120. ttnfHi. • f I IMQHl, i phk B. Mji M, ULhtl. ^^^^^^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^Q ^^^■■■■■■■^l B^a^a^HHaiHB^BlB^BlB^BVBBBBBBa ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^_ .^^^^^^^^—-. ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^————. gn^pijBaSJS^kB^BB^BjBJBjBJBJHBflB^a " ^^^^^^^^_j^^^ ^^^^^^^^^^_ ^^^^^^^___^_i ^^^^^^^^^^ _^^^^^^^__^__^^^_^^ „^■SBBSiBBah. ^^^^^^^^^^^^^^^^^_ ^^■■m ■■■■ ' ■■■■1 ^B ^B ■■■■ ■■■■nnnnni ^^^^^^H ^^^^. ' b^b^Lbbk' * ■*■! ' ' ^^^^k^H ^l^^l ■■■■■■■^■■F ■^■V ■■■■1 ■*■■ t^B ls*«l« va^k «am mrecer, tzvMBatt B9««l|« ta prask*. tmaratl i Prostor 1 /n/m X 54 m'm za navadne In male oglase 40 vfa, sa itradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri narotUa nad 10 objav popust Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži inamka n odgovor. Bnrsvntttvo „Slov. Naroda" ln ,, Narodna Tiskara«** Kmaftova ultsa St 5f pritllćno. — Telefon it 90. Mltottaikl «at*i" *•*»• V l|«fcl|aal fta p* sttitft1 w J*ffoslavl|fti Y Imia^ln« eeloletno naprej plačan . K 84-— edotetao ...... K 95*— polletno.......m 42-— poUeUio.......„ 50*— 3 meaečno......m 21— 3 meacCno......„ 26-— l ........7—1 »....... »■— Novi naročniki naj pošljejo v prvlč naročnino vredno SJS^T po nakaznid. Na samo pismena naroćila brez poslatve denarje se ne moremo oziratt Wfšmištw tjmmwm Barata" banova aUca at. i, L aidatra^n« Teletea atav. S4. •ovlaa sarataaaa to podalaana tat sadoateo ffnaroiinm 0sT* Rofcoptaov nm vrate« "W Posamezna itevilka velia 40 vlnarlev. Podonovskn Feđemcila ? To strašilo se je že pred nekaj me-seci pokazalo na političnem obzorju, jpotem se je konfere^ca pecala z mii-nejšimi vprašanji. zlasti z ncmško zapadno mejo, in vse vesti o nas so utih-Diile, Jugcslovansko - laški spor se je vlekel kakor kaca več mesecev in pri-tespet iztisne nekaj »kom-p«izacii«, in z^ast:, da dob? večji de!ež donanie o.i?V^d^:r?c. K^"cer>t te r>odo-oavske konfederacije ni čisto jasen. Ore xato. da bi meJnarodni finatični kapital ne irgubil onih 11 milliard kron v ćobrem denarju. k: f.h ic bivša monar-i«ila doljsrovaln do vojne. Ta dolj? bi se rasdelil na na« dediče. Tuđi ni Antanta mogla aahtevatt v mirovni nosodbi t NemČijo prevelike svote odškodnine. ra BaJ bi od^kodnina. ki io nai plača Av-Stro - O^rska, bila za to, znatna. Ker Avstro - Ogrrske ni več, naj bi ta do!g p!ačali njeni dedičf. V to svrho bi ?c ustanovila mednarodna komisija, kf bi padzlrala likvidacijo. deHla dobro in sla->>o in upravljala dei carinskih dohodkov \tsh dedfčev — držav. Zato bi bilo napraviti med nami carinsko unijo ... Mi smo že Itak dovolj udarjeni. Tu se pa pripravlja nov. še krtitej^ uda-r«c. Ce se jim po«reči ga borno čiititi V iepn in ftelodcu pol sfoletfa. Zato je triba, da se v tr^ovtkih zvetah, v Na-rndnem Predstavništvu, v finančrera tn mucanjem ministrtvr! vzame ^tvtr v ro-♦ ko. Povedatl moramo ?osnodom v Pa-rizu. da naj sklepajo. kar hočejo, da pa na£ kmet in ir?e?čan ne bosta polnila zapadno evropskih blagajn, ampak da milimo, da je prižel ča«, da se brisramo za s«be % Uto hladnrkrvnostja kakor nas Uče vzfcledi kl Uh \idimo na pariški konferenci. __ __ __ Demoiirafskn borba. V dneh Narodnega veča so s« po zacrebških kavarnah prodaiale razne vesti o starem Pašiću, nekoliko tuđi o Trumbićii. Danes je precej jasno, da je dobe-šen del našega zapada moral od-tehtati pridobitve ob morju. To je moralo tako priti, ker našega zapada itak ni bilo mogoče tako resiti. Ore samo za metodo, ki se je pokazala pri pogaja-njih. za metodo naglašanja popolnega narodnega jedinstva v praksi in na-sproti vsakomur. To se sedaj srne sele namijeniti, v razpravo priđe »adeva pozneje. Slične metode se pa pojavljajo tuđi doma. Takozvani staroradikald izrabljajo položaj, to se pravi, izrablja-io na5o brezpogojno zahtevo in potrebo narodnega edinstva v umazane svrhe. To obrt jim je treba pristrlči. Koliko je že bilo pritožb. da ne funkcijo-nira ta ali on! resort! Vsi odgovori na to so jalovi. Pravi vzrok leži v gnili koaliciji, ki ie dovolila, da je Pašičeva klika od prvih dn! do danes namestila povsod svoje kreature, kakor pred vojno v Makedoniji, — kreature, ki so stvarno nezmožn*, da vodijo občino, kamo - II državo. V Narodnem ored-stavništvu se vodi borba ob Driliki raznih malopomembnih (la^ovanj o verifikaciji. Pravi pomen teh glasovanj leži drugje: Začela je borba proti prejšrjim Hementom korupcije. NtŠa država mora hiti upravljana od poštenjakov. ki ne ljubijo naroda radi tvojega žepa, mar-več \z dolžnosti. Dokler ne pade odločitev v Parizu, ni še pravi trenutek za odkiito borbo. Ta trenutek se pa približuje in »lediti mora vihar. ki bo izčistil ozraČie. Ne dvomimo, da bo slovenski del naroda enodušno stal za nami v delu sa demokratično državo. Tem bolj ob-žalujemo s stali^ča na rod ove koristi kilavo držanje »Jugr-slovanskejca klubac, ki Iavir8 med strankami In kt s svojim glasovanjem oodoira ono Pašićevo skupino, ki it naj več ja zapreka pravega iujfoslovanskega iedinstva \r\ ki tako irpominja nm pretekla leta paševania v vojvodini! Kranjski. Počakaimo, kako se bodo stvari rtzvile. Med tem pa ne smemo nozabirl, da ie temelj vsakega iTspe^nega dela *a državo in ljudstvo njena močna in trdna notranja organizacija. Civilizafflj»ke in narod nogo*po-vsocl Žg preriadujejo evrooski vplivi, 'dasi se nahaja evropeiza?ija te pred staletjem se turSk© pokrajine pa£ ie ▼ »godnjih stadij ih- Značllno je. da ima vardarska Srbija relativno selo mnogo in tuđi zelo T9likih most; v njih vseh pa prorlađuje grekooincarski *er hiriki rpliv, kakor tvorijo Grki, Cincari ter Turki ali ve-iino ali pa vsej inoJjin ođ^totek mp«5an-«tv& Glavni značaj Jim daje čarMJa, io je tržni del seetoječ skoro ieključno tx leđnih igradb, trgovin. osiroma prođa-jaln, pri katorih f» ra«g1eda, k»dar «o ođprta* vea vsebina na prvi pogled- \ daršiji bo le dela in trguje, stanovanja bo v ostalih meetnih delih, ▼ mahalah-Značilnost čarSijo ja ie, da *e delft in trguje — sede, v«se pa se vrsi izredno leno, malomarno in počaai, kar r«lja elaeti o Turkih- Hise eo matno drugao-ne kakor ▼ »evernih m^etih. original-nej»ef doetikrat s artietićnimi ornamenti okraiene, v slikoviti legi ter prisl»-njajo^ se tesno druga k drugi* Kakor darsija in vsa aotratija agradbi in uredba hice, tako ji radi po-k*Arra, kuhinja obleka in di- i vmtih vardarske Srbije različno od moravske Srbije- Pa tuđi v dusevnem oilrti imajo maoedonska ro«ata »to] potabni mačaj; v njih vl^da >čar6ij.ski duh«- Cvijlć ga karakterizira naeleđnje: V £arSij*h po-▼ečini ni cio^no rasvit čut dolinoati, od^ovornc»flii in vgajemnostl, cento prevladuj« morala, ki skrbi le ia»e: đobiček. korist je glavno, dovoljena so rsa »redstra. ki vodijo k doeegi te^a cilja. Pri deln in kupelji se n« rodko poslu§nj*jo goljuftj«. ne'postopa •• lojalno, tako da ao ntoro človek na malo-k^ga sanw!ti- Toda v*i »o pobožni, zla-stl Grki in Cincari- Vsl mefcčani, >čar-šimlije« paeijo Jjubosumno na čaat in ponos, ne le osebno, teroveč rudi ita-novsko- Vbo je odmerjono na zunanjost, na efekt in ^unanji značaj, kar najo^it-nejše kaže na grško-bisantinslri izvor-Zaradi navedenih lamnostl je njihovo življenje. 6eeto dolgočasno, mrtvo, ae-kako okamenelo. dasi mu ne manjka visoko razvi te rafiniranosti- Rasninljivo Je. da Je ta mestna oi-vilizaeija tekom dol gib stoletij vplivv siaro-balkanska<, grsko-cinearsko-tnrSka kultura vsdrSi le ▼ pokrajinah ttirske uprave in da selo hitro izgine ▼ oavo-bojenih balkanskih driavah ter se omakne evropeizaciji- ZlaflH Je ie valna konstatacija, da se plodnod pri opisanih mefidanih is£rpa ali TsaJ oslabi povečini te i drogo ali tretjo generacijo, ki ostane ▼ mestn, posebno pri Cincarib in Tnrkih, ako ne nastopa krmo meianje. ifeUanstro te torej Tsdrioje le s prteljeranjem od đra- ga iivlja- Da bodo torej s tem, da je prišla Macedonija t sr bake roke, vaa ta ruja mesta v najkrajši dobi posrbljena, to bomo zlafiti mi dobro razumeli, saj poznamo slične procese t mestih na naši severni in zapadni meji- Opisanega značaja so bila tuđi me«ta ob južni Moravi, ki jih je dobila Srbija 1- 1877—1878, na pr. Vranje, Nift, PIrot- Izredno iivo sliko takega meščanskega življenja iz Vranjega nam nudijo dela morda najboljsega erbske-ga sodobnega pišate! ja Bore Stanko vica, slasti roman »Nečista krve in drama >Koštana<- Dalje pa ee razprottlra erbska Macedonija r precej drugačnem pod-nebjo, t znatni meri medi teranskem ali Tsaj % mediteranskim! vpllvl, pod katerim uspevajo tuđi druge kulturne rasti ine, ki jih ostala Jugoslavija ne pozna ali pa kvečjemu v ozkem pasu iadranskega primorja« Vplivi mediteranskoga podnebja «e oparujejo žo ▼ skopski kotlini, ki Je mnogo toplejia kakor gorenjk dolina južne Morave; il&sti je značilno, da poleti v njej selo rodko dežuje* Pomlad se pojavlja razm«roma zgodaj- Enaka je tuđi v Vardarjevi dolini proti jugu do sotedke Deroir Kapije (2elema vrata), kjer se prične območje pravega sredosemnega podnebja* Gorato ozemlje Maoedonije Je se-veda bolj prikladno sa živlnorejo kakor pa za poljedelstvo; ta pašo iivino 5ez poletje, na simo pa jo odieno v top-lejSe kraje na jugu- Rede si cer tndi govedo, prevladujejo pa vendarle kos« in ovce. Msoedonske kotline, !•€•{• med gorskim! skuplnami, pa so isredn« ro-dovitnosti: njih pomen se ie poveća, ker nudijo vzpričo ngodnega podnebja tla sa mnoge kulturne rastline, ki jih drugače država nima- Najrođovltnej&i deli Maoedonije so ra-mlne bifoljska, solunska, serezska ter dramska; od teh pa pripada na«i državi le prva- Glavni pridelek poljedelstva je pseniea, tur-sčiea in ječmen. Dalje pa ae prideluje v Macedoniji povsod obilo tobaka. ki je veljal sa najboljSega v vsej Turčijl« Posebnost Macedonije so se izredno dobra vina, »aj ima dežela izre»dno vroče. le malokdaj oblasno poletje; najbolj isdatno in najbolj razvito vino-gradnistvo ima Tikvefi, to je pokrajina ob dolenji Crni ter srednjem Vardarju (sredile ▼ Kar«H«rrih) in pa dolina Stru miče, kl jo misli jo, kakor beremo, v Parizu prisoditi naši državi* Kotlina Strumice je sploh izredne rodovit-nosti in spada med najgostejše naseljene prede!© Macedonlje; ugodna lega, ravetj« pred vetrovi, omogočajo zelo toplo, dolgo jesen, tako da poepravijo tuđi po dve žetvi- Važen pridelek je se riŠ (oriz, pi-rina^), ki ga prideluje jo na mnogih krajih, prcdvsem pa po pore^ju Bre-galnice; sredile© riževih polj je široka kocanska kotlina, ki je tuđi izredno plodna* Posebnost Mscedonije je ie bom-bftževec, ki tispeva po mnogih JuŽ-nejSih predelih % ugodno lego, elasrl ob Brogalnici, Strumici in Vardarju- Najbolj južen značaj ima djevdje-Iljska kotlina ob grski meji; tu vlada že povsem mediteransko podnebje, cime po navadi sploh ni- Zato se nahaja-jo okrog DJevdJelije eeli gaji murve, kl tvori predpogo] sa Uredno raivito gojenje sviloprejke- Djevdjelija Je po-leg Vodena, U Je pripadel Grčlji, glar-ni svilarski kraj vse Macvđonije- Polet; tega oveto vinogradnlstvo, gojenje bombaievoa, Južnih eadežer- Vrh tega uspevajo ▼ navedenih okrožjih se mnogi običajni sadeži sre-dosetnskega kultnrnega pasu, oljka, melone itd. Posebnost okroija Velesa J* pridelovanje maka* Kljub veliki rodovitnoeti mnogih pređeloT Maoedonije pa se nahaja narodno gospodarstvo pretežno ie na primi Hm i stopnji, sa kar j» iskati glav-nega rsroka pa£ ▼ splosnl đesorganl-saciji TurClje, ki ej Tladaia tom pokra-JfaajB it do nedftTntv slasti pa oko!-1 nost, da eo bili slovanski kmetje le za-kupniki turskih graščakov, katerim so morali plače vati tretjino pridelka, ražen tega pa še desetino za davke* Se bolj zanemarjeno je seveda go-zdarstvo. Po raziskavanju dr- Petra Djordjevića (Glasnik srp- geogr- dr-1914 zv- 3—4) previadujejo v Macedo-niji listovci, bukev in hrast; po njegovi oceni — raziskavanje seveda še ni moglo biti natančno — se nahaja v srb-ski Macedoniji (in stari Srbiji) okrog 16a000—200000 hektarov slabiega list-natega gozda (hrast in bukev), okrog 60-000—70-000 ha starejšega hrastovega ter bukovoga gozda (od 50—100 in več let stara drevesa) ter 16.000—20-000 iglastega gozda (starejše vrste)- Najbolj gozdnat je predel med Bi-toljem in Kavadarci, kjer se vlečejo Morihovske planine; gozd šestoj i pred ▼aem iz iglavcev (crni bor)- Dalje je porasčena MaleS - planina ob gorenji Đregalnid do bolgarske meje; prevla-duje bukev, zaetopan je pa moćno tuđi bor. Tuđi planina Pljačkavica, zapadno od tod. Je pokrila z večinoma slabim bukovim in hrastovim gozdom* Dalje so pokrite s bukovino in hrasto-vino Osogovake planine. Skopska Orna Gora, gore severno od Ohridskega je-sera itd- Po teh pokrajinah se bo dalo mnogo doseći s umnim gozdarstvom- V mnogih predelib pa previadujejo po gorah golicave, sa kar je iskati vzro-kov tuđi v premajhni množini poleta e-ga dežja* V tem pogledu vidimo slabo stran mediteranskoga podnebja; pomanjkanje poletnega dežja povzro-ca pomanjkanja gozda ali omogoća le prltlikavo, slabotno drevje in grmicje; ' ta neugodnost je skupna vsem deielam ob Sredozemskem morju- Za Ljnbljanfiane bo morda KAnimK va posebnost srbake Macedonije ▼ fizi-kalnem oziru: tu se namreČ nahaja ved okrožij, kjer se selo pogostem pojavlja-Jo potresi velike intenzivnoti- V tem osiru so najaktivnejii: ndorina Ohridskega Jesera, okolica Skoplja, ndorina Prespanskega jezera s Resnom, ▼ bližnji soseičini srbskega ozemlja pa se srednji in dolenji tok Strume. O potre-sih t tem ozemlju poročajo ne le naj-starejši sgodovinski viri (1. 518- Je bilo mesto Scupi (SkopIJe) po potresu po-polnoma porušeno), temvec isti se po-javljajo tuđi v najnovejfii dobi zelo pogostem. A« M- Državno posojilo nosi C! Politilne vesti. Politični klub JĐS ima odborovo sejo pri Roži v soboto 24* t- m- ob 20-uri- Ves odbor polnoštevilno! Olanl dobrodošli. MESTO ODGOVORA! Hoćemo modno državo Slovence*, Hrvatov in Srbov« HoČemo, da priđe đd izraza volja naroda- Nočemo zato, đsl bi nas terorizirala kakrsnakoli manj« šina, najmanj pa manjšina velelzdajal' oe.v, špartakovcev, komunistov, boljše« vikov, nemškutarjev, v svezi s nemškfcr mi trgovci, verlžnikl in drugim! oetan« ki stare Avstrije- Ker je pa kazalo, đđ hočejo takšni ljubeznjivi prijatelji diktirati veliki većini slovenskega ns> roda svojo zločinsko voljo, smo mi, Ju4 goslovanaki demokratje, odobravali preki eod- Ravnotako sta ga odobra* vala socialno-demokratična člana Tlads: in eta še le pozneje dovolila, da se J* .njuno glasilo >Naprejc slagalo, da ni* sta soglašala- Ta list, ki ni glasilo demokratovi marveć teroristov in zabavljačev, pri« povedu je svojim ljudem, da vpijemo ml po visllcah in da sagovarjamo kdov« kakšno strahovlado* Strahovlade mi ne zagOTarjamot marveč 6e borimo proti njej- Dopustili pa nikdar n& bomo, da bi hujakaći te zvezi s nemskutarji uvedli strahovlado pri nas in proti nam- Ljubljana ni niti Moskva niti Monakovo* Za komuniseni tu ni mesta in ravnotako ne sa nemire^ pa naj se se tako skriva Selja sa njim!, za razna lepa socialna in demokratična] gesla. Z ljuđmi te vrste ml ne politisi* ramo. Clovekn, ki ima slabe manire Uf Se slab^e namene, ne moreS nikdar nlo dopovedati, ker ie razumetl note in kat! vedno ponavlja: >Skarje> akarjec, ka* kor tista slavna babnioa v narodni pravljici- Da se ne bi mislilo, đa soda/ listi, namreč pravi eocialistt, ne pa ID< eki boljševik i ali srditi impotentne^! >Naprejeve< vrste nišo sa oštra sred* B^-a, kjer je to potrebno, navajamo sa« mo neka] stevilk: Socialistlćna vlađst je s svojiml ćetami zasedla uporno Mo-nakovo- Bres onih, ki so padli v borbi« so nemski socialisti aretlrali v Mona* kovem 395 boljševikov, 77 so Jih dali ustrellti po prekem sodu, razven tegsi Še 58 ruskih vojnih ujetnlkov, kl so pomagali Špartakovcem* Mi se n aha jamo v vojnem stanju* Pri nas 90 se pokazali pojavi, kl so na* ravnost zahtevall, da se napravi red« Gg- Kristan in Prepelnh sta na vladnl seji to priznala- Kđor ni šlep, tud! vidi, da so energični ukrepl imeli uspeh-Kljub temu ni bil pri nas ntkdo batinan ln enega slučaja ni da se je pri nas komu zgodila krivica. Glavno glasilo vseh hujskačev bi prav rado prinosio vsak dan po dve Jokavi koloni vnebo- LISTEK. „Reini grm". Cvetko Oolar Je izdal te dni zbirko pesmi. Imenoval jo je »Razni Krm«. Iz zbirke prinašamo dve času primcrne pesmi, bisere sodobne lirike, kakrS-nih je zbirka polna. st«0unshicaj«l Nič z& to- »Naprejc m bo kar napr«! dri >Nero, NeroŠkarje, akarjtc, čeprar ee trava koai 6 kO6O- Ali Moramo res rm pogoltnttlf Včeraj, t- j- v četrtek, dne 23- t- m- dozi vela je Ljubljana, čaaar dooedaj Se ni dozi vela: da se je naareć po njenih ulicah fiopirilo kričanje: >2ivel boljie-vizemc, >2ivela republika« In še oalo taljenje: > Žive li Lahic- ftdor je bil ob osmih zjutraj na Dunajski cesti, tema bo ti kriti polnili ušeea, in kdor se Je ftutil pri tem pravega Jugoelovana, kr-vavelo mu je sroe in stiskal je sam pri sebi pesti, ker si pomagati ni mogel* ■Mi razglašamo preke sode, mi imamo iziemna sodišča. mi imamo najstroijo Icenzuro — pomagati pa si ne moremol X>a je v Ljubljani kaj takega mogoče, tto presega vse meje, in mi sahtevamo z fvfio odločnostjo. da se sadeva strogo [preišče in da se kaznujejo tišti, ki de-jlajo tako reklamo sa boljševizam, sa :x«publiko in še ćelo za najhujšega nar ;ltega nasprotnika, za Laha. Vlada Je Vendar energična, zatorej pri&akujemo |od nje, da ukrene vae potrebno, da 'Ljubljana ne bo ve£ do i i vela takega *5kandala! Kako so delali Nemci L 1914- Ima-£no v rokah ovadbo mestne občine v ;Šoštanju, podano proti tamkajSnjemu felovenekemu obrtniku Jakobu Volku-JGlasi se doslovno tako-le: Za 6ag voli-tev in najsi §o to bile državnozborske, '©krajne ali občinske volitve — je bil Volk vedno med prvimi, ki eo tedne in tedne agitirali za slovensko stranko-\Vaa ta čas ni nič delal in je pusčal svojo številno rodbino doma, da je gladovala- Nobeno svarilo ni pri njem sa-leglo- Tukajšnji gostilničar Anton To-polnig se je trudil. da bi Volka spre-obrnil, toda zaman* Ko je Srbija toj«-vala s Turčijo in si priborila uspehe, je Volk javno proslavljal smago in kri-čal: >Ziveli Srbi, naM bratje so smaga-lic Pri zbiranju za srbski Kdeči križ Je bil Volk med prvimi, da, dal je eelo* iniciativo za zbirko- Volk je bil član in ćelo starosta tukajšnjega Sokola. Kot tak je bil srbofil vseskozi- LMeleŽil ee sraanih velikih sokolskih zletov v Zagrebu in Ljubljani, katerim so priso-stvovaii tudi srbski dastniki, preoble-:ceni v Sokole. Ni se torej čuditi, ako je Volk tako navdušen za Srbijo, da na-stopa javno zanjo- Da vigojnje Volk svojo obitelj v panslavisti^nem duhu, ni treba naglaftati, z&kaj njegova h6er-3ca in hSerka tnkajŠnjega cevljarskega anojstra Stora st© javno izjavile, da se boste poroci li samo s Srbom, ako se bo-sta gploh možili- Tekom zime 1913/1914 fee je v Soštanjn zbiralo mnogo Sloven-teev v Cerovškovi gostilni, kjer jih tn-JrajŠnji notar Kolček poučeval v srb-skem jeziku- Med udeleženci je bil zo-pet Volk jeden izmed prvih- Po mnenju pođpisanega mestnega županstva dela Volk že dolgo časa velikosrbsko propagando in se morajo nahajati v njegovi posesti tudi kompromitujoči spisi, ki bi ee jih lahko dobilo pri hisni preiska5^-« ;— Ta ovadba nosi številko 3131, pod-plsal pa Jo je Philipp Gande- Da je imela ta ovadba uspeh, se razume samo obsebi- Volka so zaprli, bil je v pr«-iskavi pri domobranskem sodišča v Gradcu in pri okrožnem sodisču v Celju, dokler ni bil pri obravnavi v Celju dne 6. decembra 1914- oprosčen. Koliko je moral pretrpeti dotlej in kaeneje med vojno, koliko materialne škode je imel. kdo bi mogel to presoditi! Tišti pa, ki ga je spravil v zapor. š© nemara danes lepo živi v Sogtanjn in igra morda ▼ meetecu Se ćelo ugledno viogo ali pa evobodno snuje vsenemške naklepe T soglasju s svojimi eeljsiklmi nemdar* ckimi }>ratci- Za blagor domovine je odredil vladika dr. Anton Bonaventura Jcjrtič na praznik nebovhoda posebne pobožno-sti. Dan vnebohoda dne 29. t m. dolo-čen je za dan molitve. KnezoSkof poziva vse stanove, može tn žene, mlađe-niče in dekleta ter Solsko mladino, naj ta dan moli za domovino in priporoča bojni njeno usodo. Vsi duhovnik! naj ta dan opravijo službo božio za blagor domovine. V vseh društvlh naj teosta-nejo pribodnje dni vse prireditve, ki imajo veselični značaj. Vladika koncu je svoj poziv na svečenike in narod s to-Ie prošnjo: »Ohranite v težkih dneh, ko se od loču je naša usođa, med seboj duha kršćanske ljubezni in edi-nosti. Ostanite mira! In trezni! TI dne-vi naj bodo dnevi resnobe in spokomo-sti, da se nas ljubi bos usmiH in vodi vse naše za deve v naS časni bi večni blagor«. Samo močna država nudi svojim državijanom jamstva za miren m va-ren razvoj in ie tato dolžnost vsake^a posameznika, da dela ca okrerrftev države. Z veliko požrtvovalnostjo to darovali mnogi svoje življenje v boju sa ujedinjenje, za ustvarjanje velike Jugoslavije. Trupla .naših junakov, ki po-čivajo v zapuščenih vojaikih rrobovfli, so čvrst temeli naši svobodl. naši samostojnosti. On! so nam stvorili državo, a naša dolžnost Je, da lo nadalje Izgradimo, da jo oj a cimo. Naša mlada država se je obrnlla na nas s pozivom, naj podpišemo posojilo. Prvikrat Je, ko se kraUestvo Srbov. Hrvator In Sknreacev obrafia na srole drtevttaaa« nar. Vsl oni, U Cusrvttjejo ta mh do- ] moviKK xa ivoio đrtcnfcfel aob aw popoteoma pofinujejo dottnoaH §vo-bodoesa drtavtjana naptim f utodni drfavi TI ao daB bres nrovora. brez prtfovarjanla. Gotovo pa |fc fe &e nmoso, kl odlalaio, ne taradl tepa, ker i U ae bili voljni dati neco tiradi tega, ker se jim ne mudl in ker ao neodločni. Ten je treba, da takoj store, kar so opustili. Kdor hitro da, dvakrat da. Kakor smo na bojnem poli« v vrstah eotente Imponirali našim cavesnikom m našim sovražnlkom .tako moramo tudi Imponirati z našo požrtvovalnostjo, ko gre zato. da s svojim dalom In s svojim kapitalom krijemo potrebe države. Neznatna je vsota 200 milijonov kron, kl Jih damo državi na razpolago. Vsota, ki jo hočemo podpisati, mora biti mnogo višja. Mi moramo našim prijateljem in neprijateljem dokazati, da znamo s skrbio in požrtvovalnostjo obd rzati svobodo, ki smo si jo pribo-rili s krvio. AH je mogoče, da se sprtčo tolikih, ki so radovoljno žrtvovali življenje, najdejo še ljudje. ki ođlašajo s podpisom državnega posojila? Ali so še Uudje, kl razmišljalo, ali naj vlože svoj denar tja, kier bi imela od njega tudi država koristi? Denuncijant ic bele Ljubljane* (Dopis iz Prag©-) Nemžki pregovor pravi — in men-da ga je ustvaril sam Goethe — da Je največji lopov denuncijant* Sramota je. da ga je rodila tudi bela Ljubljana, žalibog ne enega. Ime našega junaka je: Otto Janesch (hvala Bogu ne Ja-než), rojen je bil okoii 1- 1881., po po-klicu Je bil gledališki pevec. pa ne svetovnega imena- Pred vojno j© več-krat izzival po ljubljanskih ulicah, 6e so n© motimo j© bil precej znan • • • Ta gentleman je bil avstrijski oficir, pa ne na fronti, ampak pri stražnem oddelku v ujetoiškem taboru v Milovicah pri Liši na CeSkem V taboru 8o bili Rusi, komandant tabora j© bil polkovnik H-(mož dešk© pisat©1jio©, nad© dobro znank© in prijateljice gospe Gabrij©le Preiseov©*) Komaj je Janesch prišel v tabor, j© denunciral svojega tovari šaro jak a, poro^nika docenta đr- Fr* Jesenka iz Skofje Loke, ki mu j© kot vo-jadkemu tovari^u zaupal- Kaznanil ga je pri komandantu, da j© rusofil in da preveS človekoljubno poatopa % ujetimi ruskim! č&etniki. Za svoj podli namen se j© posluži! raznih £en& in »pletk. Ko j© komandant denuncijacijo odklonil in dal denuncijantu cutiti, da je postopal nedostojno, je Janeech napravil nov obfiirnejši plan- Đil j© gost pri gospe Prelssovl, ki se je n©kaj iasa mudila v taboru, in je kot gost iskal priložnosti, da pokaže svoje nemsko kavalirstvo* Denunciral je ni ova dr* Jesenka pri generalni komandi v Ljutomericah* Izmisli 1 si je stvari, ki so spadale pod paragraf veleiidaje* Poleg tega je denunciral gospo Preissovo, ki je prišla v preiskavo po § 66- in § 138- Rekel je, da je branila ranjenoga ruskoga njet-nika, da j© Pusom naklonjena, da so bili v klavirju, ki ga je iz Prag© poslala ruskim ujetim oficirjem, skriti razni spisi itd* Ko ga je avditor vpra-šal, kako se j© s to damo seznanil, je rekel (po protokolu) ta gentlman: >Ich war dort geladen zu einem Thee, aber ich bin nur hingegangen, um sie durchzublicken, da si© ©in© fa-natisehe Cechin Ut • • -c Kako junaštvo je to, denuncirati svojega tovarisa In ženo gostit©ljko!.. • V ©ni izpovedl pravi Jan©sch: >In Ml-lovie fiihlten si eh die Russen wie grosse Herren, denn sie wussten sehr gat, dass der Oberst (mož gospe Prels-eov©) si© weder zu sehlagen noeh eu befiehimpfen erlaubtc Torej tega nem-škega jusaka-sapečnika je bolelo, da polkovnik ni do vol i 1 Ruse tepsti in zmerjati- Sele po trinajstih mesecih polnih intrig in poiivedb sta bila dr-Jesenko in gospa Preissova rešena preiskave, ker 0© je vse izkazalo kot zlobna denuncijacija lajtnanta Jane-srha- Naravno je, da je gospa Preissova vse storila, kar je mogla, da bi olaj-šala težko stanje ruskih njetnlkov (bil je tara tudi jeden izmed sinov Tolste-ga) denuncijant pa je etovansko ljube-zen in velikodušnost Ispremenil ▼ veleizdajo in se ni sramoval piti eaj v gostoljubni hiši • podlim namonom, da izve, kar je potreboval za svoje name-ne- Kje je xđaj ta junak? Treba bo pogledati, če se ne skriva kje v Jngosla-viji, ali oelo v armadi, Ćes »edem let vse prav priđe, zato Je treba, đa posna-mo tak© frraake- AGRARNA RCPaRMA. Beograd, 22. maja. Poverjenlk sa agrarno reformo v Sloveniji dr. Lokan, je bil dtfnes pri mtnlstro sa agrarno reformo dr. Poljaku, da tpreime navodila jlede provizorne tevedbe reforme v Sloveniji. »U Sertie* — preoeha. Kakor mana je ta tednik Uhajal ▼ Oe^re. Ure-jal ta ie profesor beocrajskega Taeoči-lišča đr. Laza MarkoMĆ, 1 denarjeni PaSećeveta fonda vfiaaft ▼ »eleeit-eken duhu. BiU ao čaai ko mo 0rav neradi čitali rasu tamjani* Ma Ma in — molčall, ker Je bfl molk sla«o s ozlrotn na savesnUre. V sadnje« času je list začel pisati nekoliko boli Jojto-slovansko, aedaj Je pa ftortL kar Je Mo edlno nroettoa Povaod Je pej treba j ba poorKfttL Kar je JRvtsa, to obvflia. Zato PrtSBamo dobro volio in napone Usta in nm obranimo bralcžcn apomin. Izvršila Je svojo dotfooet v pretekJosti, ko nas ni pocnal nfledo^ Za bodoCnoet moramo akrbeti samt Kraljevina Srbovf Hrvatov in Slovence*. Brfclke Jtcvtlkc o IJudskem iolstvn hi analfabet^tvu v Bosni In Hercegovini. Koncem leta 1916 je bilo v Bosni ta Hercegovini ljudskih Sol 463, učiteljev 937. Ena šola prihaja na 109 kvadratnih kilometrov in na 4050 prebivalc^v. 7a solo doraslih otrok je bilo 160.000, v Solo pa jih ie hodilo samo 36.856, torej jih je ostalo izven %o!e 113.144. Po zadnjem popisu je bilo od vsega prebl-valstva od 7. leta dalje samo 177.168 ljudi, to je 11.95%. k? znaio čitati in pisati. Strašno. Toliko kulturnega dela nas caka v Bosni in Hercegovini, ka-tero je Avstriia in Ogrska tišćala v temi v korist Nemcev in Madžarov! Posestva Štajerske hranilnice! Ftuj: Štajerska hrani lp i ca y Gradcu je nakupila v Sloveniji veliko zemlje in hift, da s tem pomaga graditi nemškl moat do Adrijo- Nastavljala je samo nem&ke uradnike, polne Viljemo-vega duha- Zraven tega pa ao bili, kakor n. pr- oekrbnik Budi proti Slovencem navides vljuđni in eelo po-strežljivi- To pa je bila Ie past, da so tem lažje zahrbtno delovali v prnskem smislu- Marsikateri saveđen Šlovenec se je da! zapeljati za kozarec vina In se brati 1 z nemškim oskrbnikom- To je bilo žaloetno pa reenieno- To veliko po-sestvo je še do danes bres Tsakega nadzorstva* Pozivlja se de£elna vlada, da takoj rpelj© nadzornika, in sieer Jako zanesljive^a in energlciiega- Slepar. Prijavljeno mi ]e, da m prejšnji mestni pisar v Zagrebu Franjo Pavlovih v nekaterih krajih Štajerske, po&ebno v Ptuju, Ormožu in SredlŠču predstavlja kot namestnik poverjenika sa Medžimurje, kot dr- PavlovlC ter ponuja iEvoznice, izvabljajoč na ta način od ljudi denar* Isti Franjo Pavlo-vic ni niti v enem elncaju imel pravice, đa me zastopa, a je kljub temu delal neovirano v svojo osobno korist* Franjo Pavlovic je bil samo kratek čas nameščen kot pisar v Čakovcu in je bil bas radi svoje nekorektnosti in neza-nesljivoeti fie v februarju tega leta od-puščen* Kazensko postopanje proti njemu je v teku- Ljudstvo se opozarja, da ne nasada več temu, človeku- — Dr. Iv. Novak, poverjenik za Medžimurje* Keresiiična vest- >Mariborski De-lavec« povđarja, da ne odgovarja res-nici vest, da se je v Mariboru osnovala Marijanska kongregacija pod protektoratom gospa Malstrove in dr* Rosino-ve, kakor so to poročali ljubljanski in drugi ilsti- Z Grobelna nam jjavljajo, da Se vedno tatn službuje prozni mojster južne želeenioe Hermann, ki je spravil s svojimi denuncijaeijami <^lo vrsto naših ljudi, zlasti žel^zniSkih uradnikov v zapor in jeco* Elektrarno v LtaSkem trgn, kl Je last neke solnograftke družbe, so dali pod nadzorstvo- Za nadzornika Je imenovan dr- Fran Ro$ i« Hrastnika* Iz službe 90 ođpnstili pri bolniski blagajni v Gel ju znana vsenebiSka agi-tatorja Hiho in Zellinschegga* Mozirje, Štajersko- Tudi nas, koro* Ske Slovence je zađela nemila usoda; vojaka tudi nam ni prizanesla in morali smo si radi divjanja neraSke kulture poiskati zavetja pri gostoljubnih Štajerskih SloToncih v Mozirju- TukaJ smo naali aaše sotrpine ls GoriSke, ki ie Setrto leto prenaiajo ieto nemilo usodo in željno cakajo o&ešenja ter vrnitve v svojo domovino- Dne 18 maja so priredili v vrtu hotela >IliriJa< Vodnikovo slavnost, kl jo je otvoril g* J. Kemperle, vodja čevljarske zadruge e sijajnim govorom o Vodniku, katerega nam je naslikal kratko in jedernato kot peanika, politika in vzornega ilov. narodnjaka* Govora je sledila Llnharto-va veselo! gr a > Županova Miekac ■ pred- in poigre- Vat igrale! eo tako dovršeno in živahno naatopali, da ao želi obilne pohvalo obclnetra* Med poaa-VMsni dejanji je aapel begunaki moikj ■bor in svirala Je domaća gođba ale-Tanake koraeaiee- Ta •lavnost Je pa« Jaamo kaaala> kako visoko iaebrazenl •e naW gorilki eobratje; tako omlkaa in zaveden narod ae ne da ln ne »ore trajno podjarmiti; zato apamo ia smo trdno prepričani, da bo todi njim aaal-jalo solnee svobode ia ae tudi pri njih areeniAila Vodnikova »Ilirija oživljena« prej ali slej- — Koroikl beg«* »ee* leprtM PH tak- eedniji et ie vedno nahajajo nemeiuki nradniki, med njlmi slasti nadofieijal KoroeeheU to oficijal Pen Zadnji #e aieer prlitera k SlOTenoem, ali to to prav nic" ne brani poHlJatl svojo heerko k nemikenm po-: nkm k odaloTlJeneora učitelj« Salamo- A ^^e^k ^^^ sf^M^^s^^a^AJ^^e) ^^^^—^^^^^^^^■^^■^■k M.^^Mfl^^^ Ome* NlefirTa lena, prej alaaaJoia pri ptejioje« ekn|Ma aodniki ni na* la beeodioe aemakl* eedaj ne govoti dmgega kot nwiti ta Tzgaja tudi otroka t aoHikem dnhu- UreeMttvo naribonte »Stnio« Ie prenel topnik dr. Leopold Lenart Z JeeeeJc Shod Jmmtoranskth fe-lezviSarJev, kt se je vršil v nedeUo t8. maja 1919 v prostorih delavsiceca doma na Jesenlcah, je bil prav dobro oblakan. Oba govornika. Hv-Sa tržaška ielezničarja, ki poznata želetničarsko življenje pod italijansko krutoviado, sta nam poročala in pojasnila trpljenje naSlh bratov v zasede-nem ozemlju. nakar ie bilo sklenjeno« da bodemo z vsemi sredstvi protesti* rali proti vsakemu poskušenemu zase-danju radovlilSkera okraja. srca naSe slovenske domovine, po Italijanih. — Nadalje ie bilo sklenjeno, da naj vsi oni, ki nišo zavedni sinovi naše kraljevine, kakor hitro mogoče zapuste našo domovino. O koncertu v Krilcem, ki sa Je pri-redil dne 17. mala krški salonski orke-ster v prid iueoslov. akad. menzi v Zagrebu pod vodstvom k. Jošića Pfeiferja, nam poročajo, da je uspel sijajno. Na tem koncertu je nastopila tudi mlada pevka zagrebšk. konservatorila, gdč. Miheličeva, ki je žela po vsaki svoji točki navduSeno odobravanje. Na da-sovirJu jo je spremliala sa. dr. Tren-čeva s pravo fineso in čustvovanjem. Z Vrhnlke nam plšejo: Vrhnika je veljala vedno kot naroden trg. nemšči-ne ni bilo sliSati skoro nlkler. V zadnjem času pa se zdi, da je tudi tu vrcvetelo nemčurstvo. So ljudie, ki naravnost Jzzivajo s svojim nemšku-tarjenjem, kar se je zlasti opažalo preteklo nedeljo, ko se ie Sokol vračal s svojega izleta v Poljiov gradec. V nem-škutarenju se zlasti odlikuje Oroszy-Jeva rodbina, ki očividno še vedno misli, da žrvi v Avstrijl. Bo JI pač treba pokazati pot v Madžarsko ali v Avstri-Jo, odkoder je došla, ako se ne more prilagoditi novim razmerant Bemnskemn odboru ▼ Strnilča v odgovor na članek »Razmere v Stmi-5Ču v Naprcju dne 17.€ m v »Sloven-skem Narodu« dne 20. t. m. Pišete, da ste uvedli od svoje strani prdskavo. Ko bi bili pri tej priliki mene kot »glavne-ga« krivca ali končno katerega izmed drugih »krivcevc »zaslišallc, bi se Vam bile oči odprle in prihranili bi si bili navedeni Članek. Sicer p£i dvomim, da Vam ni Še predstojnik stvari dovoi] pojasni). Da pa lahko javnost sodi, kako velikansko nepravilnost »em zagrešil izpovem: Gospod okrajni glavar ptuj-ski me je poslal začetkom marca v Sla-votfijo, da sem naknpfl deloma za be-gunsko taboriSČe, deloma pa za okraj-no glavarstvo okoli 20 vagonov žita In moke. Z vednostjo okralnega glavarja se ie peljal zraven pek Lozinšek. Dogovorila sva se, da dobi z našim transportom vagon moke po ceni, kolikor bode nas stala. Založil je 10.000 K in se odpelial. Ker pred Veliko nočjo mo-ka Še vedno ni bila tukaj, in ker Je Lo-zinšek do tje zagotovo pričakoval, sem njegovi prošnji kot namestnik od-sotnega predstojnika ustregel in dovolil. da srne po 500 kg moke !z tukalšnje zaloge kot predujem poslati Storil sem to z mirno vesjo. ker je bila naša zaloga taka, da se ni bilo bati, da bi nam zmanjkalo pred prihodom transporta iz Slavonije. Žrebe pa. katero sta bila dva nastavljenca brez moje vednosti prodala, ni bila begunska marveč last uprave demobilizacijskega blaga. Pre-skrbelo se je, da sta bila nastavljenca odpuščena. denar pa je odposlan na pri-stoino mesto. — Anton Ogorelec, nad-učiteli in oskrbnik.___________________ Neodređena domovino. Umri Je ▼ Paztna gospod Ante K a-I a c, dekan in preix>zit. mož. kl je bil posvetil vse svoje življenje narodni stvari v Istri. Ia Kobarida- Kakor v vsem sase-denem ozemlju, tako tudi ▼ Kobaridu in okolici raskazujejo Italijaai svojo kulturo- Prišli so s b^limi saatavami t naS lepi slovenski planinski raj — a eedaj, porabijajo pa vsa sredstva \n mučijo ubogo ljudstvo, ki je že preje vede>lof kaj se pravi pod italijanskim larmom tiveti. 8a| so jih imeli ie 29 mesecev na duši in Jih že tedaj duševno mučili- — A se Jlm ni posrećilo, in se Jim tuđi ne bo Jih pridobiti. Sami pra-vijo, namreč Italijani, da ee povaod bolj udajo v vaakem osiru, samo »Ca-porettanic so bolj trđa Jugoslovanska koat- Ka vae akriplje ekufta]*, đa b! otroke pridobili, zato Jim ne primanj-kuje pomaranč- Otroci Jih vaamejo, ker se Jim dobre rdijo- V soli Je Be veđno •loreiiaki pouk, kot prosti predmet je. bil* italijaničina* ker ni nobeden od otrok ae hotel nfitti, eo napravili, đa mora vaak oblskorati ioio, kadar Je ItaUJanUina* Prvi dan Jih Je nčil em vojak >bere*ler<* Pouk prldno, otroci ee iigovarjaje, đa ne snajo Italijansko in đa se nooejo učiti italijanskega Jesi* ka> V te« hipu pa vsi pokonci in so za-CeU kričati >kik«riki< ia druge stvari, ter skori vrata vsn* Ces nekoliko časa ao Jih ie karabiuerji lovili okreg In sta-risi so bili posvaal na komando* X4uđ-stro pričakuje odrs*«nja> posebno pa moiki, ker ae bojijo, đa Jih bodo inter-ftirallt kakor so 13 t. uv ie ob pol 7. ajutraj g iupana Mikiavčiča Franca, nobeđen ne ve šakaj* Tako bodo delali, đa bodo drug sa drugim vit Isglnili tja doli v peto Italiji- — Dijaka Franca Sertet, m IseU tri dpi ukleaje»ega sa roKe te nofs, isr Je mgtrvarjal karabi-nerju, radi nekega psa ki je lajal za njiin- — 81ov©nakih trobojnio tudi ne morefo videti, radi tega so imeli gd6 Mirni Ursie, Mirni Medved, Doro Stunn in Pepeo Komar oeli dan zaprte in jih Sele potom izpustili, ko so bile ie pri vseti teh hišne preiskave končane* Vsakemu grozijo z Internacijo, posebno pa kobariikemu kaplanu Ivanu Seknla in kap lanu Iz Drežnioe Josipu Likerjir, ki sta preveč zavedna, posebno pa v pridigah- SkoraJ vsaka njih pridiga ie po Ital. Časopisih- Se to tolažbo, ki so jo dobili v cerkvi, so jim ugrabili Italijani- VgpJvo besedo, ki 30 ho5e človek izpregovoriti, se mora na vse strani ogledati in paziti, da ga kdo ne sliši-Benečani, to so kot ti nemškutarji, vo-hunijo in ošpijajo ljudi, da jih lažje spravijo v Sardinijo- Ampak so vsi zapisani v >zlatih bukvah«, pa bo prišel čas, ko se bodo morali vsi ti tlči ven brisati- Dolgip so ure trpljenja, a vsako dobro in slabo je minulo, tako npamo tudi mi Kobaridci, đa bo tuđi to minulo, ko bodo postala Italijanom pregorka goriska tla- Tužni pozdrav bratje Ju-goslovani, a pričakujemo odrešitve, ker pravica zmaguje- Kobaridci« Mirovna lionferenca, LaSki strahovi. Naša severna tneja. LDU Pariz, 22. maja. (ČTU) Pozno zvečer se je razširila vest, da se mora vse delo jflede mej Štajerske in Koro-sTce pričeti iznova, ker želi Italija naf-prej ureditev mei Tridenta in Dalmacije. Italiianov v Parizu se je Dolotila naraščajoča razburjenost, ker se Izku-gaf kakor poročajo depeše iz Milana, ustanoviti vojaška konvencija med Ju-goslavijo In Francijo. Italiiani se boje, da bodo v Vzhodnji Adriji obkoljeni, ako se pridruži tej konvenciji tudi GrSka, PISMO IZ PARIZA. Pariz, 12. maja 1919. Dragi prijatelj! Lahko bi smatra! za Čudno, ako TI ne bi pisal vsaj par vrstic po tako dol-gem Času. Nestrpno čakam trenutka, da se born moffel vmlti domov v kroj? svojih prijateljev in znancev. Na Ooriškem se žal najbrže ne borno tako hitro mogli sestati. Ako od vsega Primorja dobimo, kakor stvari danes stoje, Libumijo In de! podgradskega aodnega okraja, borno še dobro odnesli kožo. Slovenci borno drago plaćali, dosti dražje nego smo si predstavljali — če so vesti, ki Jih imamo, resnične. — Samo ena tolažba nam ostaja, t j. na mir, ki ga botfo zdaj sklenili, ne bo dolgo držal. Ta mir je ne-kak kompromis med hudičem in Bogom. Uveljaviti se bo mogel samo, če v Rusiji zmagaio elementi, kl bodo pod* pirali zapadne sile. Ako do tega ne priđe, je izključeno, da bi moglo stanje, katero se misli ustvariti, trajati več kakor eno leto. Mnenja sem, da brez zunanje podpore ne priđe še tako hitro do sociialnega preobrata pri naših pre-kolužnih sosedih — v tem oziru smo si delali vsi prevelike iluzije — toda znalo bi se dogoditi, da bodo volitve, ki se bodo vršile po vseobči demobilizaciji v zapadnh krajih, ojačile v precejšnji me-ri levokrilne elemente. To bo vsekakor imelo močne reperkusije na polju zunanje politike. Stavba* ki jo danes gradijo izključno kapitalistiški elementi brez so-delovanja delavstva, bi se potem kmalu začela majati v svojih temeljih. Kdo pa more danes vedeti, kako se bodo razvi-li dogodki v Rusiji? Ako se tam ne po-srečijo intrige zapadnih sfl, nikdo ne more presoditi posledic. ki jih bo to imelo «a vso Evropo. Sedanja delitev Evrope bo v tem slučaju samo kratka epizoda. Bojim se, da do pravega miru še dolgo ne priđe. Kje so oni čaši, ko smo doma mirno sedeli v zapečku in se brezskrbno fgrali liberalce in klerikalce! Da bi samo kmalu prišel dan, ko obraem hrbet temu hinavskemu zapad-njaškemu svetnf Prav prisrčno Te pozdravlja Tvoj start ________________________T.fe. Iz flvstrije, Nadjankef Nemčije, Turske. Tudi bivši oesar in kralj Karti za laske zahterve po Rekl in DalmacJH. Nekateri laški listi poročajo, da je bivši cesar in kralj Karei v razgovoru z nekim sotrudnikotn »Berner Ztg.« izjavU, da ima Reka pripasti ali Lahom ali Madžarom, nikakor pa ne Jugoslova-nom in da Dalmacija pritiče Italiji, ker je po prebivalstvu laska. Značilno za resnost dotičnih laških listov, da priob-Čujejo tako prismodarijo. (Sicer jo je pa tudi bivši cesar zmožen.) Italija. Razburjcni Lahl. LDU Berolin, 22. maja. (DKU) »Lokalanzeiger« poro- ' ča iz Lyona: Vest o od pot ovan ju itali- janskih ministrov v Porto Vecchio je : duhove nadvse razburilo. Javno mne- ; nje je prepričano, da gre tu za odločil- | no uro Italije:. Oficijozni rimski listi opominjajo k miru in razsodnosti. — Kakor doznava pariški dopisnik »Cor- rlere della sera« iz ameriških krozov. se ie Italijanskim delegatom z ozirom nt Reko stavil nastopni predio«: Reka bo prosto mesto pod garancijo društva narodov. Za pet do petnajst let ostane resko pristaniŠČe prosta luka. Wilson je sprejel sahteve Jucrostovanov, da ostane mesto popolnoma obdano od ju- Koslovanskega ozemija. — »Corriere della sera« je mnenja. da bo posebno ladaii pogoi Italija težko tprejel*. 120. itev. .SLOVENSKI NAROD*, dne M »aja 191«. Stran 3. RoztlnL , v, C**T*****" ▼ Amerflđ 90 osnovali slovensko dramatično društ\p, kl so mu dali ime »Ivan Cankar«. Naši grobovi v AmerikL V Mil- waukee je umri 22. marca Florijan Ra-kun, (tama Iz Rečice v Savinski dollnL Zapustil je ženo s 5 otroki. Istotam je umri Simon Kraježa, doma iz Ptujske gore na Stajerskenu V Clevelandu Je umrla Pranja Hojkar, doma iz Pogarca pri Ljubljani, v Johnstowmi pa Marija Glavač, doma iz Št. Jurja pod Kumom. Smrtno sta ponesrečila pri eksploziji v premogovniku v Aguilaru Josip Strad-jat, doma iz Nove Sušice, In Jakob Fa-tur, doma iz Bace na Notranjskem. V Jolictu je umri Fran Kuzma, doma Iz Crnomlja. V Clevelandu je umri 2HeU ni Anton Jamnik, doma s Kranjskega. Iz 100- seje deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dne 16. maja 1919. Gozdarfl . poduradlkl. Sprejme se r»ačrt naredbe, 5 katero se uvršča okraj-ne gozdarje in gozdarje uprave državnih gozdov ter ?rozdov verskega za« Mada med državne uradnike, Gozdnf čuvaj! - sluge, Nacrt naredbe, po kateri se uvrščajo gozdnl ćuvaii med sluge, se odobri. Enoletni trgovsl tečali Od leta 1919/1920 nadalje se morejo otvarjati enoletni trgovski tečaji le s posebnim dovoljentem . Scdanji lastniki trgovskih tečajev ne smejo več izdaj ati izpriče-val, tuđi ne za tekoče leto. Gojenci bo-ck> morali polagati izpite pred izpraSe-valno komisijo, ki jo sestavi poverje-riStvo za uk In bogočastje. IzpriČevala &da ta komisija. Glasbenl Matici v UubUanf se do-voS! s posebnim namenilnrn za njeno £lasbeno solo enkratno podporo. Imenovanje. Konceptni praktikant v tiprnvnem referatu višjega Solskesra sveta Narte Velikonja se imenuje pro-vi7ončnim koncipistom. Dnevne vesti. Promet na progi ▼ Kamnik ob ne-đeijah. Od 25. maja do 30. septembra tekočega leta vozi na progi Kamnik-Ljubljana drž. kol. ob nedeljah in praz-rnkih osebni vlak št. 2180 po z razgla-som objavljenem voznem redu. Odhodi iz Kamnika ob 20.50, iz Homca (Hol-meča) ob 21.06, iz Jarš-Mengša ob 21.12, iz Domžal 21.23, iz Trzina ob 21.35. iz Črnuč ob 21.53, iz Ježiće ob 21. 58; prihod v Ljtibliano drž. kol. ob 22-10. Nemškim interniranjem s Spodnje-ga štajerskega se godi tako dobro, da ee jim bolje ne more goditi- Slovenci, ki so bili svoječasno internirani leta in leta pa raznih avstrijskih taboriščih, ragrefenih iz živinskih hlevov in sked-nyev, bi hvalili boga. ako bi s© jim bilo ta.krat godilo tako. k.?kor se sedaj gospođom iz Celja in drugih krajev- Tako ro na primer mnogo izmed njih poslali r Kamnik. ne morđa v internat, marvec1 na letovišre- Tu so se docela svobodno kretali, popivali in se zabarali ter svo-hodno povpraševali, kodi Todi najkraj-Ša pot na — Korosko- Bila je potrebna posebna intervencija s strani kamni-škega me^čanstva, da so nemškim pti-oam malo pristrigli pernti« Za osvobo-ditev čoštanjskega TToschnagga se za-vaemajo, kakor javlja celjska >Nova Doba<, ćelo Slovenci in sieer n© samo t Ljubljani, marvec ćelo tuđi v Beogradu.- Kako dobri ljudje smo mi Slovenci! Na stotine internirancev smo Imeli svoje dni. na stotine jih 3« ie §e-daj zaprtih na Koroškem, ali ste naSU, ali najdete sedaj kakega N«mca, ki bi se zavzemal žanje?! O Slovenei smo drugi listi- Dopisovaaj« z vojnimi vjetniki v Sibiriji- Dopisovanje z vojnimi vjetni-ki v Sibirm je zopet možno in sicer velja za to dopisovanje sledeče: Piše-jo naj se samo dopisnice, kratko, r&z-ločno in s črailotn- Dopisnice naj ee vlože v kuverto in pošljejo ali pa pri-nesejo ▼ pisarno >Slov- Rd©5ega križa< v Ljubljani, Poljanska oesta> (Alojzije-▼išž«) II- nadstropje, vrata 39. Opo-zarjamo, đa je mogode đopisorati le T vojnimi vjefniki ki so v Sibiri|i; % oni- | mi ki sa nahajajo v evropski Rusiji, pa je dopisovanje točasno še nemogoče* Med branjevkami na Vodnikovem trgu ee baje nahaja tuđi mnogo veriž-nic- Poklicani organi naj bi to prepre-čili 0 primernimi globami, da ne pojde vse samo v nenasitne žepe. Kako južna ielecniea skrbi ia svoje invalide in lim pladnje pokojnine-Jaz sem vstopil leta 1874- v službo južne železnioe kot sprevodnik- Bil sem koncem avgusta 1904 vpokojen ta vle-5em mesečno 1S1 K 90 v, ali dnevno 4 krone 40 vin. penzije. Vpra&am Južno žPleznico, ali }9 ni sram, meni, vpoko-jenemu nadsprevodniku (podnradniku) placevati tako beraško vsoto? Ali sera v 30- letih 2 mesecih v vročini in na mrazu, v dežju in snegu, po noći in po-ttnevi v smrtni nevarnosti to easlnŽil? Vse, kar sem ime! boljšega bla^a, Bern ga dal za hrane, sedaj pa Šakam ma smrt, katera me bode resila tega tužne-ga življenja- Ne morem več naprej. aem 73 let star. bo!eham in moram skrbeH 7i dve oeebi* Nimam nob«ii#ga prmo* ienja in potrebne pomoći, nobent ćn* iydek Je Jasna očrtml smer čin, 9****-jeliK> m M pokann potreba hrterv*. niranja vlade o*. vrhovnetea predito*-mitvm tob. mcmopohL KrtvtU tenu do-godku pa Je iskali drufod. Pri okroiaam rmOmnkmm md* ▼ C«Du je raspisana služba kanccltsta v XI. čin. razred« Ia sluiba sačasntfca slu^e. Prošnje Je vlacati do 15. hum 1919 pri radarskem flavarstvu v Uub-UanL Več nove uradnl list It XCIII i dne 16. maja 1919. V naio araudo so spreiett preJSnJl pripadnik! bivie avstro - ogrske ar-made: poročnik Fran Devetak, artilje-rij&ki poročnik Fran Dejak, tanitctnl major dr. Anton Hočevar. veterinar 1. razreda Fran Rebernjak. n. veterinar II. razreda Ivan Qronu n. vet IV. rair. M Ferjančič, n. lekarnar HI. razr. Mir« ko Drganc in kapetan II« rasr. Josip Karba. j NedoatavOlva poroOla © pocreSan-ćDl Pri »Slovenskom RdeCem križu* v Ljubljani leže nedostavUtva sporočila o sledcčlh vojnih vjetnikih: Poje Anton, 27. dom. pp., 1889 roj., Drara — Jankovič Ivan. 17. pp., 21 let star, Ljubljana — Pinter Jožel, 17. pp^ 28 let star, Ljubljana — Oblak Lovrcnclj, strelski polk 2, 1884 roj„ St. Jošt — j Perme Anton, 6/3 topn. p., 1874 roj^ , Račna — Rebec (Rebič?) Jožcf, 4. pp., Rakek — Križ Andrej, 21. dom. pp., 23 let star, Brulec? — Kcstner Avgust, j pristojen Kranj — Kraievec Franc 27. dom. pp., 1880 roj., Vrhnika — Durič Rudolf, 27. dom. pp. — Visin Anton, 27. dom. dp., 21 let star — Ernst Martin, i 17. pp. — Repar Ivan, 17. pp„ 23 let I star, Ig — Kopač Otmar, 17. pp., 1893 roj., Ljubljana — Jontes Anton, 17. pp„ 1874 roj., Kamnlca? — HaniSek Stefan. 17. pp., 39 let star, pristoj. neznana — Eržen Matija, 27. dom. pp„ 28 let star, Golišče — Đanek štefan, 27. dom .pp., pristoj. neznana — Đognar KarL 31. dom. pp., 42 let star. Zala — Ausrustin Jožef, 27. dom. pp„ 1887 roj^ Novo mesto — Janke Jožef, 22. pp., Ljub- ; ljana — Jeniček Vincenc - Flerin (rer- j dinand) Loo, 27. dom. pp^ 1995 roj., | Domžale — Fldlja Friderik, 17. pp^ 1 Puštal — Đenedičič Ivan, 27. dom. pp., I 38 let star, pristoj. neznana. ! Zlato nro je naSel g. Avsrust Petrič, uradnik Mestne hranilnice ljubljanske. Kdor Jo je izsrubil, naj se ojflasi pri ; njem. ! Zalosina smrt so^i^nta Profesorski zbor realne srimnazije v Kufsteinu (Tirolsko) je poslal suplentu M. K. na enem tukaišnjih zavodov kot svoiemu bivSemu kolegi, mrtvaSkl list in obve-siilo, da je dne *4. marca t. I. umri v Kufsteinu na ravnoistem zavodu s:osp. Jos. Rudež, Siovenec rodom iz Gorice. To je tragičen kenec intelisrenta. kaiti umri je — razumeti je čisto dobesedno — vsled glađu, izstradan do onemos:* ic?ti one stopnje, katere posledica je najhitrtjša tuberkuloza in smrt. Prip'> i minja se ?e enkrat. da te to Čista res- | nica. Pokojnik je služboval v Kufsteinu i 27 mesecev, odkazan samo na svojo ; suplentsko plačo. S tem je pojasneno ; vse. Delal je tako dolgo, dokler je mo-gel, ko so moči popolnoma odrekle, se ga je mosto usmililo in sa prevzelo v ■ bolniško oskrbo v mestni bolnici. Toda » bilo je prepozna pomoč ni mogla nedostatka tako hitro nadomestiti. smrt je bila hitrejša. Za pokojnika je tem bolj sleoda, ker je bil zelo odličen strokov-njak - naravoslovec, ki je, dasi mlad, l dosegel toliko priznanja, da je bil pri svojem znanstvenem raziskavanju v stiku z nekaterimi vseuČiliSkimi kapa« citetami in že pripravlja! več ja dela. Tako ga je Sele smrt resila stradanja in pokopala v tujinL To v vednost onim, ! ki še vedno ne veouejo. da utegne stradanje pri tem ali onem doseči naravno posledico in onim, ki vzpodbuia-jo k vs trajan ju. Toda žal, narava se ne da sleplti, ampak zahteva svoje brez-obzirno. Kaj pa če nam utegne enkrat suplentov Ie — manjkati? Pa poreče mogoče kdo, zakaj se ni pokojnemu ne« srečniku pomagalo ia ga pozvalo v do« raovino? S tem vprašanjem se naj obrne dotični na one suplente, ki so prosili za razne podpore,, ti bodo dali pravi odgovor. Tovariš*!, posebno oni. ki so ga osebno poznali bodo obranili ne-srečnega pokojnika, kot žrtev gmotnih razmer svojega stanu, v častnem spo-rninn. Sorodnikom pa, najbrfe begun-cem, katerim utegne ta notica prva Javiti žalostno vest najiskrenejše so-žalje! M, Ć. AbitorUenton knmNkt gteiiuizl)e I. 1907. izvrsujoč sprejeto dolznost vabim tovariSe na sestanek, kl naj se vrit sredi avgusta t 1. v Kranju, Spoređ: od pol 9. do pol 12. vsak tovariš pre- ' bere svoj curiculum vitae od 1907 do ; 1919 (vsakdo največ 10 minut): Drtvat- I ni obiski: ob 12. uri 15 min. kosilo; po- ! poldne skupen izlet (kam. določi veči- | na); zvočer komerz. Prosim naj mi za- ) nesljlvo vsak tovariš čhnpreie sooroči | svoje želje glede časa in programa se- i stanka. Upam, da borno vsi JlržaH dano besedo: prof. Župan A., Cop Mr dn Dobravec J.. dr, Pucher Fr^ Erzin L^ Klopčlč J.. Kodre J^ dr. Krivio K» Ma-zovec J^ Muri Fr„ Oblak J« PerčUJ M^ Pleiko Fr., Pogačnik J^ PoUukar C Pokoren J^ Sušnik U TavžeU Fr^ Vauti AL Vidic J.. Vldmar J^ Zaplot-nik Fr. — SkUeateU: Jerael Hafner9 kaplan v Kranju. f i»iwuB popm mKWm omu r»*M i snaženja v soboto, dne 24. im. a! stranke zaprt Izvzett so samo oiilnt , slučaJL se V9Ć9O steHt Kreditno đruStvo ' »Kranjske hranilnice« Je izdalo iirav-kar svoje letno PoroCTa Cforek M w*> tUL da so se goepodje pti »Kranjski knodold« it koiknrlnifce vfc«iMi Ml vtemu, kar bi medo vsbadltt ne* I voljo v slovenski Javnosti. Toda idi se« ' da «ve sospodle *• vedj« v domOUUI, da gospodarilo v deieH Nemci in da ie nemščina se fospodujoč Jezik. Za to so tuđi lzdaU svole letno poroćilo v nem- , 1 k • m Jeziku, Beleiimo to dejstvo kot dokaz, kako napačna Je metoda« da se postopa proti nagim takozvanim Nem- j cem samo z rokavicami. Radovednl > smo, kdo Je sedaj ravnatelj »Kranjske hranilnice« Siri se vest da Je to dr. Galle. čemur oa ne moremo verjeti. saj je vlada svoječasno razveljavila sklep občncga zbora glede njegovega imenovanja. Toda pri nas je vse mogoče in nemška gospoda ie drzna dovoll. da zvilga tuđi na vladne ukrepe! PoročU se je v Kamniku g. dr. Ivan Hoinik. sodnik v Mariboru, z gdč. Helo Žerovnikovo iz ugledne narodne rodbine. Obilo sreče! Malo uvldevnostl! Od nekaterih starlev smo prejeli: Čudno, kako malo ovldevnosti kaiejo gg. katehetje ljub- I ljanskih ljudskih 5oL V času silne dra- j ginje živil in naravnost nemožnih cen i za obleke in obuvalo silijo otroke k birmi in k obhajiiu ter ne ponuslijo. da je njihova zahteva za večino starSev naravnost katastrofalna. Obleka stane ; danes vsaj 350 K (blago, razno in delo), j nogavice 30 K, rokavice 20 K in čevlji j 150—200 K za dekllce, a za dečke še več ali vsa] toliko. Tore! da se otroka dostojno za birmo ali obhajilo obleče. velja danes vsaj 500 K! Kako naj si dovoli ta luksus nebogat oče ali ćelo ubožna mati vdova? In kako si nai spendira tolik troSek priprost boter ali botra, ki ni med vojnimi dobičkarji? Katehetje vsega tega ne pomislijo ter groze, da otrok ne puste v viS.ii razred, ako ne bi Sli k birmi ali obhailhi. StarSl I in botri na bejraio po hižah in uradih ter proslia polni srama In skrbi, za podporo v to svrho, da bi njih otroci ne trpeli sramote v soli. Zdi se nam, da gff. katehetje prekoračujefo svojo moč in da bi se morala mestni in višji šolski svet postaviti na stališče: danes je glavno kruh in obleka za silo, za paradne obleke v cerkvene svrhe 5e ni de-narja. Birmo in obhajio opravijo otroci lahko Se bolje in mnogo ceneje prihod-nje leto. Ker so hodili otroci malo v solo, so danes itak še slabo pripravljeni. Će pa govore gg. katehetje, da ni treba za birmo ali obhajilo nobene do-sebne obleke, kažejo zopet popolno ne-poznanje resničnega življenja. Otroci bogatašev oridejo lahko v najdragoce-neiših oblekah in revni otroci bi tem huje občutili razloček. In greh je, že v otroških dušah zbujati zavest da ima-jo nekateri vsega preveč, nekateri pa j niti najpotrebnejšega dovolj. Sloves- ; nost zakramenta zahteva praznično obleko. Zato, gg. katehetje, prosimo malo več uvidevnosti, mestni in višji deželni šolski svet pa prosimo takoiš-nje odredbe, da se — pretirancem pojasni položaj. Zaprisega ačiteljstva- Stalno nameščeno učiteljstvo ljubljanskih ljudskih šol se pozivlje, da priđe v nedeljo, dne 25- maja 1919 ob en&jstib dopoldn© v mestno dvorano na magistratu k zaprisegi. Svarilo- Dne 21. t- m- dopoldne je bila z dvorišča gostiln© >Figovc< ukradena rjava 7 let stara kobila % be-io zvezdico na čelu, dalje vojaška opre-ma in kmečki voz z lestvicp.mi^ Laatnik ima okoli 6000 K škode- Starilci so 3 približno 25—28 let »tari moški, od ka-terih je eden nosil sivo vojaško bluzo* Tatovi so se peljali po eeeti z vozom proti Zalogu odnosno Lazam- Pred na-kupom konja in voza se svari- Proda-jaloe naj se na znani naj bližnji orožni-Ski postaji* Zlikovci- Fotograficne slike so đa-naSnjo noč pokradli neznani zlikovci fotografu Be^terju na Fran Jožefa cesti št. 5- Razbili so sipo razstavljenega okna poprej ter s tem Bešterju napravili okoli 150 K škode- Sirovina. Pretepei je brez tehtnega rasloga neki Bizilj Ivan, stan- Hradec-kega vaa 50, lOletnega Henko Stanisla« va tako, da so ga starši, kateri stanuje-Jo tuđi v Hradeckega vali 46, na uka% sdravnika morali z reSilnim vozom peljati v deželno bolnico, ker ima pre-tres»n« možgane ter je krvavel iz nosa in iiđt- Bizilj ee bode za go var jal pred sodiščem* Prijet slepar* Opozorili smo na mo-ia bolj visoke postave, širokega života, kateri j# dne 1S- maja po 12- ori v hotelu Union prosil Josipa Rehovec, da mu zamenja tisočak in ko mu je slednji 10 bankoveev pc 100 K izročil, je slepar s tisočakom in s 10- bankovci izginil- Policiji v Ljubljani ee je posrećilo tega sleparja v osebi Milana MiliiA, roj- 1668- v Kabrežini, kateri je nastopil tuđi pod imenom Mi lan Moho-ri^ itannjoč v 3iški št. 62, aretovati-Med tem st j« dognalo, da je Milič na \ gori navedeni na^in več oseb osleparil- j Prizadeti se prosijo, da se prijavijo na | poiicijskem ravnateljstvu v Ljubljani, Đleiweisova cesta £t- 22/11- nadstropje, soba it- 17- LjnblJiuiskA sokolska tupa* Seja predsodstra se vrli ▼ soboto 24^ t- m-ob 6- ori popoldne ▼ Narodnom domu- 2emkf ođsofc Sokola IL vabi vse članice in prijatelje odseka na peS-izlet, ki ga priredi v nedeUo dne 25. maja i9IO skozi SiSko. Podtitik na Katarhto. Zbirali$če točno ob 6. uri zjutrai na Cojzovi cesti Povratcm na Medvode, Nasdarl i a^^B ^^ m^ Š Jfrmmko jporpfllp^ 1 . jSUaje ±Z> 1 I ^t:" I: Vttrovl Nebo fMji, tmm SS 32 2. pop 74! 3 164 sljgv. vtč. obM • 9. IV. 741 3 10-3 bresvet. dcl. oblsč 23 7. ij. 7403 8*7 si. jgv. vet oblaC Pfldivint v 24 unh 00 mm — Srednja vCerailni temperatura U &*, nor* milna 14 9°. — Vremenska napoved za jutri: Večinoma oblačno, hladno vetfovno vrerne. "^RBltura. '■ Clani franko - slovenske organiza-rije so nastudirali jako zabavno, prist-no franeosko barko, katera se bo igrala prlhodnji ponedeljek 26- t- m- v veliki dvorani Naroduega doma. Do?top imajo tuđi po članih vpeljanl nečlani. Naprošeni pa so vsi» ki se zanimajo za to prireditev, naj ti preskrbe tako] vetopnice. Dobe ae v društveni pisarni, Narodni dom- Po dovršenem programa prosta zabava- Koncert PIrkove - Igorove in Dou-bravske. Jutri, v soboto. dne 24. maja« priredi gdč. Plrkova - Igorova v veliki dvorani ho*e!a »Union« koncert, da se poslovi od Ijubljanskega občinstva. ki jo je ob otvoritvi Narodne?a srledališča na akademijah tako prisrčno pozdravilo in pokazalo svoje simpatije in veliko zanimanje za mlado umetnico. Ker srdč. Pirkova iz neznanih vzrokov ni imela ćelo seziio prilike na stopiti vsaj v eni svoji v1o?i, je zanimanje tem večje, da jo spoznamo sedaj, ko se poslavlja. kot koncertro pevko: saj jo ie kritika zu-naj in tukaj splošno najus:odnejSe spre-je!?». Na proprramu ima v prvi vrsti naše najm^dernejše komponiste Lajovi-ca. § k r i a n c a In Ravnika. nekaj stvari v rokopisu, ki se sploh nlso 5e pele; iz češke jrlasbene literature nam ho nredn-^^ala Hoffmeistra, ki je Ijublfans^emu občinstvu dobro znan kot večletni profesor tiikaJSnje »Glas-bene Matice«. Novaka, Dvofaka, Smetano in Kovafovi^a. — Na klavirju jo snremlja jrdč. Doubrov-s k a, absolventka pra?kes:a konserva-toriia, učenka nrof. Hoffmefstra. ki Je imela z nalveČMm uspehom turnejo po PoVskem. Moravskem in Ceškem z virtuozom O n d f i č k o m ; Igrala bo Su k ovo »Pomladno idilo«, tehnično dovršeno skladbo, polno pomladnih raz-položeni, nje ero vo »Romanco« in S m e-tanovo »Polko v F-dnru«. — 2e dovršeno izbrani sr»ored nam jamči za po-potn umetniSki užitek; ker se cbenem Rdč. Pirkova poslavlja. je pričakovati, da bo ljubljansko občlnstvo v kar naj-večjem Stevilii obi skalo ta lepl koncert. SOJPOfiffTSflHl • Celodnevni čebelarski tečaj se vrži v nedeljo 25. t mv krtinski soli od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure nopolđne. Po zvezi slovenskih zađrug v Ljubljani sta podoisali 4f/e drža^^^o nosojilo kraljevine SHS Okrajna hranllnica fn posojilnica v Skofji Loki 5000 K in Kmečka oosonlnica in hranilnica v Št. Rupertu na Doleniskem 15.000 K. Oosoodarska komisiia za stvarno demobilizacijo ima v Dravijah večjo množino plošnatesra kakor tuđi okrosr-lesra Železa, kl se jja bo oddajalo obrtnikom in drujdm direktnim uporabnl-kom. Prekupci so izključenl. Tudl trgovcem se začasno ne bo oddajalo. Sezrtam se nahaia v pisarni Gospodarske komisije, kamor naj se pošljejo pismene vlose do 5. junija. Iz katerih naj bo razvidna zaproJSena množina in dimenzija. V Zalogu se nahaja večja množina starih železnisiđh tračnic. dol-dlh 3—9 m. Gospodarska komisija Uh bo oddajala !e obrtnikom in direktnim uporabnikom. Pismene prijave naj se naslove na Gospodarsko komisijo za stvarno demobilizacijo. Gospodarska komisiia ima še nekaj voskovega na-domestila in cerizina. Svečarji naj sta-vijo ponudbe na i kasne je do 15. junija Gospodarski komisiji. Mfalstrstvo za prehrano fn obnovo (fležet Je Izdalo naslednje dovolitve za nakuD živil: Rudolfu Pevec v Mozirin za tri varotie pšenice, deset vajeonov koruze \z Vofvodine in za Šest vajronov komze iz Srema v Rečico na Paki: Da-nielu Omerzn za eden vagon moke iz Belovara v S?r>v. Bistrico: J^nku Po-poviču v Ljubljani za 150 komadov svinj In 100 komadov jroved iz Srema ter nadalje 160 prešlčev; Josipu Glihi za aprovizacljo občine VIđem-KrSko za 2500 k?r pšenice in 2000 moke; Rohr-tnanu ln sin v Lfubljanl za dva vagona pšenio? in dva vasrona koruze. Prošnje zs Irvo* hi oroz blasa« Podpisana podružnica naznanja, da izdaja izvozna in uvozna dovoljenja za ćelo kraljevino Srbov. Hrvatov in Slo-vencev glasom zadnjih odredb samo Centralna uprava za trsrovački promet sa inostranstvom u Beojrradu. kamor se naj potom podpisane podružnice vla^ajo tozadevne prošnje, katerih reši-tev bo podpisana podružnica strankam dostavljala Podružnica Centralne opra. za trgovački promet sa Inozemstvom« Ifablfatia. - Koks sa obrtnike- Urad sa po* speševanje obrti kraljestva Srbov, Hrvatom 1b Sloveneev ▼ Ljubljani lahko nabavi li Nenlk* Slesije poljubno množina koksa* Cena bo priblitno 30 K dt 85K m 100 kg* Oposarjamo obrtni-ke, ki reftoktirajo na koks, da prigrlali-jo svoje potrehftHne omenjenemn ura-4a najkaaneje do 1- jonija t« 1- Na po-■■jit priji«** ae n» bo mefoot oairaO- NainoveiSa poroSla. (Noiđ posebna poročila, sprejeta vlš* ral PODoldneJ KONFERENCA IN NASA SEVERNA MEJA. — REVTZUA MEJE. — LA. SKO - NEMSKA ZVEZA. Pariz, 22. maja opolnočL »Tenpa« Javlja, da Je mejna crta, kl so Jo sarlsall kot bođoč# majo Nemlke Avstrlje. oSN vidna žalltOT za slovenska prebi valstvo. Zato se Je smatralo za potrebno, da si Izvestne partije Jnsoslo« vansko - avstrJJske mele re* vldlraJo. Ta revizija Je Izvršena. Izgleda pa. da Ita« UJanl nlso voljni, da orlvo-11 jo v to revizijo, dokler nf definitivno reieno mejno vpraianje med Jnsoslavljo In Italije PROSTORI ZA CEREMONIJO POD-PIŠA SE 2E PRIPRAVLJAJO! Pariz. 21. maja opolnoči. V Ver-salllesu so začeli pripravljati prostor t versaillskem grradu za ceremonijo pod-pisa miru. Pričakuje se, da bodo rudi najnovejSe od Nemcev predložene note odklonjene. KERJENSKU ZOPET GOVORI! Pariz. 21. maja opolnoči. Več član-nov prve ruske konstituante, njim na čelu Kerjenskij. in več orjranizadj ruskih emijfrantov v Parizu objavljajo manifest na zaveznlke ln i ih pozivalo, naj slede glede Rusije sledeči politiki: 1. Izjaviti bi morali, da ne bodo nikdar pripoznall diktature enega samega čio-veka ali njegove skupine. 2. Od klanjati bi morali vsako Intervencijo, ki bi bila naperjena proti pravicam suverenosti ruskega naroda. 3. Zavezniki bi morali dati pomoč provizorni vladi v Rusiji, ki bi priznala suverenost naroda m kl bi sklicala ustavotvorno skuplčino nai temelju obče volilne pravice, Čim konca meščanska vojna. 4. Končno bi morali zavezniki poslati v Rnsljo misijo delegatov vseh velesil da bi razložili ljudstvu cllje demokracije . . . KRITIKA LASKE POLITIKE. Pariz, 21. maja opolnoči. Auguste Oauvain napada v »Journal des De-bats« lzvestno Italijansko novinstvo, kl hoče laSko javno mnenje razburitl proti Franciji radi NemSceAvstrlje. ki M 1# Francija hotela podpiratL Pravi, da je težko razločevatl, ali Je kriva tak-Šnemu postopanju neinformlranost ali slab namen. Italija se ndeležuje posve-tovanj v St Oermainn m v Versalllesu. Francija je bila vedno zvest zaveznik, Naj bi Lahi nikdar ne pozablli, kaldrao vlogo je imela Avstrifa orlčetkom vojne leta 1914., ko so Skodove baterije razbile Namur, ko Je dunajskl kabtnef Se trdil, da Avstrija ni v vojni s Đei-gilo. LAŠKI MINISTRSKI SVET NA MEJL — O VAŽNIH TEKOCm VPRA8A- NJIH PARIŠKE KONFERENGE. Pariz, 21. maja. Nocof se vrši vs> žen Ia5ki ministrskl posvet v Đarđone^ A che na franeosko - lalkt meJL Orlanđtf • je iz Pariza odpotoval na ta posvet« Sonnjno je ostal v Parizu. To potova-nje nt druga naklada aprllskega poto-vanja, marveč velja razgovoru o kompromisu v jadranskem vprašanjti ht radi Nemške Avstrije ter glede koov penzacij v Mali Aziji KRIZA V ITALUANSKI DELEOACIJL Mllan, 21. mala. Vsled kompromisa; o reškem vpraSanju izstopijo zastopnikf radikalne smeri Barztlai. Salandra nf Salvago Ra^gi Iz laSke mirovne delegacije v Parizu. V delegacijo vstopi mi-nlster Crespi. Ministrski predsednik Or-lando fn minister zunanjih del Sonnino sta za gladek spreiem WHsonovegsj predloga, ki obljubila Italiji za slučaj, da sprejme za Jugoslovane ugoden kompromis v Dalmaciji in dovoli internacl-jonaliziranje mesta Reke, dalekosežne kompenzacije v koloni jah. Nadalje |s> treba naorlašati, da se Italiji dado garancije glede vpoštevanja njenih Želja, da se ne bo vnobenl oblikf . vpokllcala Avstro-Ogrska k novcmii življenju. MinistrskT predsednik Orlando je odpotoval suoči & pol 9. iz Pariza in pri spe danes zveČer v Bardoneche. I talijanski ministri so včeraj ob 9/a23. odpotovatt iz Rima fn prisno v Bardoneche istočasno z Or-Iandom. Ministrski svet se bo najbrže vršil v sredo zvečer. Orlanđo se na to takoj vrne v Pariz. Ni nobenega dvoma, da bo miriistrski svet odobri! kompromis v celem obsegu. Caso-pisje že pripravlja na to itaUJanska javnost. NEMSKI ODGOVOR NA NACRT MIROVNE POGODBE. Berotin. 20. maja. Pravkar so iz-fotavili nemSkl odgovor na nacrt mirovne pogodbe. Poseben kurir Je odne» se! noto v Versailles, kler se bo vročila v četrtek. PROTIBOLJŠEVISKA AGITACIJA NA MAD2ARSKEM. London, 21. maja. Budimpeštanski dopisnik »Daily Telegrapha« Asheine* dad Bartlct se pritožuje v svojem po-ročilu o protiboljševlsidh vojaškili ope-racliah Antante na Ogrskem, naglala-joč neodločnost v operadiab to nezar dosrno štavilo romunskih čet s kateri-ml skuSa Antanta zaduSitl boUševizcm v osrednji Evropi. Polovične odredb* Antante so krivo, da Je odpor ogrske republike sovjetov uspel tn da se J# nosrečilo ustaarftl romunsko ofenzivo ob Crti reke usa. Ashemedad Bartkt nadaljuje: Kljub velikim teJkočan M-prtduja prottrtvrinriioeaaai MmM Stran 4. .SLOVENSKI NJUtOĐ*, te 23 »aja 1919. * 120 mt. qa Ojrrskem z velikbni korak! V Sze- gedinu se je osnovala nova vlada, ka-teri so se podredile vse prejšnje politične stranke. Na drugi strani pa zavirao protiboljševiške težnje na Madžar-škem vodilni krojrj na Dunaju, ker so morali protiboijševiki organizirati vpad z avstrijskeffa ozemlja v zapadno Ogr-Sko, pri čemer so gotovi dunajsld mini-Jri z izrazito boliševiškimi tondenca-mi delali vse mosroce zapreke dobro Srnišlienim madžarskim akciiarru Dru-5:0 težkočo za ujedinjenje vsch proti-ooljševiskih madžarskih strank tvori jfroroetno vprašanje. ker so voditelji .rfc^a giban! a na Dunaiu odrezani od szegedinske vladt*. Zveza ie namreč #Kncoc^ samo preko Jugoslavije* potni %t^pr\ *e vobce preko kraljevine SHS tSi izdajajo. Kljub terau, tako zakliu-Čfcje ansrleški dopisnik, se je aadejati. 4a, bo rnogooe premazati vse težkoče. Pravrzoriona vlada v Szegedinu ie se-sitavljena fn nživa zaupanje vseh ne-ftoljševlskfh strank. Končnoveljavni tikrepi moralo biti seveda pridržani '"fođočemu madžarskomu ministrstvu za čas, ko ha Budimpešta zopet v rokah t^oiibolisevižki]i elementov m ko bo iftiiččna vlada sovietov. DEMISIJA PAĐEREVVSKKGA. 1 London, 21. mala. Varšavski dopisnik lista » Mamin jrrost« ie mnenja, da bo moral Padere\vsfci. ako hoee ostati Še ftkđaljc predsednik mimstrskega sveta, ?freklicati svojo obljubo, dano \Viisorru ra Llovd Oeor.cni. za ča5*a svojega biva-ufa. v Parizu, da Poljska ne bo započeli ofenzive proti Ukrajincem. Voditelji Bpljskih strank nišo sprejeli demisije Pa-ikTe^skega. \qv pričakujcjo, da bo An-tjriia dovolila ▼ to ofenzivo. Nobeden 06fi?W polittk ne želi. da bi Pad crevari pade!, ker bi bila situacija v tein sjučam zet opasna. .»Globe« obžaluje v nrodnika tcžko napaka da se ie Pade-orvrskep;a prisililo k onluibi« da ne bo Poljska započela nobene ofenzive proti Ukrajini. Ukrajinci so prav tate nevar-?i! sovražniki kakor boljševiku Poljakl jih morajo napasti, sicer bodo sumi poraženi. Odbor Četvorice ne sme pripustiti demisije Padere\vskega, ker j© razložil inarša Tocli v hotelu Crillo« za slučaj, da bi Netnčija edklonila podpis mirovTiih pogojev. ITALIJA ZA REKONSTRUKCIJO AVSTRO - OGRSKP. Otntve, 22. maji. V »Jounialu de Geneve« piše Willian Martin v uvodniku pod fiasloA^om »Obnova Avstro-Ogr-ske«: Avstro - Ogrska je razbitm, todi v političnem oeiru ne zadoKtuje samo, da se 30 ie rarkrojilo, treba jo je tuđi obnoviti. Najbolj interesirant sila m tem delu rekrn?tnikci;r ie radi svrvjejrt ^. sedstva Italija. Njen namen io. da grupira v političnem oziru vse države, kl so nastale na razvalinah habsburške države ne v njihovem m^ds^bojHeni sporazumu, marveč pod njeno esido, kate-re namen je folirati Juroslovane. ka-tere smatra italijanski nnrod ?e vedno zt svoje STrvražnike in prtve 'ediče monarhije. Napram Nemiki Avstriii vzdržuie Italija evc«o z Nrmćiio. Vr vprašanju mej je Ita!i»a prib«'«ri1a plebiscit F!t korist mesanih pokrajit na jui-ntm Stairr^fcem scvrrno od Drave, ki so sporne med Nemci in Slovenci. Ta slika italijan^ke politike p* ni popolna. Treba je tuđi prr^učevati italiiansko akcijo v Zofiji. Macedorsiii in Albaniji, ker b^ vedno tei)* Iočiti Balkaa od bivše A\ stro - Oirrske. Ako vse to proučimo. \idimo v vseli de^ailh itslijimke politike temeljno idtio in sni'Ttreiio akcijo ra izolacijo JujfosHvanov. Italijanska politika boce Ju&osfloranAni napr^iti vse so-vraštvo in vao td»o krivde na voini. ka-tero je povTroCiii Franc Jo/ef ia nizova propadia dirm?tt.iJL POLJSKA OFENZIVA Varlava, 22. maja. (Opoidne.) Poljska ofenziva napreduje povsodi zmago-Tito. Naše čete so oavobodile Droho-byfez in ves ^ališki naftaro\rir. Poeame*-mosrti do^edaj §e nišo znane. PODPIŠEJO LI NEMCI MIROVNE POGOJE? Parić, 21. maja. Kakor je vaš ko-r#»pondent podučen, je predsednik Wilson in njegova okolica prepričana, da bodo nemški delegati podpisali mirovno pogodbo. Na drustf strani pa be-leži »Chicago Tribune« vesti, ki so včeraj krožile v hotelu Crillotu kjer stanuje američka delegacija, da je nemška de-legacija v nedelio formalno sporočila Dernburgu, da ne more pre-vzeti odgovornosti za podpis miro\rne pogodbe. Širi se govorica, da bo imenovana nova nemška delegacija, ki bo nadomestila sedanjo. V franeoskih političnih krčkih so mnenja. da so ti glasovi hrez vsake podlme. ZA OBJAVO TOCNEGA BESEDILA MIROVNE POGODBE. Parfe, 21. maja. Sembat, Albert Thomas in 140 poslancev, pripadaiočih vsem strankam, so vložili v parlamentu predio«, v katerem pofivajo vlado, na! takoj raždeli med člar.e poslansks zbornice in senata točno bosedilo mi-rovn« poffcxlbc. FRANCIJA NI ZA DONAVSKO FEDERACIJO. Park, 21. inaja. *Le Matin« posve-ča svojo pokornost pisa\i Italijanske2:a casopisja in brani nacrte iraneosks vlade jrlede Avstro-O.Trske. List pi^e do-be^edno: Pval'rat so dantjski listi predlošci pi^mn T^storR'kn m Dnnajn . ki iir.a narrcn. đa b\ naj po-klicala k novemu rivljenju Avstro-O^r-^ko t toliki denavske federacije, kar bi bilo vstijeni« driav#. ki !e urrožala Italijo. Ta deklaracija je nesporno ppo-i-"r:fn* ir> ne r,1gov§rjs redili ^oJitikt franooske vlade. Zato So ie treba demen- tirati. CBHI 2L\ DONAVSKO KONFEDB* RACIJO? Milan, 22- maja- >Seeoloc priobdo* j« kiterwiev s ccško-slovaskim sociali* stičnim poslancom Kemcem, ki j« izja-vil med drugim: >Mi nameravamo skle« niti z Tsomi cGntralno-erropskiml dr-žavami hidi z onimi, ki so nas prej« Eatirale, konfederacijo, ker bi morali brez te konfederacij* v»i narodi bivSo AVstro-Ogrsko samo vegitirati- Oeškl 3oei?.Hsti predlagajo, da bi se % Avstri* jo sklenil dogoTor gled® Šlezij© na temelju enakih pravie za ie^ko manjšino 400-000 duž v Avstriji in %& nem&ko manjsino na Cesliem, ki štojo poldrugi »ilijon ljudi- Vsem tem manjšinam se naj do voli enakopravnost t uradih in polah.c Ta izjava českega vodilnega držnvnika' in socialista za đonavsko koniedđeracijo vzbuja največjo senza#-eijo (Telefonska proga z Zagrebom fe dđ- mes vredpoldne bila pretrzancu Od tam zato ni poročil) Vest LDU.) POLOŽAJ KA FRONTI. Ljubljanski dopisni urad poroda dne •?• maja iz uradaega Tira: Nemci =o 2"2- maja ponoči nepr©st?no nadl©-prorali Da59 straže »jnžno od Spodnjega Dravograda z o^nj«m pn*k in strojnie, Kapad povražnega oddelka blizu hise Schnlfrjsve, ?everonapadno od SlovenJ-gradca je odbila pehota s sodelovanjem našega topništva* Ka vsej severni fronta ie položai np^^Tirom^nj^n- Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lasf*fna in tisk »Narodne tiskarne«. lUlllnll]C!tld odfetnik f Ptuu. 5392 tkMrnHtT fftbi -a dva gospođa ne HHJiilaild luM isćc. Pisroa na at»Ui -I. Eešter, Eranci Joiefa c 5. 538 <> nSIiEZniia ^e išče Hrana v niši. — Naslov pove upr. S!ov. Naroda. 5'i75 Unmlm «f»«i in obračevalec. dobro-nUilHU uliiij obranjen, naprodaj pri Iv. Oblak, Vrhnika št. 1. 5250 M iSaftirtaiflllin $5^ pteči Martin Brici ▼ Trbovljah. Hrana in stanovanje v hiši. 5317 ViinFafRirarin in tovamiškega tesar-l\l]l![aii!!Ldr!t! ja išče za takoiSn?! na-stop Kranjska tvornica željezne i bravar- sHe'robe a KanMitkn. 5322 _fc___________________________.-------------------------------- fei tu fralr (53mo saknja) za čio-WiX K llttft veka nomnlne velikosti. ^onpdbe pod »Frak 53fC* na uprnv. Slovenske^a Naroda. 5390 »njena tiimm "™dn,;k «^: Pcnudbe na Jioeza Lovšin, mlinar. Za-ložje p. Dftlenja tis pri Rinniei. 5337 n«AfIs m, TOofkft obleka, kompletna rlJES ^6- raniforma, površnik, vse do-%o ohranjeno. Poi7,ve se: Pod Trančo % v slaščiCiml J, Princ «13 Tifata T okvirjem iw postamentom, UXm čisto, biez napakc. V60VW7 m,' se proda. Ponudbe'pod „RcdknstMll* na upr. SJ. Nar. ^12 lh>*fi efffli Hajbolicgscstava, sasma rliull UlllL nov ili malo rabljen že- fimo kupiti. Ponude tvrtci Schwarezi drof, Zagreb, Preradovićeva 1. 3347 in:iožini in vclikosti Pletarska "šola Strnište pri Ptnjo. Zahtevajte ponudbo! Trgovci dobe popust! 53SO Tvrniwnf i§Če službe kot poslovodja IfyU9BL ali sktediččnik, 56 let star, soliden, zmoSen slov. hrTaškega in i£m£kega jezika. Pisma se pro« ijo pod wTr5orec/5181" na upr. Slov- Nar. tnara iaif3 v originalnih zabojih a VlfSul JuJlO 1440 komadov proda po 70 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali plačilo naprej Em. Snp-jwni. ftogitec Sp, Štajersko. 3411 Tailftrriii is^c gozdarski In revfrni urad ffiJlUaljd grofa Attemsa v SI. Bistrici. Ponudbe s spričcvali je nasloviti na gcrn.1t urađ. n«5top in plača po do-TOvoro. 9395 Ikimclri bTDlJI? (pr^rojevalec) z veC-JUiHiui RlujUl letno prakso, dobrimi artičcTa!:, pomaga ludi delati, lšie 2nfbe. Po«udbe pod „Damski kr»ja£ «#M" na »pr. Si. Naroda. 5401 Smjnl & stBepUiilii .-1 luuu Q!nH, mostoino voditi trgovina, 5eii »lesta Ponudbe prosi na 30 3ft35 Hrtstnik ob Savi poštno ležeče. 5324 Spiepi ioDtisijeita. ■?* "ceu« Levreačič. odmetnik v Ljubljani, MiKiosi-četa c«ta 8. 5403 liezškĐ-afsli. deiar ^a,u: Ponuc.be s ceno pod „femSka Avstrija 3466** na upr. S!o7. Nareda. hi% Itmntihm 10 k? f!?o1a za k?r s^ađ-LfllflcilJdUl korja," kakrSen je. Poizv? s- pr vrdk; Ivan Sirrončfč, Ijnblfana, Spod. ŠiStta 2. 5410 BrWJ2ift%3 warM'va i« poStena, ter nCuujCliu, z\-rfbana v šotcerijski in delikatesni stroki, se išče. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5371 Vtč vanoDov pmaieia im tito Ivan Ldscknigg ▼ Šmar|n *rl Jelšab. 53 U SiRjne s BeSai fdinn nH«. pravi cementnih cevi. Delo tuđi v p.kordo. Iran Ogrin, sttvbenik, LjobijaM. Oraberjevo nabrsžje št. 8. 5173 DaiDsiti koštaš S'iao-TSK; v" parov tiobro orinnjenih damskih čev-licv, se proda* Naslov pove upravni-stvo Slov. Naroda. 5?S6 Mm\ trg.jBie"ašš^ Xie dicfit in Domožni kniigovodia, Uče slnibe Dopisi pod .Slafno 1000 54OS1 na apr. olov. Naroda. 5405 lUlIU I\ ri23uU8 mirni stranki tr*b oseb stanovanie 1—3 sob in pripadki za avgust ali november. Ponudb« pod „Obrtiifc/54tr* na upr. SI. Nar. 5407 %Mi H "»frade dob!, kđor pre«krbi JUU A majhen tokil ali prazno sobo v pritličju ar prvem nadstropju. Ponudbe pod „Obrtnik4' na uprav. Siov. Narod*. S4OS tnniiifita n Prot! dot)ri PlaC* dva »piCJUSia SC izurjena mizarvka po-i^:o£nika 2a delo pri strojih. Hrano in stanovanje imata lahko pri mojstra. Strojc« aicirstre Andrej Kregar. Tifnarje St YW. 5060 ffien dom Mo oseli. ^n^ kuhati in opravljati hišne in vrtne pošle s Se jedno devojko. Stan in dobra oskrbe. Plača po dofovoru. Po- _____ nudbe Dr. J. Umiltn kotarske« lječalki Bfl^ Orobi§a»yljc (Hrratika).__________323« ■^"W f tsnflilSIlfl s 5 sot>ami« kopalno sobo ^tf^ uloUUiQl]C ter pritiktinami na najlep-Šcm prostora mesta se takoj zamenia i stanovanjem s 3—4 sobami, kopilno sobo in pritlktinami na Bleiwtiao't cesti ali v blizini Harodnega doma. Tozađevnm vpraiaoja naj se blago voli pismeno vposlati aa gprav. Siovcn- je rssmeroina najcenei^e mi'o, ker fe naipopolnejše T-rak^vosfi. Trrrnica mila in sode I«iMC f«ek, Krs«j. ?95k*T«> ni zaboji a 41 3 kg vseoine 49?^ ?elo lepih, težkih, 16 pesti viso-kis, svetlorujave barvc, je nnprodaj pri It?ft*u Graiserp Prf^t-skovo pri KrM/a. 5356 i ^pf OOijdlCš! Ktcsno zs. čevljc, vastlino za če\*lje, ci-garctiii papir, cigaretne tulciec, p;?—w-ski ptpir v «?apah, fino toaletna mila in dru^o blago dobite pri Mahler i Opiatks aganturni i koinfoioftalai pnsi« Zifrct, JelaCKeT trg 23 'pole?; Karočnc kavarne). y jCotel JKmgirt ni B^n\J 9 ^opet otvorjen! \ I Vlj'jduo iraznaajam, da sein 1 MtellspiiiaH kjer bodem coskrbe! cen;. gostom z dobro pijaco ter ftkotnimi mralimi in gerkimi jedili. Za prenočišča in b;va- I nje v seziji so na razpotago I I leas sobe po zTjemih cenah 1 I Piiporo.:ain «• za .nogo- I I brojni obi^k z vsem spoSto- i \ vaajam / |A bkM tiaipfcletni r«tavfat*- v Al ■^ „Nar. (Somu14 v Ljatnjaoi. i fzS1^ **i brodara: PriiMiski Slaveic! ostaa?j^ rvesti Jrjo- siavij-. \*č se i sve v npravni^tvti „£LQ^*tltfte