25. štev. V Ljubljani, dne 1. decembra 1900. X. leto. Izhaja vsako soboto ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta'1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati i,STarodni Tiskarni*" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Volilci! Bližajo se državnozborske volitve. Po izreku zaupnikov narodne stranke in p.0 želji najveljavnejših volilcev so do-očeni kot kandidatje : I. V splošnem volilnem razredu, ki v\ tj dne 12. decembra 1900: Luka Jelene učitelj v Ljubljani. II. V kmetskih občinah, ki volijo dne 18. decembra 1900: 1. V sodnih okrajih: Ljubljana, Litija, Ribnica, Vrhnika, Velike Lašče in Matičina: Josip Lenarčič posestnik in tovarnar na Vrhniki. 2. V sodnih okrajih : Cerknica, Idrija, Ilirska Bistrica, Logatec, Lož, Postojina, Senožeče, Vipava: Ivan Božič deželni poslanec in posestnik v Podragi. 3. V sodnih okrajih: Kočevje, Mokronog, Radeče, Trebnje, Žužemberk : Franc Zupančič posestnik v Rakovniku. 4. V sodnih okrajih : Črnomelj, Kostanjevica, Krško, Metlika, Novo mesto: Ivan Globočnik posestnik na Dobravi. 5. V sodnih okrajih: Brdo, Kamnik, Kranj, Kranjska gora, Radovljica, Škofja Joka, Tržič: Gustav Pire *avnatelj kmetijske družbe v Ljubljani. Volilci! Pridite na dan volitve vsi ■^o zadnjega na volišče in glasujte za te **ndio*ate. Živio kmečki stan! Doma ostati — Ameriko? ali v Nemška država šteje zdaj 60 milijo-j*°v prebivalcev. Pred 20. leti jih je imela 6 štirideset milijonov. Ta država pošilja le okolo sto tisoč ljudi na leto v ^oriko. Tem Nemcem se namreč doma ^°bro godi in malo jih gre na tuje. Ti e*hci so pred vsem skrbeli za to, da JJ*de steber vsega gospodarstva — kmeta. 6>hški kralji in cesarji so, ko še ni bilo p0 Vn>h zborov, v katerih dela ljudstvo ^ 8vojih poslancih postave, za to skrbeli, ot zamore kmetija dobro izhajati, svoje $ *°k(e dobro rediti ter lahko davke pla-^ Iz državnega denarja so skrbeli ti ^ki cesarji, da se je kmetija dolgov varovala in da je dobro delala in dosti koristi donašala. Tudi pozneje so vsi poslanci nasproti kmetiji bili radodarni. Danes je nemška ta kmetija jedna prvih na svetu. Vsa sredstva novejših iznajdb, mašine, umetna gnojila, živila iz tovarn za govejo živino, kmetijske višje in nižje šole, časopisi za kmeta so v Nemčiji kmetom na razpolago. Nemški kmet je danes tako omikan, kakor še meščani v Avstriji niso. In samo sto tisoč ljudi dobi Amerika na leto iz teh nemških krajev. Najmanj teh pa daje nemška k me tij a. Kaj pa kmetija v Avstriji? Nemci imajo dosti slabe, manj rodovitne zemlje. In vendar pridelajo desetkrat več na njej, kakor mi v Avstriji. Pri nas v Avstriji imamo, kakor v Rusiji, najrodovitnejša tla. Vse pri nas raste, kar si človek želi. Vinska trta raste pri nas, živina vseh vrst najde pri nas obilno klaje, žito raste vseh vrst, sadje imamo žlahtno in toliko, da lahko polovico Nemčije ž njim preskrbimo. In vendar dajemo mi Avstrijci milijone izseljencev v Ameriko. 40 milijonov nas je. Samo mi Slovenci, katerih nas je l1/* milijona, dali smo 115 tisoč izseljencev. In mi Avstrijci dajemo ravno iz kmetije najčvrstejše ljudi Ameriki, za trdno, hudo delo v premogokopih. Tam jih izmučijo in polomljeni in onemogli pridejo domov. Nemška kmetija plačuje dobro in prehranuje dobro kmetske delavce in ljudje najdejo doma tudi v fabri-kah dosti kruha. Pri nas pa strada kmet in strada meščanski delavec. V tujino hitijo zapravljat svoje najboljše moči. Doma pa nimamo delavcev, stari možje morajo kositi, mlatiti, ženske morajo orati. Trdni, mladi oženjeni posestniki morajo v Ameriko. Doma pa kmetija hira. Če tisoč goldinarjev v Ameriki zasluži in domu pošlje, kaj to, ko pa je prošla njegova telesna moč. Več tisoč gold. vrednosti je v krepkem možu in v doma dobro opravljeni kmetiji. Par let zapusti kmetijo in deset let je ne popraviš. Pri nas se zgubijo te vrednosti in še plodo-vitost naše zemlje pojde v nič, če bo to še dolgo trajalo. In doma beračija. Z žganjem, s špiritom si doma ostali kmet preganja skrbi. Zelje, repa, krompir je najtečnejše, kar vase dobi. Nemški kmet j6 trikrat na teden meso, pije pivo, \6 dober kruh in stanuje lepo v čedni prostorni hiši. Naši kmetski hlevi so pasje ute proti prostornim, po zimi toplim nemškim hlevom. Na rekru-tiranju morajo pri nas jemati fante iz tretjega razreda, da kaj močnejših v vojake dobo. Poglejte kmetje, kako je vaša mladina po zimi v ubogem cajgu oblečena in poglejte, kdaj imate vi sami kaj vol- natega obleči. Tedaj, ko se ženite, potem pa nič več. Ljudstvo ima take vlade, kakor jih zasluži. Nemški kmet, veliki in srednji in manjši držijo vkup; tesno se sklenejo ob volitvah in iz svoje srede, iz svojega kroga jemljejo poslance. In ti držijo volićem dano besedo, ti bi sami sebe, svoje gospodarstvo oškodili, ko bi sedli za mizo druzih stanov in bolje za druge skrbeli, kakor za kmetske. Ti nemški kmetje pravijo : iz naše kaste gre kaj v druge, iz druzih pa v našo redkokdaj kako zrno. Nas je veliko milijonov, ki redimo ostale, če mi pademo pod težo dela in slabega gospodarstva, umrjete vsi drugi gladu. Poprej mi,potemšelevi vmestih. Kako pa ti slov. kmetovalec? — Pred vsem skrbiš za to, da je farovška kasta polna in tako polna, da se lahko vsak teden v farovžu gostujejo cele popolu-dneve. Ali veste, kako jedo in pijejo v farovžih, ko se shajajo. In vsaki teden se gostujejo. Nič jih ni sram, ko doli v vaseh kmetovalec pri repi živi, njegovi otroci na pol nagi okolo hiše v mrazu tekajo. »Ne glej me, poslušaj me«! Tako se odrežejo ti gostači v farovžih. Pameten kmet godrnja, ali ne upa se ven z glasom iz tožnih svojih prs. Farovške kandidate voli, ko so volitve, v Ameriko se pelje, in v zborih, v katerih se postave delajo, se farovž široko po svojih Pfei-ferjevih, Povšetih, Žitnikih, Vencajzih vseda in skrbi za to, da njegovi kasti ničesar, ničesar ne manjka! Ali se bo letos tudi še tako volilo na Kranjskem?! — Ali boš, kranjski kmet, tudi letos samega sebe prodal farovškim? Dopisi. Iz Št. Janža na Dolenjskem, 25. novembra. No, da boš videl, kako grdo znajo nekateri zabavljati zoper nas kmete in našega občeznanega kandidata Zupančiča. Kaj vse počno ti ljudje, da bi nas očrnili pred svetom! Črnijo nas v cerkvi, ob raznih druzih prilikah in sedaj nas hočejo oblatiti še v časnikih. Kdaj bomo vendar tudi mi kmetje, zlasti pri nas v Št. Janžu, prišli do spoznanja, da ni vse zlato, kar gospod pravijo in storijo? Glej, na vsak način nas hočejo razcepiti, da ne bi soglasno volili Franca Zupančiča v državni zbor, kakor smo vsi sklenili takoj, ko smo zvedeli za njegovo kandidaturo. Kdo nas vendar more prepričati, da ni to edino prava misel? Li ni Franc Zupančič Človek našega stanu, in kar je posebno upoštevati, iz naše srede — naš sosed? Komu so naše žalostne razmere bolj znane kot njemu? Kdo nas zamore v državnem zboru bolje zastopati kot on? S temi besedami poda mi moj sosed, dober katoličan, zadnjo številko »Domoljuba«. Radoveden, kaj vendar mora biti v tem listu posebnega, vzamem ga v roke in malo pregledam. Prav na predzadnji strani naletim na dopis iz Št. Janža. Prebravši ga, spoznam takoj, da mora biti dopisnik isti gospod, ki se je že nekaj časa hvalil on po naših hribih (le tu ima še malo zaslombo), da bo v cajtungah Šentjance potipal. Dovolite tedaj gospod dopisnik »Domoljuba«, ker ste nas ravno pozvali, da tudi mi malo pozvonimo v »Rodoljubu«. Vprašamo vas najprvo, čemu nam tako ostro prepovedujete brati časnike narodno napredne stranke? Li niso postavno dovoljeni? In celo v cerkvi, kjer je po našem mnenju prostor le za božjo besedo, hujskate naše družine in otroke, da naj nikar ne ubogajo takih ljudi, ki čitajo »Rodoljuba« ter, da naj take listo raztrgajo kjer jih v roke dobe. Je li to napelavanje k zvestobi? Imate pač slabo vest, kaj ne? Mi kmetje že tudi vemo, da se sme tiskati le resnica, sicer si prizadeta oseba lahko zateče k sodišču. Oe se pa sme pisati in brati o enem stanu, zakaj ne bi se smelo i o druzem? Le ne dajati povoda, pa bo moral tudi »strupeni« Rodoljub molčati. Da vam dela, nam vsem Št. Jancem dobroznani vrli Franc Zupančič, veliko preglavico, je samo ob sebi umevno. Bojite se, kaj ne, da bi kmet sam prosto govoril in ne tako, kakor mu zapoveduje vaša stranka? Le dobro vam je znano, kaj ne, da je to največji spak pri letošnjih volitvah, da so si ti preklicani Dolenjci izbrali kandidate iz svoje sredine — iz lastnega stanu — proti katerim se zamanj vojskujete z vašim, nam neznanim kadi-datom. Bodite pravični in pustite nam, da poskusimo enkrat s poslancem, kojega smo si izbrali sami! Dobro vemo, da nam tudi ta ne bo čudežev delal, ali vendar vsaj toliko bo lahko storil kot vaš Povše. Pomislite, do sedaj ste nam postavljali kandidate vi, letos jih hočemo mi, in prihodnjič, ako tudi naš ne bo za rabo, ga bomo skovali skupno vsi. Ne bo li to pravično? če pa vam tudi to ni všeč, pa pustile naše poštene volilce pri miru, da volijo po lastnem prepričanji in nikar jim ne obetajte zlatih gradov, pečenk in vina po svojio agitatorjih, ravnajte se sploh po vzgledu nasprotne stranke in pustite jim svobodo, potem bodete videli, koliko nad 2 glasa bode dobil vaČ kandidat Povše. Pravite, da ste povpraševali tega in onega kdo je Zupančič in da ga nihče ne pozna. No radovedni smo, koliko naštejete tacih? Morda dva v isti mali hišici, ki je zelo sposobna za vojašnico! Vprašajte vendar enkrat tudi, kdo je Povše! Prepričani ste gotovo, da dobite za odgovor le iste besede koje ste jim trobili vi. Kako ga pa tudi naj poznajo! Kaj jim je pa še storil? Nič! Manj kot Povše nam tudi Zupančič ne more storiti. Klerikalec tedaj ni storil v 10 letih za nas nič, poskusili bomo z liberalcem. Kako in kolikokrat so nam liberalci že pomagali, nam je dobro znano. Vemo pa tudi predobro, kako in kolikokrat so nam klerikalci provzročili žalostne, britke čase. Pomislimo le malo na biro. Ako nisi imel ubožec v slabih letinah kaj dati, se ti je le to odpustilo? Ne, bil si primoran jo dati. Komaj so pri nas ustanovili hranilnico in posojilnico, že so te opominjali dragi kmet in to še celo v cerkvi za obresti ter ti grozili s tožbo. Ti »oderuški« liberalci te pa čakajo leta in leta ne da bi te kaj pritiskali, ako vidijo, da si v stiskah. Kdo ti pomaga ob slabih letinah z živežem? Sodite in pomislite sami, kje najdete usmisljeno srce! Kdo vendar koga sili, naj mu kaj proda za nizko ceno? Li ni vsacemu svobodno prodati svoje blago doma ali kje drugje? Se li pravi s tem, da se nam vsiljuje denar proti visokim obrestim, pomagati do lastne živine? O ne, s tem nas le love na svojo stran.. Le nikar kmeta farbati, da bi vam vola šenkal! Gosp. dopisnik je pričakoval, da napravimo takoj trtnico in drevesnico. Pomislil pa ni, ali pa ni hotel, da ste dobili za 8 kron, koje ste plačali samo prvo leto vsled udnine, drevesca in »Kmetovalca«. Vrh tega nam je poslala c. kr. kmetijska družba žlindro in kajnit, kar bomo plačali šele sedaj, ko je vendar malo boljše za denar ko spomladi. Kaj pa je naredila v tem času »Gospodarska zveza« za nas!? O, da bi klerikalci res toltko storili za nas kot od nas zahtevajo, kako bi bili mi njim hvaležni! Dragi' klerikalci! Ako kdaj pomislite, da tudi mi mislimo in sodimo, kajne, da nam ne bodete šteli v zlo, če bomo oddali na dan volitev naše glasove za naše kandidate? Vi pa, gospod dopisnik »Domoljuba«, gotovo kmalu dobite medaljo, kojo si baje zasluži vsak duhovnik, kogar včasih malo časniki poti-pajo! Ako se vam ne posreči sedaj, pa se zopet oglasite, bomo pa še kaj pripomogli! Mi kmetje pa ostanimo zvesto svojemu prepričanju in ne upognimo se niti že-gnanim, niti nežegnanim agitatorjem, ako-ravno vas strogo pozivljejo na posvetovanje in pouk magari |v farovž na Kalu. Pokažite, da ste samostojni volilci, da znate misliti in delati sami. Povejte jim, da naj zapovedujejo le kuharici in me-žnarju ter da njih pravo delovanje naj se pokaže v cerkvi. Bog in zmaga z nami! Neodvisen, in treznomisleč kmet. Iz Smarjete na Dolenjskem. 24. novembra. Kakor povsod drugodi, tako se tudi pri nas vse pripravlja na bližajoče se volitve. Naš župnik Zaman in pod njegovim nadpoveljstvom pokorni in ponižni kaplanček sta na delu noč in dan. Gotovo so jima nebesa že zagotovljena samo radi tega napornega dela! Kar jeden za drugim se podita od hiše do hiše, od praga do praga. Obetata nam faranom vse, kar kdo hoče. če volimo ž njim, so potem nam nebesa gotova, Čeprav bi imeli še toliko grehov, kajti Bog nam bo vse odpustil, samo če farjem to nalogo storimo! Župnik je tudi obljubil, če bomo njega ubogali pri volitvi, da bo odpravil tisti nepotrebni notarijat, — mokronoški gosp. notar je imel sosednega Kosa nekaj v škripcih, odtod menda taka jeza — in potem bodo mesto notarja župniki delali! In kako po ceni! Za isto, za kar sedaj notar računa 50 gld., bo župnik računal samo 10 gld. in pa veliko bolje napravil! No, vidite, to bi bil res pravi naš dobrotnik, samo ko bi ga ne poznali, da ima sam grozno rad denar in da tudi koraka ne stori zastonj! Znan je vsaj kot skopuh, on in njegova kuharica! Prepričani smo, ko bi on opravljal (?) notarski posel, da bi za isto, za kar sedaj notar računa 50 gld., on še enkrat toliko računa!, 100 gld., samo če bi le smel!! Taka je! — Pa zakaj ne bi verjeli našemu župniku, o katerega dobrotah (?) smo sploh vsi prepričani?! Vsaj nam je že odpravi^ vse zakonske zadržke, kajti vpeljal je — menda po najnovejšem cerkvenem občnem zboru v Šmarjeti pri Pergerju letošnjega leta — naredbo, da on poprej poročit potem pa šele kliče! Vidite, dragi Šmar-ječani, ta župnik bo še mnogo dobrega storil! Čeravno skopuh, vendar da sedaj pred volitvami grozno rad za vino, kar zaliti nas hoče z vinom, pa menda vendar ne, da bi imel s tem kake postranske aH glavne namene!! Bog ve, kakšno vino njegova družina pije, menda ji Nežka tudi tako dobro postreže, če prav se sem in tja tudi ujezi! — Pa poglejmo še malo v cerkev, kjer je on božji in škofov namestnik! Njegove pridige, njegovi nauki so res imenitni. Največ se peča na priŽ-nici s slovenskim časopisjem, to mu je sploh najljubši del v vseh njegovih pridigah. Sem in tja prinese celo »Rodoljub« in »Slov. Narod« na prižnico ter nam ponižnim ovčicam bere nekaj do* stavkov mesto evangelija! S tem dela grozno reklamo za ta dva lista; vsak ju hoče brati. To je lepo, gospod župnik, in kaže, da imate vendar nekaj ljubezni do teh listov — ki so gotovo bolj pošteni kot pa »Domoljub« in »Slovenec«. — Da pa Vas zopet včasih taka žilica prime, da čez isto, Rar nam ste prejšnjo nedeljo s prižnice brali, na vse pretege zabavljate, za to pa še vi menda ne morete nič' Danes hvalite tega svetnika, jutri pa dru-zega, to je prav, potem se nobenemu ne zamerite. — Da Zaman s prižnice agitira za prihodnjo volitve, je po sebi umevno, ker so sedaj cerkve samo še za take posle pripravljene; o molitvi in zapovedih božjih bodeš težko slišal v cerkvi kedaj govoriti. — Toda Vam, gosp. Zaman, in Vašemu pokornemu slugi — kaplančku -** povemo, da se hočemo mi kmetje tudi enkrat osvoboditi iz Vaših sužnih rok! Kar so vrli Mirnopečani pokazali pri shodu 12. novembra, vrli okoličani Krški p» 19. novembra, to hočemo mi pokazati pr* volitvah dne 12. in 18. decembra t. 1. Na svidenje tedaj! Jeden posestnikov. Iz Škocjana na Dolenjskem. 24. "°' vembra. Kako surovi so postali naši kle* rikalci, je pa že odveč! Dne 6. novembr* t, 1. ob polu 7. uri zvečer — tedaj že v temi — prišla sta znana dva klerikalk*' farški krčmar Peter Durjava, in pa faršk1 podrepnik Adam (!) Smerekar iz Savink^ pred hišo necega tukajšnjega narodneg* gostilničarja in sta ga dala poklicati xi sobe. Gostilničar nič hudega sluteč, stop1 hitro na prag in oj, glej! tu stojita Petef Durjava in Adam Smerekar, vsak z je^' nim kolom v roki ter rjoveta kot diVJ* zverina. Mislilo se je sploh, da sta rela. A potem smo prišli šele na to. da tet so ju farji poslali! Vpila sta jeden druzega : »Vi liberalske smeti — oponl^a pis. gotovo ne ve ne Durjava ne ^me^j kar, kaj je liberalec —■ ničvrednežii farški podrepniki smo več vredni kot liberalci, mi smo možje — opomba P pa kakšni? —Vi pa smeti! pereat, eW ^ le pojdi sem če imaš korajžo, P° bom na tla, da takoj pogineš itd.« *v"1 g0 to bo tisti zavedni naši klerikalci! Ker ne morejo oprati — povedali smo j'1^ g. doBti resnic v Slov. Narodu — hočej pomagati s surovo silo. Dobro je, da imamo paragrafe, ki tudi za take ljudi Veljajo! Vsa stvar se je izročila dr. Slancu v Novem mestu, da ta dva moža (?) za vsak slučaj pokusita enkrat tudi mokro-noški »ričet«. — človek, ki pozna škoci-janske razmere, se takim činom prav nič fle Čudi. Kajti znano je, da se v Petrovi gostilni — konsumnem društvu — cele noČi rjove in se sploh same surovosti uganjajo. Odkar je Petrova oštarija (ostario!) postala konsumno društvo, od takrat je tudi Peter tako pobožen človek, čeprav se Kos včasih jezi, da je Peter v petek meso, ko ga še nima, da bi ga v nedeljo jel, in da ne hodi k maši! Peter je res tam z Notranjskega nekje priromal s »punkelčkem v roci«, toda da zna ita-Jjanski, latinski, tega nismo preje vedeli! Smerekar je pa učen, on je bil na gmajni v šoli!! — S kvartanjem in kegljanjem je obogatel (?) — Peter namreč — saj je menda že tudi enkrat kazen plačal. Pa ne da bi bil igral prepovedano igro — je pobožen človek? Morda pale!! Bojane je njegov »hišni prijatelj« in če ga greš iskat zjutraj, opoldne, zvečer ali pa po noči opolnoči, dobiš ga gotovo pri farškem krčmarju — v konzumnem društvu. — Smerekar, zabit tepec, si pa v veliko čast šteje, da našim farjem pšenično in vinsko biro vozi! Pa pustimo mu to veselje! — V konsumnem društvu pa je vedno tudi stari Diguš, ki je že zdavnej zaslužil, da bi šel v pokoj! On sicer pripoveduje, koliko dobrega je že storil, ne pove pa nikdar, koliko slabega. Dobro se še spominjam, ko mu je ugleden gospodar, bivši župan, pred kacimi štirimi leti vpričo takratne škocijanske g. učiteljice in g. po-žtarice rekel, da ga je že več kot ob pet tisoč goldinarjev spravil! On je molčal, kajti vedel je, da bi še kaj več in natančnega zvedel. Da se za šolo malo briga, to je znano po vsej Kranjskoj deželi. Ni čudo tedaj, da mora ljudstvo polagoma osuroveti, ker šola je slaba, v cerkvi tudi ni več slišati božje besede, na prižnici se samo preklinja in agitira, ali k večjemu še kaka tako pove, da mora še odraščen človek zarudeti! Seveda »vera peša«! Naša dva kaplana, vitki Bojane in debeli Kos, sta že imela pri Petru nekaj hribovcev ter jim plačevala za vino ter vsiljevala Povšeta, seveda zabavljala pa čez Zupančiča. Toda naše ljudstvo Povšeta ne mara, ker z njegove moke še nismo kruha pekli! Sploh je obča želja: Zupančič naj bo naš poslanec! In on bo tudi! Politični pregled. Deželni zbori so sklicani na sredi meseca decembra, in sicer štajerski, koroški, goriški in tržaški na 17. decembra, kranjski pa na 19. decembra. Volilno gibanje je postalo v obče jako živahno. Klerikalcem se povsod slabo godi in nihče ne dvomi, da bodo izgubili nekaj mandatov. Kmet se povsod dviga proti vpiru. Ali bo slovenski kmet zaostal? Rusija. Ruski car je za legarjem nevarno zbolel, čuje se, da je tako slab, da bo mesto njega njegov stric prevzel začasno vlado. Vojna v južni Afriki. Angležem se zadnje dni prav slabo godi. Celo angleški Usti poročajo, da se je bati ustaje v tistem delu južne Afrike, ki je že skoro Bto let v rokah Angležev. Naš mož. (Poje se po napevu „Jaz pa poj dem na Gorenjsko".) Naša srca so razgreta, Od navdušenja kipe, Mi ne maramo Povšeta, Kmet Zupančič je naš mož. Mi za umnega smo kmeta, Ki mu blagor naš je mar, Mi ne maramo Povšeta, Kmet Zupančič je naš mož. Torej nam dolžnost je sveta, Ki naj izvrši jo vsak: Mi ne volimo Povšeta, Kmet Zupančič je naš mož. Domače in razne novice. Deželni zbor kranjski je sklican na dan 19. decembra t. 1. in bo zboroval samo nekaj dni. Volilno gibanje je postalo tako živahno, kakor ni še nikdar na Kranjskem bilo. Po vsi deželi se vrše večji in manjši shodi, in vsi kažejo, da se je začel kmet otresati farovških verig. Klerikalci se že ne upajo mej ljudstvo. Kjer se pokažejo, tam jih preženo. Naša stranka je imela v Krškem in zadnjič v Trebnjem dva velika shoda. Farovški podrepniki bi jih bili radi razgnali, a ni se jim posrečilo. Kmetska možatost in značajnost so zmagala. Lepi shodi so bili tudi v Radni v Borovnici, v Sandolu, v Šmihelu in v Dolenji vasi pri Senožečah. Klerikalci so priredili shode v Vinici, v Trzinu in v Vodicah, a neodvisni kmetje so vse te shode razgnali. Vsa kranjska dežela je po konci, po hribih in dolinah odmeva klic: Proč s farovško tlako! Kmet naj voli kmeta! To je veselo znamenje, da se je kmet začel probujati. A to še ni dovolj. Treba je delati. Možje! če se hočete res iznebiti tlake in suženjstva, delajte pri sosedih in znancih, da pridejo vsi do zadnjega na volišče in da bodo volili ne visokih gospodov, ki Vam jih duhovniki vsiljujejo, ampak kmete. Živio kmetski stan! Farovški so v strahu. Farovška gospoda se boji ljudstva. Zdi se ji, da kmet ne mara več nositi farovškega jarma in da pri volitvah ne bo volil tistih penzijo-nistov, ki so bili doslej njegovi poslanci, pa niso zanj ničesar storili, ampak da bo volil kmeta. Prosili so pri vladi podpore. Upali so, da jim bo vlada pomagala z nepoštenimi sredstvi, pa so se vrezali. Cesarskavlada hoče, naj kmet voli po svojem prepričanju. Če bo kmet poslal kmeta v državni zbor, bo vlada videla, da hoče kmet, naj skrbi država za kmetski stan. Če bo pa revni kmet poslal dohtarje, bogataše, penzijo-nirane uradnike in duhovnike v državni zbor, bo cesarska vlada videla, da kmet ne mara, naj se zanj kaj stori. Mislila bo, da se kmetu tako dobro godi, da nič ne zahteva, vlada naj le Bkrbi za mošnjo bogatašev in duhovnikov. Kmet! Tv*oja usoda je v tvojih rokah! Kakor si boš postlal, tako boš ležal. Telovajstvo v Gočah pride pred sodnijo. čitatelji naši se gotovo še spominjajo tolovajskega napada na hišo obče-spoštovanega goškega župana, g. Zgurja. Ta napad, ki se je zgodil 28. oktobra t. L, je vprizoril in vodil goški kurat, bivši misijonar Jožef F er j a nč ič, jeden tistih fanatičnih popov, ki bi se morali prav za prav na verigo deti. Sodna preiskava o tem telovajsvu je dognana, in kakor čujemo, pride pred sodišče 21 oseb. Na čelu teh obtožencev bo sedel na zatožni klopi duhovnik Josip Ferjančič. Vsi skupaj, tudi duhovnik Ferjančič, so obtoženi radi hudodelstva javne nasilnosti, duhovnik Ferjančič pa vrh tega še radi hudodelstva zapeljevanja h krivemu pričevanju. Obravnava se bo vršila pred deželno sodnijo v Ljubljani, in tedaj bo prilika o tej stvari obširneje govoriti. Opeharjeni gostilničar. Ko so zadnjič hoteli socijalni demokratje zborovati v gostilni pri Bojtu vulgo Auerju pri D. M. v Polju, odpovedal jim je ta zadnji trenotek svojo gostilno, dasi jim je bil prej obljubil, da lahko pri njemu zborujejo. K temu ga je nagovarjal poljski kaplan, ki je prišel tisto nedeljo zjutraj k njemu in mu obljubil, da mu bo župnik povrnil vse, kar bo imel izgube. Mož še dandanes Čaka na poplačilo one izgube, a žalibog, župnika z denarjem ni od nikoder. Posebno je Bojt zato hud, ker mu je gostilničar, pri katerem je bil potem shod, povedal, da je imel dobička najmanj 60 K, katerih mu sedaj šupnik noče dati. Vrhu tega je moral plačati tudi 52 K kazni, ker ga je socialnodemokratična stranka tožila in je bil Bojt obsojen. Zopet en slučaj »Mice Kovačeve«, če župnik dosedaj ni plačal, bode nadalje še manj, ker so v soboto izvolili župana proti njegovi volji. Roparski napad. V ponedeljek zvečer sta bila v Madvoru napadena dva stara moža, Janez Žabik iz Soštrega in Franc Magister iz Zagradišča. Sumi se, da so napadalci fantje iz tega kraja. Napadalci so oba moža pobili na tla in jima vzeli dežnik in klobuk. Magister je ranjen pri-bežal v Franžetovo gostilno v Sostrem in povedal celo etvar. Orožniki bodo surove napadalce že dobili. Porotno sodišče v Novem mesta je obsodilo Antona Slapšeka iz Ovsena radi posilstva na tri mesece, Franca Kalina iz Zgornjega Gradišča radi težke telesne poškodbe na jedno leto, Franca Brinskelca iz Verčič radi požiga in uloma na deset let in Franca Pušnika, ki nima stalnega bivališča, radi posilstva na tri leta težke ječe. Hiša in svinjak sta zgorela Antonu Leskovicu v Jeličnem vrhu občine Dole, dne 22. t. m. Škoda je cenjena na 4200 K. Zgorel je tudi jeden prešiČ in 200 K. denarja. Prepovedani misijon. Zadnjič smo pojasnili, da nameravajo klerikalci na Vrhniki prirediti misijon v svrho volilne agitacije, dasi razsajata ondukaj škarlatica in legar. Sedaj javlja uradni list, da je okr. glavarstvo ta misijon prepovedala. No to jih bo vlada zopet dobila v »Slovencu»! Županska volitev v Dev. Mariji v Pulju. V soboto je bila v tej občini volitev župana. Izvoljen je bil županom vrli posestnik Jakob Dimnik na Studencu proti klerikalcu Plevniku iz Kašlja. Občni zbor kmetijske podružnice novomeške bode v četrtek dne 6. decembra 1900.1. popoldne v spodnji sobani hiše katoliške družbe rokodelskih pomočnikov v Novem mestu. Loterijske srečke. Gradeo, 10. novembra. 63, 85, 27, 54, 51. Brno, 28. novembra. 25, 67, 59, 44, 86. Dunaj, 10. novembra. 47, 21, 86, 52, 33. Lino, 20. novembra.. 35 , 48, 55, 20, 46. Praga, 21. novembra. 19, 81, 53, 3, 5. Trat, 17. novembra. 5, 70, 80, 48, 27. Tržne cene v Ljubljani 24. novembra 1900. Pšenica, 100 kg Rež, „ . Ječmen, tt . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ Koruza, „ Krompir, Leča, Grah, Fižol „ Maslo, kgr Mast, „ Špeh svež, „ lit. in v 16- 14!— 1320 '13 -16 — 17!— 12i-4i40 -124 -i20 -116 2 ll40 li36 Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . , Goveje meso kgr Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ Piščanec . . . Golob .... Seno, 100 kilo Slama, „ ,, . Drva trda, klftr „ mehka, „ Preobleke. ^-^^^Popravila. L Mikusch tovarna dežnikov _ L j ubijana. Mestni trn. 1 K »5 1 44 1 90 10 i_ 16 1128 1 20 1 40 1 20 . 45 7 — 5 — /t Kathreiner je eamo pravi v znanih Kathreinerjevih zavojih! Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za preva-ranje računajočih ponarejenih zavojih. Kathreiner Kneippova slatina kava je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi Kathreiner Kneippova siadna kava bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoS družinah použita. Kathreiner Kneippova siadna kava je tam, kjer Be zavoljo zdravja bobova kava prepove, najboljši nadomestek. Glavna NlovniMkA tam reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna, na Kongresnem trgu 14 Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po 4l/»°/o od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po B