAL CASH REGISTER C o. Ltd. g doslej na Miklošičevi cesti 4, Je od e. t. m. v Ljubljani, Sodnijska ulica ftt. 1 (ogel Dunajske ceste)« Stalna zaloga vzorce'. — Novi modeli* — Nizke cene. —- Ogledanje in razkazilo ravnanja z aparati se gospodom lastnikom trgovin — ne da bi se jih sililo, da kaj kupijo — najtopleje priporoča. Frospekti na ieljo gratis in franko. Pojasnila se dajo radovoljno. 87 Vinske sode Is bfaalOfOga lili, zdrave, močne ed M de •» litrov. n 10S n 20# n 593 prav močnih, nadalje S zdravih hi cami v obsegu hI 3«, 36, 39, 39, 40, 49, 41 in 90 ima naprododaj po primerno nizki ceni tvrdka M. Rosner & drug i Uilljal. Hln telil) wi ilirom. Elegantno stanovanje 5 obstoječe iz 4 ali 5 sob, kopalnice, poselske sobe, kublnje in vsemi priti-klinami, opravljeno z vsem modernim komfortom, se dt s 1. februarjem v najem. z električno in plinovo razsvetljavo, pripravna tudi za pisarno, se da tako) v nalem. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 4038 Sukne 3219 In modno Maso zn obiske priporoča firma Karel Kocias tvornico za snkno v Humpolcu na Češkem. Vzorci franko. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. I Dolniftko ilmriM K MIMHi ' SlrHartoM uliea fttav. 2. Rezervni fon. «00.000 hren. Priporoča Sprejema vloge na knjižice in OtHtSPjeva Ulio« MeV« 2. Rmrnl IM SOO.000 kron. v Celevem. Poaraialoa v Trsta. 14 polovice po 7 kron. cele po 12 kron, žrebanje 15. novembra 1.1. glavni dobitek 200.000 kron. _ tekoči račun ter jih obrestuje po čistih peF* 4 In pol odstotka« rodna knjigarn Prešernova ulica štev. 7 v L j ubijani Prešernova ulica štev. 7 združena s Papir kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; barvasti papir in papir za zavijanje. Trgovske knjige vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti Mape za shranjevanje trgovskih pisem. Zavitki vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naroČila na zavitke s tiskano firmo. w Šolski zvezki vseb vrst« domačega izdelka in iz drugih tovara. Trgovci dobe poseben popust ' ,.___,_____in «1 slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, komptoarskega, pisarskoga, slikarskega in šolskega blaga .". |oT najboljše kakovosti In po najnižjih cenah. Pisalne in risalne črnilniki in uteži potrebščine peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. Tinte najpreprostejše in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste. Šolske mape iz platna in iz usnja ter jermena za knjige. Mape za zvezke. Kasete a pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora ▼ vseh velikostih, sa daaae ta M tapete, so na* vadno rabo in tudi za darila. Albumi za slike, razglednice in poezije. za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah Razglednice umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popust. Kareima knjigarna sprejema rodi naročila na pisalne strofe »■■■■> vseh sistemov po tovarniških cenah; dalje naročila na vsakovrstne tiskovine namreč zavitka, vtadtalee, onaaUa* fakture, itd. itd Raj te Izdajatelj in odgovorni urednik Kasto P us t osle n.iek» LaatariM ia tlak »NirattM Otone* 4A 8 73 834 FF-