PoJ'ifii/zcz /afaćez/ia ts poćcHsihr.
Glasilo Obi organizacije pošt., telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani.
Letnik VIII.	V Ljubljani, dne 21. avgusta 1928.	24. številka.
Poštni kongres.
(Nadaljevanje.)
Tov. Trifković (Beograd): Poštna stroka nas po svojem značaju veže z inozemstvom. Po teli vezeh lin kontaktih z drugimi državami in narodi mas svet spoznava, po1 njih soldi našo 'zrelost in kulturo ter vrednost naše države. Zato mora biti naš posebni zakon plold temeljitih studij in ne sme biti šablonsko izdelan. Živimo v času, ko prehajajo države v nov štadij potreb, zato se mara 'Občutiti novi posebni ptt. zakon v mednarodnem svetu klot izboljšanje in korak naprej v moderno dobo ‘in časovne potrebe. Ta zakon ne sme biti enostavna kopija. Postaviti moramo stroko na novo moderno podlago, iztrebiti moramo iz nje Vso birofcratično navlako, ki so jo uvedli k nam ljudje z diplomami. Manj diplom in konvencionallnih etiket, a več resničnega strokovnjaštva, pridobljenega z delom lin študijem v stroki in modernih državah. iDa še dosedaj nismo dobili modernega zakona, kakršnega zahtevamo, je krivo nemara to, da smo se posluževali doslej v svoji borbi le preveč legalnih sredstev, kar naša organizacija poudarja kot posebno zaslugo>. Treba bo to stališče revidirati in ugotoviti, da je beseda ilegalna borba relativen pojem. Nezakonita sredstva niso nemoralna in ne škodljiva, kadar se pojmuje ta beseda kot borba proti nemoralnemu redu. Prošnje im apeli so obrabljeno orožje, ki ne uplaši danes nikogar več. Osobje je bolj ih bolj pasivno. To pasivnost je treba sistematično idSlscilpMhirati, 'da bo zadobila svoj pomen. Ne pozabimo, da je osobje v takem stanju, da se bo moralo prej ali slej zgodi« nekaj, česar si merodajni ne žele in ne pričakujejo. Organizacija mora s tem računati, ker drugače razvoja dogodkov in situacije ne bo mogla držati v svojih rokah. Bilo bi zlo, ako bi šli ti dogodki preko nje ali morda celo proti njej. Organizacija se mora nasloniti na 'psihološko razpoloženje članstva, ga izoblikovati in disciplinirati, da se bo z njim v borbi uspešno okoristila. Če bo tako delala, ne bo treba več dolgo čakati na posebni zakon za našo stroko in nič več ne prositi zanj.
Tov. Škrinjiar (Zagreb) govori o 'uradnikih III. kategorije, nia katere se je treba isto-tako ozirati pri izdelavi posebnega zakona. Pledira za amerikanski sistem, ki priznava samo sposobnost in prirojeno inteligenco. Danes je sploh nečasovno govoriti še o dovršenih šolah, izpitih in izpričevalih, ko realnost novodobnega 'življenja in potreb podira v Prah izastarele doktrine in papirnate teorije o vrednosti človeka. Je za to, da se odpre sposobnim svobodna pot do vseh položajev; najmanj pa se mora zahtevati, da se omogoči ptt. uslužbencem, ki nimajo predpisane šolske izobrazbe, polagati izpite in potem zavzemati položaje podobno kakor je urejeno to v vojski.
Po kratkem res umiranju predsednika sprejme kongres referat o posebnem zakonu z dopolnili lin predlogi govornikov.
Nato prečita predsednik T. Jovanovič pismo poštnega mimistra g. dr. Kujundžiča, ki se glasi dobesedno:
»Savezu ptt. službenika. — Zadržan zaradi državnih poslov Obžalujem, da ne mo-
rem osebno prisostvovati otvoritvi kongresa. V dobi treh mesecev, kar stojim na čelu poverjenega mi ministrstva, sem imel priliko seznaniti se ne samo s tekočimi posli, ampak tudi spoznati kvaliteto funkcionarjev, ki te posle opravljajo-. To poslednje naglašam še prav posebno, ker moč vsake organizacije leži v prvi vrsti v kvaliteti, a šele v drugi vrsti v kvantiteti njenih članov. Danes morem mirno reči, da je osobje celokupnega resora v vsakem pogledu na svojem mestu. — Kar me prav posebno veseli, 'je dejstvo, da v vaši organizaciji mi niti plemenske miti verske razdvojenosti, a to je najboljši dokaz ne samo pravilnega pojmovanja materialnih interesov same organizacije, nego v prvi vrsti tudi visoke nacionalne zavesti, v kateri je vtkana velika narodima resnica: ena država in en narod. — Želeč vam najprisrčnejše najboljši uspeh v vašem težkem delu za dobro države in stroke, vas prosim, da ste uverje-ni, da iste dobili v memli najboljšega prijatelja in pomočnika.«
Za tem pridejo na vrsto poročila predstavnikov oblastnih organizacij. Kot prvi poda poročilo predsednik ljubljanske Oblastne organizacije tov. Joško Jakše. Njegovo poročilo smo objavili kot uvodni članek v zadnji številki1.
IFodpredsednik zagrebške Obl. organizacije tov. Ante Kašič prinaša pozdrave iz Zagreba lin Hrvaške ter izjavlja, da je zagrebška organizacija stala vedno' krepko ob Savezu im mu bo zvesto stala ob strani tudi v bodoče, pa naj se zgodi karkoli. Za to izjavo je žel burno odobravanje.
(Podrobnejše poročilo' o delovanju zagrebške 'organizacije poda njen poslovodja tov. Ilija Bjegović. Konec svojega poročila predlaga, naj se vrši prih. kongres v Zagrebu.
Delegat zagrebške organizacije in zastopnik pogodbenih poštarjev tov. Tkalac govori o težnjah pogodbenih poštarjev. V svojem zelo vehementnem govoru se zavzema za enotni sistem ureditve pošt. Kakor so enotno urejene druge državne ustanove, tako naj bo tudi pošta enotno, urejena. Pogodbene pošte so nesmisel'. Take pošte ne bi smele obstojati. V bistvu so- te pošte prav tako državne kakor vse druge, zato bi se morale ravno tako tretirati, voditelji teh pošt pa bi morali biti državni uradniki kakor so voditelji ostalih ipošt. Pri Izdelavi posebnega zakona je treba upoštevati tudi pogodbene pošte in omogočiti sedanjim pogodbenim poštarjem, da napravijo izpite in da se jih nato prevede v red državnih uradnikov. Dokler pa se to ne zgodi, naj se Savez zavzame za to, da bo ministrstvo sprejelo in potrdilo pravilnik o pogodbenih poštah, ki so ga izdelale in predložile ministrstvu ljubljanska, zagrebška, splitska in novosadska organizacija.
Tov. Pavle Milojevič, (predsednik sarajevske oblastne organizacije, poroča o delovanju in stanju svoje organizacije. Pritožuje se, da je sarajevska direkcija poplavljena do 40 odstotkov osobja z dnevničarji. Dopustov uslužbenstvo sploh ne more dobiti, ker je čim dalje manj osobja, a naraščaja že več let I nobenega. Isto je glede tehničnega osobja. Tako stanje škoduje narodnemu gospodar-
stvu, trgovini in industriji in sploh povoljne-mu razvitku države. — Sarajevska obl. organizacija šteje 1150 članov. Kongres pa mora rešiti vprašanje, v katero organizacijo' naj spada osobje ukinjene splitske in cetinjske direkcije. — Sarajevska organizacija si je kupila letos veliko poslopje, ki ga je preuredila v poštni dom. Stane 500.000 Din. 300.000 Din je dalo. od svojih prejemkov članstvo. Prispevali so vsi člani enakomerno, tako da so se jim prispevki odtegovali skozi 10 mesecev od plače. Nekaj je prispeval za dom Savez, nekaj pa je ostalo še dolga. Dom ima krasen vrt, ki bo gotovo eden najlepših im največ jih Jugoslavije, kadar bo urejen. Dom se bo tekom prihodnjega leta še nekoliko prezidal in prepredli tako, da bo ustrezal vsem zahtevam in načrtom organizacije. Zato bo 'treba še nekaj denarja. Narejen1 je načrt, po katerem bo članstvo organizacije prispevalo' v prihodnjem letu za dom še 200.000 Din na isti način kakor prvih 300.000 Din. (Ali ste čuli, slovenski poštni uslužbenci? Opomba poiroč.) Tudi članarina se odteguje z dovoljenjem direkcije od plače. (Pri nas to »ni mogoče«. — (Pripomba urednika).
Ob proslavi lOletnice postavi sarajevska organizacija v dvorano svojega doma doprsni kip predsednika Saveza Tome Jovanoviča. Sinoči so imeli predsedniki vseli obl. organizacij sejo, na kateri so sklenili, da store isto tudi ostale obl. organizacije in se na ta način naljdostojnejše oddolže svojemu voditelju. — To poročilo je sprejel kongres z viharnim odobravanjem in ovacijami predsedniku Saveza.
Na koncu predlaga, naj bi se vršil prihodnji kongres v 'Sarajevu.
Tov. Radoslav Pavlovičj, predsednik splitske obl. organizacije, 'pozdravlja kongres v imenu dalmatinskih poštarjev, ki jih je zadel letos boleč udarec: ukinjena jiim je biila njihova direkcija, ki je. postojala že 80 let. Na letošnji skupščini se je pretresalo v zvezi z ukinitvijo direkcije tudi vprašanje, ali naj Oblastna organizacija še nadalje obstoja ali naj se razpusti. Skupščina je soglasno sklenila, da organizacija še nadalje ostane, kar je Dalmacija uverjemi, da dobi svojo direkcijo zopet nalzaj. Zato se že naprej zavaruje pred kakšnim oklepanjem kongresa o 'ukinitvi splitske organizacije in o dodelitvi dalmatinskega ptt. osobja drugim organizacijam. Njegovo članstvo odtočno hoče imeti svojo organizacijo tudi za naprej neokrnjeno. Vsakemu poizkusu okrnitve in razdelitve se 'bo dalmatinsko osobje uprlo. Rajši ostane neorganizirano, kakor da bi se odreklo lastni organizaciji. Splitska organizacija je lepo' razvita, ima že svoje tradicije, svoje gospodarske in socialne ustanove, ki lepo uspevajo. Organizacija ima svojo lastno nabav-Ijalnico blaga za oblačila, svojo hranilnico in posojilnico, svojo lastno ustanovo za primer bolezni' in smrti. Vse to lepo uspeva, dobiček pa se zbira v posebni fond za zgradbo poštnega doma, ki razpolaga že s precejšnjo vsoto. Vse to je pod okriljem' organizacije, kar 'bi pa z razpustom te samo po sebi padlo v vodo. Tega dalmatinski poštarji ne bodo dopustili, ker so si svoje 'imetje zbrali z veliko požrtvovalnostjo in samoZatajevanjem.
V Dalmaciji ije organizacija enotna. Nižji uslužbenci, ki so se pred dvema letoma v ne-
Dopisi.
katerih mestih odcepili, so zopet v celoti pod | okriljem oblastne organizacije. Tudi maturantski pokret je v Dalmaciji že skoro po- . polinoma likvidiran, kor so se domalega vsi j tovariši maturantje vrnili v svojo matico in žive ž njo in ostalimi poštnimi uslužbenci v harmoniji in v najlepši tovariški slogi. — Nato navaja težnje, zahteve in pritožbe dalmatinskega ptt. osobja. 'Pritožuje se nad ved-nimi redukcijami, nad pomanjkanjem osobja. zlasi pa nad skrajno slabim napredovanjem.
V ‘Dalmaciji 'je še pokro uradnikov, ki so s 30.—35. leti službe še vedno v 3. in z 20.—25. leti še vedno v 4. skupini. Pritožuje se zaradi obleke nižjih uslužbencev, ki dobivajo obleko neredno, pa še to iz skrajno slabega materiala. V Dalmacijo' prihaja na tisoče tujcev, na katere razcapani poštni nižji uslužbenci pač ne morejo napraviti ugodnega utiša.
Tov. Rade Vukalovič, podpredsednik novosadske oblastne organizacije, poroča o de- j lovanju svoje organizacije. Tudi novosadska j organizacija je kupila letos svoj' dom, ki je | lep in prostoren ter odgovarja vsem potre- j bam organizacije. Na domu se izvršujejo po- ; slednja dela in nekatera popravila, radi česar se ni mogla ob priliki letošnjega kongresa vršiti njegova svečana otvoritev in blagoslovitev, kakor je bilo- to prvotno določeno. Tudi novosadski dom je postavljen v prvi vrsti iz prispevkov Članstva, ostanek pa je kril Savez. Popravila so še na dolgu, ta bo krilo članstvo v prihodnjem letu. — Obl. organizacija šteje okrog 1.400 članov, kar znači, da je organiziranega okrog 90 odstotkov vsega ptt. osobja v območju novosadske direkcije. Članarino odteguje računski oddelek direkcije od mesečnih prejemkov. (V Sloveniji organizacija ni1 deležna take naklonjenosti direkcije. Op. poroč.) Navaja želje, težnje in pritožbe članstva. Te so v prvi vrsti pomanjkanje osobja in naraščaja, poplava s slabo plačanimi in nestrokovno izvežbaindmi dnevničarji itd.
Tov. Miloš Aritonovič, predsednik obl. organizacije v Skoplju, poroča o poslovanju in stanju skopeljske organizacije. V Južni Srbiji je organizacija že ustaljena in utrjena. Zavest skupnosti in potrebe organizacije je že tako prodrla med ptt. uslužbence, da se smatra danes že za veliko sramoto, če kdo ni organiziran. Nad neorganiziranimi se izvaja nekak nepropagiran družabni bojkot, ki izhaja sam po sebi iz zavesti osobja in njegovega pojmovanja do kolektivno borbe za skupnai prava in skupno sožitje in pomaganje v Stanovski zajednici, v' strokovni organizaciji. Prva leta se je odtegovala članarina od prejemkov; sedaj to ni več potrebno, ker hoče organizacija, da se članstvo samo zaveda svoje dolžnosti in ker hoče biti postavljena organizacija na moralno moč lastnih članov in obstojati ter irasti sama iz sebe in svoje moči. V območju skopeljske obl. organizacije je organiziranih 90 odstotkov vsega ptt. osobja. Kot posebno blagodat občuti organizacija in njeno članstvo svoj lastni poštni dom. Oblastna organizacija ima v vseh večjih krajih pododbore, ki pobirajo' članarino in skrbe za disciplino. — Ptt. osobje v Južni Srbiji ima mnogo teženj in zahtev, ker živi na jugu države v izjemno težkih razmerah. Te zahteve in težnje more izpolniti samo poseben zakon za ptt. stroko. Osobje energično zahteva, da se oimprej donese ta zakon. Zato predlaga, da naj Savez izdela sam načrt posebnega zakona, ako ga noče izdelati ministrstvo, ali pa naj razpiše za tak načrt dostojno nagrado. (Dalje prih.)
mesto pošodbenesn poitorjo
v bližini Ptuja, III/l z mesečnimi dohodki
looo Din, se zamenia z drugo
podobno pošto. Ponudbe podJ!„Radi družinskih razmer11 na upravo Poštnega glasnika.
TOVARIŠU CUDERMANU V SPOMIN!
Dne 19. julija sem se poslavljala od bele Ljubljane. Pot me je zanesla tudi v brzojavno dvorano. Tam je bil v službi naš tovariš Evgen Cuderman. Bil je kakor po navadi dobro razpoložen. Nič ni mislil na svojo bolezen. Hodil je sicer k zdravniku, a upal in varoval je, da ozdravi, da pridejo lepši, svetlejši dnevi... Skupaj smo obiskovali poštni tečaj pet mesecev. Zanimal se je za svojo stroko, čeprav je bil že težko bolan. Dne 13. julija t. 1. je napravili izpit ter bil vesel, da je rešen skrbi. Dne 6. avgusta je pa umrl. Končani so vsi tečaji, vsi izpiti. Vsemogočni ga je poklical k sebi, da se odpočije utrujen in bolan od zadnjih prenaporniih dni. — Tovariš, čemu bi ti bile vse te prazne fraze, kdo izmed nas osemnajsterih Te mi poznal? Kdo 'izmed 'tovarišev in tovarišic v špediciji in 'brzojavni dvorani! 'Se Te li še vsi spominjajo danes? Bo 1® kdo vzdihnil »mir in pokoj Tvoji duši«? Pravijo, da so se ga njegove poslednje tovarišice slabo spomnile na njegovi zadnji poti.
IBM je poštar — zvest svojemu poklicu, ki zahteva močno, zdravo naravo. Njegova pa je bila šibka, zato ga je zmagala zavratna bolezen. Tako umirajo poštarji v najlepši dobi. Nada in naraščaj našega stanu. Vsakega uspeha je bil vesel. Ob slovesu mi je rekel: »Sedaj' pa samostojno delam na aparatu. Pa pišite kaj z naše lepe dežele.« Pa sem samo obljubila, ker sem mislila, da se šali. Zato hočem tu nadomestiti dano obljubo.
Bodi mu lahka zemlja domača! Dovršeni so 'izbiti...	S. M.
SLUŽBENA OBLEKA NIŽJIH POŠTNIH USLUŽBENCEV.
Dosti ise je že pisalo, še več pa ustno kri-tiziiralo o nedostatkih službene obleke. Premalo pa se poudarjajo podrobni nedostatki in pa predlogi, kako bi se dalo te nedostatke brez Škode za upravo ali za uslužbence odpraviti. Zato hočem natančnejše opisati nedostatke in staviti predlog poštni upravi kakor tudi uslužbencem, kako bi se dalo brez obojestranske škode nedostatke ne samo odstraniti, temveč celo moralno in materialno pridobiti
Meseca avgusta smo nižji uslužbenci preidi takozvano zimsko blelko in čepico, ki bi Jo morali dobiti' ‘že pred enim letom. Da dobivamo' obleko vedno za eno leto prepozno, leži vzrok menda v tem, da ima poštna uprava, kakor v obče vsa naša državna uprava za eno leto nazali pomaknjen koledar, seveda samo za njene dajatve.
Blago te obleke, kakor tudi prejšnjih, je še precej dobro. Tudi barva bi še kako šla. Nihče pa ne more biti zadovoljen z izdelavo te obleke. Že sam kroj spominja na bivšo avstrijsko vojaško uniformo'. Mislim, da bi se dalo brez stroškov izdelati' primernejši kroj ali vsaj ovratnik. Sedanji stoječi ovratnik naj bi se zamenjali z ležečim. Nižji uslužbenci opravljamo fizično delo. Kaka muka je za človeka, ki mora delati, ko ga pri tem ovratnik duši, to čutimo samo mi, ki smo s temi ovratniki trpinčeni. To je tudi vzrok, da se danes vidi redko uslužbenec, ki ima zapet ovratnik. Tako oblečeni pa kvarimo ugled sebi in upravi.
Splošna izdelava službene obleke je pa taka, da se je Bog usmili. Mislim, da od vseh uslužbencev ni 5 odstotkov zadovoljnih. Hlače so ali predolge aili prekratke, v koraku vežejo, robovi so kakor grče, režejo, čez ledja preozka, hlačnice se ina ven ali na znotraj vijejo, gumbnice premajhne ali prevelike, včasih pa tudi skupaj sešite, žepi premajhni itdi. Splošno so pa hlače tako sešite, da ako hočeš imeti mir skozi leto in da se ti v službi ne pripeti kaka »nesreča«, nesi takoj nove h krojaču, da Jih na novo predela.
Še slabše je z bluzo. Enkrat predolga, drugič prekratka, po večini preozka. Ovratnik preozek, sploh pa ovratnik ni ovratnik, temveč nekak debel rOb. iPo večini so bluze pod vratom tako skupaj zmašene, kakor da so vsi pošt. uslužbenci krofasti. <Bod pazduho1 veže, da ne moreš gibati z rolkami, kaj šele delati! Cez hrbet preozke. Na ramah in rokavih rObovi v gore. Rokavi prekratki. Gumbi in 'gumbnice kakor pri Mačah. Isto velja tudi za letno obleko. Z eno besedo: vsa 'izdelava je taka, kakor da te Obleke ne izdelujejo krojači, temveč piskrovezi.
lAli res ni v upravi niti enega merodajnega faktorja, ki bi se mn smililo blago ali pa uslužbenci, ki imajo' z obleko stroške in jezo, ob enem pa kvarijo ugled upravi? Kaj je delala prevzemna komisija? Ker so uslužbenci primorani sami si pomagati s tem, da si dajo obleke predelati — kolikor se tak spak pač da — tudi uprava ne vidi, kakšno obleko ona nabavlja. Za uslužbenca imajo pa taka skrpucala posledice, da mora od svojih pičlih dohodkov odstopiti letno. 100—150 Din za službeno obleko1. Isto velja za čevlje. Malo je uslužbencev, 'ki bi brez 'popravil mogli nositi čevlje, kateri bi bili primerni za rudokope, nikakor pa ne za hojo po stopnicah in parketih.
Vsakoletna revizija obleke po gg. predstojnikih bi bila nemara bolj umestna takrat, ko se obleka deli. Takrat bi gg predstojniki lahko ugotovili, kakšno obleko so uslužbenci prejeli, ker kako so oblečeni, itak vsak dan vidijo.
Do take obleke, kakršno nižji uslužbenci sedaj prejemamo, nima nihče veselja. Nekateri jo nosijo kar tako, kakor jo prejmejo, češ, če se uprava ne sramuje mene, se jaz ne sramujem uprave. Dostikrat se slišijo iz javnosti opazke, da so poštarji tako oblečeni, kakor da bi ušli z Miklošičeve ceste. Ali ni to žalostno?
Kako bi se dali vsi ti nedostatki odpraviti brez obojestranske škode?
Uprava naj pri vsaki direkciji ustanovi svojo lastno krojačnico in čevljarno, podobno kakor jih ima naša gospodarska zadruga v Ljubljani. Direkcija naj nabavlja blago, kakršno je predpisano za uslužbence. Vsak uslužbenec, ko stopi v službo, prejme nakazilo za vso obleko v vrednosti kakor do sedaj. To bi bila knjižica z vpisano vsoto, ki pripada uslužbencu in bi jo izdala direkcija. S 'to iknjižico bi šel uslužbenec v direkcijsko krojačnico ozir. čevljarno in si potrebno naročili, kar bi lahko v teku par tednov prejel. Ako bi ne nabavil vsega hkrati, bi se mu ostanek v knjižici vpisal v dobro. Ko zopet potrebuje kak predmet, bi si mogel ponovno nabaviti, seveda le toliko, kolikor ima kredita. Za drugo leto mu direkcija zopet pripiše v knjigo vsoto, ki bi bila določena. Ako bi uslužbenec kaj potreboval, bi si nabavil, ako ne, bi mu ostalo v dobro za tretje leto, ko bo morda vse zakupil. Ravno tako bi bilo s starejšimi uislužebnoi. Ako bi kateri uslužbenec ne porabil vsega kredita, bi mu uprava po 10 letih ali ob izstopu iz službe izplačala prebitek. iS tem načinom dobave bi uprava ne bila oškodovana, pridobila pa bi na ugledu, ker bi njeni uslužbenci imeli lepo m dobro izdelane obleke. Dri uslužbencih pa bi se poleg tega še doseglo varčevanje. Trdno sem prepričan, da med tem ko danes uslužbenec nima veselja do obleke, ker je slabo izdelana, tudi na njo ne pazi, bo potem, ko bo obleka po njegovi volji, dosti bolj pazil na njo. Da pa ne bi bil kak uslužbenec iz lakomnosti do prihrankov v službi zamazan ali raztrgan, bi bila seveda dolžnost vsakega predstojnika oziroma nadzornih organov, da bi .na to strogo pazili.
J. Vovk, zvanionik.
Organizacijsko gibanje.
IZ 4. ODBOROVE SEJE OP.O OD 27. JUN. 1928.
Prevedba dnevničarjev v prejšnja zvanja. Organizacija je poslala Saveizu vlogo glede pravilne in pravične prevedbe dnevničarjev - bivših slu-žiiteijev in zvočnikov, v prejšnja zvanja.
Pevski zbor poštnih nameščencev si lastita sedaj lOibl. organizacija in društvo nižjih uslužbencev. Ker so odnesli sedaj .organi ljubljanske krajevne skupine nižjih uslužbencev brez vednosti lastnika lokala tudi harmonij pevskega odlseka, se izroči stvar odvetniku.
Podeželski sestanki se določijo letos še za Bled, (Ptuj, Mursko Soboto, Brežice, Dravograd in morda ,še kje, ako bi članstvo želelo in jamčilo za (zadostno udeležbo.
IZ 5. ODBOROVE SEJE OPO od 9. AVG. 1928.
Nove metode v notranjem delu organizacije. Po zaključkih kongresa jie sklenila tudi OPO revidirati svoje poslovanje. Ne bo se spuščala toliko v podrobnosti in osebne zadeve, ampak bo skušala velikopotezno razvijati svoj program: zgradbo poštnega doma v režiji same organizacije, ustanovitev lastne kreditne zadruge za svoje člane, ustanovitev bolniškega zavarovanja, akcija za specialni zakon itd.
Proti odtegljajem za nahavljalno zadrugo se
je izrekla tudi naša organizacija. Stvar je nerodna, ker nekateri uslužbenci ta način gospodarske osamosvojitve odločno zagovarjajo. .Zlasti se ne da v /tem pogledu sodelovati z Beogradom, ker tako predsednik Saveza, kakor tudi glavni funkcionarji Glavneg saveza to odredbo ne samo da jo zagovarjajo, ampak se je celo na njihovo pobudo uzakonila. Sicer pa bo o zakonitosti teh odtegljajev šele Državni svet odločil, ker se je Glav. 'kontrola proti temu pritožila. Pač pa odbor kritizira udomačeno prakso, da se uvajajo novotarije in različni odbitki od plače (zavarovanje dnevni-čarjev, nabavljaline zadruge), me da bi se zdelo službeni oblasti vredno, obvestiti prej o tem prizadeto 'osobje.
Podpore bo dajala Obl. organizacija samo v najnujnejših primerih. IV našo organizacijo so prišli nekateri samo iz osebnih koris/M, ne pa iz ideje in prepričanja. Takih članov organizacija ,ne potrebuje, ker se nanje ne more zanesti. Zato jih tudi ne bo skušala pridobiti ali obdržati s podeljevanjem podpor, kakor dela to društvo nižjih, kateremu nadomestuje idejo — denar. Vsak slučaj se bo natančno preiskal, podpora se bo dala le tistemu, ki je brez lastne krivde zašel v demarne težkoče. To se pravi, če komu umrje žena ali otrok, pa nima denarija za pogreb, ta ga tudi od organizacije ne bo dobil, ker bi jih bil lahko zavaroval za majhen denar pri »Dobroti«. Le tisti, ki ni mogel tega storiti, bo lahko retlektiral na podporo v slučaju smrti v dlružini.
Posebne doklade za upravnike so bile zopet na dnevnem redu. Opaža se, da sposobni in izvrstno kvalificirani predstojniki beže s svojih mest in gredo rajši za prideljene uradnike. Velike in lepe pošte, za katere so. se včasi tepli, ostajajo danes brez resnih prosilcev. To je gotovo na škodo stroke in 'službe. Zato bo organizacija zopet poizkusila, morda naleti pri sedanjem ministru na potrebno umevanje, da morajo biti upravniki In predstojniki pošt za svojo težko in odgovorno službo posebej nagrajeni. V tem smislu bo napravila organizacija spomenico na ministrstvo potom oaveza ptt. uslužbencev v 'Beogradu.
Službena obleka nižjih uslužbencev je bila Predmet hude kritike na seji. To je res škandal, kako se troši državna imovina in kako se preizkuša potrpežljivost delovnega osoblja. Navajali so se drastični slučaji, ki se zde nemogoči, pa so resnični. ('Opozarjamo na današniji članek tov. Vovka o službeni obleki. — Pripomba urednika).
PODEŽELSKI SESTANKI OPO.
Sestanek v Murski Soboti dne 12. avgusta je nad vse krasno uspel. Lahko rečemo, da je bil od vseh letošnjih najlepši. Visa Slovenska krajina je bila zbrana. Pri tako slabih zvezah, večina je morala priti peš ali s kolesi več ur daleč, se je zbralo preko 40 tovarišev in tovarišic, od1 njih tretjina nižjih uslužbencev. Poročala sta predsednik OPO tov. Jakše in blagajnik tov. M arrtj uš e k , čijih izvajanje je članstvo navdušeno odobrilo. Po sestanku smo se dali slikati. Ce bo slika lepo izpadla, jo objavimo v »Poštnem glasniku«. — Za tako krasno uspelo zborovanje gre prva' zahvala naši brezpriimerni poverjenici za Prekmurje tov.
Hedii 'Kočevarjevi, kakoir tudi upravniku pošte Cankova tov. Brumcu, upravniku pošte Ljutomer tov. Učakarju in upravnici pošte 'Gornja Radgona tov. Perkotovi. Kadarkoli si enkrat v letu prekmursko članstvo izbere dan za sestanek, takrat se bo pa vršil.
Sestanek v Ptuju dne 12. avgusta je bil ravno nasprotje od Murske Sobote. Oasi je na progi Pragersko - Čakovec in blizu nje precej pošt, dasi je Ptuj okrog in okrog obdan od pošt in dasi ima sam Ptuj 10 naših članov, j e bila udeležba prav slaba. Poročala sta tajnik OPO tov. Čampa in odbornik .tov. Vovk. — Ptujskemu im okoliškemu članstvu je treba enkrat odkrito povedati. V ptujskem okolišu je naljislabše, najbolj zaspano in najbolj mrtvo članstvo Obl. organizacije. Že od nekdaj. Uradniško društvo ni moglo tam ustanoviti krajevne skupine, OPO ni mogla ustanoviti pododbora, kako navdušeni so pa za '»Poštni dom«, pa lahko vidite iz današnje notice »Poštnega doma« o prodanih blokih, Žalec 1000 Din, Ljutomer 900 Din itd., Ptuj pa 53 Din! Ali je potem čudno, da gre ravno v Ptuju najbolj v klasje delo nasprotnikov naše organizacije? Zato v Ptuju ne bo več sestanka.
POŠTNI DOM.
Za zgradbo poštnega doma smo prejeli za prodane bloke nadalje še sledeče zneske:
Pošte Guštanj 300 Dim, Prevalje 300 Din, Mežica 17 Dim, Črna pri Prevaljah 100 Din, Slovenj® r.adlec 580 Din, Mislinje 125 Din, Šoštanj 300 Din, Rečica na Paki 240 Din, Radmirje 20' Din, Gornji grad 240 Din, Polzela 160 Din, Braslovče 160 Din, Motnik 30 Din, Trojane 23 Din, Sv. Pavel pri Preboldu 235 Din, Žalec 1000 Din (Živel Žalec! — Pripomba urednika.), Vojnik 33 Din, Ptujska gora 40 Din, Ptuj 53 Din, Zavrče 81 Din, Sv. Barbara v Hal. 100 Din, Podlehnik 40 Din, Vurberg 80 Din, Sv. iBolfenk v SL »ar. 20 Din, Sv. Andraž v Sl. gor. 24 Din, Juršinci 80 Din, Moškanjci 100 Din, Sv, Marjeta p. Mošk. 10 Din, Vel. Nedelja 80 Din, 'Ormož 78 Din, Središče 150 Din, Sv. Bol-/enk p. 'SrocL 80 Din, Dol. Lendava 212 Din, Crem-sovci 80 Din, Beltinci 324 Din, Dobrovnik 50 Din, Rankovci 21 Din, Martjanci 80 Din, Prosenjakovci 160 Din, Križevci v Prekm. 74 Din, Dor. Lendava li60 Din, Cankova ,200 Din, Ljutomer 900 Dim, Mala Nedelja 24 Din, Križevci pri Ljutomeru 200 Din, 'Gor. Radigona 65 Dim, Apače 70 Din, Sp. Hrušica 200 Din, Dol. p. Lj. 20 Din, Sava 10 Din. Toplice 100 Din, Višnja gora 80 Din, Mokronog 200 Din, Loški potok 160 Din, Videm' Dobrepolje 100 Din,
1 rbcivlje 2 200 Din, Lož 15 Din, Stari trg pri Rak. 100 Din, Št. Jernej 240 Din, Kostanjevica 230 Din, Mirna 48 Din, Krmelj 80 Din, Št. Janž 20 Din, Bučka 5 Din, Straža 92 Din, Rogaševci 75 Din', Oblak 'Franc, Zagorje, 250 Din, Povše Lj. 100 Din! Sajovic Am. 200 Din v Ljubljani.
'Vsem zavednim tovarišem im tovarišicam naša iskrena zahvala. — ITako smo objavili sedaj vsa iitnema in pošte, ki so prevzele prodajo blokov. .Manjka samo par pošt, od katerih še nimamo končnega obračuna.
IZ RAZNIH DRŽAV.
Organizacija ruskih pustnih uslužbencev. Strokovna zveza ruskih poštnih uslužbencev šteje 115 tisoč 'članov. Uradiških kast Rusi ne poznajo. Izven organizacije stoji približno 5000 nameščencev, med katerimi je največ takih, ki so še malo časa v poštni službi, ali pa takih, kateri so sicer v zaznamku, toda začasno brez službe. Zveza sama temelji na najstrožjem centralizmu, t. j. ima enotno vodstvo za vse sekte nameščencev, ki spadajo k pošti. Prad-sedništvo je izvoljeno na kongresu od vseh odborov in ima svoje obveznosti tudi do najpižjih svojih članov ter organizira vse sloje poštnih nameščencev od 16. leta naprej, neglede na narodnost, spol itd. Novi član je sprejet na poštnem shodu in sicer 14 dtai po svoji priglasitvi. Društveni prispevki znašajo 1 odstotek plače, vrhu tega člani mnogo prostovoljno prispevajo. Na vsakem uradu pobira uradnik prostovoljne prispevke. 92 odstotkov vseh nameščencev plačuje redno svojo članarino. 8 odstotkov pa ne, ker je organizjaciijski aparat zlasti po vaseh pomanjkljiv. Država ne podpira nobenega odbora. Članarina znaša toliko, da se ž njo krijejo vsi društveni izdatki, a )ie še dokaj denarja v podporo* bolnim in ponesrečenim članom.
Bolgarska. V dnevih od 10. do 25. maja t. 1. so na Bolgarskem obhajali 50-letnico osvobojenija bolgarskega naroda izpod turškega jarma. V ta spomin so bile izdane posebne pisemske znamke.
! PiTiTTilFOIlMo	j
Kdo pa je oče direkcijskc odredbe v ! Okrožnicah XVI/182-1928 o naročanju in ;
obračunavanju pisarniških potrebščin? To- j J rej vsak svinčnik im vsako najmanjšo pi-j sarniško potrebščino 'Mora dati upravnik • svojemu uslužbencu proti pismenemu potr-
•	dihi na tiskovini, tako rekoč z aktom ...	!
Poleg tisoč poslov za predstojnika pošte j so iznašli še tega, ki ni najtežji, pač pa naj-
•	neumnejši. Le kdo je to pogruntal? Ce je ! itak zakon ali tako Beograd ukazal, — čast! j
, Dosti bedastega je že od tam prišlo, izakaj j ne bi še to? Toda nikjer citirana ministr- I ska številka, nikjer zakon o državnem ra-! čunovodstu. Tako smrdi, kakor da bi se ; ta godlja skuhala v našem iI(V. odseku . . .
Nizozemska. V mesecu marcu so prišle v promet tako zvane Olimpijske poštne znamke, ki ostanejo v veljavi do konca leta. Na osmih vrstah te serije so upodobljeni: veslač, boksar, jezdec, metalec 'krogle, tekač, borilec in plavač.
Amerika. Western Union Telegraf Co. je izdala nove odredbe glede dostave brzojavnih nakaznic, da se preprečijo pomote pri izplačevanju nepravim naslovnikom. Po novi odredbi more pošiljatelj brezplačno navesti v brzojavki štiri besede, ki iz-dajni pošti olajšajo natančnejše poznanje prejemnika. Pri izplačevanju tiste brzoijiavne nakaznice vpraša izplačujoči uradnik ali dostavlač naslovnika to ali ono glede štirih v brzojavki navedenih besed in s tem odpade zamudno dokazovanje istovetnosti naslovnikove. Ta način izplačevanja se je prav dobro obnesel in je zdaj v Ameriki že več mesecev v uspešni porabi. Koliko truda in nepotrebnega dokazovanja bi odpadlo, ko bi se tudi pri nas uvedel podoben način dostave.
Norveška, Med to deželo in Londonom je projektirana brzojavna zveza.
Švedska. V zadnjem času so položili tretji telefonski kabel, Id veže Švedsko z nemško republiko. Vrše se priprave za telefonsko zvezo tudi z angleško in francosko deželo.
Honduras. V Puerto Castilli so postavili brezžično oddajno postajo, ki bo zvezana z New Orleansom - Tegucigalpa, Habano in s Puerto Cortes .im.
Ne more se prištevati k zavednim slovenskim poštnim nameščencem, kdor ne podpiše deleža za Poštni dom.
Glede izplačila razlike je izšla naredba ministrskega sveta, kako in v kakšnem vrstnem redu se izplača razlika iz odobrenih 10 milijonov dinarjev iz letošnjega proračuna. Najprej dobe oni slu-žitelji, ki lani niso dobili, potem s polno službeno dobo ali s 65 let starosti upokojeni uradniki in pa rodbine umrlih uradnikov, ki so prej umrli, preden so pričakali izplačilo razlike. Ce bo še kaj ostalo, dobe poročeni zvaničniki z otroki. Natančnejše je objavljeno v »Uradnem listu« št. 76 od 13. avgusta 1928.
V nedeljo, dne 2. septembra t. 1. se bosta vršila dva sestanka OPO, eden v Brežicah, drugi v Meži. Kraj in uro sestankov objavimo v prihodnji številki lista. Poleg tega dobe pošte teh dveh okrožij še posebne okrožnice. Poverjeniki naj skrbe za dobro udeležbo. S tema dvema sestankoma zaključujemo letošnje podeželske sestanke.
Stalež osobja, ki ga izda šef odseka g. dr. Kurbus, bo ta mesec gotov, izide pa konec meseca septembra. Stalež bo zelo popolen in sestavljen po stanju od 1. septembra t. 1. Ce kdo knjižice še ni naročil, naj jo takoj naroči, lahko tudi potom Obl. organizacije. Stane samo 10 Din.
Poštni koledar za I. 1929 bo tudi kmalu izšel. Nekatere moti, ker bo tiskan v srbohrvaščini. To-
da koledar ibo tako obširen in bo imel toliko iza-inimivih 'slik, da ne imiore biti nobenega pomisleka, če se ve, da stane v predprodaij i samo 10 Din. Onim tovarišem in itovarišieam, ki so naročili koledar pri organizaciji, iga pošljemo takoj, ko ga prejmemo. '(To seveda še ne bo tako kmalu.) Rok za predprodajo je sicer že minil, vendar organizacija je kupila nekaj izvodov več, tako da ga lahko še naroči pri OP O, kdor ga želi. Oziramo se pa samo na naročila, katerim je priložen bankovec za 10 Din. Kesneje bo stal 15 Din.
Seznam brezplačnih vežbenikov zahteva ministrstvo. Točno, kdaj je začel vežbati, kdaj napravil izpit, kakšno kvalifikacijo ima iitd. Upajmo, da je zalegla naša kritika in da jih bo vsaj nekaj nastavljenih.
Pošta na severni tečaj za mednarodni promet.
Če se tudi ta ali oni jezi na pošto, dia je s polžem v sorodu, 'da ima take in take nedostatke, mora vendar pravici na ljubo priznati, da si danes ne moremo misliti sveta brez poštnega prometa in pismonoš. Poštne ceste gredo širom sveta od severa do juga in od vzhoda 'do zahoda. Najnovejša in bitžkone najhladnpjša poštna služba se vrši v severni Kanadi. V njen dostavni okoliš spadajo obljudeni otoki Severnega ledenega morja. Pošta
za severne kraje Kanade se zbira v Edmontonu, odkoder jo odpeljejo psi, vpreženi v sani, v snegu in metežu celih 2900 km daleč. Med Edmontonom in. Aklavdkoim (tako se imenuje ta najmovejša pošta) je pet postaj. Na vsaki postaji se psi izmeni] aj o, ker itake daljave bi ne zmagala nobena žival. Uslužbenec, ki spremlja poštno vožnjo, ne spi ipod streho. Ponoči sef stisne med 'vreče, psi pa leže krog njega. Vožnja traja več dni. Vsepovsod je sam sneg, a človeške duše nikjer. Največje težave mora pošta premagati od Aklavika do otoka Heršcla, kar znači še 320 km dolgo pot v snegu in silnem mrazu.
Osebne vesti.
postavljeni: za pogodb, poštarja Josip Kutnar v Starem trgu ob Kolpi.
Premeščeni: pb. ur. 111/3 Pavla lAndres iz Novega mesta v Kastav, pb. ur. II/4 Frida Huttman z Ljubljane 5 v iNovo vas pri Rakeku, Ivana Peternelj iz Škofje Loke v Jesenice - Fužine in Vida Ušemičnik iz Polzele v (Ljubno; pb. ur. IiI/5 Ivana Valjč iz Subotice ’1 na Ljubljano 1; telef. UlI/3 Pavlina Milavec iz Nove vasi pri Rakeku v Rakek; priprav. III/4 Natalija Košutić z Beograda
v Dobrno, 'Avguština Juh z Ljubljane 1 na Ljubljano i5, Danica Serajnik z Ljubljane il na Maribor 1, Vladislava Mikuž iz Podnarta v Lesce in Ljudmila Schweiger iz Mokronoga v Šent Jernej ter zvan. '2. skup. Josip Polenčič z Zagreba 2 na Maribor '1.
Prestanek službe: pb. ur. iU/5 Mara Poniž roj. Piriimolžič, upraviteljica v Medvodah, priprav. 1II/4 Josip Zidarič v Središču ob Dravi in pog. pošt. Andrija iHedjed v iNedelišču so podali ostavke na poštno službo, pag. pošt. Karel Kupfer v Cirkovcih je ipia bil odpuščen, ker mi naš državljan.
Poroke: pog. pošt. Ernesitina iKos v IKotoribi se je poročila z želez, uradnikom Ivanom Glavačem.
Umrli: priprav. MI/4 Evgen' Cuderman na Ljubljani 1.
Strok°vne izpite za uradnike II. kategorije so napravili pri ravnateljstvu: soglasno: Justina Pupis, Ana Burger, Marica Kališnik, Amalija Pon-delak, IMairija iKlatzer in Olga Semiča; z večino glasov: Marija ILorti, Mara Hočevar roj. Podgornik in Ljudmila Sbil.
Za vodstvo pogodbenih pošt so napravili izpite: z dobrim uspehom1: Draga Haas, Ignacij Kolenc in Iva Colarič.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS UHB9NG, IMlMi
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
Modna manufakturna trgovina
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA	Stritarjeva ulica 5.
Priporoča se pii nabavi blaga za obleke. — Prodaja na obroke potom Gospodarske zadru/e pešt tih nameščencev.
Cene zmerne.	Postrežba točna In solidna.
FRAN ŠKAFAR, LillDIjnna ~
Rimska cesta 16.
Telefon 51.2823.	Pošt. hran. rat. 117 47
Stavbeno in pohištveno mizarstvo.
Zaloga modernega pohištva in amerikanske pisarniške rouleaux-oprave.
Ljubljanska gPBdbena družba zm.
Ljubljana,
Slomškova ulica 19, telef. 2527.
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe in pohištva.
Dobro in poceni kupite samo:
nogavice, rokavice, palice, dežnike, modno blago, galanterijo, potrebščine za š>vilje, čevljarje, krojače, sedlarje in tapemike, razna mila, kravate pri
JOSIP PETEUNC, Ljubljana
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika
Solidno blago se samo hvali!
Solidno blago — najcenejše blago I
Pri tovarni
1.1. Naglas, Ljubljana
se o tem vsakdo točno prepriča. Velika izbira pohištva, zaves in preprog.
„RADIO“
FRANC BAR
LJUBLJANA, MESTNI TROS
Damske plošče
pač ni kupiti preje, dokler se ni videla krasna izbira plaščev (modelov) tvrdke F. LUKIČ v Stritarjevi ulici, ki nudi višek elegance v teh oblačilih.
THE REX CO.
Ljubljana, Gradišče 10 — Zagreb, Sajmište 56
Telefon štev. 268 interurban. — Ustanovljeno 1906. Specijalna trgovina prvovistnih pisalnih in kop rnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin.	Pisalni stroji na obroke.
TVORNICA PERILA
PETER PIRC & Co.
LJUBUAMA. Sv. Petra c. šf. 25
priporoča svojo bogato zalogo damskega perila, vezenin, čipk itd. od najcenejše do nafinejše vrste.
Članom gospodarske zadruge na obroke.
FIRNEŽ, BARVE, LAK, EMAJL
___ in vse v stroko spadajoče blago,
DOBRO IN CENO KUF*! DOBRO IN CENO
pri
Medic Zanki
d. z tovarna olja, laka in barv
o z. ijubljana-Medvode
Lastnik: Franjo Medič.
Za nakup vseh pisarniških potrebščin se priporoča
w tvrdka	so
M. TICAH, LiubBiana.
Šelenbur-ova u'. 1 In Sv. Petra cesta 26.
Tujec Evgen
LJUBLJANA, Cigaletova ul. št. 1
se priporoča
za prodajo elektrotehn. in tehničnega materijala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.
JOSIP 0LUP, Ljubljana
priporoča svoji
trgovi.il z manufakturnim blagom In moškimi oblekami
domačega izdelka po najnižjih cenah. Obleke po naročilu se najhitreje in najsolidneje izvršujejo. Priporoča tudi svojo dobro gostilno „POD TRANČO" v kateri se točijo pristna najboljša štajerska in dolenjska vina.
Tovarna perila
GEN1CA VOJSKA
LJULJANA, Gosposka ul. št. 16
Izdeluje moško in žensko perilo, damske bluze in pijame en groš in po meri.
„MODERNIK“
specijaliteta za dame, kroj zaščiten pod štev. 2058.
Priporočamo Vam najboljše testenine, in te so:
Izhaja 1., 11. In 21. v meseca Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovna račun št. 1(1.834.
Rokopise je pošiljati uredništvu .Poštnega glasnika, v Ljubljami, Pred Prulaml 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za »Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani, izdala in urejale Joško Jakše v Liobi/aai —Za »Narodno tiskarno, Fran Jezeršek v Ltubllani.