SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 15
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 29 de abril - 29. aprila 2010
SLOVENSKA ZASTAVA
SLOVENIJA-HRVAŠKA
OdloČil bo referendum
ALOJZ REBULA
sl^^'^nsk'e zas^i^^'^^ k'O j<i b^Ua	v
Kako lepo jo je videti plapolati na tem zemljepisnem osrčju domovine, sredi misterija njenih gozdov in njenih voda, plapolati Savi ob njegovem vznožju, Alpam na severu in Gorjancem na jugu!
Lahko bi prav tako lepo plapolala na kakšnem drugem, ne geometričnem središču domovine, po različni izbiri Slovenskih src: na primer na vrhu očaka, Triglava ali vrhu brezjanske bazilike.
Tukaj plapola iz čiste zemeljkosti, na točki, ki jo je izmerila nevtralna geodezijska znanost. Kako naj ne bi od tukaj plapolala tudi nekemu drugemu središču naših zavesti? Predvsem zavesti, da je slovenskemu narodu bil dan košček planeta, ki je samo zanj, del nebesnega oboka, ki je samo zanj, del človeške usode, ki je samo njegova, da mu je bil dan jezik, ki je med vsemi jeziki sveta samo njegov. Torej plapolanje naših narodnih istovetnosti. Naši nikakor ne nacionalistični, a vendar nezamenljivi identiteti.
Naš nacionalni prastrah utegne vprašati: kako naj zastava plapola v času, ko globalizacija grozi to zavest identitete zabrisati,? Na to naj naša samozavest odgovori: ja, ta zastava naj v novo stoletje plapola prav nezmotljivi zavesti te identitete, kakor je plapolala 162 let, od marčne revolucije naprej. Naj če je treba zavihra v ponosen izziv globalizaciji, če bi ta hotela krniti samozavest naroda, ki je komaj iz več stoletnih katakomb stopil na sonce zgodovine.
Iz geometričnega osrčja Slovenije naj ta zastava plapola še nekemu drugemu nevidnemu središču, h kateremu se stekajo vsi žarki slovenske zvestobe, ne samo matične ampak tudi iz vesoljne zunanje Slovenije: žarki iz Porabja in Koroške, iz Tržaške in Goriške, iz Kanade, Argentine in Avstralije. To je geometrično središče naših src, kjer se križajo zvestobe zemlji in zgodovini, biti in etosu, pred vsem pa kroni vseh zvestob -jeziku: jeziku, ki je bil stoletja samo jezik vere in literature, a je zdaj postal tudi jezik tehnike in države.
Slovenska zastava, zastava iz okrvavljenega naroda, plapolaj nam v samozavest in zvestobo danes in vselej!
Končno spomenik Terčelju
Po treh letih nesoglasij, predvsem zaradi velikosti spomenika, so končno vendarle odkrili spomenik pesniku, domoljubu in duhovniku Filipu Terčelju. O primorskem rojaku je spregovoril zgodovinar Tomaž Pavšič, kip, ki ga je naredil kipar Mirsad Begiž, pa je blagoslovil koprski škof Metod Pirih.
Kot poudarjajo v župniji Šturije, ki so pobudniki postavitve kipa, je Terčelj trpel pod tremi režimi, italijanskim fašističnim, nemškim nacističnim in kasneje jugoslovanskim komunističnim, ki je bila zanj tudi usoden. Prvič je bil zaprt leta 1931, nato pa se je moral umakniti pred fašisti v Ljubljano, kjer so ga po okupaciji budno nadzirali najprej Italijani in kasneje Nemci.
Po koncu vojne leta 1945 se je želel vrniti na Primorsko, vendar ni dobil službe. Za božične praznike je odšel k prijatelju Francu Krašni v Sorico, ki je oskrboval tudi Davčo. 7. januarja 1946 sta šla oba duhovnika peš proti Železnikom. V gozdu pod Sorico sta ju prestregla domačina - terenca - in ju odpeljala v nasprotno smer. Naslednji dan so ju ustrelili in zakopali.
O življenju Filipa Terčelja je spregovoril tudi slavnostni govornik Tomaž Pavšič, ki je opozoril predvsem na njegov domovinski čut in bogato kulturno ustvarjanje. Med drugim je Terčelj, ki se je podpisoval tudi s psevdonimoma Grivški in Čavenski, napisal tudi pesem Pod Cavnom visokim prebivam, ki je nekakšna himna Vipavcev.
Knjigo njegovih črtic z naslovom Butare so pred leti izdali pri Slovenski kulturni akciji, med nami v Argentini.
Nasprotovanja postavitvi spomenika Terčelju so se začela pred tremi leti, ko ajdovski občinski svet ni potrdil predloga za podelitev stavbne pravice. Po dveh letih so pobudniki postavitve tri metre visokega kipa Terčelja poskusili ponovno in tokrat so v ajdovskem občinskem svetu dobili dovolj glasov. Kip domačinu so odkrili na praznik župnije svetega Jurija v Šturjah, stoji pa na Cankarjevem trgu pred vhodom v štursko cerkev.
Poslanci Državnega zbora (DZ) so pretekli ponedeljek, 27. aprila formalno vložili zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, ki ga je DZ ratificiral teden prej z glasovi vladne koalicije in v odsotnosti opozicijskih poslancev. Pod zahtevo za referendum se je podpisalo 86 poslancev iz vseh poslanskih skupin.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: ,,Ali ste za to, da se uveljavi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?" DZ bo imel zdaj sedem dni časa, da o tej zahtevi odloča in določi datum izvedbe referenduma. Glede na prvomajske počitnice je najbolj verjetno, da bo DZ o zahtevi odločal ravno zadnji možni dan, torej v ponedeljek, 3. maja.
Pred tem se bo moralo o zahtevi izreči še matično delovno telo parlamenta, to je odbor za zunanjo politiko, ki pa se bo - glede na visoko podporo zahtevi med poslanci - najverjetneje sestal zgolj formalno pred plenarno sejo DZ, torej prav tako v ponedeljek. O tem bo sicer odločal kolegij predsednika DZ, ki pa za zdaj še ni sklican.
Glasovanje na referendumu pa se bo najbolj verjetno izvedlo v nedeljo, 6. junija, saj mora do glasovanja preteči najmanj 30 dni. DZ bo o tem odločal z navadno večino, torej z večino navzočih poslancev. Le če bi
želeli, da bi glasovanje na referendumu potekalo več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, bi morali za to odločati z dvotretjinsko večino, določa zakon o referendumu in ljudski iniciativi
Zahtevo je formalno v DZ vložil sekretar poslanske skupine SD Miroslav Pretnar. Pod zahtevo se je podpisalo skupno 86 poslancev in poslank, manjkajo le Franco Juri (Zares), Anton Anderlič (LDS), Roberto Battelli (italijanska manjšina) ter Srečko Prijatelj (SNS).
Koalicija sicer meni, da sporazum pomeni korak k dokončni rešitvi spora o meji med državama in da je v skladu s slovenskimi nacionalnimi interesi. V opoziciji pa menijo, da je sporazum škodljiv za Slovenijo in da ji bo odvzel stik z odprtim morjem
Dokončno sodbo glede referenduma bodo sedaj izrekli državljani sami. ,,Sodba" bo za slovensko politiko obvezujoča; če bo večina državljanov na referendumu glasovala za ratifikacijo sporazuma, bo ta začel veljati in lahko se bodo začele priprave na arbitražo. V nasprotnem primeru pa bo sporazum zavrnjen, DZ pa enakega zakona - torej sporazuma - ne bo smel sprejeti še najmanj dve leti od referenduma. V tem primeru bo poskus arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki naj bi jo določil sporazum, propadel, državi pa se bosta znašli pred novim vakuumom glede iskanja rešitve tega vprašanja, ki ju obremenjuje že vse od neodvisnosti leta 1991.
Škofovsko posvečenje v Celju
Apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello je preteklo soboto, 24. aprila, skupaj s soposvečevalcema ljubljanskim nadškofom met-ropolitom Antonom Stresom in mariborskim nadškofom metropolitom Francem Kram-bergerjem, v celjski stolnici Sv. Danijela posvetil in umestil novega celjskega škofa Stanislava Lipovška.
Lipovšek je ob svojem škofovskem posvečenju povedal, da je pred 42. leti na tem svetem kraju prejel zakrament mašniškega posvečenja in začel svoje duhovniško poslanstvo. Poudaril je tudi, da je v letu duhovništva in evharistije, ki bo doseglo vrhunec na Slovenskem evha-rističnem kongresu v Celju, na istem kraju prejel še škofovsko posvečenje, polnost zakramenta sv. reda
Po njegovi oceni je mlada celjska škofija, ki je aprila letos obhajala četrto obletnico ustanovitve, pas-
toralno že dobro preorana in za to se je Lipovšek še posebej zahvalil svojemu predhodniku, prvemu celjskemu škofu Antonu Stresu. Lipovškovo škofovsko geslo pa se glasi ,,V ljubezni in resnici", v svoj grb je vključil tudi grb celjske škofije.
Vse zbrane je Lipovšek ob koncu svojega nagovora pozval na evharis-tično slavje junija letos v Celju, ki ga bo vodil kardinal, državni tajnik Tarcisio Bertone. To slavje bo obogateno z beatifikacijo Lojzeta Grozdeta in se bo nadaljevalo v novem pastoralnem letu, ki bo posvečeno solidarnosti, dobrodel-
nosti, prostovoljstvu, ki so sad žive in dejavne vere.
Papež Benedikt XVI. je Lipovška za drugega škofa celjske škofije imenoval sredi marca letos. Dotedanji škof Anton Stres je bil namreč januarja lani imenovan za nadškofa	pomočnika
nadškofije Maribor, deset mesecev kasneje pa ga je papež imenoval za ljubjjanskega nadškofa.
Škof Stanislav Lipovšek se je rodil julija leta 1943 v Vojniku. Prav v stolnici Sv. Danijela v Celju je junija leta 1968 prejel mašniško posvečenje in v tej cerkvi je bil kaplan do leta 1972, ko je odšel na podiplomski študij liturgike na Papeškem visokošolskem zavodu sv. Anzelma v Rim. Po vrnitvi iz Rima je bil imenovan za župnijskega upravitelja župnije Device Marije v Brezju pri Mariboru. Leta 1984 pa je bil imenovan za stolnega župnika v Mariboru.
Kresalova, le za las
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je v državnem zboru prestala tudi drugo interpelacijo v tem mandatu. Za njeno razrešitev je namreč glasovalo 38 poslancev, 40 jih je bilo proti, devet pa se jih je glasovanja vzdržalo. Med vzdržanimi so bili poslanci koalicijskih Zares in DeSUS, česar pa Kresalova ne vidi kot nezaupnico svojemu delu.
Po trinajsturni razpravi pred odločanjem so interpelacijo podprli poslanci iz vrst opozicijskih SDS, SLS in SNS, ki so bili tudi njeni pobudniki. Ministrico je podprlo 40 poslancev koalicijskih SD, LDS, Zares in DeSUS, medtem ko se je devet poslancev vzdržalo in ministrici ni izreklo podpore, pa tudi ni glasovalo za njeno nezaupnico.
Kresalova pa je po izglasovani zaupnici izrazila zadovoljstvo, ker interpelacija ni uspela. ,,Moji kolegi je niso podprli in to je dober rezultat," je dejala. Zato tudi dejstva, da se je nekaj poslancev koalicije vzdržalo glasovanja, ne vidi kot nezaupnico. ,,Morda ima kdo še kakšno odprto vprašanje, a očitno ne tako veliko, da bi podprli interpelacijo."
Poslanci Zaresa pa so po razpravi prepričani, da vprašanje najemanja poslovnih prostorov za potrebe državnih organov predstavlja resen problem. Zato so na
predsednika vlade Boruta Pahorja naslovili dopis, v katerem mu predlagajo, naj izvede strokovno in neodvisno raziskavo vseh okoliščin sklenitve najema poslovnih prostorov za potrebe NPU.
V Zaresu pričakujejo tudi analizo najemnih pogodb za poslovne prostore vseh ministrstev in drugih državnih organov. Pahor pa naj bi znotraj koalicije in vlade zagotovil podporo čimprejšnji ustanovitvi javnega sklada za upravljanje z nepremičnim premoženjem. Na ta način naj bi dosegli gospodarno najemanje poslovnih prostorov iz enega mesta, transparentno in po enotnih merilih, menijo v Zaresu.
BERI_
POGOVOR Z MINISTROM ŽEKŠEM..2 STRAŠLJIVE ŠTEVILKE..........................4
POGOVOR: MINISTER DR. BOŠTJAN ŽEKŠ
Poudarek je na jeziku, šolstvu in mladini
Skoraj ob koncu svojega obiska v Argentini, nas je sprejel na pogovor minister vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boštjan Žekš. Sledijo naša vprašanja in njegovi odgovori.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Gospod minister, bi mi lahko za začetek pojasnili delovanje Urada v smislu povezovanja raznih skupnosti in kakšen naj bi bil razvoj teh skupnosti v prid Slovenije?
Te skupnosti so zelo različne. Ta argentinska skupnost je izjema. Res. Izjema v tem, da je takrat v Argentino prišlo pol narodne elite. Zato je ta elita, kljub težkim pogojem, ker so morali delati kaj drugega kot to, za kar so se izučili, uspela izpostaviti ta sistem šolanja, izobraževanja, kulture ... Vse druge skupnosti so drugačne: kmetje, de avci, ki so šli s trebuhom za kruhom, brez intelektualnega potenciala. Zato nikjer niso razvili takega sistema kot tukaj.
Res je, da je sem prišla močna intelektualna skupina. A podoben kulturni potencial je v tistih letih odšel tudi v Združene države, v Kanado, v Avstralijo. Jaz bi povzel besede, ki jih je na otvoritvi Sulčiče-ve razstave spregovoril g. Biloslav,v smislu, da Sulčič v Italiji ali Sloveniji ne bi dosegel to kar je dosegel v Argentini. Argentinsko okolje je pomagalo Sulčiču, in argentinsko okolje je bilo blagodejno do naše skupnosti, da je lahko razvila ves svoj potencial.
Res je v nekem oziru tako. Kar pa se nas tiče: mi bi si želeli povezovanja med posameznimi skupnostmi, a najprej je treba dopolniti povezovanje teh skupnosti s Slovenijo. Težko je zamisliti povezovanje skupnosti v Argentini, na primer s skupnostjo v Nemčiji. Res je, da bi si lahko kaj medsebojno pomagali. Na primer vi drugim, ko imate kadre in sistem. A bolje, da to teče preko Slovenije. Drugo vprašanje pa je, kako lahko Slovenija uporabi ta kapital, ki ga imajo Slovenci v tujini. Lahko se uporabi v gospodarskem sodelovanju. Tu imamo ljudi, ki poznajo oba jezika, poznajo obe kulturi. In, na žalost, se naše gospodarstvo tega ne zaveda.
Kako prepričati slovenske podjetnike, da izseljenska skupnost tudi gospodarsko predstavlja nek potencial?
Jaz sem govoril s Slovenci v Braziliji, kamor hodijo slovenska podjetja. A v nasprotju z nemškimi podjetji, ki se takoj naslonijo na lokalno nemško prebivalstvo, naši popolnoma ignorirajo Slovence. A mislim, da je to tudi naša naloga, naloga Urada. Mi smo šele sedaj osnovali neke vrste gospodarsko komisijo, kjer so predstavniki vseh ključnih ministrstev, z namenom, da bi se tukaj nekaj premaknilo. Kaj se bo, je težko reči, ker mi na podjetja direktno ne moremo vplivati, jih pa lahko prepričamo, da je to za njih koristno.
Veliko se je govorilo na raznih
srečanjih o tem, kaj naj nam nudi Slovenija. Kaj pa mi lahko nudimo Sloveniji? Kaj Slovenija od nas pričakuje?
Najprej, da bi pomagali pri gospodarskem sodelovanju. Potem pa, da bi se pospešila izmenjava. Da bi, na primer, nekdo prišel iz Argentine za pol leta v Slovenijo, ali pa za eno leto. To so sicer hudi koraki, ko se ljudje odločijo, da bodo za celo življenje šli v Slovenijo, potem pa ugotovijo, da je tam nekoliko drugače in se vrnejo nazaj. A če bi imeli neko sodelovanje, ko bi lahko menjali službe, bi bilo drugače. Socialni sporazum, ki je sedaj v veljavi, to omogoča. In seveda obratno, da bi kdo iz Slovenije prišel za eno leto na delo v Argentino. Mislim ob tem predvsem na univerzitetne kadre. V tej smeri bi mi radi nekaj naredili. Mi sedaj pripravljamo spisek vseh slovenskih znanstvenikov in univerzitetnih profesorjev po svetu. Imamo že okoli 150 ljudi, ki so na uglednih univerzah po svetu. Slovenske univerze imajo dostop do tega spiska in po tej poti lahko pride do sodelovanja. Mi bi te vrhunske znanstvenike povabili, da bi kak del svojega časa, del leta, delovali v Sloveniji in imeli tam svoje ekipe, svoj laboratorij. Ker da bi mi te vrhunske ljudi popolnoma vrnili v Slovenijo, je nemogoče. Tako, delno, pa bi bilo izvedljivo.
Katere so s strani Urada glavne točke v politiki do Slovencev po svetu, na katere polagate važnost?
Eno je področje razpisov za projekte, h katerim se prijavljajo tako društva kot posamezniki. Tukaj bi radi dali največji poudarek jeziku, šolstvu in mladini. Poleg tega običajnega razpisa pa nas zelo zanima zadeva znanstvenikov po svetu, in še druga tema pa je gospodarstvo, kot sem že prej omenil. Tukaj gre po eni strani za slovensko gospodarstvo v svetu, kjer lahko Slovenci po svetu mnogo pomagajo. Druga važna postavka je pa gospodarstvo v zamejstvu. Mi opažamo to, da je v bistvu položaj S ovencev v zamejstvu odvisen od gospodarske moči. Na primer, Slovenci v Porabju na madžarskem so reveži in nimajo nobenih pravic. Drugačen je položaj Slovencev v Italiji, na Primorskem, kjer so gospodarsko bolje stoječi. V Benečiji pa je položaj tudi težak, ko gospodarske težave sovpadajo s pomanjkanjem pravic. Mi bi radi to uredili, toda v sklopu Evropske Unije ne smemo gospodarsko podpirati samo Slovencev. A menimo, da bi bilo treba ves obmejni pas na obeh straneh gospodarsko ojačiti. Tukaj pa obstajajo ti evropski projekti, posebej
namenjeni obmejnim predelom.
V primeru zamejcev, ti prejemajo podporo matične države, pa tudi držav, v katerih se nahajajo. To se pa ne dogaja z izseljenskimi skupnostmi. Je kakšna iniciativa v sklopu Evrope, da bi se obrnili na lokalne vlade, da bi tudi te podpirale izseljenske skupnosti?
Evropa ni nič rada govorila o manjšinah. Ob vseh mejah so problemi in če bi se ta debata široko odprla, bi lahko nastali problemi v Franciji, Nemčiji in še drugod. A zadnje čase se je začelo o tem malo več govoriti. O tem govori Svet Evrope in tudi druge evropske ustanove, ki so izdale neke deklaracije, kako obravnavati manjšine in izseljence. Tako, da mislim, da bo do te debate prišlo. Seveda, res te naše zamejske skupnosti dobivajo pomoč od Slovenije in od lokalnih držav. Evropske deklaracije poudarjajo, da je matična država odgovorna za ohranitev te raznolikosti in pestrosti.
Rad bi se dotaknil še vprašanja pomanjkanja prisotnosti izseljencev
v	slovenskih medijih. Če govorimo o 20 odstotkih narodovega telesa in močnih organizacijah, kako da ni v časopisju več pozornosti do tega?
Kar se RTV tiče, mi kot Urad, kot del vlade, ne moremo direktno ukazati, naj o tem več poročajo. Pri televiziji je sedaj odbor, ki preučuje poročanje o Slovencih v zamejstvu.
Včasih imamo vtis, da se v postopanju do izseljenstva v Ljubljani odloča, mi pa le sprejemamo te odločitve. Kako bi se dalo to spremeniti, da bi bili mi tudi soudeleženi pri odločanju? Da ne bi bili samo objekt, ampak tudi subjekt odločanja kar se izseljenstva tiče.
Do tega bo moralo priti. Ti Sveti, ki smo jih morda nekoliko zanemarili zaradi pomanjkanja časa, mislim, da bi morali zrasti v to, da bi si nekatere manjše skupine izmenjavale mnenja, morda kar po elektronski pošti, o različnih problemih. In če bomo imeli ustanovljen še gospodarski odbor, bi lahko slovenski gospodarstveniki Argentine, Nemčije, Slovenije, sodelovali in soodločali.
Gospod minister, ob koncu obiska, ko ste že videli naše življenje, naše delovanje, naše organizacije in Domove, bi Vas prosili za sporočilo našim ljudem.
Sporočilo bi bilo to, da sem jaz iz Slovenije odšel kot pesimist (v Sloveniji smo vsi pesimisti), odhajam pa kot optimist, ker se mi zdi da Slovenci znamo narediti nekaj. Kar ste
vi	pokazali, bi lahko naredili tudi v Sloveniji, če bi se zavzeli.
Pogovarjal se je Tone Mizerit
Pahor odlikovan
Pisatelja Borisa Pahorja so na ministrstvu za pouk, umetnost in kulturo na Dunaju odlikovali s častnim križcem za znanost in umetnost republike Avstrije. Za odlikovanje ga je predlagala založba Mohorjeva družba iz Celovca, pri kateri je v nemškem prevodu izšlo pet njegovih romanov.
Iz Mohorjeve družbe so sporočili, da je Pahor za življenjsko delo nagrajen z najvišjim odlikovanjem, ki ga Avstrija sploh lahko podeli tujemu
državljanu. V romanih, ki so jih v nemškem prevodu pred mesecem dni izdali pri založbi, avtor obravnava tudi slovensko narodno skupnost v Avstriji, ki je doživela v marsičem podobno usodo kakor slovenska manjšina v Italiji.
Na podelitvi častnega križca sta imela slavnostna govora bivši avstrijski minister za znanost Caspar Einem in pisatelj Lev Detela. Sledil je častni sprejem v slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju.
Če je izgledalo, da se obzorje razmerja do sosednjega Urugvaja jasni, se je pokazalo, da bodo kar še nekaj časa temni oblaki metali svojo senco na bratska naroda.
Imate prav, a marš v zapor. Ta tipični argentinski izraz je marsikomu prišel na misel, ko je preteklo sredo mednarodno sodišče v Haagu objavilo razsodbo glede argentin-sko-urugvajskega zapleta. Povzemimo: leta 1975 sta obe državi podpisali protokol za reko Urugvaj, ki predstavlja mejo med obema. Sklenili sta, da bo vsak poseg na reko in vsaka gradnja na njej predhodno dogovorjena na dvostranskih zasedanjih. Nihče naj se reke ne dotakne brez vednosti (in privolitve) soseda. Potem je finska družba Botnia začela na reki graditi tovarne za papirno pasto, brez teh predhodnih dogovorov. Sledili so protesti s strani Argentine; blokade mostu med mestom Gualeguaychu in urugvaj-skim Fray Bentos; pa še politični zapleti: med volilno kampanjo je poznejši urugvajski predsednik Ta-bare Vazquez nasprotoval tovarni, pozneje jo je kot predsednik branil in odločil njeno gradnjo. Tedanji argentinski predsednik Kirchner je javno podpiral blokado mostu, sedaj pa njegova žena predsednica ne ve, kako bi blokado odstranila. Sklenjeno je bilo, da naj odloči	mednarodno
sodišče. V Haagu pa so ugotovili, da je Urugvaj res kršil dogovor, ki ga je podpisal, a da Argentina ni mogla dokazati, da papirna industrija okužuje reko, zaradi česar naj tovarna ostane tam kjer je. In zaplet: Urugvaj zahteva, naj se blokada mostu že vendar enkrat odpravi. Prebivalci mesta Gualeguaychu pa so dokončno namenjeni, da naj blokada ostane, dokler bo tovarna stala na drugem bregu. To sredo se sestane-ta oba predsednika. Ni pričakovati rešitve.
Nekaj smrdi v Venezueli. Te dni prihaja na dan nova afera v tem čudnem razmerju med Argentino in Venezuelo. Kot znano se je vlada zakoncev Kirchner tesno naslonila na Chave-za, ki je neke vrste demokratični diktator Venezuele. Ko je energetska kriza pritisnila v Buenos Airesu, je vlada segla po uvozu vene-zuelskega goriva. V zameno je tja kar drvelo polje-deljskih strojev, ki so jih izvažala številna podjetja. Sedaj prihaja na dan, da je bil pogoj za ta izvoz, pretok velikih vsot denarja v neke roke, ki so le preveč blizu argentinske vlade. Visoke cene, drage storitve izvoza in računi, da je od tistih izvoženih skoraj 300 milijonov dolarjev kakih 15 procentov šlo po poti korupcije. Sodne raziskave
sedaj skušajo ugotoviti, kam pravzaprav je šel tisti denar. Najhujše je za vlado, da je vse jasno razkril in o tem govoril bivši argentinski veleposlanik v Venezueli Eduardo Sadous. Sum pa pada le preveč bluzi ministra za Planifika-cijo (Julio De Vido) in bivšega predsednika. Res je po tolikem času težko slediti poti umazanega denarja, a sled se še vidi. Vlada rešuje položaj tako, da napada tiste, ki pričajo o ko-rupcijskih manevrih.
Bomo sedaj verjeli? Vprašanje vladnega instituta za statistike (INDEC), ki mora ugotavljati med drugim, kakšna je inflacija v deželi, se vleče že nekaj let. Vsi vemo, da so uradne številke plod potvarjanja realnosti. Inflacija, ki jo ugotovi uradni zavod, je vsaj polovico manjša od one, ki jo ugotavljajo privatne ustanove. Da bi zavodu vrnila vsaj nekoliko izgubljene kredi-bilnosti, je vlada sestavila komisijo s strokovnjaki raznih univerz, ki naj bi skrbeli za verodostojnost statistik. Zaman! Nekatere univerze so takoj zavrnile sodelovanje, druge pa, ki so se spustile v to pustolovščino, se pritožujejo, da jim zavod ne nudi zadevnih podatkov. Sedaj pa smo priče skoraj neverjetni potezi. Vlada je zaprosila Mednarodni denarno sklad (FMI), za tehnične nasvete, da bo INDEC bolj realno ugotavljal inflacijo. Potem, ko so zavračali vsako vmešavanje in pregledovanje Sklada v notranje gospodarsko delovanje, ga sedaj prosijo za ,,tehnične nasvete"? Kot šala je izbor-na, kot realnost pa verjetno sami v to ne verjamejo.
Prepovedano misliti drugače. Kar nekaj dogodkov je pretekle dni pokazalo, da je včasih nevarno misliti po svoje. Najprej so ulični plakati pokazali obraze časnikarjev, ki ne hvalijo vlade in so spraševali, če je nekdo lahko „neodvisen" če dela v privatnem časopisnem podjetju. Bil je nesramen napad na tiste, ki kritizirajo vlado. (Mimogrede: je lahko nekdo neodvisen, če dela v državnem podjetju?). Potem so skrajne skupine na knjižnem sejmu priredile izgrede in niso pustile, da bi kubanska zdravnica Hilda Molina predstavila svojo knjigo. Isto se je ponovilo, ko je kritično knjigo predstavil eden od bivših strokovnjakov INDECa. Ob tej priložnosti so lahko ugotovili, da je med „protestanti" bilo nekaj nasilnežev iz kirchnerističnih ,,udarnih bataljonov" in članov skupin nogometnih huliganov. Vlada pa medtem pripravlja svojo strategijo, da bi onemogočila delo opozicije v parlamentu. Prej je vse teklo kot po vrvici, dokler je imela vlada večino. Da, da, tudi v parlamentu nima smisla misliti drugače.
SLOVENCI V ARGENTINI
NAŠ DOM SAN JUSTO
Obiski iz Slovenije so prišli v šolo!
Po štirinajstdnevnem premoru smo v soboto, 17. aprila ponovno imeli pouk v osnovni šoli Franceta Balantiča. Nekaj minut po osmi uri je bilo dvorišče polno otrok, staršev in učiteljev. Zvonec je opozoril, da moramo v vrsto in pričeti s poukom (ta sobota bo bila razgibana, in ne samo, ker že dolgo nismo sedli za šolsko klop, ampak, ker bomo bili deležni posebnih obiskov).
Do glavnega odmora je pouk potekal kot vedno. Po odmoru, so se šolarji zbrali v tretjem nadstropju, v pevski sobi, in tam skupaj z učiteljstvom čakali na prihod gostov. Na čelu delegacije je bil minister za Slovence po svetu, dr. Boštjan Zekš z ženo Ano. Z njima sta prišli tudi Anja Lorenzetti in Polonca Flego. Veleposlanik prof. ^ Avguštin Vivod in sekretar veleposlaništva Igor Šef, sta spremljala delegacijo. Najprej so si s predsednikom Našega doma prof. Karlom Groznikom ogledali prostore slovenskega središča.
Ob vstopu v pevsko sobo smo jih sprejeli z močnim aplavzom. V imenu šolskih otrok sta ministra pozdravila Leila Erjavec in Luka Ravnik ter mu izročila skromno darilo. Navzoči so bili: predsednica
Zedinjene Slovenije Alenka Jenko Godec, šolska referentka Alenka Prijatelj Schiffrer, odborniki in nekateri starši šolskih otrok.
Voditeljica šole Irena Urbančič Poglajen je pozdravila goste, ki so prišli ,,med šolsko mladino, ki poganja iz slovenskih korenin in kot mladika oživlja slovenstvo na tujem" in predstavila kratko zgodovino naše šole, ki bo drugo leto dosegla 60-letnico.
,,Naš tečaj sega v leto 1951. Iz skromnih začetkov, brez lastne strehe in brez vseh drugih šolskih pripomočkov, je iz majhne skupinice razraslo mogočno drevo, saj je v teh 59 letih obiskovalo šolo
okrog 800 otrok. Skrbi, da v mladih rodovih ne ugasne ljubezen do slovenske besede, do slovenskih običajev in navad, so se posvečali številni vzgojitelji. Tu med nami je ustanoviteljica in dolgoletna voditeljica gdč. Angelca Klanšek, ki dela med nami že vseh 59 let, že prej pa je dve leti učila v taborišču." Nato je dodala, da letos obiskuje šolo 71 otrok in poučujejo 16 učiteljic ter je naštela šolske predmete. Poudarila je še cilj šole: vzgajati mladi rod v vrednotah naših prednikov: zvestoba Bogu in ljubezen do slovenskega naroda.
V imenu Doma, kjer poteka pouk Balantičeve šole, je goste pozdravil predsednik Karel Groznik in orisal življenje med temi zidovi, ki se brezdvomno poveže s čutom do naših korenin. V imenu šolskega odbora je izrekel toplo dobrodošlico njegov predsednik Dani Zupanc.
Sledil je kratek nastop šolskih otrok: 8. razred je recitiral Ples kralja Matjaža (učila gdč. Ivana Teka-vec); 1., 2. in 3. razred je z gdč. Anico Mehle recitiral Križ, kraž, kralj Matjaž in zapel Dekle je po vodo sla; otroci 6. in 7. razreda so našemljeni
uprizorili Žabe ter Ciciban in čebela (učila gdč. Danica Malovrh). Zaključek pa je bil s petjem in sicer starejši otroci so z velikim veseljem podarili gostom dve skladbi: venček narodnih ter Za Slovenijo z ljubeznijo,^pod vodstvom ge. Marije Štrubelj in Kristine Šenk.
Minister dr. Zekš se je zahvalil šoli za tako lepo predstavitev rekoč, da kaj takega še ni doživel, in povabil otroke naj obiščejo Slovenijo. An-drejka Selan Vombergar je izrabila priložnost in nakazala dolgoletno delo Mešanega pevskega zbora, ki je to sobo tudi zgradil.
Otroci so odšli domov in čas je bil za kosilo. Gostje, predsedniki organizacij, ki delujejo v sklopu Doma, odborniki glavnega odbora ter učiteljstvo, smo bili deležni okusnega kosila, ki so ga pripravili Julio Llallire, Viktor Fekonja, Andreja Lipušček, Matjaž Ravnik in Leni Oblak, ter postregli mladi. Med sproščenim pogovorom smo se prijetno imeli in predstavili kanček našega dela v San Justu.
m.p.
MENDOZA
Minister dr. Žekš med nami
V	torek 13. aprila so nas obiskali Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boštjan Zekš s soprogo, dve članici kabineta ter Veleposlanik RS prof. Tine Vivod.
V	opoldanskih urah so s častnim konzulom v Mendozi inž. Jožetom Šmonom ter nekaterimi rojaki prisostvovali na mendoški univerzi (Universidad Nacional de Cuyo) podpisu pogodbe med Slovensko univerzo v Novi Gorici, ki jo je predstavljal njen predsednik dr. Danilo Zavrtanik, in tukajšnjo Agronomsko fakulteto. Ta sporazum bo omogočil razvoj skupnega delovanja na področjih vinogradništva in vinarstva ter izmenjavo učencev in strokovnjakov, kakor tudi raziskovalnih del na teh področjih.
Dekan Agronomske fakultete Jose Rodr^guez je poudaril
Podpis pogodbe med univerzo v Novi Gorici in mendoško agronomsko fakulteto
važnost povezovanja in stikov z Evropsko zvezo, predvsem s Slovenijo, saj je pionirka v uporabi vinskih posod in napredku vinogradništva. Ovrednotil je tudi vpliv slovenskih ustvarjalcev v Mendozi pri razvoju vinarstva, posebno v sodarski industriji.
Dr. Zavrtanik je izrazil, da je to nov izziv v oblikovanju povezave za dosego ciljev medsebojnega dela. Omenil je tudi njegovo strokovno delovanje v naši provinci in sodelovanje pri ustanovitvi observatorija Pierre Auger, ki je ocenjen kot najvažnejši na svetu.
Minister se je potem srečal z znanstvenico slovenskega rodu, biologinjo Marijo Ano Dacar, ki je izrazila željo po sodelovanju s slovenskimi biologi.
V popoldanskih urah so dr. Zekš, prof. Vivod in spremljevalki obiskali Slovenski dom, kjer so se srečali s skupino članov društva. Najprej jih je predsednik Milan Nemanič pozdravil in seznanil z več kot šestdesetletnim delovanjem mendoške skupnosti. Nato je minister govoril o prizadevanju njegovega resorja za oporo delovanja Slovencev po svetu. Sledil je kratek razgovor o potrebah našega občestva.
Vsi gostje so bili nato prisotni na koncertu Slovenskega okteta v bivši Hipotekarni banki.
Naslednji dan pa so obiskali na skrajnem jugu Mendoze v kraju Malargüe observatorij za opazovanje kozmičnih žarkov, kjer delujejo tudi znanstveniki iz Slovenije.
m.b.
PRISTAVA
Kako velika je Jezusova ljubezen do nas!
Tudi na srednješolskem tečaju
V sedanjem času, ko je na svetu polno nevarnosti in stisk, smo molili zase in za ves narod, predvsem pa za tiste, ki največ trpijo na duši in telesu.
Na pobudo Zveze mater in žena smo pripravili butarice. Na cvetno nedeljo smo jih prinesli k blagoslovu. Lepo je bilo videti male otroke, ki so jih ponosno držali! V procesiji smo šli po pristavskem vrtu in potem vstopili v kapelo. Petje je vodila Mojca Jelenc in Marj-anka Grohar jo je spremljala na orglah. Pasijon so brali g. Franci Cukjati, Pavel Kle-menčič in Marjana Rožanec.
Po sveti maši je bilo treba
pripraviti vse za tombolo, zato je takrat odpadel križev pot, ki ga je mladina skrbno pripravila. Prestavili so ga na veliki
petek ob 15. uri, da smo po-doživljali zadnje ure Jezusovega življenja. Fantje in dekleta so brali molitve in razmišljanja ob vsaki postaji, ki so bile s sencami predstavljene na odru. Po končanem križevem potu smo ob spremljavi kitar (Pavel in Marjanka Grohar ter Matjaž Rožanec) zapeli pesem Moj spomin. Za vse to je pridno poskrbela Nežka Papež.
Na veliko soboto dopoldne je bil žegen. Pater Alojzij Ku-kovica je blagoslovil jedila in vodo.
Na veliko nedeljo so nas zvonovi poklicali v kapelo, kjer je bilo vse pripravljeno za slavnostno sveto mašo. Naš župnik g. Franci Cukjati je s svojimi ministranti v procesiji stopil do oltarja. Mojca Jelenc je vodila ljudsko petje, Marj-anka Grohar pa je igrala na orgle. Med pridigo nas je duhovnik povabil, naj tudi mi oznanjujemo Kristusovo zmago nad smrtjo, kot so jo njegovi učenci. Po blagoslovu nam je voščil za praznike, kakor tudi predsednica mladine Veronika Kocmur in predsednik
Pristave Andrej Golob. Potem smo šli v dvorano, kjer so bile praznično okrašene mize.
Mladina je poskrbela za zajtrk z domačim pecivom in seveda z orehovo potičko. Vsem najlepša hvala!
A ni lepo, ko se po toliko letih še vedno ohranjajo slovenski običaji na tujem? Ob teh prilikah se nas zbere veliko več, tudi takih, ki običajno ne hodijo k slovenskim mašam. Vsak, kdor se spominja, kako je v mladih letih preživljal ta čas, se bo potrudil, da bodo tega deležni tudi njegovi.
Praznikov je konec, a ne našega upanja, da bomo v slavi vstalega Kristusa deležni novega življenja. Vesela aleluja!
MČK
Kot smo že poročali, je v soboto, 17 aprila popoldan, minister Dr. Zekš obiskal tudi Slovensko hišo v Buenos Airesu. Ob petih popoldan je prihitel v spremstvu veleposlanika Rs prof. Avguština Vivoda, ter gospema Anjo Lorenzetti in Polonco Flego, z Urada za Slovence po svetu. Pričakali so ga dijaki Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka, s profesorskim zborom na čelu in ga sprejeli z bučnim ploskanjem. Lahko si predstavljamo lep pogled na zbrane, saj letos tečaj obiskuje kar 157 dijakov.
Najprej so visokemu gostu vsi zbrani zapeli ,,Slovenska smo mladina ki je himna naših mladinskih organizacij. Nato je ministra pozdravila ravnateljica tečaja, prof, Neda Vesel Dolenc. Na kratko mu je pojasnila zgodovino in delovanje tečaja, cilje in namen, pa skrb in trud, ki ga v potek pouka vlagajo profesorji. Poudarila je zlasti, da letos tečaj obhaja že svojo 50. obletnico.
Minister se je zahvalil za sprejem, izrazil svoje presenečenje nad tolikim številom dijakov in se v imenu Slovenije zahvalil vsem, profesorjem in dijakom, za ohranjanje slovenstva tako daleč od domovine. Ponovni aplavz je bila zahvala za njegove besede.
Vodstvo tečaja je nato ministra in spremljevalce povabilo na malico, med katero^ se je razvil živahen pogovor. Dr. Zekš je mnogo spraševal o razvoju in delovanju tečaja in ob koncu dal pečat svojemu obisku z zapisom v spominsko knjigo.
Minister nagovarja zbrane dijake in profesorje. Na levi veleposlanik Rs, prof. Avguštin Vivod, na desni ravnateljica tečaja, prof. Neda Vesel Dolenc
Obisk Slovenske hiše pa se je nadaljeval še s srečanjem ministra s predsedniki centralne in krajevnih mladinskih organizacij, razgovor z Medor-ganizacijskim svetom (poročilo v prejšnji številki) ter intervjujem za Svobodno Slovenijo.
VTISI IZ SLOVENIJE
Strašljive številke
(OD NAŠEGA DOPISNIKA)
Da je v Sloveniji pomanjkanje Slovencev, si razlagamo velikokrat s pomori po vojni. A so še druge številke, ki so prispevale k temu pomanjkanju.
V Muzeju novejše Zgodovine je bila predstavitev knjige Slovenija — duhovna domovina. Urednika knjige sta direktor muzeja Jože Dežman in kustozinja Monika Kokalj Kočevar. V njej je zbranih enaindvajset zgodb, večinoma izseljencev, njihovo življenje in uspehi v tujini. K projektu je bila povabljena Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta, ki je po Lučki Kremžar De Luisa sestavila obsežen, a še vedno nepopoln seznam izseljenskih osebnosti v tujini. Na koncu pa je dodana še obširna bibliografija v tujini izdanih knjig. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Premiki. Knjiga je zanimiva od uvoda pa do zadnje strani.
Veliko zgodb je popisal John Corsellis pred leti, ko se je srečeval z nekdanjimi taboriščniki. Za to knjigo jih je trinajst pripravila in priredila, v soglasju s Corsellisom — in seveda s sogovorniki oz. njihovimi sorodniki - Monika Kokalj Kočevar. Ostale pa je uredila Irena Uršič in pripadajo rojakom s Primorske. Poznal sem enega iz te skupine — bila sva sodelavca — a takrat nisem vedel, da je eden izmed tolikih.
Namreč na predstavitvi so padle številke, ki sem se jih ustrašil, zato sem prosil urednico za pojasnilo: v dvajsetih letih — od 1945 do 1965 — je ilegalno zapustilo Slovenijo preko meje z Italijo in od tam naprej v izseljenstvo 45.000 Primorcev!!! Pa to še ni vse: zaradi ilegalnih begov je bilo obtoženih, obsojenih in zaprtih 32.000 Primorcev!!! Med njimi so tisti, ki so jih na meji zajeli; ki so uspeli prebežati, pa so jih tamkajšnje oblasti vrnile v roke slovenski milici ali Udbi; ki so jih na poti k meji ali drugače izdali lažni vodniki; ki so se pripravljali na beg, pa so jih ovaduhi prijavili; ki so pomagali prebežnikom; ki so samo vedeli, da se njihov brat, sestra, sosed, pripravlja na beg, pa tega ni javil oblastem. Vsi ti so bili obsojeni na zaporne kazni s prisilnim delom, zaplembo imetja in izgubo državljanskih pravic; razlika je bila v številu let, na katere so bili obsojeni.
Torej v dvajsetih letih je zapustilo svojo domovino takorekoč še enkrat toliko Slovencev, kot jih je odšlo v
begunstvo v maju 1945!
Pa še ena tragika, paradoks: to so bili Primorci, ki so trpeli pod italijansko fašistično oblastjo; ki so se borili aktivno in pasivno, da so ohranjali svoje slovenstvo v nemogočih pogojih in so komaj čakali, da pridejo v državno ureditev, v kateri bi živeli z ostalimi Slovenci. Pa ne: hitro so ugotovili, da v tej Sloveniji-Jugoslaviji ne morejo živeti in so se rajši zatekli v osovraženo Italijo, ki jim je služila za odskočno desko v tuji svet, kjer so se lahko svobodno razvili in v mnogih primerih postali uspešni profesionalci, podjetniki.
Bivši sodelavec Marjan-Mario je iz breginjskega konca. Ko sem ge. Uršič omenil te kraje, je postregla s podatkom, da so iz vasi Robidišče, ki jo s treh strani obdaja državna meja, skoraj vsi odšli v svet; ostalo jih je le 10 % ...
Odločali so se za beg, ker so ugotovili, da v takih razmerah ne morejo zaživeti. A oblasti so jih obdolžile, da so izdajalci, kot takrat, med vojno: ,,'Za nas je tisti, ki je na takšen način jugoslovansko samoupravno socialistično družbo zapustil, izdajalec, brez ozira, kam je šel, na vzhod ali zahod, na levo ali desno. In takšna bodo naša stališča do vseh teh elementov, ki nas v naši borbi za jugoslovansko socialistično družbo zapuščajo in izdajajo. Jasno je, da samo z eno verbalno akcijo zoper tudi to zvrst sovražne dejavnosti ne bomo dosegli mnogo. Mi moramo v bistvu, v korenu iztrgati iz našega družbenopolitičnega in ekonomskega življenja tisto, kar lahko podhranjuje takšne zvrsti sovražne dejavnosti.' - To so bile besede Staneta Dolanca na seji ožjega republiškega aktiva, torej voditeljev Socialistične republike Slovenije, v Ljubljani 30. avgusta 1974. Na seji so bili prisotni Franc Popit, Sergej Kraigher, Mitja Ribičič, Franc Šetinc, Milan Kučan (!!!, op. p.), Vinko Hafner, Stane Markič, Janez Barborič in Silva Jereb. Garnitura, ki je bila prisotna na sestanku, je bila mešanica starejših in mlajših pripadnikov novega razreda, njihov skupni imenovalec pa je bilo dejstvo, da so preživeli zadnjo Titovo čistko t. i. partijskih liberalcev."
S temi besedami začne svoj uvod v knjigo direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman. Bolj jasno, dodajte vode, bi rekel po argentinsko.
GB
KAJ PA ZDRAVJE?
Abeceda mineralov - osebna izkaznica bakra
Baker (cobre) poskrbi za lepo kožo in zdrave lase ter je ključen je pri gradnji trdnega imunskega sistema.
ZAKAJ GA POTREBUJEMO?
Ta mineral je tretji najbolj razširjen mineral v našem telesu, ki ščiti kardiovaskularni, skeletni in živčni sistem. Prav tako je ključni mineral, ki vzdržuje kožo, oči in lase zdrave, saj skrbi za nastajanje kolagena v kosteh in koži. Prav tako skrbi, da so telo in možgani dobro oskrbljeni s kisikom in za nastajanje rdečih krvničk. Baker je naravna obramba pred slabokrvnostjo. Baker potrebujemo za posebne „energijske" encime, da antioksidanti delujejo pravilno, in za nastajanje hormona adrenalina. Ključen je pri gradnji trdnega imunskega sistema in pospeši zdravljenje bolezni.
KAKO SE IZLOČA?
Baker pride v telo že petnajst minut po zaužitju in je nepogrešljiv pri vezavi vitamina C in vezavi železa v hemoglobin. Največ bakra se skladišči v jetrih, nekaj ga je tudi v krvi. Ker je vodotopen, se izloča prek urina.
KJE GA NAJDETE?
V nasprotju z nekaterimi drugimi vitamini in minerali je baker močno razširjen in ljudje navad-
no ne trpijo za pomanjkanjem. Ker ga telo ne proizvaja, ga je treba dobiti prek živil. Vsebuje ga prehrana rastlinskega in živalskega izvora. Najbogatejši vir so posušen fižol, grah, suhe slive, ostrige, pol-nozrnate žitarice in meso.
POMANJKANJE BAKRA
Lahko vam dobesedno povzroči sive lase, saj kot mineral omogoča delovanje melanina, ki skrbi za barvo kože, oči in las. Pomanjkanje bakra največkrat povzroči podhranjenost, navadno pa za njim trpijo otroci in nedonošenčki, pa tudi bolniki, ki hrano dobivajo prek žil. Pomanjkanje privede še do slabokrvnosti in posredno (posledično primanjkuje tudi kalcija) tudi do oste-oporoze.
PRESEŽEK BAKRA
Do presežka bakra skoraj ne more priti, če pa že, povzroča glavobole, povišan srčni utrip in slabost. Ugotovili so, da prevelike količine tudi znižujejo raven cinka v telesu, povzročajo nespečnost, neredno menstruacijo in depresijo. Presežek lahko povzroči tudi kopičenje v možganih in poškodbo jeter. Nekateri ljudje sicer trpijo za dedno Wilsonovo boleznijo, pri kateri se baker iz telesa ne izloča, ampak se kopiči v njem in lahko poškoduje organe, zato je zdravljenje dosmrtno.
BUENOS AIRES IN SLOVENIJA
Med štanti in panoji
Ena izmed značilnosti praznovanja „Buenos Aires celebra Eslovenia", je bila prisotnost tipičnih štantov, ki jih vedno vidimo (in jih bomo še videli) na naših Slovenskih dnevih. Odkar se je začela organizirati ta velika slovesnost, je bilo vprašanje štantov izrednega pomena. Mnogo društev se je prvotno prijavilo. A ogromno delo, ki ga tak podvig zahteva, in seveda tudi stroški, so končno skrčili število na šest štantov.
Dva sta bila bolj kulturnega pomena: naše krovno društvo Zedinjene Slovenija, kjer so prevladovale knjige in spominčki s slovenskimi barvami in motivi; ter Slovenska kulturna akcija, ki je imela na ogled in za prodajo tudi vrsto slik naših umetnikov. S štanti, a že bolj kulinaričnega značaja, so sodelovali še Društvo Slovenska Pristava, Naš dom San Justo, Slomškov dom Ramos Mejia in Slovenski dom San Martin. Krofi, štrudelj, kranjske klobase in prekajeno meso ter druge dobrote, so hitro izginjali v ustih in želodčkih domačih in tujih obiskovalcev. Gotovo je bila posebnost „domače pivo" znamke Karantanija, ki smo ga lahko okusili na sanmartinski stojnici.
Oj te mrcine
V Sloveniji se po oceni raziskovalcev letno skoti okoli 80 do 90 medvedov. Pri tem je potrebno upoštevati tudi prehajanje medvedov z in na Hrvaško, tako da je letošnji načrt o odstrelu nekje na ravni prirastka, je ocenil predstojnik katedre za ekologijo in varstvo okolja na ljubljanski biotehniški fakulteti Ivan Kos.
Raziskava je postregla z oceno, da je bilo decembra 2007 v Sloveniji od 394 do 475 medvedov. Ta ocena je tako po Kosovih besedah znanstveno kredibilno metodološko ugotovljena. Hkrati raziskovalci populacijo rjavega medveda raziskujejo tudi tako, da vsakemu mrtvemu medvedu odvzamejo zob, kar skupaj z genetsko sliko omogoča ustrezno spremljanje populacije. Tako so na podlagi starostne strukture in ocenjenega števila medvedov odprte možnosti za izdelavo kvalitetnih populacijskih modelov, ki omogočajo razmeroma zanesljivo napovedovanje dogajanja za nekaj let naprej. Glede volkov številčnost strokovno zaenkrat ni tako kredibilno postavljena, ocenjuje predavatelj z biotehniške fakultete.
Kos podaja glede na znane podatke svoje mnenje, da se v Sloveniji pojavlja od 40 do 60 volkov. V Sloveniji je denimo v naravi 50 volkov in 150.000 „domačih volkov" oz. psov in od teh jih je zagotovo več kot 3.000,verjetno pa blizu 5.000 takšnih, ki so že ubili žival, ocenjuje Kos. Populacija risov, ki so ga v Sloveniji po izumrtju ponovno naselili v 70. letih prejšnjega stoletja na Kočevskem, je namreč ogrožena. V Sloveniji med 15 in 20 risov, v 90. letih jih je bilo po Kosovi oceni od 50 do 60.
Veseli obrazi delavnih ljudi na štantu Zedinjene Slovenije
Gotovo je bila posebnost tega dne, da so bili vsi štanti enaki, iz lesa in rezljani s tipičnimi slovenskimi motivi. To je dalo celotnemu videzu še prav poseben blesk.
Društva pa, ki se končno niso odločila za postavo stojnic, so imela možnost, da pokažejo zgodovino in razvoj svojega delovanja na posebnih razstavnih panojih, ki so dobro razsvetljeni seznanjali obiskovalce z našim življenjem še pozno v noč.
Gotovo je bilo pohvalno tudi število sodelujočih društev, izmed katerih so skoraj vsi bili prisotni na ta ali oni način. Seznam je bil na informativnem triptihu in ga posnemamo - za čim popolnejšo informacijo:
Slovenska kulturna akcija; Slovenski Prekmurski arhiv; Zveza slovenskih mater in žena; Slomškov dom, Ramos Mej^a; Društvo Zedinjena Slovenija; Slovenski dom, Carapachay; Naš dom, San Justo; Slovenska skupnost, Chaco; Društvo Slovencev iz Furlanije in Julijske krajine, Marcos Paz; Društvo Slovencev iz Furlanije in Julijske krajine, Villa Ballester; mladinske organizacije SDO-SFZ; Društvo upokojencev; Društvo Slovencev, Mendoza; Slovenski dom, Miramar; Slovenski dom Triglav, Entre R^os; Slovenski dom Triglav, Rosario; Slovensko društvo, Cordoba; Slovensko Prekmursko društvo, Bernal; Slovensko podporno društvo Triglav, Buenos Aires; Slovensko planinsko društvo, Bariloche; Slovenska skupnost, Berisso; Društvo Slovenska Pristava, Castelar; Slovensko dušno pastirstvo; Slovenski dom, San Mart^n; Hladnikov dom, Slovenska vas.
Vsem naše čestitke, za skupni uspeh!
G. JOŽE RAZMIŠLJA
O škofu Rožmanu
Težko je govoriti o človeku, o škofu, ki je vodil ljubljansko škofijo v najtežjih časih in si je izbral za svoje škofovsko geslo besede: Crucis pondus et proemium, kar pomeni Križa težo in plačilo.
S prenašanjem teže križa si je zaslužil tudi plačilo. Velika je bila teža njegovega križa, ker je bila velika njegova škofija. To že v mirnih časih, kaj šele v vojnih časih in v času revolucije. Njegovo težo smo mu naložili mi, ljudje, Bog pa mu je dal plačilo. In to plačilo, ki si ga je zaslužil, je bilo neskončno večje, kot vsa teža njegovega križa.
Vera in molitev sta mu dajala moči v vseh časih prenašanja težkega križa.
Naslonjen na Boga, je od Njega prejemal potrebnih moči. Svetoval je to naslonitev na Boga in na Marijo tudi svojim duhovnikom in vernikom. Samo v Njem je naša rešitev, kar je dobro vedel škof Rožman in Mu je bil zvest do konca.
Skušajmo tudi mi držati glavo nad vodo in ostanimo, kot on, zvesti do konca.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SPET V ZRAKU
Slovenija se glede na v ponedeljek dogovorjeno ureditev varnih con letenja na ravni EU še vedno nahaja v drugi coni oziroma zunaj območij, kjer je zaradi velike koncentracije vulkanskega prahu prepovedan letalski promet. Na ministrstvu za promet pričakujejo, da do sprememb con ne bo več prihajalo pogosto.
Slovenski letalski prevoz se je normaliziral iz dveh razlogov: Islandski ognjenik ne pošilja več prahu nad Evropo, letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je pa tudi začelo redno delovati, potem ko so na njem skoraj dva tedna potekala vzdrževalna dela.
,,NOVO" SVETO PISMO
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Založba Družina sta izdali nov prevod Svetega pisma, in sicer Nove zaveze in Psalmov. Slovenska jeruzalemska izdaja je hkrati tudi uradni prevod Slovenke škofovske konference (SŠK). Predsednik SŠK Anton Stres je na novinarski konferenci izrekel priznanje ekipi prevajalcev, ki je v dveh letih prevedla delo. Od zadnjega, ekumenskega prevoda, se razlikuje po bolj izčrpnih opombah, časovni preglednici, preglednici mer in enot in še marsikaj, kar pomaga, da bra ec bolje razume napisano. Temelji na zadnji pregledani izdaji francoske Jeruzalemske Biblije iz leta 2000. Vendar to je šele del celotne Biblije. Dr. Kraševec meni, da bo celotno besedilo pripravljeno v nekaj letih.
OSTANE PRI 210
V državnem zboru je za vnovično potrditev zakona o ustanovitvi občin Ankaran in Mirna glasoval poslanec premalo. Za zakon, na katerega je državni svet 6. aprila izglasoval veto, je namreč od 65 navzočih glasovalo 45 poslank in poslancev, devet pa jih je bilo proti. Pobudniki za ustanovitev novih občin napovedujejo nadaljevanje svojih prizadevanj, koprski župan Boris Popovič pa je izrazil zadovoljstvo nad zavrnitvijo zakona.
CENE STANOVANJ
Potem ko so cene novozgrajenih stanovanj v Sloveniji po letu dni padanja ob koncu leta 2009 obmirovale, so se v prvem četrtletju letos spet zvišale, in sicer za 1,6 odstotka. Cene novozgrajenih stanovanj se tako že tri četrtletja gibljejo približno na ravni iz začetka leta 2007, so sporočili iz državnega statističnega urada.
ENO LETO SVETOVNA PRESTONICA KNJIGE
Ljubljanski župan Zoran Jankoviž in predsednik države Danilo Türk sta pred vhodom v Mestno hišo dvignila zastavo svetovne prestolnice knjige. S tem je Ljubljana tudi uradno prevzela naziv, s katerim se bo ponašala eno leto.. V sklop otvoritvenih slovesnosti so sodili tudi pogovor s pisateljem Borisom Pahorjem, odprtje razstave Jelke Reichman in večerna umetniška akcija v Križankah z naslovom Timpan v diahroniji, kot si jo je zamislil režiser Matjaž Berger.
DELO IMA UREDNICO
Od 5. marca dnevnik Delo ni imel odgovornega urednika. Nadzorni svet časopisne družbe Delo pa je na seji za odgovorno urednico časnika Delo in^ njegove spletne izdaje Delo.si potrdil Romano Dobnikar Šeruga. Dosedanja odgovorna urednica Nedela je bila imenovana za obdobje petih let in bo funkcijo odgovorne urednice prevzela s 1. majem.
PO SVETU
ČERNOBIL
V	ponedeljek je minulo 24 let od nesreče v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil. Med izvajanjem varnostnega preizkusa je 26. aprila 1986 zgodaj zjutraj eksplodiral četrti reaktor. Strupeni oblak je tedaj prizadel skoraj vso Evropo, še posebej pa Ukrajino, Belorusijo in Rusijo. Po podatkih Mednarodne agencije za jedrsko energijo je bilo radioaktivnemu sevanju izpostavljenih okoli 6,6 milijona ljudi, natančna številka smrtnih žrtev zaradi posledic sevanja pa še do danes ni znana.
VOLITVE
Heinz Fischer po nedeljskih volitvah ostaja avstrijski predsednik. Sodeč po izidih prvih vzporednih volitev je dobil slabih 79 odstotkov glasov. Udeležba na volitvah je bila sicer rekordno nizka, zgolj 49-odstotna. Volili so tudi na Madžarskem, kjer je na parlamentarnih volitvah zavladala krščanska demokratska stranka Fidesz.
SREČANJE DENARNEGA SKLADA
V	Washingtonu se je v nedeljo končalo spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Srečanje je zaznamoval optimizem glede okrevanja svetovnega gospodarstva, pogovori pa so se vrteli tudi okoli grške javno-finančne krize. Generalni direktor denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn je Grčiji obljubil, da bo sklad na njeno prošnjo po pomoči ukrepal hitro, enako je obljubila tudi Evropska unija. Po drugi strani pa je do te
PETI SLOVENSKI DAN V ARGENTINI
(...) Po maši je bila proslava stoletnice, odkar je škof Anton Martin Slomšek prenesel sedež lavantin-ske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. Začel jo je predsednik Društva Slovencev prof. Lojze Horvat s krajšim nagovorom, v katerem je omenjal zgodovinski pomen tega dogodka za nadaljnji narodni in verski razvoj slovenskega naroda ter za njegovo narodno ohranitev.
Po njegovih besedah so po slovenski pristavi zadoneli topli akordi Slomškove pesmi ,,Lahko noč" v Foersterjevi harmonizaciji v izvedbi združenih pevskih zborov, nakar je povzel besedo slavnostni govornik predsednik Slovenskega kat. akad. starešinstva dr. Leopold Eiletz. (...)
Popoldanski spored
Drugi del, oziroma nadaljevanje Slovenskega dne se je pričelo popoldne kmalu po tretji uri. Seveda so mnogi ostali čez opoldne na Pristavi, kjer je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo. Gospe v kuhinji so pripravile kosila. Naš dom iz San Justa je pod veščo roko odbornikov Janežiča, Indiharja, Keršiča in Hrena točil izbrane žgane pijače. Planinci s predsednikom Robertom Petričkom in njegovo gospo na čelu so za posebnim štantom nudili slaščice, kavo in medico. (... )
Popoldanski spored je pričela Slovenska folklorna skupina, ki jo vodi Janez Bitenc. Člani te skupine -Bitenc Janez in Šonc Lojzka, Ahčin Jure in Bitenc Barbka, Vombergar Jure in Savelli Anka ter Černič Janez in Vombergar Tinka - so prikazali občinstvu čar in lepoto narodnih plesov. (...)
ŽIVLJENSKI JUBILEJ
V Ljubljani je v začetku marca slavil 80 letnico svojega življenja član Slov. akademije znanosti in umetnosti dr. Ivan Grafenauer. Pri znanstveni akademiji je še vedno upravnik Inštituta za slovensko narodopisje ter tajnik razreda za filološke in literarne vede.
SLOVENCI V ARGENTINI
OSEBNE NOVICE
Krščeni so bili v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejia ob novem oltarju Marije Pomagaj: Feliks Oblak, sin Feliksa in Mare Draksler, Rudolf Urbančič sin Rajka in Francke Bergant in Alojzij Mlinar, sin Alojzija in Marije Mlinar.
Svobodna Slovenija, 28. aprila 1960 - št. 17
RESUMEN DE ESTA EDICION
pomoči zadržana Nemčija.
EVROPSKA ZUNANJA SLUŽBA
V Luksemburgu sta potekala zasedanji zunanjih in obrambnih ministrov Evropske unije. Ob prihodu je visoka zunanja predstavnica unije Catherine Ashton izrazila upanje, da bodo vodje evropskih diplomacij podprli njen predlog za organizacijo evropske diplomatske službe, prve v zgodovini unije. Namen Evropske službe za zunanje delovanje je enotna zunanja politika unije v svetu. Toda oblikovanje te službe zaznamujejo predvsem bitke za prevlado med državami članicami, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom.
POLJSKA GRE NA VOLITVE
Iz poljskega parlamenta so sporočili, da bo prvi krog predsedniških volitev, na katerih bodo Poljaki izbirali naslednika tragično preminulega predsednika Lecha Kac-zynskega, 20. junija. Morebitni drugi krog volitev pa bo 4. julija. Med predsedniškimi kandidati je tudi premier Bronis-law Komorowski, ki se bo za položaj potegoval na listi vladajoče stranke Državljanska platforma. Kot kandidat stranke Zakon in pravičnost se je za predsednika znova nameraval potegovati tudi pokojni Kaczynski. Ni pa še jasno, ali kandidaturo vložil njegov brat Jaroslaw. Kot je znano, je Kaczynski skupaj z drugimi predstavniki poljskega državnega vrha 10. aprila umrl v letalski nesreči pri ruskem Smolensku.
LA BANDERA EN EL CENTRO GEOGRAFICO
En honor al d^a de la bandera se enarbolo una bandera nacional en el Geoss esloveno (el centro geometrico de la republica de Eslovenia). Alojz Rebula, escritor esloveno que vive en Trieste, expreso la alegr^a que le provoca ver flamear la bandera eslovena en el corazon geografico de Eslovenia, entre los misterios de los bosque y las aguas, con los Alpes al norte y los Gorjanci al sur. Claro que podr^a flamear en algun otro centro del corazon esloveno y no del geometrico, como en la cima de Triglav o en la bas^lica de Brezje. El punto elegido es neutral, derivado del conocimiento de la geociencia. Este espacio manifiesta dos cuestiones: que a la nacion eslovena le ha sido entregada una porcion del planeta que es solo para ella y que se le ha dado una lengua propia, entre todas las demas del mundo. ^Como puede nuestra bandera flamear en tiempos de la globalizacion, que tiende a borrar toda conciencia de identidad? Pues, si es necesario, que flamee orgullosa, frente al reto de la globalizacion, si esta quiere afectar negativamente la confianza de la nacion. Que desde el corazon geometrico de Eslovenia esta bandera flamee a otros centros invisibles, en los cuales convergen los rayos de la libertad eslovena, no solo dentro de la propia republica, sino en la Eslovenia universal: en Carintia, Trieste, Canada, Argentina y Australia. Es decir, el centro geometrico de nuestros corazones donde se cruza la lealtad a la tierra y su historia, a su ser, pero sobretodo la fidelidad al idioma, que durante siglos fue la lengua de la religion y la literatura y que ahora es tambien el idioma de la tecnica y del gobierno. jBandera eslovena, flamea en nosotros, en la confianza y la lealtad, hoy y siempre! (Pag. 1)
MINISTRO DR. ŽEKŠ
En este numero publicamos la entrevista realizada al ministro para los eslovenos por el mundo, Dr. Boštjan Žekš, con motivo de su visita a la Argentina. El ministro explico la pol^tica y las iniciativas del gobierno esloveno con relacion a las comunidades y los emigrantes eslovenos. (Pag. 2)
SAN JUSTO
El pasado sabado 17 de abril, la delegacion eslovena encabezada por el ministro Dr. Boštjan Žekš estuvo en el centro esloveno de San Justo visitando el curso de idioma esloveno Balantičeva šola. Los alumnos, a modo de bienvenida, le presentaron poes^as y canciones. La delegacion estuvo invitada, junto con los presidentes de todas las organizaciones que trabajan en el centro, a participar del almuerzo. (Pag. 3)
MENDOZA
El martes 13 de abril, el ministro Dr. Žekš, junto con la delegacion proveniente de Eslovenia estuvo en la provincia de Mendoza. En la Universidad Nacional de Cuyo se firmo un convenio entre la Universidad eslovena de Nova Gorica, representada en la figura de su presidente Dr. Danilo Zavrtanik y la Facultad de agronom^a mendocina, con su decano Jose Rodr^guez. Este acuerdo posibilitara el desarrollo en conjunto en el campo de la vitivinicultura, el intercambio de a umnos y profesionales e investigaciones relacionadas a dicho ambito. Por la tarde la delegacion visito el centro esloveno mendocino y se reunio con el presidente Ing. Milan Nemanič y otros socios de la institucion. El jueves fueron a Malargüe y visitaron el observatorio donde trabajan investigadores de Eslovenia. (Pag. 3)
ESLOVENIA EN LA ELITE
El equipo masculino esloveno de hockey sobre hielo se aseguro el derecho a formar parte de los mejores 16 equipos del mundo, tras vencer en un decisivo partido a Hungr^a por 4 a 1. El resultado del partido entre los unicos equipos invictos, que se disputo el pasado viernes en Ljubljana, fue por el primer puesto de la division del grupo B. Con el triunfo, el local se aseguro por sexta vez el pasaje al mundial que se disputara en Eslovaquia. Como mejor atacante del torneo fue elegido el esloveno Žiga Jelič. Por otra parte, en el grupo A, Corea del Sur vencio a Croacia que con esta derrota se despide de la elite y el proximo ano jugara en la 2^ division. (Pag. 6)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Alojz Rebula, Alenka Prijatel Schiffrer, Miha Bajda, Neda Vesel Dolenc in Monika Česarek Kenda.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires - Argentina / Tel.: (5411) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
O <C	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
	
MALI OGLASI	
OBVESTILA
SLOVENCI IN ŠPORT
ZEM
A
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordinira ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14 ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mej^a - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844-mpoznic@fibertel.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kočar. -Sucesiones - Contratos - Familia -Comercial - Laboral - Civil - Jubila-ciones - Pensiones. Martes y vier-nes de 15 a 18 hs. Ricchieri 67 3° H (1704) Ramos Mej^a. Tel.: 46564039 - Cel.: 15-6447-9683 farrerasanac_te@yahoo.com.ar
ČETRTEK, 29. aprila: Seja Medorganizacijske-ga sveta, ob 20. uri v Hlad-nikovem domu.
PETEK, 30. aprila: Občni zbor Cooperative Sloge, ob 19. uri v Slomškovem domu. SOBOTA, 1. maja: Koncert Andreja Šifrer-ja, ob 21.30 uri v Našem domu San Justo.
Z.S.M.Ž. iz Slovenske vasi vabi članice in prijatelje, da se udeležijo predavanja, ki ga bo imel Lic. Janko Šmalc ,,O drži" (So-bre la postura), ob 18. uri v Hladnikovem domu. NEDELJA, 2. maja: 50. obletnica v Cara-pachayu
SOBOTA, 8. maja: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Koncert Aleksandra Mežka, ob 21. uri v San Martinu.
NEDELJA, 9. maja: Romanje v Lujan ČETRTEK, 13. maja: Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 19,30 v jslovenski hiši.
ZSMŽ vabi na mesečni sestanek ob 15. uri v Slovenski hiši. Govoril bo dr. Jure Rode: ,,Biti kristijan danes".
NEDELJA, 16. maja: 50. obletnica v San Martinu in 55. SLOVENSKI DAN
ČETRTEK, 20. maja: Z.S.M.Ž. iz San Martina
vabi na mesečni sestanek, ob 16. uri v domu. Govoril bo Lic. g. Franci Markež pod naslovom: „Kultura starih narodov v Južni Ameriki". Vsi lepo vabljeni, tudi možje!
PETEK, 21. maja: Mladinski koncert Aleksandra Mežka, ob 22. uri v San Martinu.
SOBOTA, 22. maja: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
DAROVALI SO
Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje darovalcem v dobrodelni sklad: N.N. Ramos Mej^a 300.- pesov; N.N. Hurling-ham 200.- pesov; ga. Pavči in Janika Eiletz 1.000.- pe-sov; Marija Eiletz 200.-pesov, v spomin ge. Majdi Skubic in ge. Cilke Maček. Bog povrni!
HOCKEY NA NAJVIŠJI RAVNI.
Slovenija je gostila svetovno prvenstvo divizije I (skupina B), a se ni izkazala kot taka. Premagala je vse svoje nasprotnike. V četrtem kolu je brez večjih problemov z 8:3 odpravila Južno Korejo, v zadnjem kolu tudi Madžarsko s 4:1, ki je vseskozi bila na prvem mestu. S tem je napredovala na elitno svetovno prvenstvo 2011.
ZA POKAL FED V SVETOVNO SKUPINO
Po zmagi nad Japonsko v mariborski dvorani Lukna
je slovenska ženska teniška reprezentanca - tokrat s precej pomlajeno reprezentanco - postala nova članica 16-članske svetovne skupine pokala Fed. Po šestih letih se Slovenija vrača med svetovno elito, kjer je že nastopala v letih 2003 in 2004. Za to je prvi dan morala Katarina Srebotnik (385. na lestvici WTA) na-digrati veteranko Kimiko Date Krumm (70.) s 7:5 in 6:1, nato pa Polona Hercog (52.) v treh nizih s 3:6, 6:1 in 6:3 premagati še Ajumi Morita (81.). Za napredovanje med svetovno teniško elito je naslednji dan potre-
OSEBNE NOVICE
Poroka
V	nedeljo, 25. aprila, 2010 sta se v Sanhuški stolnici poročila lic. Erika L. Poglajen in inž. Gabriel Dellacasa. Za priče sta bila nevestina starša Irena in Lojze Poglajen ter ženi-nova starša Teresa in Omar Dellacasa. Med sv. mašo ju je poročil p. dr. Alojzij Kukovica DJ; somaševala sta g. Franci Cukjati in p. Alejandro D^az. Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova!
Krst
V	cerkvi Santi Riti, v Floridi je bila krščena Zofi-

ja Javoršek. Očka je Juan, mamica pa Barbara Kobi. Srečni družini naše čestitke!
Smrt
V Palomarju je umrl Antonio Reyes (46), mož Helene Klemenc. Naj počiva v miru!
Nova diplomanta
Dne 8. marca je Danijel Boh končal študije na Mo-ronski univerzi in postal odvetnik.
Dne 21. aprila je na Buenosaireški univerzi Boris Rot postal Licenciado en enfermer^a.
Iskrene čestitke!
bovala le še eno točko iz preostalih treh dvobojev.
Polona Hercog ni mogla premagati Kimiko Date Krumm , zato pa je v dveh setih Katarina Srebotnik premagala Ajumi Morita. Dokončno točko je Slovenija dobila v dvoboju Polona Hercog/Katarina Srebotnik z Riko Fudživara/Juriko Sema (6:4, 6:7 (1), 6:3).
BERTONCELJ NA ODRU ZMAGOVALCEV
Slovenski telovadec Sašo Bertoncelj je na evropskem prvenstvu v Bir-minghamu v finalu na konju z ročaji z oceno 14,9 točke osvojil bronasto kolajno. Potem ko se je lani v Milanu sploh prvič v karieri prebil v finale EP, je letos že stopil na oder za zmagovalce.
PRVA NA CESTI
Slovenska atletinja Sonja Roman je zmagala na uličnem teku v Luzernu v Švici. Na 4,2 kilometra je ugnala vso konkurenco (13:20).
VALUTNI TEČAJ	
V SLOVENIJI	
21.	aprila 2010
1 EVRO	239,6 SIT
1 EVRO	1,33 US dolar
1 EVRO	1,33 KAD dolar
1 EVRO	5,21 ARG peso
SI OVLNSKI DOM
arapachay
v nedeljo 2. mai^
H11 I ^ C t.- A
30 Dvig^njt JLiiCLi-. Ih i., r'-i«'! Ti.30 LikdVTiH rsieCava 1i2.30 Ko&ilo tB DD Kullurhl [»'□gr^mi'
■ SlaAiniisIni .goinrnik.: dr Atidnal l-Hnk - "POLITIK-^^MT	Hullfpiii^
Kainiidllit v pi:l Ai dcpanjih v roflii .gc. Ani Kl«ncn
Nala prc&ta zabava so4e1u|« Slnvrn:;^! lnP:tri.jn»ntnlni Anr::irntiEl
M^instl LemCn^^li^l Lliehii LiiiiiKn	^Jdu^CH^ha


Starši: čudovite pravljice za otroke; najlepše povesti za naše mladce in mladenke. Približajte jim svet fantazije v slovenskem jeziku. Kje? Kdaj?
Na stantu Zedinjene Slovenije na Slovenskem dnevu!
In tudi spominčki, zastavice, nalepke, značke, in še marsikaj. V nedeljo 16. maja v Slovenskem domu v San Martinu.

dedinje na Sloven ij? vn SEoven^kt dQm S^n Mj^rtir lepo vanflia.da sq udeležilo slavnosti
55. slovenskega dne in 50. obletnice Stovenskega doma u San Martiiu, . ki nedeljo, maja 2010
v proslonh Sk?ve ns hega li'^ma-jfUimDn	Sap Marim;

Vsi priEčno vabljer;!!