Naročnina
Dnevna izdaja
za državo SHS
tneseCro 20 Din »ollelDO 120 Din :eloletno 240 Din
ta Inozemstvo
neeeCno 35 Din »ede*l«m izdaja celoletno v Jugoslaviji 40 Din, za Inozemstvo 140 D
VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po l-ЗО In 2 D.veCJI oglasi nad 43 mm vIMne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din O Pri vcćlem O naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka ln dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. 6/111 Kokoplsl ae ne vraCalo, nelranlelrana pisma se ne sprelemalo — Uredništva telefon šl. 2050. upravnlštva št. 2328
Političen list sca slovenski narod
Uprava le vKopltarlevl ul.št.6 - Čekovni račun: Clubllana štev. 10.650 ln 10.349 xa Inserate, Saralevošt.7563, Zagreb št. 39.011, Praga ln Duno/ št. 24.797
Prva državna potreba
Ogorčenju nad zločinom Puniše Račiča se pridružuje vedno večje ogorčenje nad zločinskim političnim izrabljanjem tega žalostnega dogodka od strani SDS. Velika sreča za našo državo in narod je, da bolestna zagrizenost te stranke in njenih voditeljev ne pozna nobene meje, tako da se vsaka njena akcija nujno izteče v razgaljenje njene absolutne politične nemoralnosti in se tako mora končati in vedno konča s popolnim nevspehom. Tako se je tudi ob teh krvavih dogodkih pokazalo, da so SDS služili samo za priliko, da bi z naj-osludnejšo demagogijo prišla do oblasti, kar se pa ni zgodilo in se tudi zgoditi ne sme.
Kdor količkaj čuti pošteno za državo, baš v sedanjem trenotku ne more želeti še večjih notranjih pretresljajev, povečanja strankarskih borb, ki so v zvezi s snavljanjem novih kombinacij, in s tem zvezane nedelavnosti parlamentarnega telesa ter razpaljevanja ljudskih strasti po predvolivnih in volivnih geslih, ki bi bila sedaj jako poceni. Sedanji položaj zahteva trdne vlade in trdne večine, da se prepreči vsako eksploatiranje tragičnega dogodka v narodni skupščini od brezvestne strankarske politike. Državo naravnost pahniti v pogubo pa bi se reklo, če bi se omogočilo sedaj skočiti v sedlo ravno onim, ki so tega dogodka moralično v prvi vrsti krivi, pa zdaj kričijo na druge.
Kdo se pa zdaj ogorčuje nad krvjo, ki je tekla na javni politični pozornici, ako ne ona stranka, ki je prva v novi državi odzgoraj doli organizirala krvavi teror, pod koje režimom so se nekaznovano streljali nedolžni ljudje iz političnega sovraštva, ki je na Hrvatskem uvedla strahovlado in se prva v novi Jr^avi v svoie strankarske namene poslužila izjemnih zakonov? Kdo danes hinavsko objokuje Radiča in hrvatski narod, ako ne oni, ki so ga neusmiljeno preganjali, proglasili za državi nevarnega in poskrbeli, da je prišel v ječo, Hrvate pa s Slovenci vred oklevetali kot sovražnike Srbov in Jugoslavije sploh? Kdo zahteva zdaj revizijo ustave in obeta Hrvatom lastni sabor, ako ne oni, ki so od prvega početka ljuto pibajali ne samo federalizem, ampak avtonomijo sploh, uzakonili centralistično vidovdansko ustavo in njene nasprotnike postavili na proskribicijsko listo ter spustili nanje svoje oblastne koncesijo-nirane orjunaše? Kdo ščuva sedaj proti Srbom, odklanja njihove sožalne izjave in jim grozi s šentjernejsko nočjo, ako ne oni, ki so pred njimi klečeplazili, jim Hrvate in Slovence ova-jali ter zahtevali, da se posrbijo, ako hočejo veljati za resnične Jugoslovene? In kakor so svojčas samo zaradi oblasti in njene strankarske izrabe in zlorabe podpirali velesrbstvo, centralizem in hegemonijo Belgrada, tako se zdaj igrajo prečane, lederaliste in pristaše er.akopravnosti, ker mislijo z izrabo prečanski« čuvstev in teženj zopet na lahek način priti do oblasti, da bi zopet prevalili prcčanc in jih izdalil Kajti izdajstvo in prevara sta glavni in edini oznaki politike SDS, ki ji namen posvečuje vsako sredstvo.
Sanacije javnega življenja, po kateri zdaj kriči Pribičevičevo časopisje, ne moremo pričakovati od teh elementov, ki so se kakor Antonij ub Cezarjevem truplu licemersko odeli v žalno togo, da se vrinejo v kakšen triumvirat, odkoder bi se dala državna oblast zopet izrabljati, ampak od trdnega vodstva državnih poslov po vladi, ki je pokazala, da ima visok čut odgovornosti, da hoče izvršiti najnujnejše državne posle in javno mnenje pomiriti, da se mše razmere stabilizirajo, državni voz popolncma izvleče iz strankar-stva in omogoči nadaljevanje srečno započe-tega pozitivnega in p'odovitega zakonodajnega dela. Ko čakajo saakcije važne mednarodne obveznosti, ki jih noramo izvršiti, da se ne moti mirno delo v notranjosti po nevarnih zunanjih zapletljajih, ko je treba izvršiti nujno potrebne priprave za emisijo velikega investicijskega inozemskega posojila, ko se ima urediti po državljanskem in občinskem zakonu razmerje državljana do države in ob-činarja do občine, ko se hoče izboljšati funkcioniranje samouprav in se jim imajo preskrbeti izdatni finančni viri, se ne smejo trpeti notranji zapletljaji, krize in eksperimenti z ljudmi, ki so se izkazali za nesposobne, ki nimajo čuta in smisla za obče dobro in ki poznajo državo Ie kot sredstvo za svoje strankarske namene. V reparacijo tega, kar je pokvaril zločin v narodni skupščini, pa je treba poleg trdne vlade, ki ne sme dati v takem momentu vajeti iz rok, ludi, da se resni in lazboriti elementi opozicije, ki so dobre volje
Le za Priblčeoiča se ne zmenijo
n Belgrad, 26. junija. (Tel. »Slov.«) Vesti, ki pravijo, da bodo demokratski ministri otvorili krizo s svojo ostavko, je treba sprejeti r, veliko rezervo. Žo včeraj smo naglasili, da so med demokrati ljudje, ki mislijo, da je treba otvoriti krizo. Toda v krogih, ki so dobro poučeni, nihče ne misli, da bi oni to storili v sedanjem času, kc je še atmosfera nasičena z razdraženostjo in nepomirljivostjo. Do zaključkov po našem mnenju ni prišlo in se bo političen položaj v demokratskem klubu nadalje pazljivo zasledoval. V demokrat, klubu se vršijo debate, vendar je večina proti ostavki. Gotovo je, da se bodo šele v poznejšem času napravili primerni sklepi, če bo sploh potreba.
To potrjuje tudi današnja »Reč«f v kateri izjavljajo različni pristaši KDK, da se njihovo nade, da bi vlada kmalu p&dla, ne bodo tako hitro izpolnile. Glavna naloga vseh činiteljev je, da se čuvata red in mir. Čimpreje se bodo duhovi pomirili, tem preje se bo lahko pričel hladnokrvno in pravilno razčiščevati položaj. Na vsak način pa je gotovo, da n. pr. zadržanje Pribičevičeve stranke ne bo tej stranki prineslo nobenega takšnega uspeha, ki si ga oni želijo. O Pribičeviču se namreč, ne ve, ali je mislil odkrito tedaj, ko je organiziral Srbe proti Hrvatom, ali sedaj, ko hoče organizirati Hrvate proti Srbom na škodo države.
Posojilo fe f n - emisija odložena
n Belgrad, 26. junija. (Tel. »Slov.«) Ob vesteh, ki so se dozdaj o vprašanju najetja posojila pojavile v naši javnosti, ki pa niso izvirale od kompetentnih krogov in radi tega niso mogle odgovarjati resnici, je zastopnik finančnega ministra dr. Sp^io podal časnikarjem sledečo izjavo:
»Dne .19. junija se je dosegel v Londonu sporazum med finančnim ministrom Markovi-čem in bančno skupino o najetju državnega posojila, ki bi se emitiralo v Londonu ali New Yorku, po možnosti tudi na kakem drugem (švicarskem, holandskem) denarnem tržišču. Ta sporazum se izraža v tem, da se je določilo besedilo dogovora o posojilu in splošnih obveznicah, na podlagi katerega bi se izvršila nmisiia. Emisija bi se moela izvršiti v roku do 15. julija. Kot glavni pogoj se označuje, da se pred emisijo sklene zakon o stabilizaciji dinarja, da se za'onito dovoli najetje posojila, kakor tudi, da se uredijo tudi nekatera manj važna vprašanja. Ker bi bili po dosedaj ustaljeni praksi na svetovnem denarnem trgu za določitev emisijskega tečaja za obveznice našega posojila merodajni tečaji naših prejšnjih papirjev, in ker je tečaj naših 7% obveznic državnega posojila iz leta -1922. na new-
Pribičeoič zaifonj preklicuje
yorški borzi znatno variral, finančni minister ni smatral za mogoče, da bi pristal na to, da bi se izvršila emisija v tej sezoni, ker bi bili v sedanjih razmerah pogoji za posojilo težji, nego bi mi mogli pričakovati, ter se je sporazumno z bančno skupino emisija odložila na jesen. Da bi se med tem časom zagotovilo financiranje započetih projektiranih del v državi, lahko vlada dobi od bančne skupine potreben predujem, v kolikor se bodo popreje izvršili pogoji, ki se zahtevajo za samo emisijo. Ta predujem bi se vrnil takoj po izvršeni emisiji posojila.«
Trgovinski minister in zastopnik finančnega ministra dr. Spaho je danes obiskal notranjega ministra dr. Korošca ter se z njim razgovarjal nad eno uro. Poročal mu je o inozemskem posojilu. Poročila, ki jih je dal notranjemu ministru, se strinjajo z gornjimi Spaho-vimi izjavami. Posojilo je zagotovljeno in se bo izvršilo v trenutku, ko bo naša skupščina sprejela tozadevne zakone. Posojevalci se bodo sporazumeli o dnevu, kdaj naj se izvrši emisija. Notranji minister in trgovinski minister sta govorila tudi o političnem položaju. Soglašala sta v vseh točkah.
n Belgrad, 26. jun. (Tel. ' Slov.«) Skupščinski tajnik Dimitrije Popovič je dal naslednje pojasnilo: Pribičevič je demanliral mojo izjavo. To me niti malo ni iznenadilo. Pričakoval sem, da bo tudi on uvidel, kako ostro je oni večer govoril. Vztrajam pri svojem, da mi je med drugim tisti večer rekel tudi: Po poročilih, ki jih imamo iz Zagreba, je tam takšna razburjenost, da se ne sme tam slišati ime Srb in ime Belgrad. V koliko je Pribičevič v svojih izjavah dosleden, dokazuje njegova trditev v »Vremenu«, kjer pravi v prvem stavku: Ne bomo dali niti možnosti za izgovore, da bi se položaj menjal, da pa smo mi to preprečili s svojimi prenagljenimi sklepi in akcijami. Nato dodaja: Čakali bomo še kratek čas, potem pa bomo zavzeli končno stališče nasproti celotnemu sistemu. Dalje pravi: Sedaj se razpravlja najtežje vprašanje, počakati je treba še dan, dva. Jaz ue bom storil niče-
sar, da bi mogel s sklicevanjem na moje prezgodnje izjave opravičiti razvoj dogodkov. Popovič pravi k temu: Ako bo g. Pribičevič tudi pc tem demantiral mene, bom prisiljen navesti številne priče, ki so bile ta večer prisotne pri razgovoru. Poslanec Popovič zatrjuje, da je hotela SDS celo preprečiti, da bi Davidovič ne izrekel sožalja Pavla Radiča vdovi. Demokratski poslanci so dali istotako glede Pribičevičeve trditve sledeč odgovor: Čudimo se, da si je Pribičevič drznil trditi, da nam je rekel, ■-da bi mi mogli iti v Zagreb na pogreb,« ko je vendar ves dogodek v vseh tiskanih poročilih po Popovičevih in naših izjavah resnično opisan. Da smo opustili pot, je logična posledica vseh naših razgovorov s Pribičevičem in njegovimi poslanci na postaji in v vagonih. Javnost pa naj presoja, komu bo verjela, ne glede na to, ali bo to Pribičeviču in njegovi stranki prav ali ne.
Pribičevič je za volitve
n Belgrad, 26. junija. (Tel. »Slov.«) Danes sta se sestala Velja Vukičevič in Ljuba Davidovič ter se razgovarjala o položaju. Pri tej priliki mu je Ljuba Davidovič razložil stališče demokratov. Časnikarjem nista hotela dati nobenih izjav o razgovoru. Opoldne je Nj-Vel. kralj sprejel Velja Vukičeviča v avdienco, na kateri mu je poročal o položaju. Za avdienco je prosil Pribičevič, ki ga je Nj. Vel. kralj tudi sprejel. Pribičevič je časnikarjem dal izjavo, ki je nmogo pomirljivejša kot dosedaj. Zeli razpust skupščine iu nove volitve.
Kat; pa košutfč ?
n Belgrad, 26- junija. (Tel. »Slov.-) Košu-tič je dejal časnikarjem na njih vprašanje,
kaj je novega v političnem položaju, dejal sledeče: »Nadaljnji položaj se nahaja v rokah Nj. Vel. kralja in ljudstva. Nihče tretji ne bo odločal o njegovem razvoju.
Radič je že boljši
n Belgrad, 26. jun. (Tel. »Slov.«) Pri Stjepanu Radiču se je danes izvršil preokret na bolje. Temperatura 37.2 stopinj, puls 98. Proces v pljučih, ki je doslej povzročal majhne skrbi, se hitro zboljšuje. Hrano jemlje popolnoma normalno. Čreva delujejo normalno. Splošno stanje je precej boljše. Noč je prespal razmeroma dobro. Spal je od 1 do 4, od 4 naprej pa se je od časa do časa prebudil. Puls je bil 94 do 100. Pri njem je njegova žena. Obiskal ga je tudi podpredsenik HSS Predavec-
Tudi Ansielinovič
osamljen
n Belgrad, 26. jun. (Tel. »Slov.«) Demokratski poslanec dr. Grga Angjelinovič je dal danes zagrebškim časnikarjem izjavo, ki se glasi nekako tako-le: »Zadnji dogodek v skupščini je glasno odjeknil v naši notranji in zunanji politiki. Ta dogodek se je pripetil ravno v trenotku, ko se je mislilo, da bo ureditev države čvrsto napredovala. Izzval je upravičeno ogorčenje in revolto. Temu ogorčenju se pridružujemo tudi mi hrvatski demokrati. Ne da bi načenjal vprašanje odgovornosti, sem bil takoj po dogodku mnenja, da ta vlada ne more pričeti z odstranjevanjem in ublaževa-njem zločina in delati s to skupščino. Istega mnenja z menoj so najuglednejši prvaki.«
Vaš 'dopisnik je dal Angjelinovičevo izjavo prečitati uglednemu članu vlade, ki je z ozirom na tisti del izjave, da so najuglednejši prvaki njegovega mnenja, dejal, da o tem danes vsi zelo dvomijo. Da je naše mišljenje pravo, bodo natančne dokaze doprinesli že prihodnji dnevi.
Poslanik Galli Marinkoviču. Dr. Marinkovič, zunanji minister, je danes dopoldne ob 11. sprejel v avdienco novega italijanskega poslanika Gallija. To je prvi obisk Gallija pri našem zunanjem ministru.
Sirovy v BeSgrsdu
n Belgrad, 26. jim. (Tel. »Slov.«) V Belgrad je prispel šef češkoslovaškega generalnega štaba general Jan Sirovy, da se udeleži z več češkoslovaškimi častniki slovesnosti, ki se bodo vršile na Cer planini v spomin na bitko, kjer so prvič zmagali zavezniki nad osrednjimi velesilami. Sprejem je bil zelo prisrčen.
Škof dr. 3eglič je spet na vrsti
Samostojni demokrati, ki se zavedajo, da jih prebivalstvo pravilno sodi, ko jim upravičeno naprtuje moralno odgovornost za smrtne slučaje v belgrajski skupščini, vlečejo kot po navadi, kadar je najbolj nesmiselno in je njihova stranka v največjih škripcih, ljubljanskega škofa dr. Jegliča v političen boj. V Belgrad so spravili denuncijacijo, da ni izobesil črne zastave in da ni izrazil žalovanja za žrtvami. Da še drugih denuncijacij pri vsem tem ne manjka, je pri demokratskem tisku že vnaprej jasno. Naravno pameten človek pa se mora prijeti za glavo in sc vprašati, kaj ima sploh ljubljanski škof opravka z dogodki v belgrajski skupščini. Očitek ljubljanskemu škofu je tem gorostasnejši, ker izhaja od ljudi, ki stalno branijo duhovščini, predvsem pa škofu dr. Jegliču, da bi posegal v politično življenje. Sicer pa — denuncijant je denuncijant in demokratski tisk brez denuncijacij bi najbrže sploh nc mogel shajati.
Po dveh letih - pravi
итгктта д.јмдицдшш
in poštenih namenov, izpreobrnejo k čisti parlamentarni taktiki poštene 'igre, da priznajo večino in njene pravice, da obsodijo rušenje njene avtoritete in sodelujejo pri gra-ditvenem zakonodajnem državnem delu, kakor je to temeljna zahteva vsake dcmokracijc
V to svrho pa je treba, da se enkrat za vselej izloči iz našega državnega političnega življenja vsak vpliv — SDS. Ta jc sovražnik države in nihče drugi! Ta izločitev jc glavna temeljna zahteva, ki jo stavlja sedanji moment; to jc prva državna potreba.
v Madrid, 26. junija. (Tel. »Slov.«) Primo de Rivera je poslal predsedniku osrednjega vodstva patrijotične lige pismo, v katerem naznanja, da bo izročil oblast v dveh letih tej zvezi, če bosta v stanu izpolnili naloge, ki bodo predvsem v tem, da se zavaruje parlamentarni režim. Ta bo slonel le na eni zbornici, izključila se bo volitev po okrajih, narod, krona, država in korporacije pa bodo izvrševale volivno pravico skupno. Da se ta ustavni zakon spravi do veljave, se bo sklicalo ljudsko glasovanje.
Madjarska naj sprejme spravo
v Berlin, 26. junija. (Tel. »Slov.«) Romunski berlinski poslanik je dovolil razgovor o uspehu Male antante in dejal: Mala antanta je pozvala že ponovno iu to tudi raz govorniške tribune Društva narodov, naj sklene Madjarska s svojimi sosedi pogodbo o nenapadanju, kar pa je bilo v Budimpešti vedno odklonjeno. Revizijska stremljenja Madjarov pa niso zatenmila političnega mišljenja njenih sosedov in jih tudi niso utrdila, delovati na ohranitvi miru. Zastopniki Male antante so v Bukareštu izrecno poudarili potrebo braniti obstoječe stanje, kakor je začrtano v mejah, ki se ne bodo spremenile. Trianonska mirovna pogodba je bila le mednarodno orodje, s katerim se je ratificiralo že obstoječe pravno stanje. Zato so popolnoma napačni poskusi, da se v tem pogledu karkoli spremeni.
t
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1'SO Najmanjši oglai 3 ali S Din.
Din ali vsaka beseda SO par.
Oglasi nad devet vrstic ee računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Službe iščejo
Vrtnarski pomočnik
z dobro prakso, želi premestiti mesto in prosi cenj. ponudbe pod »Vrtnar« it. 567S na upravo Slovenca.
Trgovski pomočnik
mlad, dobro izurjen mešane stroke, želi preme-niti mesto. Cenj. dopise pod »Zanesljiva moč« št. 5760 na upravo lista.
Izučiti se želi
trgovine meš. ali specer. blaga priden in močan fant. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5828.
Mladenič
star 24 let, prost vojaščine, v veliki bedi, prosi usmiljena srca kakršnekoli službe, n. pr. trgov, sluga ali slično. Cenj. ponudbe prosim pod »Pomoč« upravi »Slov.«
Knjigovodja
zmožen vseh pisarniških •del ter slovenskega, češkega in nemškega jezika, išče primerne službe. Nastop takoj. Ponudbe pod »Zanesljiv štev. 5865.< na upravo »Slovenca«.
Trgov, pomočnik
mlad, išče dela in prosi cenj. ponudbe pod »Pošten št. 5850« na upravo »Slovenca«. Šel bi tudi k slaščičarju za 1 leto brezplačno, da bi se šc izučil v tej stroki.
Trgovski pomočnik
z dobrimi spričevali, mešane stroke, vešč slovenskega in nemškega jezika želi spremeniti službo. Gre samo na deželo. Naslov v upravi št. 5849.
Boljše dekle
se išče za Belgrad za hišna dela z dobrimi izpričevali. Ponudbe upravi Slovenca pod šifro »Beograd« St. 5829,
Kmečko dekle
pošteno, staro 15—17 let, sc sprejme k tričlanski družini za pomoč gospodinji. Prednost imajo sirote. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5843.
2 mizar, pomočnika
samostojna, hrana in stanovanje, sprejme takoj Splošno mizarstvo Štefan Marcijan, Dob p. Domžal.

Učenec
t špecerijski Vid Murko,
sc spreime trgovini. — Meljska cesta štev. 24, Maribor.
Ruski ujetniki!
Oni, ki je delal v ruskih mlinih grečeo (kašo), naj javi svoj naslov na Poštno ležeče — Domžale 2.
Učenca
sprejmem v špecerijsko in delikatesno trgovino v Ljubljani. - Naslov pove uprava lista pod št. 5715.
Več mizarjev
prvovrstnih, sprejme A. Amann, tovarna pohištva, Tržič.
Korespondentinje
samostojne, za hrvatski in nemški, hrvatski in slovenski, nemški in slovenski ter nemški jezik z večletno prakso, išče veliko industrijsko podjetje za takojšen nastop. Obširne v odnosnih jezikih lastnoročno pisane ponudbe s prepisi spričeval, fotografijo in označbo plače na upravo lista Slovenec pod »Provincija it.
5833«.
Minerje
izurjene, sprejme takoj v delo rudnik Kroma, samce in oženjene brez dece, vešče kovače za podko-vanjc konj in druge živine in za popravilo rudarskega orodja. Plača dobra! — Uprava Oraše, Skopljc, poštni predaj št. 134.

Kupimo
Arnika cvetje, lipovo cvetje, podleskovo seme
itd., kupujem po najvišjih dnevnih cenah večje množine. Iščem nakupo-valce. Ed. Pišler, Vrhnika.
Diro na peresa
za samca, kupim. Event. tudi konja. . Naslov Mar. Urbane, Kopitari. ul. 4, Ljubljana. — Telef. 2381.
Košnjo trave
kupim v mestnem merju. Ponudbe na: Ogrin , Gruberjevo brežje št. 8.
po-Ivan
Češnjeva spalnica
nova, moderna, se ugodno proda. - Naslov pove uprava lista pod št. 5808.
Trgovski paviljon
prodam na najprometnej-ši točki, pripraven za prodajo jestvin in deli-kates, pod ugodnimi pogoji. Franc Slamič, Ljubljana, Gosposvetska c. 6.
Klavirje
uglašujern ter popravljam solidno in čisto — grem tudi na deželo. - Povie Feliks, uglaševalcc klavirjev. Ljubljana - Hotel Lloyd. — Telefon 33-65.
Vsakovrstno
zlato knpnie
po najvišjih cenah.
CERNE, juvelir, Liubljana,
Wolfova ulica št. 3.
Več štedilnikov
železnih, je naprodaj. Cena nizka. - Naslov: Kot-bauer, Maribor, Tatten-bahova ulica 7.
Jarmenik
sistem Kirchner, malo rabljen, se proda. Ogleda se ga lahko v obratu do 15. julija t. 1. Naslov pri upravi lista pod št. 5837.
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8.
Razglednice
v fotografski izvršitvi po Vaših lastnih fotografskih ploščah (negativih), izvršuje najceneje takoj »Ro-tograph«, Novi Vrbas, Bačka.
Prazna soba
se odda. . Naslov pove uprava lista pod št. 5861.
Vnajem
Malinovec
in 12 vrst drugih priznano najboljših sokov nudi »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/a.
Trgovino
z mešanim blagom vzamem v najem na prometnem kraju, najraje kje na Gorenjskem, Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 5448.
Hišo
v Kamniku ali okolici — kupim. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro Resni kupec«.
Starinsko uro
>rodam. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 5868.
Aleksandrovo
na Krku
nudi letoviščarjem na Jadranu prav ugodno in ceneno bivanje v novo otvorjeni in povsem novo opremljeni penziji »Vila Marija«. Slovenska kuhinja, točna postrežba. Cena 60 do 65 Din na dan. V neposredni bližini kopališča.
Selitve
v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše
potom Slovenla Iran spori
Ljubljana Miklošičeva cesta št. 36 Telefon št. 2718
Dobro idoča
kompletno opremljena
čevljarska delavnica
s prodajalno - so vsled smrti gospodarja po nizki
-BJ 'ntnjj A ВрО-tđ IU33
nonska ulica 5.
Loncne iropine
in drti<;a krmila
nmli itajcnnp.le
Л. VOLK. LJUBLJANA
Resljeva cesto 24
veletrgovina žita in mlov-sklh izdelkov
Slike
za legitimacije
izvršuje najhitreje fotograf HUGON HIBSER, Liubljana, Val-vazorjev trg.	2583
Otomane
630 Din, povzetje 40 več, v zelenem ali rdečem goblenu Pri večjem odjemu za hotele in prenočišča še popust Solidno delo. — Rudolf Sever, tapetništvo, Marijin trg 2.
(■■■NME..HBHB,
REKlAnAv-SLOVEMCU
. nsiusMinfise'
RAZPIS
gradbenih del novega šolskega poslopja na Mediji-Izlake, obeina Aržiše pri Zagorju ob Savi.
Krajni šolski odbor v Izlakah razpisuje s 4em pismeno ofertalno oddajo vseh gradbenih del in dobav gradbe novega Šolskega poslopja na Izlakah na dan 10. VII. 1928.
Popis potrebnih količin gradbenih izvršitev in materijala kakor tudi splošne stavbne pogoje se dobi za znesek 250 Din v gostilni gospoda Bleiweis Franceta, izlake 37, kjer so razpoloženi pa vpogled tudi vsi gradbeni načrti poslopja od dne 29. t. m. naprej.
V navedenem popisu (stroškovnem proračunu) za gradbeno izvršitev je vstaviti na označenih mestih obvezne enotne cene, ter na podlagi istih izračunati posamezne postavke, ter ustaviti tudi končne vsote.
Pravilno kolekovane ponudbe je vložiti najkasneje do 10. julija 1928 ob 12 na naslov »Krajevni šolski odbor v Izlakah«, in sicer priporočeno po pošti ali pa neposredno v roke predsednika šolskega odbora na dan razpisa v določenem času. Ponudbe naj bodo označene na ovitku »Ponudba za gradnjo nove šole v Izlakah, ponudnik N. N.«. Na ponudbe došlc označenega dne po 12 se ne bo oziralo.
Vsak ponudnik mora položiti navedenemu odboru najkasneje do 11 razpisanega dne kavcijo 3% ponujene vsote, bodisi v gotovini, hranilnih knjižicah pupilarno varnih hranilnic, odnosno tudi v vrednostnih papirjih.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristane na načrte, ter splošne stavbne pogoje.
Krajevni šolski odbor si pridrži pravico izbrati enega izmed ponudnikov tudi, ako bi njegova ponudba ne bila najnižja. O izidu oddaje se ponudniki pismeno obvestijo.
Za krajevni šolski odbor: Fr. Cencelj, s. r.
Galanterija - Kopalne potrebščine - Nogavice
rokavice za dame, gospode in otroke. Srajce, ovratnike, kravate, sprehajalne palice, dežnike, telovadne majce. — Kopalne čepice, čevlje, hlače in oblekce za dame. — Kompletne potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje, sedlarje in tapetnike — le pri
Josip Petelincu, Ljubljana blizu PreSernovesa spomenika

ZAHVALA
Ob prebridki, nenadni izgubi naše nepozabne
AVGUSTE
se najiskrenejo zahvaljujemo za mnogoštevilne izraze blagodejnega sožalja, za pokionjene obiloštevilne prekrasne vence in šopke ter vsem, ki so našo ljubljeno Medi v tako izredno velikem številu prihiteli od blizu in daleč spremit na njeni zadnji poti. Najsrčnejša zahvala ludi gospodom pevcem višjegimnazij-cem v Kočevju za ginljivc žalostinko. Še enkrat vsom in za vse našo najsrčnejšo zahvalo.
Ljubljana-Kočcvje, dne 24. junija 1928.
Rodbini: Starinova — Honigmannova.


Vsem, ki so jo poznali, ljubili in spoštovali, naznanjamo, da nas je naša dobra soproga, mamica, hčerka, gospa
ELECH KHSTELIC
%
danes, dne 25. junija 1928 ob 14. uri po težkem trpljenju, v mladosti 25 let, previdena s poslednjimi tolažili, za vedno zapustila.
Njen pogreb se vrši v sredo, dne 27. junija 1928 ob 15.30 iz mrtvaške veže splošne bolnice, na pokopališče k Sv. Križu. Ohranite blagi, dobri mamici svetel spomin! Ljubljana, dne 25. junija 1928.
Ivan Kastelic, uradnik drž, želcznice, soprog. Ivo, Elček, Boris, otroci. Amalija Klander, mati.
Hranilnica in posojilnica v Št. Ilju v Slov, gor.
naznanja tužno vest, da je danes ponoči v Gospodu preminul odlični narodni borec, ustanovitelj našega zavoda in raznih narodnih društev ob meji, gospod
FRHI1J0 FREIHHM
posestnik, cerkveni ključar in bivši župan v Št, Ilju
Pogreb bo v sredo, dne 27. junija ob 8 zjutraj iz Slovenskega doma.
Naeelstvo.

fijksc ti'- •	*•■>«..»'.ч V.v-jv,
39
(Henrik Sienkiewicz:
Na poSiu slave
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
»To pač sami najbolje veste, prečastiti...«
Župnik Vojnovski je za trenutek zatisnil oči, kakor da bi se hotel natančneje spomniti minulih časov, nato je dvignil čašo, pogledal med proti luči, napravil dva požirka ter rekel: »Tako je bilo, ko smo odšli na koncu švedske vojno, da kaznujemo izdajalskega volilnega kneza za to, ker se je bil zmenil s Karolusom. Pan maršal Lubomirski* je prišel z ognjem in mečem do samega Berlina. Takrat sem služil pri njegovem lastnem huzarskem polku, kjer je bil Viktor za poročnike.** Brandenburžan se nam je upiral, kjer je le mogel: zdaj s pešci, zdaj s črno vojsko, pri kateri je služilo nemško plemstvo — in moram vam povedati, da so naposled bolele nas, hu-zarje, roke prav tako kakor navadne kozake,: strašno emo se bili utrudili...«
>Ali ste imeli tako težak posel?;'
>Ni bil baš težak. Saj tem revežem so se tresle puške in sulice v roki, kakor veje v vetru, čim so nas
* Maršal (marsalcus regis), prvotno menda kraljev konjar, je pozneje postal dvorski minister in član senata. Varoval je red v preslolici. Brandenburški volilni knez Friderik-Viljem I. (tako zvani Grosser Kurfiirst) je izrabil švedsko vojno, da bi se otresel odvisnosti od Poljske, kaferc vazal je bil. Carnjecki pa je premagal švedskega kralja Karla X. Gustava in Prusi so bili nekaj časa v zadregi. A končno so vendar dosegli svoj cilj. Poljska je namreč potrebovala miru na zapadu. L. 1057. je priznal poljski kralj Jan-Kazimir neodvisnost Pruske vojvodine, kar je bilo velikega pomena za nadaljnji državni razvoj Nemčije pod Hohenzollernci.
** Razen najemnikov, ki jih je plačevala država, 90 imeli različni velikaši svoje polke. Seveda je bil kralj ali varšavski škof in dr. samo po imenu rilmojster (t. j. polkovnik) v svojem huzarskem polku. Dejansko jc oddelek vodil poročnik, ki ga jc tedaj treba označiti kot polkovnikovega namestnika.
samo zagledali. A ta posel smo imeli od jutra do večera. Saj je enako naporno zabadali kopje v prsa ali pleča."* 0, to je bila sicer vesela, izdalna vojna, kakor smo rekli, a še nikoli v svojem življenju nisem videl toliko človeških in konjskih zadnjic, kakor takrat. Opustošili smo pol Brandenburške, pa tako temeljito, da je moral Luter pretakali solze v peklu.«
»Prijetno se je spomniti, da so izdajalci prejeli primerno plačilo.«:
»Seveda je prijetno. Potem je prišel volilni knez k panu Lubomir.skemu prosit za mir. Sam tega nisem videl, a vojaki so pozneje pripovedovali, da si je uprl рац maršal roke v boke in tako hodil po taborišču, volilni knez pa je capljal za njim. Priklanjal se je baje tako nizko, da je z lasuljo skoro po tleh pometal in maršalu objemal kolena. Pa kaj to! Pravili so celo, da mu je poljuboval vse, kar je naneslo. A temu ne morem prav verjet'.'. Pan maršal je bil sicer ponosnega srca in j erad ponižal sovražnika, a vendar je imel uglajen nastop, pa ne bi dopustil kaj takega.«
Daj Bog, da bi bilo zdaj tako s Turki, kakor takrat z Brandenburžani.«
»Nimam bogvekakih izkušenj, zato pa so dolgoletne. Povem vam torej odkritosrčno, kar mislim: lx> že Šlo, ali prav tako, ali pa še bolje. Pan maršal je bil izkušen vojskovodja in je imel mnogo sreče, a vendar ga ne moremo primerjati z njegovim veličanstvom, našim zdaj srečno vladajočim kraljem.«
Nato sta se spominjala vseh kraljevih zmag in bitk, ki sta se jih še sama udeleževala. Napila sta na kraljevo zdravje in izrazila upanje, da se mladeniča poti takim vodjem ne naučita samo vojne umetnosti, temveč da bosta deležna tudi velike slave: saj je ta vojna veljala dednemu sovražniku križa.
Pravzaprav pa si gledo te vojne ni bil še nihče
* • • T. j. pri boju s konjenico ali s pešci. Zadnji nasprotniki so se smatrali kol manj primerni za huzarje.
prav na jasnem. Ni se niti vedelo, ali bo veljal prvi turški napad Republiki ali cesarju. Vprašanje o zvezi z avstrijskim dvorom se je imelo sprožiti šele na sejmu. Toda pri šlaheckih zborovanjih* in okrožnih sejmikih** se je govorilo samo o vojni. Napovedovali so jo za domala vsi dostojanstveniki, ki so imeli priliko biti v Varšavi in na dvoru. Razen tega je prevzela tudi ves narod slutnja o neizogibnosti vojne in ta slutnja je morda več pomenila kakor sklep v sejmu. Izvirala je istočasno iz dosedanje kraljeve politike in splošne volje, splošnih nazorov o nacionalni nalogi.
Osmo poglavje.
Na povratku iz Radoma je povabil župnik Vojnovski oba Ciprianoviča k sebi, da si malo odpoči-jeta; potem pa ju je hotel z Jackom obiskati v Jed-linki. A medtem so se nepričakovano zglasili v župnišču trije Bukojemski. Marko je radi presekane ključnice moral še ležati, a Matevž, Luka in Jan so prišli pozdravljat starega duhovnika in se mu zahvaljevat za izkazano pomoč. Jan je bil ostal brez mezinca, a tudi starejša brata sla imela izdatne brazgotine: eden na čelu, drugi preko lic, sicer pa so bili že vsi popolnoma okrevali in so se prav dobro počutili.
Pred dvema dnevoma so bili odšli v gozdove na lov. Tam so izkadili iz brloga spečo medvedko in jo pobili s sulicami. Pestuna* pa so prinesli v dar gospodu župniku, čigar ljubezen do gozdnih zverin je bila povsod znana.
* Zjazdi szlacheckl — redna upravna in sodna zborovanja dostojanstvenikov pod vodstvom vojvode vsake pokrajine.
Sejmiki powintowy — vsakoletna okrožna zborovanja vseh pleiničev, kjer so se volili poslanci v državni sejni, se reševala davčna, vojna ln druga vprašanja.
f Pestun se imenuje enoletni medved, ki mora včasih šc drugo lelo ostali pri materi. Pomagali ji mora pestovali, sna-žili in čez vodo prenašati mlajše brate ler je topen, če nerad uboga.
=111=111
S	33
o	s>
a	a
m	""
S	t> a
« 3	?
tS *	p:
0	O	-i
S" S'	C B 3
• *	sr
1	«	B S	-o
to •	o
N fe S 4
8 ~ tO
n> — • tO p
C
rt
TO co < 2. o $
Sls -1 _ O —
2. o g-on o
— "5' I
B 0ГЈ
258
o
K c- S
p sr iT
* Vi
«1 e as S £
" M.
04
W i B to •-. Д Л o. —■ B
a c:
2" o g >
■ K
0	21
1	£ 5" po <n tz
"o	ft
o	>
■e
2	sr
S g- g.
f i' OO —.
a ИИ
a. <
ra f
5 s-
TO
p
=1
B' g. « ®
m er
B
S 5š:
_ SJ
4 3 P' №
S n г
i I.
pr
а
n, u- ac
л
dS
f
1 a

1л Jugoslovansko tiskarno r Llubljanli Kaiel Ceč.
Izdajatelj di. Ft, Kulovefi-
Urcdnik; Franc Terseglavt
Delavska družina in njena eksistenca
Takoj, v prvi dobi krščanstva, je pričela postavljali Cerkev fundamente družbi. Prvi fundamentalni kamen je družina in sicer družina, ki je izšla iz zakramentalnega, nerazdružljivega zakona, v katerem je auto-riteta očeta, ljubezen matere, pokorščina otrok postala klica, takorekoč prototip splošnega družabnega reda. Raditega ne prenese krščanska družina zločina zakonske ločitve, nikake oskruni-tve po takozvanem civilnem zakonu; radi tega tudi ne trpi svojevoljnega posega takozvanili višjih moči v avtoriteto očeta, niti razkroja družine po industrijskem izkoriščanju žene in otrok. Zdi se pa, da je pro-niknila v to pojmovanje lažniva, individualistična, kapitalistična smer, katera ruši družino in jemlje družbi trdno podstavo.
Kari von Vogelsang. Današnja slika delavske družine
»V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh.« Ta zakon je postavil V.sevečni iz ljubezni do človeštva, da bi vladal v družbi red. Delo mora pridobivati kruh. Ta nauk je najtrdnejša opora proti izkoriščanj,u svojega bližnjega, pa tudi najtrdnejša garancija proti uboštvu, proti osiromašenju mas. Ta nauk bi moralo braniti človeštvo z vsemi svojimi silami. V svoji neumnosti ni tega napravilo, vsled tega trpi. Trpi poedini človek, trpi delavska družina, predvsem žena in otroci, trpi vse človeštvo, ki je odvisno od zaslužka svojega dela.
Naravni zakon je, da pride kruh edino od dela. Človeštvo pa je dopustilo, da se je pričel pridobivati kruh brez dela, radi tega so je moral kruh odvzeti delu. Ker se je pa kruh odvzel delu, kateremu pripada, da ga dado kapitalu, strada delo. Na ta na?m je prišla razpoka v človeško družijo, velika razpoka, ki jo deli v malo družbo izkoriščevalcev in v veliko družbo izkoriščanih.
Delo strada. To stradanje je povzročilo, da je moral pognati delavec na delovni trg svojo ženo in svoje otroke. S tem je bila žena ;it»ronsna svoie največje časti — žene, družinske matere, druBina pa svojega solnca. Utroei ne uživajo več nežne nege matere, ne slišijo več sladkih in skrivnostnih povesti, njihovo življenjo ni spleteno s skrivnostnimi vezmi krščanske družine, ki združuje v enoto očeta, mater in otroke. Pretresljivo sliko opisuje krščanski sociolog dr. J. K1 u g, ki jo je sam videl in doživel v proletarski družini: Mati sedmerih otrok je vstala zgodaj zjutraj, da je pravočasno v tovarni. Najstarejša hčerka je morala zbuditi ob določeni uri mlajše sestrice in bratce. Razun nje so šli še trije drugi v šolo. Zadovoljiti so se morali s slabim zajtrkom. Kaj pa ostali štirje? Dva — deček star 4 leta in deklica v starosti dveh let in pol — je privezala za noge k mizi, najmlajšega — starega eno lelo — pa povila v zibelki kakor nemo žival! Mati večkrat ni mogla opoldne domov. Največkrat je morala najstarejša 13-ietna hčerka pripraviti kosilo za mater, zase in za svoje brate in sestrice. Tako je šlo, dokler ni mati obnemogla in padla pod bremenom na svojem križevem potu. Jetika jo je rešila. In otroci? Ravno omenjeni sociolog jih je našel in preskrbel, da so prišli v siroti-
šnico. In oče? Obupal je ter se udal pijači. To je ena slika iu dovolj grozna.
Če bi pa odgrnili zavese delavskih stanovanj, bi videli še več grozot. Bi videli, da biva v isti sobi z otroki in možem jetična mati; bi videli, da so čestokrat lonci prazni; bi videli, da je delavska družina brez postelj, posteljnine, brez odej, brez obuvala, brez obleke, brez drv. Grozne posledice tega, ker delo strada, ker ni po pravici plačano!
Kaj pravi k tem razmeram družba?
Drulžba stoji sicer ua stališču, da je delo kupno blago, kojega cena se določuje na podlagi konkurence na delovnem trgu. Toda razmere so kljub temu take, da ne more iti preko njih niti sedanja družba. Beda delavskih družin je neprijetna. Vsled tega so vpeljali družinske doklade. Nekateri menijo, da so družinske doklade povojni produkt, kar pa ne drži. Kajti družinske doklade so bile v navadi v nekaterih deželah tudi pred vojno. Resnica pa je ,da se je sistem udomačil zlasti po vojni. Za časa inflacije so bila vedno pogajanja za določitev delavske mezde. Ker se pa ni moglo največkrat določiti določno, so se zatekli k družinskim dokladam, da bi dobile delavske družine vsaj delno oporo proti prevelikemu pomanjkanju.
Stališče delodajalcev v Sloveniji napram družinskim dokladam
Kakor drugod so se tudi pri nas uvedle po vojni skoraj v vseh podjetjih družinske doklade. Vzrok je bil tudi v tem, ker so se bali delavskega gibanja. Ko so se pa razmere ko-likortoliko ustalile, ko so pričeli pridobivati kapitalistični krogi vedno večji vpliv tudi pri vladnih režimih, so nastopali proti drulžin-skim dokladam in jih stopnjema ukinjali. Svoje stališče utemeljujejo s tem, da naj bo plačano samo delo. Ako ne bi bila odvisna mezda le od storjenega dela, bi kvarno vplivalo na vse delavstvo, ko bi videlo, da zasluži družinski oče, kljub temu, da je slab delavec, več kakor pa njegov neporočeni tovariš, ki je najbolje kvalificiran.
Tudi iz konkurenčnega stališča so proti družinskim dokladam, poudarjajoč, da obremenjujejo preveč podjetja in s tem zmanjšujejo njihovo konkurenčno gibčnost. V principu ti, ki tako pravijo, sicer niso proti družinskim dokladam, so pa mneja, da je to vprašanje socialno-političnega zuačaja, radi česar naj bi prevzela skrb za družinske doklade država. Le nekaj podjetij in korporacij je prin-pipitf»l„rt prr»u Hpti7ineUini dnkladam.
Točasno so vpeljane v Sloveniji družinske doklade v 10 podjetjih in znašajo za eno osebo na dan od 1—2 dinarja.
Stališče delavskih organizacij
Vse delavske organizacije v Sloveniji so za sistem družinskih doklad. To je važno radt tega, ker so se izjavile socialistične organizacije leta 1922 proti družinskim dokladam. Leta 1927 pa so se izjavile za družinske doklade. Toda kljub tej svoji izjavi v korist sistemu družinskih doklad pa ne izvajajo praktičnih konsekvenc tam, kjer imajo odločilno besedo. Svoje stališče utemeljujejo delavske organizacije z veliko bedo v delavskih družinah. Z družinskimi dokladami se je pričelo uveljavljati načelo, da se morajo ravnati dohodki delavca po njegovi potrebi. Družinske doklade uaj bi pa plačevala podjetja. Kajti delavec ne dobiva polnega plačila za svoje delo. Glavni donos njegovega dela ostaja delo-dajavcu. Če bi plačeval družinske doklade, bi s tem le nekoliko oddal od svojega prekomernega dobička.
Izravnalne blagajne
Sistem družinskih doklad vsebuje velik moralen in socialen pomen. V sedanjih razmerah se mora zasigurati delavcu prosti razvoj in udejslvovanje njegove osebnosti, če r.e nudi delavskim družinam z mnogobrojno deco dovoljna zaščita. Če tega ni, potem padejo te družine neizbežno pod splošni življenjski nivo. Ne morejo imeti ne dostojnega stanovanja, ne se dostojno oblačiti, z eno besedo, ne morejo zadostiti niti najpriprostejšim zahtevam, ki jih imajo kot ljudje.
Na drugi strani je pa zopet resnica, da bi v gotovih okoliščinah družinsko doklade pre-cbremenjevale podjetja, če bi padle izključno v njihovo breme. Sploh pa ne bi dosegle svojega namena. Podjetnik bi se namreč izogibal oženjenega delavca, ker bi bil predrag, dočim bi se vzbujala pri neoženjenem tovarišu zavist, z zavistjo bi pa nastal prepir in nemir v obratih. V tem slučaju po krivici. Kajti ože-njeni delavec prevzame nase z zakonom velike socialne obveznosti, katerih oženjeni nima. Z družino ustvarja delavec tudi neizpodbitne dobrine za splošnost. Vsled tega ima tudi splošnost obveznosti do delavca. Toda z razmerami se mora pa kljub temu računati.
Vsem težkočam bi se dalo priti okom z ustanovitvijo izravnalnih blagajn. Potoni teh blagajn bi se razdelila bremena pravično na vsa podjetja.
Te izravnalne blagajne bi se lahko ustanovile ali za posamezne industrije, ali za določene okraje ali pa bi jih prevzela država. Prispevki bi se določevali na podlagi različnih vidikov: podlago bi lahko tvorila bilanca obrata, število delavcev ali pa vsota izplačane mezde. To je stvar bodočnosti. Na stvari ne bi to ničesar izpremenilo. Z izravnalnimi blagajnami bi se dosegel namen v celoti. Kajti
1.	Izdatki ne bi bili več odvisni od števila otrok delavcev, zaposlenih v obratu,
2.	če je število združenih obratov dovolj veliko, se morejo tudi izdatki na družinskih dokladah že v naprej izračunati, s čemer bi bila tudi kalkulacija olajšana.
V pravilih takih izravnalnih blagajn bi moralo biti tudi določeno ali dobivajo doklade že družine z enim otrokom ali šele s tremi; istotako tudi, do katere starosti imajo otroci pravico uživati družinske doklade.
Naloga krščanske družbe
Zavedati se moramo, da so razmere težke, predvsem za delavca, ki je veren, ki mu je zapoved: >Rastite in množite se!«, sveta. Pa če zasluži na mesec 750—1400 Din in če mora s temi denarji preživljati 5, 6 ali eelo 9 članov družine! Na drugi strani pa sirenski glasovi sveta: Družina je luksus. Družina s številnimi otroki je naravnost zločin na njih samih, ker jim ne more nuditi več tega, kar bi bilo najpotrebnejše. Po delavskih rajonih doni klic: »Ne rodite otrok kapitalistom!« V takih težkih razmerah omagujejo tudi poštene in zveste duše. Pridejo v duševna nasprotstva, v duševne krize, ki so često usodne.
Zavedati se moramo, da ne bo otrok ceste nikoli tak član družbe, kakoršnega želimo. Delavski otrok nujno potrebuje družinskega življenja, družinske nege. Družine potrebuje mož-delavec, sicer bo iskal utehe in razvedrila drugod.
Zavedati se moramo, da temelji beg delavstva iz ccrkcv v prvi vrsti, ker je razbita delavska družina. Brez poživljenja ali še jasnejše, brez zopetnega pokristjanjenja delavskih družin ni verske poživitve delavstva. Največje zlo pa je v tem, kakor smo že poudarili v začetku, ker je z razbitjem delavske družine prišla ob svojo čast delavska žena. Žensko vprašanje je obče človečanski pro-
blem. Brez matere ni družine, če izgubi družina mater, izgubi najtrdnejšo oporo, če izgubi družina mater, izgubi narod največjo in najzanesljivejšo vzgojiteljico.
Če ima kdo dolžnost, potem jo ima krščanska družba, da se s tem problemom temeljito bavi. Zla seveda no bo mogoče odpraviti v celoti, doseže se pa marsikaj. Predvsem bi pa moralo imeti delavstvo zavest, da ekzistira družba, ki se iskreno trudi za zboljšanje ekzistenčnih pogojev njihovih družin.
V prvi vrsti bi morali zahtevati, da stori država svojo dolžnost v polni meri. Država je sicer vpeljala družinske doklade za svoje uslužbence. Toda doklade je maksimirala. Pa kako! Mesto, da bi rekla: »Kdor ima tri ali več otrok, ima pravico do družinskih doklad,« pa je določila ravno nasprotno. Do družinskih doklad ima pravico samo žena in trije otroci. Država propagira javno nDreikUidersysteinr.
Državi so sledila še druga podjetja javnega značaja ter istotako vpeljala družinske doklade le za tri otroke. Tako se vzgaja strah pred otrokom. Ta strah se oprijemlje tudi že delavstva. Poudariti pa moramo, da se nI porodil med delavstvom, ampak v tako zvanih višjih krogih in s sodelovanjem države. V takih razmerah se mora državo in družbo prisiliti, da prične drugače misliti in delati. Samo teorija bo idejo prej osmešila kakor pa pospešila, če bo manjkalo prakse. Imamo toliko moči, da lahko to izvedemo.
Oblastni odbor je v službeni pragmatiki za uradništvo to vprašanje dobro rešil. Upamo, da se pripravlja za delavstvo pri oblastnem odboru isto. Delavske družine bodo dovolj zaščitene le takrat, če bodo družinski očetje stalno nameščeni s pravico do pokojnine. Njihovi družinski člani morajo biti deležni dovoljnih družinskih podpor. Te podpore morajo biti neomejene z ozirom na število otrok. Ta ali oni bo trdil: »To je vse lepo. toda denarja ni.« Zavedajmo se kot katoličani, da ne sme pri tako važnih vprašanjih denar igrati odločivne vloge. To dela kapitalist. Mi pa moramo iti v boj za človeka, za vsakega posameznega, še bolj pa za družine. Le na ta način bomo mogli vzbuditi vero in zaupanje v, krščanstvo; le s temi sredstvi bomo mogli in imeli pravico, da žanjemo uspehe ludi tam, kjer jih dosedaj še nismo. Naša največja zapreka za razmah med delavstvom je in bo ne-harmonija med krščanstvom kot naukom in krščanstvom kot prakso. Zavedajmo pa se, da čakajo delavske družine na nas in nam nalagajo težko odgovornost.
★
Razvoj krščanskih strokovnih organizacij v Nemčiji. Na zadnjem občnem zboru krščanskih strokovnih organizacij je poročal genp-ralni tajnik Otte, da se je dvignilo članstvo^ letu 1927 za 70.000 članov. Največji napredek izkazuje zveza kovinarjev, katere moč je porasla za 26.500 članov. Ta porast je tem važnejši in značilnejši, ker je tedenski prispevek višji za 1.20 marke kakor pu pri marlssističnih in nacionalnih organizacijah. Porast kovinarske organizacije dokazuje, da ne zavisi zaupanje delavstva do svoje organizacije od višine prispevkov, ampak od spoznanja in zavesti, kje je solidno in dosledno strokovno udejslvovanje. Na drugem mestu je z ozirom na povečanje članstva zveza k r -š č a n s k i h k m e t s k i h delavcev. Njena armada se je pomnožila za 12.000 članov. Centrala tekstilnih delavcev se je okrepila za 9000 članov, zveza tovarniških in transportnih delavcev pa s 5300 člani. Tudi organizacija lesnih delavcev zaznamuje napredek in sicer za 4500, zveze tobačnega delavstva za 4000 in zveze krščanskih usnjarjev pa za 2000 članov.
Razvoj in napredek krščanskih strokovnih organizacij gre v tem tempu tudi v lelu 1928 naprej.
Likovič Joža:
Vetrnice, vetrnice...
Sentpetrska vojašnica, rumena in puščobna. Sredi nje je obširno dvorišče, posuto z umazai-im peskom, predeljeno s črno prebarvano ograjo, neprijazno, brez vsake mikavnosti. Le štirje cvetoči kostanji se pozibavajo v sredi, bdi jn tihi, kakor oznanilci druzega sveta in več*e pomladi. V svetlih večerih posedajo pod nf.mi bledikave deklice v pisanih krilih; mehko cvetje se jim posipa v naročje. Pogovarjajo se c nečem lepem, ki se skriva tam zunaj izven teh rumenih, dolgočasnih zidin.
Vojašnica je staia, pa je po vojni doslu-žila svojim slavnim namenom. V njej so sedaj nastanjeni razni uradi, dobrodelne pisarnice, skromen Pritanej za poza»ljenc invalide, ruski begunci in morda še kdo, Ki se potika po za-duhlih hodnikih. Onostran dvorišča se stiska vrsta zasilnih barak; oster vz&uh po prepere-losti, vlagi in smrdljivem katranu se širi iz zanemarjenih kotov. V vzhodnem delu se nahaja otročje zavetišče, med plemenitimi damami tudi dečji dom nazvano. Kmečka žena me je pa nekoč spraševala, kje se dobivajo državni otroci... Dečji dom! Samaritanski pridobitek modernih dni, nadomestek za razdejane družine, zatočišče otrok, ki so se spo-čeli v grehu in na ulici...
Včasih prisluhnem. Vsakih pet minut ne-poteSeno zajoka otrok v zavetišču; vsake četrt ure vdari veliki zvon šentpetrske cerkve, nato se prikaže na pragu starinske barake vojni invalid, brez obeh nog in strahotno belega obraza. Ozre se v cvetoči kostanj sredi
dvorišča, prekriža mišičasti roki in namrši močne obrvi, potem pa odstopica nazaj v ve-gasto barako. Umetne noge se hreščeče upo-gibavajo v železnih sklepih, štorkljava hoja votlo odmeva na lesenem podu. Na kostanju pa požvižga nagajiv kos ter zleti na razsušeno streho barake, v kateri sameva zapuščeni invalid. Čez četrt ure se ga zopet usmili zvon, pokliče ga zlatokljuni kos, ki se spusti nazaj na cvetoči kostanj. Tako se vleče to živijenjo pod našo pisarno, od zore do mraka, vedno isto dvorišče z puščobnim, rumenim licem, vedno isti kostanji, zamišljeni in resnobni. Vsakih pet minut krikne otrok, bogve zakaj; vsake četrt ure se spomni veliki zvon nekoga in pokliče invalida iz barake, bogve zakaj; kos zapoje sladko pesmico, pa nenadoma utihne, kot da se je zbal nečesa groznega, bogve zakaj. ..
Usmiljeno sestre iz dečjega doma so si kraj dvorišča ogradile in obdelale zelenjadni vrt. Mlada usmiljenka, dekliško nežna in drobnih rok, pleve gredice; za hip zaupljivo dvigne rožni obraz, kakor da je poslala svet vzdihljaj Njemu, ki jo čaka na sionskih tleh, S kostanja ji včasih mično požvižga kos, a ona ga ne sliši; še nižje v prah se vrže, med belo cvetje, morda začuje brezimne himne spokor-nih duš ...
Oni dan sem pri oknu postal; večerilo se je, rdečkasta luč nižajočega se solnca je napolnila pisarno, odložil sem delo in se zagledal na dvorišče. Okoli usmiljene sestre v beli obleki so rajale sirote iz dečjega doma, večinoma nezakonski otroci, brez očeta, matere so jim dekle v velemestih, zanemarjeni, nadloga občin, pokora v žlahti, ki sicer bogo-liubno živi in se sramuie tega greha, zazna-
movanci, ki se pokoravajo za grehobe prasta-rišev ... Sestra smehljaje opazuje brezskrbno drobnjad. Otroci so danes malce nerodni, skoraj v zadregi, ko se poigravajo z rdečimi vetrnicami. Sestre so jim nastrigle iz rdečega papirja vetrnice, ki so jih pritrdile na palčice. Malčki neprestano tekajo po dvorišču, radovedno gledajo vrteče se vetrnice, vsevkrižem mahljajo z njimi, da papirnata igrača šumeče frfota v večernem vetriču. Trideset šuštečih vetrnic, trideset begajočih otrok, trideset težkih zgodb in žalostnih povesti. V vsakem srcu črn trn, v vsakem trnu pekoče želo ...
Otroci so se navidez neprisiljeno igrali; včasih so se strnili v živo kopico, pa so se zopet razpršili in hiteli vsak za svojo vetr-nioo. Vsak se je hotel izkazati z papirnato igračo, eden je bolj urno vihtel palčico, kot drugi. Mladostna razposajenost se je izražala v njihovih kretnjah, le njihov smeh se mi je zdel predozorel; nekaj gorjupega je kanilo vanj, ni bilo zaznati one srebrne zvonkosti, bil je podoben bolj sestrašenemu kriku kot pa lagodnemu smehljanju. Zares! Niso sc danes slučajno sešli, da se poigrajo z rdečimi vetrnicami; nevkročeno življenje jih je zagnalo v kotiček miru. Bolestna strast, vino in zablode, ki so usužnjile morda prastariše, so že računale z njimi; v rodbini skaljena kri se je umirila komaj v četrtem, petem kolenu, danes se še igrajo z vetrnicami, čez leta pa jih bo izvrgla ulica. Tajne gnusobe družin, ki so razdejale cele rodove, so se v teh otrocih za hip potajile; zlobnost, revščina, težka hudodelstva, sovraštvo, besna zavist drugujejo spočetju takih revčkov ... Trideset rdečih vetrnic, trideset otročjih src z črnim trnom, trideset viharnih življenj! Usmiljena sestra se jim oa smehlia. milo ju> skrbno kakor ang,cl
varuh. Kako ljubeče jih ogovarja. Nežen fantek ji pripoveduje zgodbico o nepoboljšljivi bolhici, očeta nima več, so ga v pretepu zaklali. Sestra kliče Miciko, da ji zapoje o soln-čecu na planinah; ubogljivo povesi vetrnico in poje. Njen oče pa je obsojen na dosmrtno ječo, mati biva neznano kje, bratci in sestrica so raztepeni po deželi. Oni deček z debelušno glavico je pred par tedni izgubil mater, umrla je v kaznilnici. In še naprej, trideset zgodb, žalostnih in neverjetnih!
V mestu so začele tuliti parne piščali, z Golovca se je vlrinjal rezek glas trombe, ne. kje so vabili zvonovi k večerni pobožnostij zlat večerni pomrak se je posipal preko ostrešja vojašnice in dramil kosa na kostanju. Sestra je sklicala malčke; trideset rdečih \e-trnic se je zgrnilo okoli nje, trideset ročic sn je dvignilo in zahrepenelo v zlato večerno sinjo; morda se je v njih zbudilo hrepenenje po neznanem očetu, po materi, ki je odšla bogve kam, po daljnih krajih ... Ura jc udarila, šest bronenih zvokov je palo na dvorišče in odrešilno trkalo vsepovsod, na vrata pisarnic, na okna, po baraki. Na pragu se ja pojavil invalid; obstal je, kot da se ne moro načuditi otrokom, ki so se zgubljali na doU hodnik. Zadnji v vrsti je še enkrat zamahnil z vetrnico, nato pa so vtonili za deb'elim ozid. jem klici otrok: vetrnice, vetrnice...
Invalid brez obeh nog je skomignil z rameni, prevesil se je na bergljah in se nameril proti cvetočemu kostanju, na katerem je ža-lobno žvrgolcl kos rumeni zarji v slovo. Zaprl sem okno in pospravil uradne papirje. Takral sem vrata pisarne dvakrat zaklenil, a vendar me jc pred Rožnikom vjela puščoba vsega tega, kar sc skriv* za ozidjem šentoeterske
vo&Muce..
SDS trobi na umik
Kadarkoli je šc bil v politiki našega naroda kak kritičen trenutek, vselej se je pokazalo, da so bivši slovenski liberalci, sedanji samostojni demokrati vodili politiko, ki se je krvavo maščevala ne samo nad narodom, ampak tudi nad njihovo stranko samo. Usodno za to stranko je poleg brezglavosti še dejstvo, da nočejo poloma priznati, ampak rijejo z glavo skozi zid v naivnem prepričanju, da bo ošabnost popravila, kar je prizadejalo izgube pomanjkanje politične pameti. Ta rdeča nit ugankarske politike se je posebno pokazala, odkar žive jugoslovanski narodi politično zedinjeni v novi državi. Vsem je še v živem spominu borba za in proti vidovdanski ustavi. Samostojna demokratska stranka je bila tista, ki »e je javno hvalila s tem, da je izključno njena^ zasluga, da se je strogi centralizem uvedel z ustavo in pokojni Pašič je izpovedal, da je na njen pritisk, kar se tiče nas samih, odstopil od ideje zedinjene Slovenije! A danes? Ne upajo snesti, kar so skuhali in — skupno • podeželskim repkom pripenjajo na svojo raztrgano zastavo slovenski ljudski stranki ukraden trak — revizije ustave in avtonomije hi-atorijskih in narodnostno zaključenih deželi
Samostojni demokrati so bili tisti, ki so obstoj hrvatskega naroda načelno zanikali; ki ao v tej zmoti uvedli batinaški režim na Hrvatskem, zaprli vodstvo Radičeve stranke, neusmiljeno brili norce iz istega Radiča, kateremu so v zadnjem času suflirali obstruk-eijo in strastno opozicijo. Da ni bilo samostojnih demokratov, bi ne bilo hrvatskega vprašanja!! A danes? Stavljajo se v pozo največjih »govornikov Hrvatov; hočejo svoje nad vse sramotno delo nad Hrvati naprtiti s par šla-gerji SLS, torej stranki, ki je leta in leta ščitila Hrvate, ki je bila radi Hrvatov vkljub ponudbam za vstop v vlado v opoziciji, ki je večkrat žrtvovala sebe, da reši Radiča, ki je radi Hrvatov doprinesla poskus Davidovičeve vlade!
Če pa je bila politika samostojne demokratske stranke vedno neiskrena, državo-pravno zgrešena, narodnostno izdajalska, v zavezništvu do drugih strank licemerska, gospodarsko katastrofalna, je doživela ob priliki zadnjih dogodkov v narodni skupščini poleg pečata gnusnosti še popoln polom. V satanskem veselju, da pride preko mrtvih hrvatskih trupel na čelo novo ustvarjene prečanske fronte in potom te na vlado, je hotela to možnost naravnost izsiliti. V narodno skupščino ^e. ne povrnemo več! je zaklical prvi Pribičevič, hoteč vplivati na Radiča, ki je zapisal, morejo bitj taki stavki samo izraz hipnih vtisov, ki pa v politiki ne veljajo. Prečani na okup! je dejala SDS, Radič pa izražal upanje, da bosta sedaj hrvatski in srbski narod uredila razmere med seboj. In dočim od oficijel-nega vodstva HSS ni bilo silovitih hujskarij, je SDS vzela hujskanje v zakup. Baš v tem trenutku pa se je znova razkrila politična slepota te stranke. Misleč, da se trese država pred njim, se je Svetozar Pribičevič obnašal kot gospodar države. Dejstvo je in s sveta ga ne spravijo nobeni dementiji, da je Pribičevič odvrnil na beigrajskem kolodvoru srbske poslance, naj se ne udeleže pogreba, ker da ne jamči za njihovo življenje v Zagrebu. Dejstvo je, da se je uradno zastopstvo narodne skupščine radi tega vrnilo neposredno izpred vlaka, ki naj bi ga odpeljal v Zagreb. Dejstvo je, da se je iz vrst SDS trdilo, da v Zagrebu ne marajo slišati niti imena Belgrada, da ne morejo videti niti srbske narodne noše. Pri vsem ten pa so slastno tiskali vesti o odstopu vlade, kar se je končno spremenilo v obupno klicanje: Kaj so v Belgradu udarjeni s slepoto? Kajti jasno je, da brez srbskih strank radikalov in zraven še demokratov si je težko zamišljati vlado! S srbskimi strankami pa SDS ni hotela imeti opravka! Vrhutega je SDS dobila pod nos iz demokratskih vrst, da če se bo vlada pogajala, se bo pogajala samo z Ra-dičem. Kaj sedaj? Doživeli smo posebnost, ki je mogoča le pri SDS! Naenkrat — trobljenje na umik! Dočim je namreč, kot smo navedli, Pribičevič izjavil, da ima KDK poročila iz Zagreba, da ne more jamčiti za življenje srbskih poslancev, če gredo v Zagreb na pogreb, objavlja včerajšnje »Jutro« — seveda istočasno, ko debelo ponatiskuje, da se je v Zagrebu ,podvzela akcija, da se leto« Vidovdan ne proslavi — s podpisom poslanca Kramerja navidezno polemiko s sodiščem, ki je stalo na stališču, »da komunike DKD pri sedanjem javno-jsnanem sovražnem razpoloženju Hrvatov do .Srbov meri na to, da se to razpoloženje še poostri, ker je vobče znano, da je umor dveh hrvatskih predstavnikov izvršil srbski poslanec«. Kramer trdi, »da proti temu protestira, •da je ta argument izvit iz trte in v najostrej-:šem nasprotju z dejanskim stanjem in da v uteh dneh ni bil zabeležen niti najmanjši pojav (eovražnega razpoloženja Hrvatov do Srbov«. Komu naj torej verjamemo! Pribičeviču ali Kramerju ali nobenemu?
Najbolje bo verjeti dejstvu: S tem, da se 'gospodje lasajo sami med seboj; s tem, da »Jutro« denuncira, da »klerikalni agitatorji pravijo, da je bil dogodek potreben radi net-'tunskih konvencij« (Ali je te vrste napisal blaznež?); s tem, da Kramer dementira Pri-tičeviča, da obsoja naenkrat vse, kar je te "dni pisalo »Jutro«, mora tudi politično nepoučen človek sklepati, da ima SDS pred očmi
Rada Bela Kuna - kriza u Husf rifi
v Dunaj, 26. junija. (Tel. »Slov.«) Dunajski proces proti Beli Kunu je povzročil tudi ministrsko krizo. Kakor smo že na kratko poročali, je avstrijsko pravosodno ministrstvo odklonilo zahtevo madjarske vlade po izročitvi Bele Kuna, dasi se je dunajsko deželno in višje deželno sodišče v svojem juridičnem mnenju izreklo za izročitev, in umorov, ki jih navaja madjarska vloga za izročitev, ni ocenilo kot politična, temveč kot navadna kaznji-va dejanja. Pravosodno ministrstvo pa je odločilo, da je pri Beli Kunu vpoštevati politične motive za izvršene zločine; gre za umor dveh ukrajinskih častnikov in madjarskega stotnika Mildnerja. Sedaj pa se je stranka Vele-nemcev, kateri pripada pravosodni minister dr. Dinghofer, na seji frakcije postavila proti Dinghoferju in zahtevala, da se dr. Dinghofer, ki se sedaj zdravi v Karlovih Varili, takoj vrne in opraviči pred stranko. Pravosodni minister dr. Dinghofer je svoji stranki brzojavil, da zdravljenja ne bo prekinil in prosil, da se sporoči zveznemu kanclerju dr. Seiplu, da mu stavlja svoj portfelj na razpolago. Zvezni kan-
Bela Kun se
samozavestno brani
v Dunaj, 26. jun. (Tel. »Slov.«) Proces proti Beli Kunu se je začel danes dopoldne pri dunajskem porotnem sodišču in povzročil največje politično zanimanje. Ljudski komisar Bela Kun, dalje Jurij Maierhofer, v čegar poslovnem lokalu je Bela Kun otvoril dunajsko pisarno, in njegova tajnica Ilona Breuer se morajo zagovarjati pred sodiščem radi tajnega rovarjenja, prepovedanega povratka, napačne prijave in radi prestopka proti potnim predpisom. Ker so se bali atentata na Belo Kuna, je bilo deželno sodišče zelo zastraženo s sođ-nijsko stražo. Maloštevilni časnikarji in odvetniki, ki se jim je dovolil vstop k razpravi, so se morali točno legitimirati ter so bili tudi telesno preiskani, preden so smeli vstopiti v dvorano. Bela Kun je v svojem zagovoru kazal veliko samozavest. Rekel je, da hoče formalno avstrijska razredna sodišča počastiti s svojo obrambo, pa samo tedaj, če sme govoriti skozi osno. Ko mu je predsednik sodišči to qdločno odklonil, je odklonil vsako nadaljnjo izjavo. Predsednik sodišča je zelo pazil aa to, da ne pristane na splošno razpravo o zunanjepolitičnem svetovnem položaju z bolj-; ševiškega stališča, kar je Bela Kun očividno* nameraval, tako da je po prvih spopadih med obtožencem in zagovornikom na eni strani ter med državnim pravdnikom in sodiščem na drugi strani razprava potekala dolgočasno, ker se je očividno obtoženec in zagovornik pripravljal na to, da hrani svoje moči za končni zagovor, V splošnem je Bela Kun priznal, da je zavestno prišel na Dunaj pod napačnim imenom, da bi tu deloval za madjarsko komunistično stranko. Zanikal pa je, da bi v Avstriji tajno rovaril, ker je deloval samo za madjarske komuniste in ker Madjarska komunistična stranka na Dunaju ni prepovedana. Pod napačnim imenom se ni prijavil toliko radi tega, da bi se skrival pred avstrijskimi oblastmi, tem, da ga ne bi spoznali številni Madjari. ki stalno bivajo na Dunaju, ker so še celo ob priliki njegove internacije leta, 1919. in 1920. navzlic policijskemu nadzorstvu poskušali izvršiti nanj atentat. Ves proces proti sebi je označil za političen čarovniški proces, ker so iztaknili paragraf (tajno rovar-jenje), ki izhaja še iz Kaunitz-Metterlinchove dobe. Ko je bil v preiskovalnem zaporu, so ga imeli v izjemnem stanju, vse preiskovalno postopanje proti njemu se je vršilo z najmodernejšimi metodami mednarodne kantrarevo-lucije, s ponarejanjem aktov itd. Prišlo je do ponovnih spopadov med zagovornikom m državnim pravdnikom, in ko je govoril o tem, da mu je pošlal neki madjarski prijatelj pismo z beležkami o tajnih konvencijah med Madjarsko in Italijo za pripravo imperialistične vojne proti sovjetski Madjarski, je državni pravdnik z ozirom na to, da bi taka vprašanja lahko povzročila nevarnost diplomatskih zapletlja-jev, zahteval, da se javnost izključi. Posveto-
cler dr. Seipel je nato izjavil, da se s stališčem pravosodnega ministra, kar se tiče izročitve Bele Kuna, popolnoma strinja in da mu je bila odločitev pravosodnega ministrstva kot zunanjemu ministru predložena, predno se je objavila. Nadaljnje posledice te krize se še ne morejo predvideti, ker so se prvi napadi proti Dinghoferju že včeraj izvršili s strani kr-ščansko-socialne stranke. Mogoče je, da se bo v zvezi s sedaj potrebno rekonstrukcijo kabineta rešila še druga trajajoča kriza, ker se že dalj časa vrši ostra kampanja, posebno s strani dežel, proti finančnemu ministru dr. Kinn-b3cku radi udeležbe dežel pri zveznih financah. Verjetno pa je, da dr. Seipel svojega somišljenika Kinnb8cka ne bo pustil tako lahko pasti, kakor Velenemca Dinghoferja. Razen tega opravlja Dinghofer v zadnjem času tudi mesto predsednika vrhovnega sodišča, in je svojo demisijo podal gotovo deloma tudi iz tega vzroka, ker se mu očita, da je obenem šef pravosodne uprave in predsednik enega najvišjih sodišč.
vanje o tem predlogu je trajalo zelo dolgo, očividno pa je Bela Kun potem popustil in pristal na to, da bo v svojem zagovoru ostal zmeren, kajti javnost ni bila izključena in razprava se je nadaljevala. Med ostalo razpravo je Bela Kun dela zelo malo okusne opazke, do ostrih nastopov pa le ni prišlo.
Bela Kun smeši vse po vrsti
Tako je na vprašanje, ali je on vrhovni ; oglavar komunističnega pokreta, odgovoril, f'o je vrhovni poglavar samo v rimsko-katoli-:i cerkvi. On ima samo enostavno glavo in ni vrhovni poglavar. Ko se mu je očitajo, da je v nekem član'^: propagiral odstranitev policistov potem v mora, je ta članek označil kot ponarejen iu rekel, da kaj takega boljševik ne more in ne sme pisati. Ko so mu pokazali drug dokument, je s ponosom potrdil, da je dokument njegov, rekoč: »Da je ta dokument moj, kaže že njegov ton, odlični in boljševiški ton.c Na ta način se je vršila vsa dopoldanska razprava in je Bela Kun užival zelo malo simpatij.
Na popoldanski razpravi se je Bela Kun večkrat rogal in se kazal kot samozavestnega in prevladujočega komunističnega ljudskega govornika. Ko so ga vprašali, kako je prišel na Dunaj, je odgovoril: >Na neki postaji sem vstopil, potem pa na Dunaju izstopil. Tu sem vprašal nekega stražnika, če je na Dunaju potrebno dovoljenje za bivanje. Rekel je: Ne, in tako sem tukaj.« Nato so se čitali razni akti in sodniški spisi. Pri čitanju spisov se je tudi omenjalo, da je Madjarska izdala proti Beli Kunu tiralico radi ponarejanja denarja in dokumentov, nakar je zagovornik vprašal, če so morda avstrijske oblasti v zvezi z bivšim mad-jarskim pravosodnim šefom Nadasdyjem, kar je povzročilo veselost, ker je uil Nadasdy, kakor znano, obsojen radi ponarejanja frankov. Ko je bilo dokazilno postopanje končano, je imel svoj govor državni pravdnik. Ker bi politični cilji Bele Kuna mogli priti v interesne kolizije skoro z vsemi državami sveta, državni pravdnik noče vmešavati politike, temveč hoče govoriti le stvarno. Komunisti ne priznavajo nobenega javnega prava, zahtevajo pa zase pravico postopati nezakonito. Bela Kun je zlorabljal avstrijsko gostoljubnost.
Bela Kun bo sedei
trs mesece
Po končanih pledojejih je sodišče izreklo razsodbo, s katero je bil Bela Kun obsojen na tri mesece ječe radi tajnega rovarjenja, radi napačne prijave in radi prepovedanega povratka. Obenem se je tudi izreklo, da se po prestani kazni izžene iz države. Njegova tajnica Ilona Breuer je bila obsojena na en mesec ječe in bo potem tudi izgnana, Drogist Maierhofer pa je bil oproščen.
Hmerlškl demokrati odločulefo
v Honslon, 26. jun. (Tel. >Slov.<) 48 zastav plapola kot simbol 48 držav severnoameriške unije raz koloseja, v katerem je ogromna zborovalna dvorana, ki obsega 15.000 ljudi in kjer se je danes zbral kongres demokratske stranke. Vseh došlih privržencev stranke je okrog 50.000. Smithova soproga z otroki, vnuki in vnukinjami je že dospela semkaj. Izjavila je, da je prepričana o imenovanju svojega soproga kandidatom demokratske stranke že pri prvi volitvi. Najresnejši Smithov nasprotnik senator Reed iz države Missouri se mudi že nekaj dni tukaj. Njegova opozicija proti Smi-thu obstoja v delovanju na razpoloženje, ki naj bi prerokovalo na razcepitev demokratske
- *rzr	, дтгп- .х-.rj
strahovito bližnje osamljenje, iz katerega ne bo izhoda! Odtod solze...
Končno jc res le eno vprašanje: Ali jc taka stranka sploh vredna, da še životari?!
stranke za slučaj, če bo izvoljen Smith, ker da je antiprohibicijonist in katolik. Značilno je, da se v volivnem programu, izdelanem od pristašev Smitha, ne omenja prohibicijsko vprašanje, kakor tudi ne odredba, kako naj se podpira kmetijstvo. 2e pred zborovanjem je bilo vse potrebno ukrenjeno, da se razprava razširi po vsej Ameriki potom radija. Za obiskovalce, ki bi ne dobili stanovanja, se je zgradilo novo poslopje v bližini zborovalne dvorane, tako da so lahko neprestano v zvezi z govorniki. Tudi ni manjkalo stav za in proti Smithu. Močna straža je obdala poslopje. Vdova predsednika Wilsona je konventu pripravila sijajno in zadostno okrepčevališče. Ženskih obiskovalk jo letos manj kot jih je bilo v 1. 1924. Pričakovalo pa se je, da bo prohibicijsko vprašanje eno glavnih vprašanj.
Organizacija Ku-Kluks-Klan je za danes, ko se je začel kongres demokratske stranke,
sklicala zborovanje v mesto Huston v državi Техав. Šlo je za tem, da ee otvori boj zoper guvernerja države Newyork, demokratskega kandidata Smitha, ker Smith tej organizaciji ni priljubljen radi svojega katoliškega prepričanja.
Ргаза o Kellogu
v Praga, 26. jun. (Tel. »Slov.«; Dejstvo, da je k Kellogovi noti bila pritegnjena tudi Češkoslovaška, se označuje tu 4 posebnim zadovoljstvom !:ot uspeh češke zunanje politike. V mali antanti vlada glede pozitivnega stališča napram Kellogovemu paktu popolno soglasje. Za malo antanto prihajajo predvsem v poštev določbe o posebnih . ogodbah, katere je svojčas omenjal Briand, ki pa v novem Kellogovem načrtu niso izrecno omenjene Češkoslovaška zunanja politika mora seveda tem točkam posvečati svojo posebno pozornost. Kellogov načrt se bo predložil ministrskemu svetu.
Nekateri CeSkl listi opozarjajo na to, da je komunike male antante v češkem prevodu dobil oficielno popravilo. Črtan je bil namreč stavek: Skupna politika dovoljuje državam male antante brez prekinjenja in s polno lojalnostjo, da gojijo isto odkritosrčno in končno veljavno prijateljstvo vseh držav male antante napram Italiji, katere politični pomen v svetu nikdar ni prenehal in se v zadnjih letih vedno bolj veča. Narodno demokratski »Narod« pripominja k temu: Dr. Beneš se menda boji lastnega tiska in se boji zato, da je povzročil izpustitev tega poklona pred Italijo.
Delavci v Atenah čakajo
v Atene, 26. jun. (Tel. »Slov.«) Konfederacija delavcev je sklenila, da čaka do danes zvečer na uspeh nove posredovalne akcije vlade. Če se tudi do danes ne bo dosegel noben rezultat, se bodo odredili vsi ukrepi za izbruh splošne stavke.
Pogajanja v Egiptu
v London, 26. junija. (Tel. »Slov.«) Egipt-ski kralj Fuad je potem, ko je odpustil Nnhas pašo, poveril Smail Sidki pašo, da sestavi nov kabinet. Sidki paša se smatra za enega najod-ličnejših voditeljev liberalcev.
Francka sklenila s prebitkom
v Pariz, 26. junija. (Tel. »Slov.«) Vlada je vložila v zbornici naknadni proračun za 1. 1927 z 350 milj. novih zahtev in 178.6 milj. prihrankov. Po dosedanjem obračunu se je zaključilo preteklo leto s 43.3 miljarde dphodkoy )(}n ia.7 miijara i^iutHv,. ri-ovuoH 014 milijonov frankov naj se prenese na novi račun*n;,
Jugoslovani v DUsseidorfu
v Dusseldorf, 26. jun. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanska gospodarska deputacija, ki se nahaja na studijskem potovanju po Nemčiji, je posetila danes tudi Dusseldorf, kjer je obiskala okrožni muzej za poljedelstvo in gospodarstvo ter tovarne za barve v Leverkusetra.
I govore v Berlinu
v Berlin, 26. jun. (Tel. »Slov.«) Neka berlinska lokalna korespondenca poroča o načrtih nekega jugoslovanskega princa Aleksandra Dabiša Kotromaniča, ki živi v Berlinu in ki trdi, da je potomec hrvatske kraljevske rodbine, ki je vladala v srednjem veku, da baje namerava, da bo v pripravljenih letalih po vzorcu romunskega princa Karla poslal v Jugoslavijo agente. Ta letala pa ne bodo star-tala v Nemčiji, temveč v neki drugi državi, M je bliže Jugoslaviji, čim bo v Berlinu dan za to signal. Kakor doznava vaš dopisnik na pristojnem mestu, ni o osebnosti tega princa v berlinskih oficielnih krogih nič znanega, ter se smatra, da gre samo za govorice. — Istega mnenja smo mi. Op. ur.
Birma in streia v cerkvi
v Stockholm, 26. junija. (Tel. >Slov-«) V finski vasi Parkano je med tem. ko ee je vršila birma, udarila strela v cerkev, kjer je bilo zbranih 800 ljudi, ravno ko so bili bir-manci obhajani. Nastala je strašna panika. Cerkev je bila lesena in je začela goreti. Poškodovanih je bilo 60 oseb, med njimi 10 smrtno nevarno. Dosedaj sta mrtvi 2 osebL
Kuga v Italiji
v Milan, 26. lin. (Tel. »Slov.«) —akor
, izhaja iz nekega vprašanja poslanca Made-scalcija, ki ga je stavil na ministrstvo za na-j rodno gospodarstvo, sc širi v raznih italijan-j skih pokrajinah med živino kuga na gobcu j in parkljih.
Pilsudski na dopustu
v Varšava, 26. jun. (Tel. »Slov.«) Pilsudski bo sedaj, ko je obe zbornici odgodil do jeseni, nastopil svoj dopust, katerega so mu zdravniki že davno predpisali.
Dunajska vremenska napoved za 27. junij : Po večini oblačno, od časa do časa deževno z nevihtami, pozneje najbrže vremenski preobrat z ohladitvijo (najbrže pojutrišnjem). ! — Novosadska vremenska napoved: Zmerni južni vetrovi. Večjidel lopo. Verjetno brez; dežja. Temperatura bo ostala visoka.
da je novica o ubeglejD Liebermanu na ljubljansko občinstvo vplivala zelo senzacijonalno, to pa seveda najboli radi visoke vsote, ki jo je baje poneveril Lieberman in radi nagrade, ki se obeta onemu, ki izsledi defravdanta. Drugače je bflo s slučajem velikega vloma v blagajno pri podružn. Zadružne Gospodarske banke v Kronju, kjer je bilo v noči na 5. t m. ukradenih nad 170.000 dinarjev. Vlomilec Kousek' Ai'on false Tyls, rodom Ceh, je bil sicer are" ran v Zagrebu, j|amor je popihal z motocikpm, ki ga je takoj po tatvini kupil v Ljubljeni- Vzlic temu, da se je Roušek po ljubljanskem velesejmu bahal s polno taško dena'ja v raznih valutah, se oni, ki so to videli niso zmenili zanj, četudi je časopisje o vlcrtm informiralo javnost.
Da si pa zadevo Liebermana ogledamo od bliže, je treba omeniti, da Lieberman ni pobegnil šele pred kratkim, marveč že 5. januarja 1.1. iz Bruslja v Belgiji. Radi te poneverbe, ki znaša okoli dva milijona holandskih goldinarjev, je zasledovan v mednarodnih policijskih listih izza januarja t. 1. Seveda je ljubljanska policija šele sedaj prejela slike Liebermana. Tudi v valutami vrednosti je bila javnost netočno informirana, če beležimo, da znaša sedanja lcurzna vrednost holandskega goldinarja okoli 23 dinarjev in bi torej celotna vrednost v naši valuti znašala okoli 46 milijonov Din ne pa 690 milijonov, kot se je prvotno raznesla vest. Tudi to je vsekakor čedna vsotica, in bi se onih 2500 holandskih goldinarjev, ki so razpisani za nagrado, kakemu Ljubljančanu dofiro prileglo.
Mi pa namreč zelo dvomimo, da bi si Lieberman sedaj po šestih mesecih izbral ravno našo kraljevino kot skrivališče, ker je on vendar v svojem dosedanjem ubežništvu moral biti na varnem in bi mu morda ne kazalo preveč zamenjavati držav ter se s tem vnovič izpostavljati nevarnosti.
© Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
МагЉаг
□	Državna gimnazija v Maribora — vpisovanje v prvi razred Šolskega leta 1928-29 se vrši v soboto, dne 30. junija in v ponedeljek, dne 3. septembra, vsakokrat dopoldne od 8. ure dalje v rav-nateljski pisarni. Vsak učenec mora prinesti s seboj Krstni (rojstni) list in zadnje šolsko izpričevalo. Stari amejo biti učenci-gimnazijci najmanj 10 in največ 13 let; izjeme dovoljuje veliko županstvo na poeebno prošnjo. — Sprejemnega izpita ni-, oglasijo pa se naj za gimnazijo le dobro pripravljeni ter telesno in duševno dobro razviti učenci (učenke). V ozira vrednih slučajih se učenci morejo vpisati tudi tekom počitnic.
□	širši odbor mestne organizacije Slovenske ljudske stranke v Mariboru je sklical za soboto 23. junija sejo, katera je bila izvanredno dobro
ot)ieR.1lia. I'Ort'f4 m	И..,	j- vil ^l.«-
nI p+fedmet seje poročilo poslanca Žebota o položaju. V debato so posegli zaupniki in vsi so izjavili, da pristaši SLS popolnoma odobravajo politiko jugoslovanskega kluba. Starosta naših zaupnikov g. Pivec je na koncu seje predlagal naslednji sklep: lirši odbor in zaupniki SLS za mesto Maribor so vzeli poročilo poslanca Žebota z odobravanjem na znanje. Jugoslovanskemu klubu, posebej pa še ministru dr. KoroScu izražamo neomajnno zaupanje s prošnjo, da vztraja v težki borbi za pravico, poštenje in mir.
П To bo strašna Skoda! Socialni demokratje eo v Celju sklenili, da njih poslanec Petejan ne sme več v narodno skupščino. No to bo pa strašna škoda. Moža smo itak malo kdaj videli v skupščini. Takih sklepov socialistov se pač nikdo ne bo ustrašil.
□	Nova goometcrska pisarna ▼ Maribora. K notici, ki smo jo pod tem naslovom priobčili v nedeljski Številki jSlovenca«, naj na podlagi naknadnega obvestila dodamo, da imamo v Mariboru že od leta 1923. narodno geometersko podjetje civ. geo-metra g. Goetzla, ki je tudi zaveden Slovenec.
□	Smrtna kosa. Umrli so: Skuhala Jakob, poštni poduradnik, star 58 let. Pogreb bo danes ob 17 na Pobrežje. — Plaveč Jurij, viničar, star 60 let. Pogreb bo jutri ob 13 iz hiše žalosti na Košakih št. 86. — Kunpleš Antonija, vdova po mizarju drž. železnic, stara 67 let. Pogreb bo jutri ob 16 iz splošne bolnice.
□	Dva nemška časopisa bosta izhajala ob ponedeljkih zjutraj v Mariboru, čim začne izhajati »Montags-Presse-, ki smo jo včeraj napovedali. »Marburger Zeitung« je namreč, kakor znano, v ponedeljek, dne 25. t. m., že izšla kot jMontags Zeitung«.
□	Kopalcem bi polagali na srce, da se ne kopljejo iz-'en prostora, ki je zn kopanje določen. Kopanje v prostoru, ki je za to zabranjen, ima za nujno posledico bližje poznanstvo z varnostnimi organi, ki na »o prav skrbno pazijo. Takih slučajev je v letošnji kopalni sezoni že bilo nekaj. Tako si jo včeraj pri-oščil poslovodja T. Valter malo kopalno turo od kopališča Kristan do dravskega žolezniškeg a mostu. I\ o p p j p vračal po Mlinski ulici v kopalnih lilačal nazaj, pa ga je že stražnik, ki ga je ustavil in si Obeležil njegovo ime. T. Valter se je sicer izgovarja, da ni vedel za tozadevne predpise. V interesu sa^jh kopalcev pa je, da se teh predpisov drže, ker •ečni izgovori v tem ožini najbrže ne bodo držali\
П Staro mestno kopale prj Kiiferju se bo po načrtu mestnega stavbnega urada popravilo ter preuredilo. V kratkem se začn» z montažo primer-
Priredfi/vfc ln društvene ^esif
Vsalta objava pod tem naslovom s« thora plačati bi «icer prvih 15 besed po 26 par, veakh nadaljna beseda po 3 Din.
Akademski pevski zbor priredi v sredo dne 27. t. m. ob 8 zvečer koncert v zdraviliškem domu na Bleda.
Organizacija okrožnih zdravnikov ia Slovenije
priredi v nedeljo, dne 80. t. m. ob 10. uri dopoldne v hotelu štrukelj v Ljubljani svoj izreden občni zbor. Dnevni red je: nov pravilnik in nova minimalna taksa. Zelo važno!
Maribor.
ITdnižonje rezervnih oficira i ratnika — pododbor Maribor Javlja, dn je 28. t. m. zbor članov ob 9. uri 25 minut v društveni piearai. V vezi (čl. 474 Pravila Službe I. dlo.
Radioemauaoljsko termalno kopališče 36—38° O DOLENJSKE TOPLICE
Topile« prt Novem mesta, žel. postaja Straža-Topltoe, ozdravijo sigurno revmatlaem. nevralglje. tsohlas. ženske bolezni, ostarolost itd. Vsaka tukajšnja kura čvrsti in pomlajuje. Uspehov tega že stoletja starega zdravljenja ne doseže nobena drnga terapija. - Vpred-sezoni ln posezoni znatno znižano oene, 20 dni z vsem parSalno 1200 Din Sezona od шаја do oktobra. Zelez-nlčnl popusti. Fina restavraoi ju. Zahtevajte prospekte.
nega števila pršilnih aparatov. Popravni stroški so preračunani na 20.000 Din.
□	Kako bo izgledalo kopališče na Felberje-vem otoku? Tozadevni načrti sicer še niso čisto fiksni. Vendar lahko že danes povzamemo nekaj misli iz načrta, ki se je sprejel na zadnji seji mestnega občinskega sveta. Zgradili se bodo trije bazeni. Prvi bo za plavalce, opremljen s skakalnico (ploskev 30 X 60 m); drugi za neplavalce (ploskev: 20 X 25 m), tretji pa za otroke (ploskev: 10 X 25 m). Kabine bodo separatne in skupne. Separatnih bo 100 z možnostjo, da se število še poveča. Potem pa bo še skupna kabina za moške in pa skupna kabina za ženske. Garderoba bo skupna, predvidena za 300 oseb in z možnostjo povečanja. Solnčno kopališče bo za 100 oseb in zgrajeno tako, da bo omogočeno povečanje. Tudi telovadišče ln celo tekališče se bo uredilo. In tudi za otroško igrišče bo poskrbljeno, ki bo obenem prirejeno za solnčno kopel za otroke. Seveda je v načrtu tudi pršna kopel. Montiralo se bo primerno število pršil-nikov (tušev) za splnkovanje na odprtem prostoru, za umivanje pa v zaprtem prostoru. Posebno dobro kupčijo pa bo delal gostilničar, ki bo imel v najemu gostilno in morda celo sezonski bifet. Gostilna se bo zgradila tako, da bo z ene strani dostopna kopnlcoin, druge strani pa starejšim obiskovalcem Felbei\ vega otoka, ki bodo posečali zanimivi otok in se tod sprehajala. V gostilniškem poslopju ne bo snmo gostilničarjevo stanovanje, ampak tudi stanovanje za stalnega stražnika in pa prostor za brivca. Kopališče bo imelo samo en vhod, ki bo hkrati služil tudi kot izhod. Voda za bazene pa se bo filtrirala ter se bo s pomočjo posebne črpalne priprave spravljala v bazene, ki bodo uaravno 5—6 m nad površino rečne vode, da se na tak način prepreči poplava kopališčnih naprav. Kakor izgleda, je torej ureditev kopališča na Fel-berjevem otoku zamišljena v prav širokem obsegu in docela v skladu z modernimi sanitetnimi zahtevami, ki se tičejo zgradbe kakih kopališč. Sodeč po vsem tem, smemo izraziti mnenje, da se bo vse življenje in vrvenje našega mesta preneslo v poletni sezoni iz mestne notranjosti na Felberjev otok.
П »On in njegova sestra.« V sredo, dne 27. junija, se vprizori v Narodnem gledališču veseloigra s petjem, »On in njegova sestrac. V naslovnih vlogah nastopita g. Hnraslovič in gdč. Udovičeva. Dalje igrajo še gdč. Kraljeva, Starčeva, gg. Železnik, Rasberger, Grom, Kovič Joško, Skrbinšek VI., Stankovič, Kovič Pavle, Tovornik, Rožanski, Nakrst in drugi. Režira g. Pavel Rasberger, dirigira pa Lojze Herzog. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj si ogleda to velezabavno, znpletljajev polno veseloigro, ki se vprizori v korist »Udruženja gledaliških igralcev«.
□	Razpis .mesta. Okrajni zastop Maribor razpisuje s tem službeno mesto gradbenega inženerja. VprJiiAtTnjn inSarmrji. 1.-i so Hnvršili vsaj eno leto prakse, prednost pa imajo oni, ki imajo več let prakse. Namestitev in službeni prejemki se odredijo v smislu uredbe glede službene pragmatike za nameščence mariborskega oblastnega odbora (Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti št. 96-406 z dne 17. septembra 1927). Pravilno kol-kovane prošnje, opremljene z vsemi listinami, ki jih zahteva člen 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in naslovljene na Okrajni zastop v Mariboru naj se predlože do 14. julija 1928.
П Gojzerji in štrapac čevlji I a kvalitete, Karo Maribor, Koroška 19.
П Policijski drobiž. Zopet stare znanke naše policije. Maribor kakor da je radi svoje obmejne lege postal eldorado najbolj lahkoživih in vrtoglavih ptic. Vsak dan pride ta ali ona v konflikt z organi javnega reda in v dnevnem poročilu poveljstva varnostne straže bereš imena, ki si jih morda čital že stokrat in ki se presledkoma venomer ponavljajo. Tako sta bili včeraj zopet aretirani Marija N. radi vlačugarstva in Fiiomena R. radi prostitucije. — Prijavljenih je bilo od 25. na 26. t. m. več oseb. Prijave so se izvršile radi knljenja nočnega miru, kopanja v Dravi, cestno-policijskega reda, prekoračenja policijske ure in avto predpisov.
Celfe
0 Razstava ženskih ročnih del in risb pri šolskih sestrah. Sto in sto nas gre dnevno mimo lepega poslopja v Vodnikovi ulici, kjer vzdržujejo šolske sestre šestrazredno dekliško osnovno šolo, in ne mislimo na čudeže, ki jih ustvarjajo skromne sestre v dušah naše mladeži. In tako neopaženo gre mimo širše javnosti tudi jubilej, ki ga zavod te dni obhaja, ko sklepa petdeseto šolsko leto. Kdor pozna nekoliko kulturno delo zavoda, bi skoro moral zameriti vodstvu zavoda to pač preveliko skromnost. Za sklep petdesetega šolskega leta je zavod priredil v veiiki sobi v pritličju okusno in bogato razstavo ročnih del in risb, ld so jih izvršile učenke dekliške osnovne šole. Ze pri vstopu v sobo se začudiš okusu, s katerim so umotvori drobnih, dekliških prstkov razvrščeni. Takoj pri vhodu na levi so razstavljena dela I. a in b. razreda. Ostrmiš nad smotrnostjo, s katero se že tako mlade navajajo deklice na izdelavo praktičnih domačih predmetov. Pozornost vzbujajo tu tudi dela učenca III. razreda mestne osnovne deške šole Mirka Vengusta, ki razodeva izreden talent ta ženska ročna dela in obiskuje tozadevni pouk v zavodu šolskih sester. Na nadaljnih mizah ob stenah ter na stojalu sredi sobe so razvrščena dela oetalih razredov. Same praktične stvari: srajčke, hlačke, pokrivala, namizni prti, predpasniki, brisače itd. Hvalevredno je seznanjanje mladeži z originalnimi slovenskimi vzorci po izdajah prof. Sičn. Razstava sama je najlepše priznanje naporu in ljubezni, s katero se posveča pouku neumorna s. Evze-bija. Stene razstavne sobe so pokrite z risbami, ki razodevajo dobro šolo in zlasti v višjih razredih ludi mnogo smisla za sujet in perspektivo. Javnosti, zlasti še staršem, toplo priporočamo obisk zanimive razstave, ki je odprta se do petka 29. junija opoldne. Za zaključek razstave in šolskega leta pa priredi zavod v petek popoldne ob pol 4 v dvorani Slomškovega doma predstavo Fr. Riharjeve žalo-igre »Veetalka«, kateri sledi telovadni nastop na vrtu osnovne šole. Pri prireditvi sodeluje celjska železničarska godba.
0 Gg. rezervni častniki se udeležijo vidov danske proslave pri tuk. pešpolku na Glaziji ob 9. Kdor nima vojažke obleke, pride v civilni z znakom. Izostanek bo treba opravičiti pri pristojnem poveljniku. Zbirališče je ob tričetrt na 9 pred Narodnim domom.
0 Absolventi drž. trgovske šole v Celjn letnika 1922-23 proslavijo petletnico s sestankom v Celju v dneh 30. junija in 1. julija 1928. Posamezniki so prejeli vabila.
0 Nabavljalna zadruga dri. uslužbencev v Celju je okusno prenovila svoje prostore v poslopju starega okrožnega sodišča v Prešernovi ulici in dobila neposreden pristop z ulice. Z renovacijo prostorov bo dana tudi možnost, da bo zadruga mogla v vsem zadovoljiti svoje članstvo.
0 Srajco si jo izposodil. Pred kakima dvema mesecema je prišel k Mnksu K. v Gaber je zidarski pomočnik Vinko L. iz Trnovelj ln ga preprosil, da mu je posodil belo platneno srajco in še 20 Din gotovine. Vinko je rekel, da oboje vrne takoj naslednjega dne. Pa ni bilo ne Vinka ne srajce ne kovačev. Ko je Maks čez nekaj tednov slučajno naletel na Vinka, ki se je sicer Maksa previdno izogibal, in ga poterjal, mu pravi Vinko, da mu je srajca zgorela iu da bo že čez par dni plačal skupni dolg z 60 Din. Čez par dni se Je Maks overil, da
Vinko ne zna držati besede in se je obrnil za pomoč na policijo. Ko so Vinka tja poklicali, je priznal svuj dolg in sveto obljubil, da ga vrne do sobote 23. junija. Ker je sobota že za nami, Vinko pa je na obveznost spet pozabil, se bo zgodba o nesrečni srajci še nadaljevala.
0 Tatvina ionske obleke in perila. Doslej šel neznan tat je odnesel dne 25. t. m. iz jiodstrešne sobe v Aškerčevi ulici št. 17 raznega ženskega perila in ženskih oblek v skupni vrednosti 3625 Din. Tatu so morale biti razmere v hiši zelo dobro znane. V [»odstrešno sobo je moral priti skozi zaklenjena vrata nn hodnik v 1. nadstropju, nato skozi zaklenjena vrata, ki vodijo s hodniku na podstrešne stopnjice in še skozi zaklenjena vrata v podstrešni sobi. V sobi je zmetal umazano perilo iz tam se nahajajoče jiletene košare in jo napolnil s svežim perilom in lepimi oblekami. Povrh je pregledal še nočno omarico in si prisvojil 1 /.lat prstan, ne.jo verižico, uhane, črno usnjato ročno torbico in iz tam se nahajajoče denarnice 30 Din gotovine.
Slovenski orlovski tabor na Stadionu
20 Din, stojišča po 10 Din; člani v krojih, dijaki in vojaki plačajo 5 Din.
Članske izkaznice. Ponovno oi>ozarjamo vso članstvo, da vzame na orlovski tabor člansko izkaznico, ki jo bo moral imeti vsakdo pri sebi, če se bo hotel voziti za četrtinsko ceno.
Naraščajske izkaznice. Tudi naraščajniki bodo imeli pravico do četrtinske vožnje le s člansko izkaznico. Odseki, ki nimajo v zalogi tiskovin za naruščajske izkaznice, naj porabijo za naraš^ajeke izkaznice tiskovine članskih izkaznic.
Polovična vožnja na Brezje in Bled. Pravico do polovične vožnje na Brezje in Bled bo imel samo tisti ki se bo udeležil stadionske prireditve. Zato se bo mogel izkazati tudi s potrdilom o udeležbi. To potrdilo bo dobil v nedeljo 1. julija na Stadionu proti odškodnini 3 Din za režijske stroške.
Poštni nabiralniki na Stadionu. Poštna direkcija bo dala napraviti na Stadionu več pisemskih nabiralnikov.
Prenočišča. Ponovno opozarjamo odseke, naj prijavijd število tistih, ki reflektirajo na prenočišča v Ljubljani.
Potrdila o obisku Brezij in Bleda, so bodo i»-dajala v ponedeljek 2. julija na Brezjah.
Informacijska pisarna na glavnem kolodvoru. Ob priliki orlovskega tabora bo na glavnem kolodvoru v Ljubljani posloval informacijski urad, ki bo vsem udeležnikom dajal potrebne informacije.
Spored prireditev
29.	junija:
Ob 8 dopoldne sv. maša pri Sv. Krištofu; ob 9 praporne tekme na Stadionu; ob pol 4 popoldne tekme posameznikov na Stadionu.
30.	junija:
Ob 0 dopoldne tekme vrst на Stadionu; ob 3 popoldne skušnje za telovadbo in petje na Stadionu;
ob pol 9 zvečer telovadna akademija v veliki dvorani hotela Union.
1. julija:
Ob 6 zjutraj budnica;
ob pol 9 slavnostni sprevod od Ljudskega doma skozi mesto na Stadion; „ ob 10 sv. maša na Stadionu; popoldne ob pol 4 javna telovadba na Stadionu.
Vstopnina:
Vstopnina k tekmam za oba dneva znaša 5 Din. K telovadni akademiji: sedeži po 20 Din, za članstvo po 10 Din, stojišča po 4 Din.
Vstopnina k 'glavni skušnji 30. junija popoldne znaša 5 Din.
Vstopnina k javni telovadbi: sedeži po 30 in
Trbovlje
Te dni se deli v Trbovljah in Hrastniku oblastna podpora za stradajoče rudarje v živilih. Ta podpora se deli na intervencijo našega poslanca g. Križnika. Na ta način je delavstvu vsaj malo po-magano in so oblastnemu odboru vsi zelo hvaležni, ker je pomagal, kolikor je bilo v njegovi moči.
Na zadnji plenarni seji občinskega odbora je bil stavljen predlog, da namerava letos občina proslaviti na najbolj svečan način lOletnico osvobo-jenja in ujedinjenja ter bo povabila vse organizacije in društva k sodelovanju.
*y Oblastni odbornik g. prof. Jarc se je mudil te dni v Zagorju in Trbovljah radi izpeljave novih cest in stavbne akcije naše gradbene zadruge »Dom in vrt«, ki vse potrebno pripravlja, da se bo v najkrajšem času pričelo z zidavo enodružinskih hiš.
Litija
Drobne novice iz Litije in okolice. V noži na petek je obiskal znano Kovačevo hišo v Št. Juriju pri Litiji najbrže kak domač tat. Odnesel je tri hlebe sveže pečenega kruha, več klobas in si privoščil domačega sadjevca. — V litijski cerkvi se je poročila gospodična Štajnarjeva z g. predilniškim inž. Čepelko. — V nedeljo je šmartinska orlovska družina pokazala, kaj zna. Izvajala je lepe telovadne točke po bogatem sporedu. Najbolj pa je razvnel zbrano občinstvo orlovski govor, ki je kulminiral v glavni misli: dajte mladini več pravega in resničnega veselja. Udeležba bolj pičla. — Šmartinska cerkev je dobila nov okras. G. ра.чаг I. Kregar je po izvirnih načrtih monsg. Dostala izdelal prekrasen električni lestenec za 8000 Din, dar laranov. Lestenec je umetniško delo prve vrste in nekaj posebnega, ker so načrti izvirni. — Na Vidov dan bo šol. mladina v Liliji ob sklepu šole priredila akademijo, da pokaže uspehe šolskega leta. Vsi dobrodošli!
Kočevje
Občinske volitve. Udeležba volilcev je od zadnjih občinskih volitev padla od 593 na 552. Tudi nekdanja živahnost je pojenjala. Izid volitev je sledeč: I. SLS 85 glasov, 4 mandate (pri prejšnjih 68, 3 mandate); II. (nemška) 208 in 10 mandatov; III. (obrtniška) 47 in 2 mandata; IV. (demokrati) 52 in 2 mandata in V. (dr. Sajovic) 160 in 7 mandatov (pri prejšnjih 11 mandatov!). Volilni komisiji je predsedoval g. sodnik Anton Šavelj. Ali bo tudi to pot g. dr. Sajovic vložil pritožbo?!
Gornja Radgona. Nekateri listi so prinesli napačna poročila o nenadnem odhodu našega tajnika gosp. Neudauerja iz Gornje Radgone V pomirjenje ljudstva izjavljamo, da g. Neudnuer ni zapravljal posojilniškega denarja, temveč ga le samolastno vporabljal pri svoji lesni trgovini. Ves denar je v njegovem blagu, ki predstavlja veliko vrednost. Vsled tega in ker jamči za varnost denarja nad 2000 zadružnikov, so vse hranilne vloge popolnoma varne. Ureditev posojilnice je vzela v roke Zadružna zveza v Ljubljani. — Načelstvo posojilnice v Gornji Radgoni.
Pri Sv. Juriju ob Pesnici bodo dne 25). julija imeli občinske volitve. Krajevna organizacija SLS je za 24. junija sklicala sestanek volivcev, da se pogovorimo o volivnih pripravah. Sestanek je bil mnogobrojno obiskan. Prišli so do malega vsi volivci. Ker se ljudstvo zelo zanima za novejše dogodke, so prišli celo iz okoliških župnij župani in zaupniki, da slišijo poročilo poslanca Žebota. Z napetostjo so sledili zbran} poslančevemu govoru. Poslanec nam je pojasnil glavne vzroke žalostnih dogodkov v skupščini. Spoznali smo, da so posredni krivci teh dogodkov ravno samostojni demokrati, ki so nn eni strani hujekali na vojno z Italijo, a na drugi strani so v parlamentu s svojim divjanjem in neporlnmentarnim postopanjem raz-palili od maja do dane« politične strasti, da skoro ni nikako čudo, ako je nekaterim zavrela kri. Ljudstvo samo pravi: Glavni krivci teh nesreč so v sa-moslojno-demokratskem taboru. — Poslanec je še poročal o gospodarskem delu naSe stranke. Na sestanek je prišel tudi vodja SDS g. Terčeij. Naši so ga pustili v miru, češ naj sliši resnico. Nn njegove medklice, ko je zahteval oetrejio politik« proti
Italiji, so mu navzoči burno klicali: »A, ti bi rad imel novo vojno! Mi pa vojne nočemo.« Mož je utihnil, ker je videl, da je vse ljudstvo zvesto na strani SLS. — Poročala sta še oblastna poslanca Šerbinek in Kores. — Izrekla se je zaupnica SLS, Jugoslovanskemu klubu, osobito pa našemu voditelju dr. Korošcu. — Ljudstvo je na kmetih ohranilo popolnoma mimo kri in trezno presoja položaj.
Ruše. Obletnica v podružni cerkvici na Smol-niku ali sinolniška nedelja se bo letos obhajala prvo nedeljo meseca julija dne 1. julija. Ob pol 10 (io prva sv. maša, nato procesija s presv. Režnjim Telesom, pridiga in druga sv. maša; popoldne ob 2 bodo večernice, v ponedeljek, na praznik Marijinega obiskovanja, ob 7 tretja sv. tnaša. Okrepčila se dobijo v Hlebovem domu. Tudi prenočišča so tujcem na razpolago.
Ruše. Preteklo nedeljo je priredilo prosvetno društvo s pevskim zborom skupen izlet k Sv. Pan-kraciju nad Reinšnikoin. V župnijski cerkvi na Remšniku je društvo oskrbelo sv. opravilo ob 10 in tudi pelo med sv. mašo, popoldne po kosilu pa je poromalo na prijazni hfibček Sv. Pankracija in tam imelo slovesne litanije. Razgled s hribčeka je veličasten; veselo petje se je razlegalo iz zelenih višin in le težko so se ločili izletniki od prijaznega kraja.
Samouprava
lašla je 6. številka »Samouprave« uradnega lista ljubljanskega in mariborskega oblastnega odbora. V tej številki je objavljena »uredba o službenem razmerju oblastnih cestarjev in mostninarjev« ter »pravilnik ljubljanskega oblastnega odbora glede zaklada za zgradbo malih stanovanj«. V prilogi med razglasi in objavami razpisuje mariborski oblastni odbor licitacijo za dobavo 4 traktorjev za prevoz gramoza po cestah, javno pismeno licitacijo z i dobavo gradbenega hrastovega lesa za popravo lesenih mostov na cestah v Medijmurju, dalje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Mi-slinje in službo okrožnega zdravnika za zdravstveni okoliš Križevci v Prekmurju, ljubljanski oblastni odbor pa službo inženerja pri gradbenem oddelku, dve enoletni štipendiji za šolsko leto 1928-29 v svrho strokovne hotelirske izobrazbe 2 domačinov na inozemski hotelirski šoli, dalje pismeno ofertalno licitacijo za preložitev deželne ceste II. vrste Semič —Kot in končno pismeno ofertalno licitacijo za most čez hudournik »Jereka« na cesti Bled— Bohinj.
»Samouprava« se naročuje pri ljubljanskem oblastnem odboru. Naročnina stane za celo leto 100 Din. Posamezne številke se dobe pri ljubljanskem in mariborskem oblaslneni odboru.
OreJ
Ljubljana->Sv. Peter: drevi se vrfii fantovski večer z važnim razgovorom. Člani, posebej telovadci — zanesljivo!
Šport
Glavna skupščina JZSS se vrši v nedeljo dne 8. julija v Ljubljani v damskem salonu kavarne Emonn. Pričetek ob 9, v slučaju nezadostne udeležbe pol ure kasneje istotam. Dnevni red obsega poročila predsednika, tajnika, načelnikov smušlte-ga, drsalnega in eanknškega Min. odseka, blagajnika in preglednikov. Nate sledi določitev sedeža Zveze In volitve. Končno določitev tekom za državno prvenstvo 1929, predlog za prireditev mednarodne smuške tekme v letu 1930., predlog na ustanovitev zveznega smuškega znaka in slučajnosti.
OTVORITEV IGRIŠČA.
SK Železničar bo otvoril 8. julija svoje novo igrišče. Z neverjetno vztrajnostjo in delavnostjo so člani toga najmlajšega kluba v Mariboru doprinesli nn klubov oltar ogromne žrtve, tako da otvar-ja klub sedaj že svoje iffriSče. Igrišče SK Železničarja leži tik pred kadetnico in je zelo lično zgrajeno. Urejene so tudi prhe v okusno opremljeni garderobi. Zn otvoritev bo Železničar povabil gotovo kak dober klub, najbrže praški Sturm.
'-*-** ~ 'i ' ' U**| ~H\.l"liLn"l Ј~Џ 1~»Д

Naročajte »Slovenca11
J^Ci
/ /
aj/e novega

KOLEDAR
Sreda, 27. junija: Hema. Ladislav, Kre-
eoent.
ZGODOVINSKI DOGODKI
27. junija: 1794 je umrl na Dunaju avstrijski diplomat Kaunitz. — 1848 je umrl pisatelj Henrik Zschokke.
kr Na Vidov dan morajo biti vso obratovalnice celo dopoldne zaprte. Velika župana ljubljanske in mariborske oblasti nas opozarjata, da notica gremija trgovcev v Ljubljani, naj bodo obratovalnice na Vidov dan zaprte le med svečano službo božjo, ne odgovarja uredbi o odpiranju in zapiranju trgovin, ki v členn 19 določno predpisuje, da morajo biti vse trgovinske in obrtne obratovalnice na Vidov dan celo dopoldne zaprte. Pri-občujemo ta popravek v ravnanje interesentom, da ne bodo imeli sitnosti.
■k Odhod Orlov mariborske podzveze na stadionsko prireditev. Telovadci in telovadki-nje mariborske orlovske podzveze odrinemo v Ljubljano na prireditev že v soboto dopoldne, in sicer iz Ljutomera z vlakom ob 6.06, iz Maribora ob 9.20 tako, da bomo vsi telovadci ob 13.53 že v Ljubljani in se bomo točno udeležili telovadne skušnje. Člani in članice koroškega okrožja naj potujejo v Ljubljano po progi Dravograd—Celje, odhod iz Dravograda ob 7.38.
•k Geodetski državni izpit so položili dne 26. junija na tehnični fakulteti ljubljanske univerze gg. Daro Babič, Lojze Fakin, Jakob Fi-Kpič, Tone Perčič in France Urbanija.
-k Matura na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani. Pod predsedstvom g. vseučiliške-ga profesorja dr. Aleksandra Stojičeviča so se vršili v dneh od 13. do 23. junija ustni zrelostni izpiti na državnem moškem učiteljišču. Zrelostni izpit so napravili: Ambrožič Ladislav, Babnik Ivan, Babnik Josip, Bregar Ivan, Costa Anton (z odliko), Čebohin Franc, Dolenc Stanislav, Gabrovec Rudolf, Grum Daniel, Horvat Božidar, Hrovat Emil, Jezeršek Ivan, Kokalj Franc, Koleša Bogomir, Komprš Peter, Korenčan Lovro, Kotnik Konrad, Kovačič Vladimir, Kramar Mihael, Kramar Franc, Kržišnik Gustav, Kus Bogomir, Kušar Karel, Lampič Stanko, Ljubič Anton, Mahkota Milan, Mikulecz Oton, Mokorel Viktor, Perpar Veko-slav, Plevelj Viktor, Ponikvar Stanko, Salber-ger Bogomir, Sila Milan, Simčič Josip, Skubic Vinko, Svetina Vladimir, Šinigoj Boris, To-relli Janko, Urbančič Branko, Vertačnik Ivan, Vertačnik Milan, Žitnik Maks. — K zrelostnim Izpitom je bilo pripuščenih 49 kandidatov. Zrelostni izpit z odliko je napravilo 10 kandidatov, zrelih je 52, sedmim kandidatom je dovoljen ponavljalni izpit v septembru.
•k Matura *a državni realki v Ljubljani. V včerajšnji notici o opravljeni maturi na ljubljanski državni realki so po pomoti izostala imena sledečih štirih kandidatov, ki so opravili maturo: Grasselli Katarina, Gregorič Boris, Hussu Alfred in Klemen&č Ivo.
-k Izlet k rnski kapelici pod Vršičem. Ob (jesti, ki vodi od Kranjske gore na Vršič, stoji blizu koče na Gozdu za časa vojne po ruskih ujetnikih zgrajena ruska kapelica. Za restavracijo to kapelice je nabrala Ruska Matica Din 1100, razen tega je okoli 300 Din nabral v leto svrho g. dr. Ivan Grašič, notar v Kranjski gori in predsednik kranjskogorske podružnice Zveze vojakov iz svetovne vojne. Za ta denar ee izvršuje sedaj na kapelici en del najnujnejših popravil. V nedeljo 8. julija priredijo v Ljubljani, Jesenicah, Bohinju in v drugih krajih bivajoči Rusi izlet h kapelici, da se poklonijo grobovom svojih na tem mestu v velikem Številu pokopanih rojakov. Ob tej priliki se bo vred v kapelici parastos, ki ga opravi g. ljubljanski prota Dimitrije Jankovih Odhod iz Ljubljane v nedeljo 8. julija s turistovskim vlakom ob 5.28, služba božja ob pol 12. K udeležbi se vabijo bratje Rusi in vsi, ki bi se tudi hoteli pokloniti trpljenju Rusov v tem lepem, za njih pa tragičnem kraju Slovenije. — Odbor Ruske Matice.
ir Razpis. Razpisuje se mesto okrožnega zdravnika v Mislinju. Prošnjo je treba vložiti de 15. julija.
* Poročena sta bila dne 25. junija v Mojstrani pod Triglavom g. Anton Penič in gdčna Mirni Beve. Kolikor je znano, je bila to prva poroka pri podružni cerkvi sv. Klemena v Mojstrani.
kr Iirofcanfe žaeopisov na železniških postajah. Po odloku ministrstva St. 9754 z dne 29. marca smejo prodajalci časopisov prejemati svežnje s časopisi na železniški postaji takoj po prihodu ambulantne poete samo tedaj, če plačajo v zmislu člena 50 Pravilnika za notranjo poštno službo II. del na pošti v tistem kraju svoj predal za pisemske pošiljke. K tej odredbi je izdalo ministrstvo z odlokom St. 17.409 z dne 9. maja še naslednja pojasnila: Ta naredba se nanaša na tiste prodajalce časopisov, ki niso stalno na železniških postajah (kakor trafikantje), ampak prihajajo na železniške postaje samo zaradi časnikov. Ti prodajalci ne dobivajo časopisov naravnost od ambulantne pošte, ampak od poštnega uslužbenca stalne poŠte, ki razdeljuje prispelo pi-
semsko tvorino. Zato mora ta uslužbenec vedeti, kdo ima plačan predal pri pošti, da ve, komu sme izročiti časopise. — V krajih, kjer je več pošt, je vseeno, na kateri pošti ima prodajalec časopisov svoj predal. Tudi ni po-trelmo, da bi tisti predal kaj rabil. Glavno je, da ima pri eni ali drugi pošti v tistem kraju svoj predal za tri mesece plačan.
~k Umrl je v Gradcu dvorni svetnik v p. Gustav Kulavicz, ki je bil do prevrata več let referent pri deželni vladi v Ljubljani.
•k Komisija za regulacijo Pesnice je obhodila 20. in 21. junija cel teren od Moškanjc do Sv. Marjete ob Pesnici. Komisijo je vodil v imenu oblastnega odbora g. ing. Fišer. Komisije sta se udeležila tudi poslanca Vesenjak in Zebot ter oblastni odbornik dr. Veble in oblastni poslanec Poljanec. Z interesenti se je komisija sporazumela glede začetnih del.
kr Prepovedan inozemski tisk. Knjiga znanega komunističnega pisatelja Henrika Barbussa »Faits divers«, ki izhaja v Parizu; italijanski list >Gazetta del popolo«, ki izhaja v Turinu; hrvatski »Iseljenički Dom«, ki izhaja v Rosario (v Južni Ameriki) in madjarski otroški list >Tiinder vasar«, ki izhaja v Budimpešti, ne smejo v našo državo, ker je njih vsebina naperjena proti našim interesom. — Monakovski list »Mttnchener Neueste Nach-richten« pa ima zopet odprto pot v državo SHS.
•k Ljubljanski oblastni odbor razpisuje v območju cestnega okraja škofjeloškega 14 mest, v območju cestnega okraja ribniškega 7 mest, v območju cestnega okraja brdskega 3 mesta in v območju cestnega okraja velikolaškega 4 mesta oblastnih cestarjev. Prošnje je vložiti do 9. julija. Natančnejši pogoji so razvidni v »Samoupravi« ter iz razpisov pri cestnih okr. odborih in županstvih.
* Strašna toča na Pohorju. V ponedeljek popoldne je v Št. Lovrencu na Pohorju zadiv-jal vihar in je vso širno okolico pobelila debela toča. škoda je velikanska. Ljudstvo je v težkih skrbeh. Krajevna organizacija SLS je brzojavila po poslanca, da si ogleda škodo. Oblastni poslanec Sagaj je šel včeraj takoj v ŠL Lovrenc.
k Razglas. Pri izvršitvi gradbenih del za preložitev Reismanovega klanca v Jareninskem dolu se je pokazala potreba, da se promet čez klanec začasno ustavi, kar se tem potom objavlja vsem interesentom. Promet z avtobusi io osebnimi avtomobili se vrši za dobo zatvo-ritve te ceste lahko preko Jarenine, promet z vozovi pa po občinski cesti preko Sv. Marjete. V nujnih slučajih je prevoz preko Reismanovega brega dovoljen le izključno na lastno odgovornost voznika in s vsakokratnim dovoljenjem gradbenega vodstva na licu mesta, ki pa odklanja vsako odgovornost za eventuelne nezgode, zlasti za one vsled razstreljevanja. — Gerent: Dr. Andrej Veble, 1.r.
kr Samoumor v Kamniku. 21 letni Franc Juliant je bil v nedeljo dne 17. junija pri nekem fantovskem pretepu ranjen na glavo. V ponedeljek je šel kot ključavničar redno ne delo v tovarno »Titan«. Od tedaj pa je izginil, ni ga bilo več domov in vsi so mislili, da je zaradi poškodbe na glavi kje obnemogel ter ji morda podlegel. Zadnji ponedeljek pa, dne 25. junija, so ga našli v Šubljevem gozdu nad Novim trgom mrtvega. Nj pa umrl vsled rane na glavi, ampak se je s samokresom ustrelil v vrat. Pri njem so našli samokres z dvema izstreljenima in petimi neizstreljenimi naboji. Med njegovo ostalino doma so dobili pismo, v katerem pravi, da goreče ljubi svojo izvo-Ijenko, ki ga pa ne mara. Tedaj je bil vzrok samoumora bržkone zopet nesrečna ljubezen. Pri umrlem pa so gotovo mnogo vplivale na usodni sklep posledice rane na glavi, da je hitreje dozorel v njem naklep, usmrtiti se.
kr Drinost vlomilca. Poročali smo že, da je zagrebška policija aretirala v osebi Anto-nina Rouska, češkoslovaškega državljana, ki se je izdajal za Antona Tylsa, trgovca v Ljubljani, zločinca, ki je poleg več manjših in večjih vlomov izvršil tudi vlom v podružnico Zadružne gospodarske banke v Kranju. Zanimivo je, kako varnega se je Rousek počutil po vlomu v Kranju in kako je bil prepričan, da ne bo prišel policiji nikdar v pest. Takoj drugi dan po vlomu se je namreč zglasil na ljubljanski policiji in tu pripovedoval, da mu je bila v vlaku med vožnjo Zagreb—Zidani most ukradena listnica z večjo vsoto denarja. S to fingi-rano tatvino je hotel Rousek doseči dvoje: prvič se je hotel zavarovati za vsak slučaj in pozneje s to prijavo dokazati, da ga ni bilo ob času vloma v Kranju, temveč, da se je vozil iz Zagreba v Ljubljano, drugič pa je hotel dobiti na policiji začasno potrdilo na ime Anton Tyls, ker da so mu bili ukradeni tudi dokumenti. Rousek je to potrdilo res dobil in se z njim zglasil na češkoslovaškem konzulatu, kjer je prosil za potni list v Češkoslovaško. Toda na konzulatu mu niso hoteli verjeti in so mu dejali, naj se zglasi pozneje, ko bodo dobili iz domovine uradne podatke o njem. Tyls je odšel z dolgim nosom, kar ga pa ni oviralo, da ne bi še nekaj dni veseljačil po Ljubljani, zlasti na velesejmu, ter nato odpotoval v Zagreb, kjer pa ga je policija kmalu aretirala ter za enkrat zapečatila njegovo pustolovsko karijero.
*	Ogromen tulenj ujet. V neki votlini na obali otoka Biševa so ujeli ogromnega tulnja, ki mu pravijo v onih krajih »morska medve-dica«. Riba je dolga 2.80 m in težka 300 kg. Je to zelo redek slučaj, da pride tako velika riba v Jadransko morje.
*	Dalmatinski puščavnik. Orožništvu v Solinu so pred dnevi sporočili ljudje, da so v Mosorju opazili človeka, ki živi kot divjak v neki votlini. Ker se je zdel ta puščavnik orožnikom sumljiv, so ga šli iskat. Našli pa so le ostanke ognjišča in kos kruha, dočim je puščavnik že izginil. Je najbrže kak ropar, ki se skriva pred orožniki.
kr Pod vlak se je vrgel. Blizu Rajlovaca pri Sarajevu se je vrgel v ponedeljek pod vlak 20 leten mladenič, katerega identitete še niso mogli ugotoviti. Drveči vlak je mladeniča popolnoma zmečkal.
k Atentat na vukovarskega podžupana. V nedeljo ob 9 dopoldne je prišel v Vukovarju v pisarno podžupana Mariča občinski uradnik Vukčevič, potegnil revolver, ga naperil na Mariča in trikrat sprožil. K sreči pa mu revolver nI funkcioniral. Marič je atentatorju izbil revolver iz rok ki ga zgrabil. Vzroki atentata še niso zutmL
kr Z« solnčenje najboljša »Šolan creme« v tubah. Doti se v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ulica.
kr Splavarjenje na Savi. Na Savi od Brežic do Rugvice se vrše regulačna dela; tudi je reka na mnogih krajih, ker je struga razcepljena in jako široka, splavna samo ob določenih vodnih višinah. Vsled tega je po razglasu velikega župana ljubljanske oblasti izdana prepoved za vsako splavarjenje na Savi dd Krškega do Rugvice ob vodni višini +0.00 zagrebškega vodomera. Ali je vodno stanje za splavarjenje prepovedano ali ne, dobijo spla-varji pojasnila pri pristojnih okrajnih glavarjih.
Mifliee in živoe krepi solndenje, ako se mažete telo z NIGGEKOL oljom га solnčenje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.
Drogerija Gregoriž, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo: Bohinjec na
Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti.
•
© Praznovanje Vidovega dne. Vidov dan. dne 28. junija, se vsako leto praznuje kot spominski dan preminulih boriteljev za vero in domovino s slovesno službo božjo V tukajšnji stolnici se bo daroval slovesni rekviem 28. junija ob 10 dopoldne. Svečani pravoslavni obred za Vidovdanske junake se vrši istega dne ob pol 9 na velikem garnizijskem vežba-lišču. Po obredu se bo vršila revija in parada čet ljubljanske garnizije. — Ob deževnem vremenu se vrši obred v pravoslavni kapeli v kasarni »Vojvode Mišiča«. V tem slučaju odpade parada čet. V evangeljski cerkvi se bo vršila slovesna služba božja dne 28. junija ob 10. dopoldne. Na poslopjih državnih uradov in obla-stev naj se razobesijo na Vidov dan državne zastave. — Veliki župan: Vodopivec.
© Na Vidovdan bodo poslopja državnih uradov in oblastev ter ona meste občine, na običajni način, okrašena z državnimi ali narodnimi zastavami. Kakor vedno doslej, je tudi letos povabljeno ljubljansko meščanstvo na slično okrasitev hiš.
© Predstojnik davčne administracije ▼ Ljubljani je postal finančni svetnik Josip Mo-setizh. Prejšnji predstojnik je premeščen k delegaciji.
© Gremij lekarnarjev naznanja, da bodo na Vidovdan ljubljanske lekarne odprt« v smislu naredbe vel. župana le do 12. ure. Celodnevno pa Piccoli in Makarčič. Na praznik pa Bahovec, Hočevar in Ustar.
© Izletniške karte za kopalce. Pričenši s 28. junijem do vključno 16. septembra 1928 vozi na progi Ljubljana gl. kol. — Kranj ob lepem in toplem vremenu dnevno razun ob sobotah in dnevih pred prazniki vlak št. 924 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 14. uri 20 min. in s prihodom v Kranj ob 15. uri 17 min. Pri tem vlaku veljajo v relaciji Ljubljana gl. kol. oziroma gor. kol. — Medno, Medvode ali Gorenja vas Reteče izletniške povratne vozne karte po znižani tarifi le tedaj, ako se izletniki vračajo isti dan z rednim potniškim vlakom štev. 925, ki prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 19. uri 23 min. Odhodni časi vlaka štev. 925 so razvidni na stenskem voznem redu. Ob sobotah in dnevih pred prazniki, ko ne vozi vlak štev. 924, marveč izletniški vlak štev. 928, veljajo ob teh dnevih povratne vozne karte po znižani tarifi za navedene relacije pri vlaku štev. 928—925. Isto ugodnost uživajo izletniki v isti dobi in pod istimi pogoji za relacijo Ljubljana gl. kol. oziroma Ljubljana gor. kol. — Ježica pri vožnji z vlakom štev. 916—8466 oziroma 8465. Vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 14. uri 40 min. ter morajo izletniki na gorenjskem kolodvoru prestopiti na vlak štev. 8466, ki odhaja ob 14. ari 48 min. Vlak 8465 odhaja iz Jezice ob 19. uri 55 min. Ob slabem vremenu ne vozi vlak štev. 924, ter se za vse tu navedene relacije ne izdajajo izletniške karte«
urejuje najbolje prebavo, asi) Želodec in (reva sigurno pa prijetno. ■ 1 omot v vsaki ieharni bin 4 - "
© Mestni fizikat nasvetuje vseh onia otrokom, ki nameravajo oditi v počitniško ko-lonijo ob morju, da prično že doma s solnč»i njem, da privadijo telo k močnejšemu južneue solncu.
© Dr. Milan Perko ne ordinira od 27. ja.
nija do 3. julija.
© Merkurjev izlet. Na Vidov dan napo-povedan izlet Trgovskega društva »Merkur« v Kranj odpade. — Odbor.
© Mestni gospodarski urad bode v soboto, dne 30. junija radi snaženja uradnik prostorov zaprt.	д -
© Gospodinjska šola »Mladika« vpisuje gojenke za šolsko leto 1928.-29. v soboto, 30. junija ob 9 zjutraj v pisarni ravnateljstva ženske gimnazije na Bleiweisovi cesti, I. nadstr. Gospodinjska šola podaja občo gospodinjsko naobrazbo in temeljit teoretičen in praktičen pouk v vseh strokah gospodinjstva. Učna doba traja od 1. oktobra do 28. junija. Gojenke so ali zunanje, ki stanujejo doma ali drugod, ali pa notranje, ki stanujejo v internatu, ki јђ v zvezi z gospodinjsko šolo. Zunanje gojenke plačujejo mesečno 500 Din, notranje plačujejo za vso oskrbo in stanovanje 1000 Din. V internat gospodinjske šole se sprejemajo tudi gojenke, ki posečajo žensko realno gimnazijo ali pa učenke drugih ljubljanskih šol. Za vso oskrbo in prvovrstno hrano plačujejo mesečno 1000 Din. Internat ima svojega domačega zdravnika in poleg učiteljic tudi prefektinjo za nemško in francosko konverzacijo.
© Kresne burke in policija. Na kresni večer je na Gradu vladalo veselo vrvenje in življenje. Okrog kresa je rajala mladina in uganjala vsakovrstne burke, najbolj pa se je med njimi v burkah odlikoval pleskar Jože. Ko je kres ugasnil, si je s sajami namazal obraz in roke ter nato kar po vrsti objemal vsakogar, kdor mu je prišel pod roke. Ta »špas« je privabil seveda mnogo radovednežev, ki so se zabavali na račun Jožetovih burk. Velik di-rindaj na gradu je privabil tudi stražnika. Temu pa Jožetove burke niso bile nič kij všeč, ker je bil mnenja, da je na gradu tndi na kresni večer precej ljudi, ki radi ponoči soiio. Jožeta i f. irstro nnkaral si таг>'«а1 «)<*- no govo ime in ga zapodil spat, nato pa še raz-gnal radovedneže. Na gradu sta zopet zavladala mir in tišina.
© Nezgoda, V ponedeljek opoldne se je na tračnicah na železniškem prelazu v Tivoliju spodtaknila Marija Pleško in se udarila s čelom ob tračnice. Dobila je znatne poškodbe na obrazu. Nezavestno so jo prepeljali z rešilnim avtom v bolnico.
© Policijski drobiž. Neki možakar iz ljubljanske okolice je ovaden, ker skrajno surovo postopa s svojo ženo in taščo ter ju prav zverinsko muči in pretepa. — V neki gostilni v bližini Opekarske ceste sta se spopadla dva moška in se premetavala po tleh. Stražnik јп je komaj ločil. — Majdi Kernčevi, učenki 3. razreda na liceju, je velik pes raztrgal na Tržaški cesti krilo. Proti lastniku psa je mati Kernčeve vložila ovadbo. — Aretirani sta bili dve deklini, ki sta bili radi tajne prostitucije izgnani iz Ljubljane, pa sta se včeraj dopoldne vrnili.
© Vlomilec v vinsko klet prijet. V noči na 24. junija je bilo vlomljeno v vinsko klet Ivo Loziča v Gledališki ulici št. 2. Vlomilci so odnesli jestvin, pijač, cigaret in gotovine ▼ skupni vrednosti do 2000 Din. Enega izmed storilcev je kmalu zadela usoda, kajti že v nedeljo ob 14 ga je prijela krepka roka vam. stražnika Alojzija Sojerja, ko je v neki gostilni v Kolodvorski ulici skušal rizpečatiti oziroma spraviti v denar razna jed»a. in crga-. rete. Aretiranec, ki je skušal pobegniti, je identičen z Alojzijem Kuštrinofl, rodom iz Idrije star 28 let, ter je policij! že izza preji-njih let znan kot rokomavh in je že vajen ričeta. — Kuštrin seveda ni Ml sam pri vlomu, zato je policija pridno na Mu, da spravi pod isto streho kot Kuštrina tudi njegovega zvestega tovariša, ki je poljskim organom dobro znan.
© Ubogi Liebcr/nan. Ljubljansko občinstvo se zadnje dni živahno zabava in polemizira o ubeglem ftdu Salomonu Liebermanu, rodom iz Rige, tateri naj bi se bil po informacijah nekaterih oseb zadnji čas pojavil v Ljubljani. Po vesteh v »Jutru« so ga že videli v raznih binkah, po kavarnah, gostilnah in celo v dražbi ljubljanskih devojk ter bogve ue kje. Če greš po ulici, te znanec hitro opozori na kakega mimoidočega tujca, ki je po njegovem mnenju za las podoben Liebermanu. Ko greš naprej, naletiš pred izložbo kake trgovine gručo gospodov in dam. ki se prerekajo, koliko bi znašala nagrada za izsleditev Liebermana. — Ko se je pred par dnevi na ulici pojavil neki veletrgovec z našega juga, se je že tekom ene ure med pasanti raznesla vest, da je onile debeluhar brez dvoma de-kavdant Lieberman, ker se tako sumlji' o <*1-ra po izložbah in devojkah ter ima vrhu tega židovski nos kot Lieberman. Iz tega se vidi.
Dame s trakuljami
VarSavskim dam»m je nedavno | ki list
štel njihove zlate zobe. Očital jim je, da nosijo zlate zobe 'e zaradi mode in da si nekatera da izpul/ti popolnoma zdrav zob, samo da more potem nositi zlatega. Lepe in ko-ketne Varšavč^nke so na ta očitek samo brezbrižno skomignile z ramami. Toda s časnikarji se ni frliti — do živega znajo priti tudi lepoticam. Neki list je objavil statistiko, koliko dam P" svojih malih psičkih naleze — trakuljo. Prihaja do zaključka, da ima najmanj vsaka 15. Varšavčanka trakuljo! To je spravil« dame iz ravnotežja; ogorčene so, saj nihče ne ve, katera je ravno petnajsta in ravno ?ato more vsaka biti na sumu, da ima — trakuljo.
Nad pol milijona romarjev!
Nadškof Nogara je sestavil kroniko svetega leta 1925. Po teh podatkih je prišlo v Rim za sv. leto 582.234 romarjev. Od tega so poslale evropske dežele, izvzemši Italijo, 162 romarskih vlakov z okroglo 149-000 romarjev. Iz izvenevropskih dežela je dospelo v Rim 11.300 romarjev. Italija sama je poslala 594 vlakov in okroglo 400.000 romarjev. Pri tem niso všteti rimski katoličani in Italijani, ki so prišli v Rim na lastno roko. — Evropske dežele so poslale: Nemčija 42.000, Španija 25.000, Francija 23.000, ostale dežele manj.
Za duha in srce
Gospodarstvo
Noblove znanstvene nagrade
bodo letos znatno povečane, ker se nekatere izmed njih prejšnje leto niso podelile. Vsaka nagrada znaša 156.930 švedskih kron (preko 2 mili-ji na dinarjev). Osnovna glavnica Nobelovega fonda znaša 42 milijonov švedskih kron, od tega je 31 milijonov določeno za podeljevanje nagrad. Vsako leto ostane za nagrade 784.693 šv. kron. Posebna ustanova je Nobelova knjižnica, ki obsega , vso znanstveno in leposlovno moderno književnost, t.etoe se bodo izdale nagrade za: fiziko, kemijo, medicino in literaturo. Vsaka od teh strok ima posebnega referenta v stopnji vseučiliškega profesorja. M*d ostalimi literaturami je zastopana tudi is'ovanskt literatura, katere referent je vseučiliški prof. slavistike v Kiobenhavenu, dr. Karlgren. Prod njini je bil referent za slavistiko dr. Alfred Husen. Nekaj slovanskih književnikov je bilo že n;.jrajenih Posebna nagrada se podeljuje za mirovno akcijo, a podeljuje jo parlament v Oslo na Norveškem. Nagrade se dele na dan smrti ing. Alfreda Nobela dne 10. nov. vsakega leta na zelo > 'čan način. Svečanosti prisostvuje kralj z dvo-fMiV diplomati in kandidati za nagrade, ki pri-■dejwy. .^tockholm iz celega kulturnega sveta.
Pota oroletarske literature
O tem vprašanju piše V. Ermilov v moskovski reviji »Na literaturnom postuc. Eden najbolj perečih problemov proletarske literature je »problem umetniškega oblikovanja sodobnega živečega človeka«. Nam oddaljeni, sedanjosti odmaknjeni junaki tolstega so bolj življenjski, konkretnejši, pri-jemViivejši kot od najbolj nadarjenih proletarskih pesnikov ustvarjeni tipi. Tako velika je umetnost klasikov, take stvariteljske višine so dosegli, da o\oktivni, vsečloveški elementi njihovih del često iz zavesti čitatelja izrinejo reakcionarne, proletar-skemu svetovnemu nazoru sovražno nasproti sto-ieče elemente. Bilo bi blazno, otročje, ne pripoznati oejstva, da mladi proletarski pesniki, ne da bi bili od koga k temu siljeni, vneto hodijo h klasikom v šolo. Kislo sladka pieteta do klasikov in njih barbarsko ali intelektualno-stilizirano omalovaženje sta nam enako tuja. Tuj nam je tudi strah pred infekcijo od klasikov, pred vplivanjem reakcionarnih motivov v njihovem ustvarjanju. Samoumevno, taka nevarnost obstoja in ni majhna. Toda strah pred'njo morejo imeti samo tisti, ki nimajo nobene vere v stvariteljsko silo proletariata, njegove kulture in umetnosti.
*
Ksaver M p fko: M\adym srdcim. Preložil ze slovinštiny Antoš Horsak. — Mladim srcem, prekrasne mladinske povesti našega Meška so izšle zdaj v čeSkem prevodu s Santlovimi in Vavpotiče-vimi ilustracijami pri Birnbaumu v Brtnici (1928). istotako njegove Lerjendy o sv. Frantiiku, ki je prevedel isti prevajalec, in sicer v lastnem založništvu. Tjskal je Tomaž Gajda v Veseliju na Moravi.
Alojzij Mam: Roii Mariii petnajst cvetic z na-Slh goric. Prignani in popularni cerkveni-skladatelj g. Alojzij Mav iz Družbe misijonarjev sv. Vincenca Pavelskega je rod gornjim naslovom izdal te dni zbirko učinkovitih Marijinih pesmi, po katerih bodo naši naprednejši terkveni zbori posegli gotovo z isto vnemo kot po doslej izdanih zbirkah istega skladatelja. Zlasti št priporoča zbirko zares priročna oblika, čist in tregleden litografski tisk ter skoro naivno nizka ceni io Din. Večina skladb je novih oziroma doelej n»objavljenih in primernih za vsak resni cerkveni zb»r. Izmed splošno znanih in priljubljenih prinaša ftirka ljubko »Kako si nam dragac. Hvalevredna il. zajemljiva je harmo-nizacija ljudske »Lepa si, roža Marija«. Preprosta a učinkovita je »Mati bolečin«, enako, a nekoliko težja »Na oni strašni dan«, primtma za Vernih duš dan. Zbirka je lep doprinos sUvenskl cerkveni glasbi. Zbirka se dobi v vseh naših knjigarnah ter pri misijonarjih pri Sv. Jožefu nad Celjem in pri Srcu Jezusovemu v Ljubljani.
♦ ;
Internacionalni kongres za varstvo spomeni- I kov bo zboroval od 8. do 8. septembra v Niirn-bergu in Wtirzburgu.
*
Prva Izdaja Shakespeare-a na dražbi. Pre tekli teden je bil v Londonu prodan na dražbi prvi zvezek prve izdaje Shakespearovih del iz I. 1623, ki je tedaj stal 1 funt, za 8500 funtov, čoprav manjkajo v njem 4 strani.
•
Ricbard Strauss je poklonil Nacionalni bihli- , otoki nn Dunaju orig. pnrtit. opere »Egiptovska He-Hslov V mo<lro usni° vezana partitura obsega 193
!
Rabindranath Tagore, ki je že dalj časa bo- j 'nn, je svoje nameravano potovanje v Evropo i i I zdravstvenih ozirov preložil na prihodnje leta
Ivan Malgaj:
Sotelska železnica
Ptuj - Rogatec - Brežica
60 let obstoja načrta.
Medtem ko se je ob Sotli zopet zbudilo zanimanje za železniški načrt Ptuj—Rogatec—Brežice, se tudi že slišijo glasovi od onkraj Save, ki zahtevajo nadaljevanje te železnice ob Krki do
Novega mesta.
Načrt železnice Ptuj—Rogatec—Brežice (So-tlaka železnica) je v neposredni zvezi z železnico Belgrad—Solun (Orijentalska železnica), katere 40 letni obstoj so menda proslavljali v Belgradu pred enim mesecem.
Torej pred 40 leti se je v Belgradu odigral za vso srednjo Evropo važen dogodek, ko je dne 19. maja 1. 1888. vozil slavnostni vlak iz Belgrada neposredno do Soluna in prav isti dan je prišel kontinent v tirno zvezo z Egejskim morjem. Ta sijaj bi bil še pomembnejši, ako bi istočasno od-drdral tudi drugi slavnostni vlak čez Bolgarsko v Carigrad. Na žalost se je delo na Bolgarski železnici zaradi gmotnih neprilik zavleklo, zato se je otvoritvena proslava omejila samo na Solunsko progo.
I£kušnje nas učijo, da pridejo navadno pri vsakem mednarodnem podjetju v poštev razna vprašanja gospodarskega in političnega značaja. — Reševanje važnih gospodarskih vprašanj izpade potem navadno enostransko in v prid le nekaterim deželam. Tudi zgradba omenjene železnice je šla na škodo avstrijske polovice, osobito kronovin južno od Donave. Odločitev je padla za smer Solun— Belgrad—Budimpešta in Dunaj je zgubil za vselej neposredno zvezo s Solunom čez Zidani most— Sisak—Banjaluka—Sarajevo.
Da bolje spoznamo pretekle prometne razmere na bližnjem Balkanu in nnmeravane zveze z avstrijskim železniškim omrežjem, naj v kratkih potezah orišem v glavnih točkali njeno predzgodo-vino.
Proti koncu 60 let prejšnjega stoletja je južna železnica sporazumno z banko Rotschild poslala na Balkan komisijo, da prouči, kako bi se v njihovo korist dalo njihovo železniško omrežje spojiti z Egejskim morjem. Vodilni krogi južne železnice so skušali pritegniti ves promet z Balkanom čez Banjaluko, Sisak, Zidani most in na ta način naj bi postal Dunaj glavne središče za balkansko trgovino.
Kmalu je pa morala južna železnica uvideti, da je napravila račun brez krčmarja, kajti vzporedno z njeno nakano so nastali štirje načrti za konkurenčne železnice in vsako podjetje si je prizadevalo na vse pretege spraviti čim več zaupnikov na svojo stran.
Meseca marca ]. 1869. je neki konzorcij predložil trgovskemu minisfru prošnjo za koncesijo železnice Celje—Dravograd—Judenburg. Ko je ta konzorcij slišal o namenu južne železnice, se je tudi on začel -zanimati za konkurenčno progo s Turčijo. Prvotni načrt je razširil tako, da bi šla glavna proga iz Knittelfelda čez Slovenji Gradec, Doljč. Koniice. Bohovo (križišče z južno železnico med Ponikvo m Poljčanami) Rogaška Slatiua, Ko-gatec v Zaprešič in stranska proga iz Doliča v Celje. Ta načrt ni dal miru podjetnim tržanom trga Šmarje pri Jelšah in nekaterim okoliškim veleposestnikom. V železniški odbor, katerega namen je bil zgraditi še krajšo železnico, in sicer iz Dravograda čez Slovenji Gradec, Velenje, Dobrna, Vojnik (odcepisče stranske proge v Celje), št. Jurij ob južni železnici (križišče z južno železnico), Šmarje pri Jelšah (odcepišče stranske proge v Rogaško Slatino), Podčetrtek in Bizeljsko v Brežice, so bili izvoljeni Franjo Skaza, del Cott, Praschwitz, brata Fiegelmiiller in baronica Ožegovič. Meseca februarja 1. 1873. se je konzorcij železnice Knittel-feld—Zaprešič predstavil trgovskemu ministru, naj zbornici še v tekočem zasedanju državnega zbora predloži njihove načrte. Minister je konzorcij sicer prijazno sprejel, a obljubiti ni hotel nič, predno se ne reši vprašanje Predilske železnice Trbiž— Gorica in železnice preko Arlsberga. Ta razvrstitev je osupnila tudi šmarski konzorcij, ker se je ravno tudi spravljal na Dunaj. Kljub temu je minister predložil prošnje v seji dne 2. aprila 1873. Z večino glasov je bil sprejet načrt železnice Knittel-feld—Zaprešič, medtem ko je šmarski konzorcij propadel s svojimi načrti.
Leta 1871. se je začel zanimati za železnico Dunaj—Ptuj—Rogatec—Brežice in Bosanski Novi— Banjaluka—Sarajevo—Solun tudi dunajski denarni trg. Od Dunaja čez Gleichenberg do Radgone ni bilo nasprotstva v določanju trase, v Radgoni se je pa načrt cepil v dve interesni sferi. Ena skupina je merila čez Ljutomer, Ormož, Varaždin v Zagreb, medtem ko je Sch\varz-Wimpffenova skupina merila progo Radgono—Brežice čez Ptuj, Rogatec in Bizeljsko.
Dasi je avstrijski parlament sprejel načrt že-lejnice Knittelteld—Zaprešič do hrvaške meje pri Rogatcu, ni ogrska vlada hotela nič slišati o kakem nadaljevanju železnice na hrvaški strani. Ker so tudi hrvaški poslanci želeli, da bi šla železnica Dunaj—Bosanski Novi in Radgono čez Varaždin in bi se spojila s progo Žakany—Zagreb, a Avstrija ni odstopila od svojega sklepa, so se Hrvati končno udali in Rogatec se je določil za križišče prog Knittelfeld—Zaprešič in Dunaj—Ptuj—Rogatec— Brežice.
Med avstrijskim poslanikom in turškim zunanjim ministrom je bila dne 29. maja 1873 sklenjena pogodba glede turških železnic v Bosni z avstrijskim in ogrskim železniškim omrežjem. Turčija se je zavezala, da zgradi železnico iz Banjaluke čez Sarajevo in zveže z rumeljsko in macedonsko železnico, ogrsko železniško omrežje pa dobi neposredno železniško zvezo v šamacu, od koder zgradi Turčija železnico po dolini Bosne do Butavače, kjer se priklopi na glavno progo Banjaluka—Solun.
Proti velikopoteznim načrtom so se kmalu pojavili škodljivi vplivi. Madjarska, ki je po 1. 1867. zavladala nad Avstrijo, ni trpela, dn bi Dunaj dobi! ugodno železniško zvezo s Turčijo. Dolgo let je spletkarila, da proga Dobrljin—Banjaluka, katero je zgradil baron Hirsch še pred okupacijo Bosne, ni dobila zveze s Siskom. To majkajočo zvezo je najbolj občutila avstrijska armada za časa okupacije Bosne leta 1878.
Potem, ko je v Avstriji nastal bančni polom leta 1873., je baron Hirsch zgradil železnico Carigrad—Solun, a Turčija je dosledno prezirala zvezo z Avstrijo. To osamljenje turškega železniškega omrežja je pa pripisovati tudi živahnemu angleškemu interesu, ki je v tem času spretno operiral kljub temu, da je bila železniška zveza z zaledjem predvidena tudi v berlinski mirovni pogodbi.
Ako bi res kedaj prišlo do uresničenja Sotl-ske železnice, tedaj naj se svojčas predvideni del proge Ptuj—Rogatec spremeni na ta način, da bo šla železnica iz Pragarskega, ker je s 6 km dolgo industrijsko železnico do Medvec pri Majšpergu za-
četek že napravljen. Za nadaljevanje proge do Rogatca (25 km) pride v poštev večinoma raven svet ob Straški, ki se pri Rogatcu steka v Sotlo. S to progo bi se skrajšala razdalja Maribor—Rogatec za 84 km (Maribor—Pragersko 18, + Pragersko—Medvec 6, + Medvec—Rogatec 36 = 49 km. medtem ko znaša razdalje čez Grobelno 88 km). V nadaljnjem poteku se uporabi Rogaška lokalna železnica do Rogaške Slatine,' kjer se odcepi in pelje prilično ob Sotli do Brežic.
Mimogrede naj bo še omenjeno, da del proge od Ptuja do Rogatca ne pride več v poštev, ker je zaradi zavožene izpeljave prekmurske železnice iz Murske Sobote v Ormož mesto čez BuČecovce in Sv. Anton v Ptuj prišel ob veljavo.
O novi uredbi droserij
Ministrstvo narodnega zdravja je sporazumno s trg. ministrstvom izdalo pred kratkim nova pravila o drogerijah in trgovinah z materijalnim blagom, iz katerih posnemajo naslednje:
Cl. 1.: Drogerije sj trgovski obrati, kt se bavijo samo s prodajo na vet:Ko: lekor, drog. zavojnega materijala, higijenskih in kozmetičnih predmetov, vseh potrebščin za lekarne in kozmetične laboratorije, strupov in strupenih stvari ter sploh preparatov za tehnične in poljedelske potrebe po določbah teh pravil.
Čl. 6.: Trgovine z materijalnim blagom so vsi trgovski obrati, ki so upravičeni, da razen higijenskih in kozmetičnih predmetov imajo v zalogi in prodajajo droge, strupe in strupene stvari ter sploh preparate za tehnične in poljedelske potrebe po do-jočbah teh pravil.
Čl. 10.: Trgovine z materijalnim blagom se ne smejo več imenovati drogerije.
Čl. 15.: Lastniki obstoječih drogerij morajo v roku 6mesecev od dneva, ko pričnejo ta pravila veljati, spremeniti svoje drogerije v trgovine z materijalnim blagom ozir. drogerije, kakor so predvideni po teh pravilih.
Kakor je iz gornjih členov razvidno, ukinjajo nova pravila naziv drogerije; proti temu morajo slovenski drogisti najodločneje protestirati. Koncesija po prejšnjih avstrijskih zakonih točno opredeljuje drogistom delokrog, v katerega spada na prvem mestu prodajanje drog. Vsled tega je tembolj nerazumljivo, zakaj bi se trgovine z drogami ne smele imenovati drogerije. Ta vrsta trgovin je povsod pri nas znana že desetletja in vse dobro ve, kaj lahko kupuje v njih. Razen tega vodijo drogerije posebej kvalificirani ljudje, ki so ravno po posebnih koncesijah upravičeni prodajah razne vrste blaga, ki jih tako zvane trgovine z materijalnim blagom sploh ne smejo prodajaii, ker veljajo glede njega posebni predpisi.
Prav bi bilo, da se z novimi pravili storjena kr' a koncesijoniranim drogistom popravi in jim ne krati pravic, ki jih imajo že dolgo vrsto let.
K stabilizaciji franka
Sedanji ukrepi Francije so zaključek energične stabilizacijske akcije, ki datira že iz letft 1926. Kakor znano so v juliju 1926 predložili izvedenci načrt za stabilizacijo franka in v juliju je Poincare ustavil padanje franka. Da se je lahko sedaj izvršila stabilizacija, je pripisovati reformi davčnega sistema v Franciji in s tem uravnoteženje proračuna. Nadalje se je posrečilo lani konsolidirati viseče, kratkoročne državne dolgove z ustanovitvijo posebne amortizacijske blagajne. Skupna vsota tkzv. >Bons de dćfense nationale« se je znižala od 48 iniljard v decembru ;1926 na 38 miljard v maju letos. Nadalje se je dolg države pri emisijski banki znižal od 38 na 19 miljard frankov. Poleg tega je francoska emisijska banka znatno povečala svoj zlati zaklad, nakupila na desetine miljard deviz. Tako so bili dani vsi pogoji za stabilizacijo, ki je morala priti. Francoska želja je bila in stabilizacija jo bo podkrepila, da tudi Romunija in Jugoslavija priključita stabilizacijo svojih valut francoski. Tako Romunija kakor naša država sta hoteli stabilizirati svoje valute z angleško-ameriškim kapitalom, katero misel pa je Romunija že opustila. Poročila o našem posojilu vedo povedati o odgoditvi do jeseni, kar pa še ni smatrati, da bomo tudi našo stabilizacijo vezali ne z Anglijo, ampak deloma tudi iz političnih razlogov z Francijo.
KONKURZI FN LIKVIDACIJE
Konknrz je razglašen o imovini Ivana Bud-koviča, trgovca v Cerknici; prvi zbor upnikov dne 14. julija oglasiti do 31. avg., ugotov. rok 15. septembra.
Znižanje diskonta v Italiji. Banca d' Italia je znižala diskontno in lombardno obrestno mero od 6_na 5И % ter se s tem približuje italijanski denarni trg normalnim razmeram, kakor so na drugih mednarodnih tržiščih.
jBorsza
Due 28. junija 1928.
DENAR.
Na deviznem tržišču je bil danes znaten promet, zlasti v devizah Curih in Praga. Tečaji se niso dosti izpremenili in so večinoma izkazovali bolj nazadujoče tendenco. Narodna banka je dala devize Curih, Dunaj in Praga, dočim je bilo privatno blago v manjših zneskih v devizah Budimpešta, New York in Trst. Bojazen v Zagrebu se je že polegla in devizni promet se zopet približuje normalnim razmeram.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
26. junija 1928.
	povpraš.	pon.	srednji	sr. 25. VI
Amsterdam	_	2291,-		
Ilerlin	—	1358.50	_	135S.50
Budimpešto	989.85	992.85	991.35	—
Curih	10938 1	1096.80	1095.30	1095.30
Dunaj	798.90	S0t.9t>	800.40	—
London	—	277.34	—	277.38
\'ew>ork	56.72	56.92	56.82	56ЛЗ
Pariz	—	223.40	—	223.35
Praga	168.0Г)	168.85	t68.4f>	168.45
Trst	297.50	299.50	298.50	
Zagreb. Amsterdam "Л288—2294, Berlin 1357 —ie«), Curih 1098.53—1096.58, Dunaj 79H.90— 801.90, London 276.92—277.72, N e* York 66.72— 56.92, Pariz 22^.40-224.40, Praga 168.05—168.86, Trst 297.747-298.747.
Cnrih. Belgrad ».185, Berlin 128.96, Budimpešta 90.50, Bukarešt 8.17, Dunaj 73.08, London 25.2975, Newyork 518.60, Pariz 20.8325, Praga 15.87, Tret 27.28, Sofija 8.75. Varšava 58.15.
Trst. Belgrad 33.45 83.65, Curih 364.50-367.50, Dunaj 267.26-270.26, London 92.75—92.80, Ne\v York 18.97—18.96, Pariz 74.78—74.82.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4987, Kodanj 190.26, London 84.68, MIlan 37.38, New York 710, Pari/. 27.91, Varšava 79.60. Valute: dolarji 707.80, francoski frank 28.10, lira 87.50, češkoslov. krona 21.0326.
Praga. Devize: Lira 178, Belgrad 59.50. Pariz 132.75, London 164.70, Newyork 33.75.
Dinar: Newyork 176, Berlin 7.85, London 277.26.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Že včeraj po borzi se je začelo živahnejSe povpraševanje do vojne škode, kar je danes privedlo do učvrstitve tečaja. Nasprotno pa je 7% invest. posojilo danes popustilo v Zagrebu. Bančni in industrijski papirji neizpremenjeni.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditua 128 den., Kred. zavod 165—176, Vevče 105 deiL, Ruše 280—300, Stavbna 56 den., šešir 106 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 90, agrari 57—57.50, vojna odškodnina 436—437, dec. 461, Hipo 59, Jugo 88—88.50, Praštediona 950, Liublj. kreditna 126.50, Drava 382.50—385, Slavonija 11—12. Trbovlje 495, Vevče 105.
Punaj. Podon .-sa v ska-jad ran. 81.80, Zivno 111.50, Hipo 7.40, Alpine 41.30, Greinitz 3.66, Lenkam 9.70, Trbovlje 60.25, Slavonija 1.86.
BLAOO.
Ljubljana. Les: Zaklj. —. Tendenca čvreta.
Eksekutivna prodaja: 60—70 m* hrastovih neobrobljenih plohov od 2 m dolž naprej, od 16 cm širine naprej, od 30 mm deb. naprej, največ 40 in 50 mm fko vag. meja Rakek—Poetojna tranzit, po 700 in 3 vag. buk. plohov, neparjenih, neobrobljenih I., II., III. od 16 cm naprej, od 2 m dolžine naprej fko vag. meja po 400, plač. po prejemu blaga na žagi.
De z. pridelki (vse samo ponudbe slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): pšenica baška 78-79 kg 2% 395—397.50, nova za julij 320—82250, avgust 322.50—325, moka 0 g, vag. bi., fko Ljubljana, plač. po prejemu 530—535, koruza nova suha 320—322.50, činkvanlin 345—350, ajda domača 296, oves baški rešetan 305—310. Zaklj. —. Tendenca mlačna.
Novi Sad. Pšenica bač. 350 -352.60, potieka 352.50—355, juž. ban. 350—352.50. gor. ban. 347.60 —350, oves 256—260, koruza bač. 272.60—275, bela 295—300, ban. 270—275, srem. 272.50—276, moka 0 g 465—475, št. 2 450-460, št. 5 440—450, št. 6 420—430, št. 7 860-360, št 8 240—246. Promet: 21 Vi vag. pšenice, 25 vag. koruze, 2 vag. moke.
Socialni vestnil*
AMERIKA UČI.
Ena največjih oblačilnih industrij v Ameriki je vpeljala s 1. majem t. 1. v svojih delavnicah 40urni tednik. To je: V tednu bodo delali samo pet dni po 8 ur na dan. Ta ukrep je izvršilo podjetje v sporazumu z delavsko organizacijo. Svoj korak utemeljuje na sledeči način: Vodstvo podjetja se je že dolgo časa pečalo z idejo petih delovnih dni v tednu. Končno je prišlo do prepričanja, da je taka vpeljava gospodarska zadeva. Kajti razvoj moderne tehnike in večja povprečna storitev delavstva opravičuje skrajšanj« delovnega časa » obratih.
Toda kaj pa z odpadlim zaslužkom, se bo vprašal marsikateri delavec, ko bo bral te vrstice? Za to je pač preskrbela delavska organizacija. Ta je dosegla, da so se delavske plače zvišale za toliko, da je odpadek šestega delovnega dne popolnoma krit.
S tem korakom je nastopila v Ameriki nova doba. Kajti temu podjetju bodo sledila še druga. Tvrdka »Nova Anglija« se že pripravlja, da bo istotako uvedla petdnevni tednik. Za to tvrdko je značilno, da je z obstoječo delavsko organizacijo v najboljših odnošajih in da obravnava ž njo prijateljsko vsa vprašanja, ki se tičejo zadev delavstva in podjetnika, kakor delavske mezde, delovni čas, racionalizacija podjetja itd. To razmerje gre tako daleč, da nosijo produkti tega podjetja znake strokovno organizacije.
In Evropa? Ta pa grozi svojemu delavstvu s svojevrstnim majskim darilom: z ukinitvijo va-šingtonske konvencije o Surnem delovniku pod vodstvom Anglije. Evropa ne more priti do uvi-denja, da je zadeva skrajšanega delovnega časa zadeva spiošnosti, ne le delavstva — ta zadeva je kulturnega pomena. Delavstvo mora imeti priliko, da se kulturno dvigne. To je interes podjetnikov samih. Kajti dvig industrije je nemogoč brez kulturno visoko stoječega delavstva.
Amerika dokazuje, da ni rešitev industrije v podaljšanju delovnega časa in da je to le bajka, če se govori v tem oziru o nekakih gospodarskih nujah. Obnašanje evropskega kapitalizma in nje. govo stališče napram delavstvu in njegovim zahtevam dokazuje le eno: gospodarsko manjsposobnost evropskih podjetnikov, ki se še niso povzpeli do spoznanja, da čim boljše se godi delavcu, tem boljše se bo i njim!
PRIPOROČAMO VAM.
da si naročit«
„Puch" kolo
ki |e najboljše!
Dobi se po solidni ceni In tudi na obroke le pri tvrdki
IGN. VOH
Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.
Čl___ж.
uuau u.
Meh w(hi
/ /
ve/d iivimiGip vrvenjem
Japonec o zakonu in ljubezni
Japonski ženski list »Fujin Club«, ki izhaja v Tokiju, je nedavno objavil zanimiv članek o zakonu in ljubezni. Člankar pravi med drugim:
Zakon iz ljubezni je gotovo boljši nego zakon, ki ga je posredoval kdo tretji. Toda odločilni činitelj sreče ali nesreče v zakonu ni čuvstveno razpoloženje obeh zakoncev pri poroki. Dejstvo, da sta novoporočenca na poročni dan srečna, ni nikako jamstvo za trajno zakonsko srečo.
Ljubezen je nestalna. Nagnenje med starši in otroci, med brati in sestrami, med prijatelji je nekaj trajnega. Toda ljubezen je nekaj drugega. Celo med tistimi, ki so se nekoč ljubili in bili pripravljeni, da umro drug za drugega, ne traja ljubezen dlje nego pet do sedem let. Včasih nas zgrabi strast s skrajno silo, toda to ne traja dolgo. Eno, dve, tri ali
konski par, ki živi že trideset do štirideset let skupaj, imamo vtis, da imamo pred seboj izpopolnjena, zaokrožena človeška bitja. Dih človeške lepote ju obdaja.
Toda v tem podjetju ni ničesar, kar bi bilo lahko. Po mojem mnenju je to vzgojni zavod za nas človeške stvari, poln grenkosti, izkušnjav in trpljenja. In če potujeta mož in žena z roko v roki skozi življenje, boreč se, skrbeč in skupaj skušajoč njegovo grenkost, potem dospeta tako daleč, da se vzajemno obrusita v skladno celoto. In to, mislim, je pravi pomen zakonskega življenja.
Poletje na severu
Kaka čuda ustvarja zalivski tok, priča poročilo nemškega poročevalca Vogelerja na parniku »Braganza«, ki je šel iskat Nobila. Vogeler poroča o prvih junijskih dneh iz Tromsoja (70 stopnja severne širine):
Max Valier (na desni), iznajditelj raketnega voza, in Fritz Opel (na levi), ki sc mu je raketni voz
pri zadnjem poizkusu razletel.
največ pet let. Nespametno je, graditi zakonsko življenje zgolj na ljubezni. Ljubezen se ohladi in ni prav, ako se zakon, ki naj bo trajen, zida na samem čuvstvu. Ne bi se smelo polagati toliko važnosti na ljubezen, kakor se zgodi danes na Japonskem.
Ljubezen je sila, ki vsakega izmed nas obvlada. Je kakor morski val. Zene nas pred seboj. Toda je še druga sila, ki je še močnejša ■— življenje, to je kruta resničnost življenja. Ljubezen je kakor lepa mavrica, ki kakor most veže dva spola. Lepota mavrice očarava moža in ženo ter ju neodoljivo zbližava, celo če sta si tuja. Toda ko sta se mož in žena našla, mavrica izgine. Kar ostane, je trda resničnost. Zakonsko življenje ni sen ali lepa domišljija, marveč skrajna realnost. Tisti, ki meni, da je zakonsko življenje kakor ljubezen, lako lepo kakor mavrica, mora doživeti razočaranje, čim se zakonu približa.
Moški in ženske si predstavljajo zakon pred poroko kakor življenje največje sreče. To prihaja odtod, ker zamenjavajo zakonsko življenje z ljubezenskim življenjem. To je nevarna zmota, iz katere se neizogibno izležejo razočaranja. Dva ali tri leta po poroki nastopi pri tistih, ki so se poročili iz ljubezni, izpre-memba. V svojem razočaranju teže za novimi pobudami, da bi zadušili zavest razočaranja. Pri tem pa le prevečkrat odpro vrata novim težavam.
Najdejo se ljudje, pri katerih se ljubezensko in zakonsko življenje krije, toda to so redke izjeme. Zakonsko življenje ni tako enostavno. Je marveč zelo zapleteno. Ljubezensko življenje se začenja in končuje v odnošajih med možem in ženo. Zakonsko življenje pa se nikakor ne omejuje na te odnošaje. Vpoštevati je treba družino in njene odnošaje s svetom. In to so zapletene stvari.	?
Zakon je dejansko podjetje, ki stremi za tem, da združi dve bitji različnega spola v skladno celoto. Samski moški ni popolno človeško bitje in samska ženska tudi ne. Da se izpopolnita, to je stremljenje in cilj uspešnega zakonske ga življenja. Kadarkoli vidimo za-
Kapitan Guillbaud, francoski letalcc, ki spremlja Amundsena pri tekanju Nobila kot pilot na letalu »Lathan«. Bati se je, da je letalo ponesrečilo.
Ko sem dospel semkaj, sem debeli kožuh in visoke škornje iz gumija, vso tehtno zamišljeno polarno opremo skoraj osramočen pogreznil na dno omare. Sedim pri odprtem oknu brez jopiča, svetle in pisane stoje hiše v solncu, po cestah se sprehajajo gospodje v slamnikih in belih hlačah in mlade Tromsti-čanke pohajajo po ulicah v tankih letnih oblačilih brez rokavov.
Ta letna slika, ta letni zrak in to čudovito popoldansko razpoloženje. Popoldne? Pravkar je pol 12 ponoči, čez pol ure bo polnoč . .. Toda to je znamenito, da ima človek popolnoma popoldanski vtis in razpoloženje; solnce je toplo in nima hektične večerne rdečice, marveč je v polni moči in polnem miru.
Tako je popoldne po malih mestih v Nemčiji. Samo če pogledaš preko streh na visoko štrleče grebenaste ledenike in vidiš, kako se bleste v svitu, se zaveš, da si onstran tečajnika. In seveda, ako malo natančnejše opazuješ: zrak je drugačen; lažji, tanjši? Sence med hišami niso tako težke.
Tromso je zadnje veliko pristanišče in skladišče svetovne trgovine z arktičnimi pokrajinami. Ima široke ceste in lepe, gosposke lesene hiše. Trgovine, banke iz kamna, mo-numentalne zgradbe, sanatoriji, bolnice, tovarne, skladišča. Na cestnih križiščih učinkoviti kioski s svetovnimi modnimi časopisi, avtomobilski izvoščki, damski česalni saloni, najnovejši filmi, modne trgovine itd. O 1'rom-soju z lesenimi barakami in dušečim ozračjem ribjih oljarn — nobene sledi. Tromso se po pravici imenuje »Severni Pariz«.
Naša zobna k r tačica
Ustna votlina je vhod in ognjišče raznih bolezenskih kali, zato je zelo važno, da jo skrbno čistimo in razkužujemo. Pri tem igra zobna krtačica veliko vlogo. Chicaška »Hy-geia«, ki jo izdaja ameriška zdravniška zveza, piše:
Z zobno krtačico moremo marsikaj popraviti, kar smo s svojimi navadami pri jedi proti zobem grešili. Ako krtačico pravilno uporabljamo, moremo v veliki meri preprečiti, da bi nam zobje oboleli. Se uspešnejša je krtačica v obrambi proti boleznim dlesne.
Zobno krtačico je treba pravilno negovati; ako je ne znamo ohraniti v dobrem, čistem stanju, nam utegne več škodovati, nego koristiti.
Novo krtačico pred uporabo položimo za dve uri v močno mrzlo raztopino soli, S tem ščetine očistimo in dosežemo, da so primerno upogljve. Napačno je, novo krtačico kuhati, ker se pri etm pokvari držaj, cement se razkroji in ščetine izpadejo ali pa vsaj izgube svojo upogljivost. Po tovarnah, kjer izdelujejo krtačice dobre kakovosti, vsako krtačico pred odpošiljatvijo 24 ur sterilizirajo v sopari for-maldchyda. Ves čas se pazi na to, da se upogljivost ščetin ne zmanjša. S kuhanjem pa sc uspeh tega postopanja uniči.
Pred vsakdanjo uporabo zmočimo krtačico lc z mrzlo ali k večjemu z mlačno vodb, nikakor pa nc z vročo, ki ščetine preveč
, zmehča. Po uporabi krtačico dobro operimo z mrzlo vodo, najboljše je, ako jo držimo pod
(močnim curkom vodovoda. Nato krtačico dobro otresimo, potem pa postavimo s ščetinami navzgor, da se posuši. Nikoli naj se mokra krtačica ne polaga vodoravno in zraven še pokriva. Krtačica mora marveč stati pokoncu in na zraku, da se odteka in suši. Tisto malo praha, ki se morda preko dne nabere nanjo, se ni treba bati — vsakih pet minut ga vdi-hamo znatno več. Razen tega krtačico itak oblijemo z vodo, predno jo rabimo.
Mokra zobna krtačica se posuši šele v 24 urah. Zato naj bi vsak imel vedno po dve krtačici, tako da bi si z eno čistil zobe zjutraj, z drugo pa zvečer. Za čiščenje po vsakokratni jedi, bi morali imeti še par nadaljnih krtačic.
Zakaj moramo paziti, da uporabljamo vedno samo suho krtačico? V vsakih ustih se nahajajo bakterije, ki se pri čiščenju primejo krtačice. Nekaj teh bakterij vedno ostane na krtačici, čeprav je še tako izpiramo. Pač pa uniči bakterije preko dneva svetloba, nizka temperatura in pa izsušenje, kajti bakterije žive le v vlažnosti, temi in temperaturi nad 36 stopinj Celzija. Laboratorijski poizkusi so dokazali, da se na navedeni način uniči nad 99 odstotkov bakterij na zobni krtačici.
Ce imamo vsaj dve dobri zobni krtačici, potem traja vsaka približno štiri mesece. Uredimo si tako, da si vsaka dva meseca kupimo po eno novo krtačico.
»Šac« kopljejo
Sredi 18. stoletja je španski kralj Kari III. izgnal jezuite iz vseh španskih dežel (1767); samo v današnji Boliviji jim je bil dovoljen za odhod trileten rok. V teh letih so jezuiti še dobro izkoristili zlate in srebrne rudnike in potem pred odhodom skrili silen zaklad v nekem rovu blizu Srebrnega jezera. S seboj ga namreč niso smeli vzeti. Rov so zasuli in zabrisali vse sledi do njega. Sestavili pa so skrivno listino, v kateri je natančno označeno mesto, kjer leži zaklad zakopan. Ta listina je sedaj prišla v roke Angleža Sundersa, ki ji sveto verjame in je spravil na noge angleško in ameriško diplomacijo, da je dobil dovoljenje, iskati zaklad.
Zaklad cenijo na 12 milijonov angleških funtov. Iskati ga je začel Sanders prvič pred dvemi leti. Kmalu je v nekem starem rovu naletel na zabojček, v katerem je našel listino, ki je vsa pričakovanja potrdila. Toda listina izreka tudi strašno prokletstvo nad tistim, ki bi se drznil dotakniti jezuitskega zaklada. To je oplašilo Sandersove delavce, da so pometali krampe proč in odšli.
Sanders je nato odpotoval v London in nabral tu novih, pogumnejših delavcev, Z njimi se je znova lotil gore. Sedaj pa je nastopila bolivijska vlada in opozorila Sandersa, da temelji njegovo podjetje na golih domnevah, ki jim zgodovinska dejstva nasprotujejo. Sanders pa se ne da omajati ter trdovratno koplje in vrta s svojimi delavci. Bolivijska vlada mu več ne brani, pač pa je prijavila svoje pravice — na polovico zaklada!
Budilka — izdajalka
V Sydneyu so raztovarjali ladjo. Med drugim blagom je bil tudi zaboj budilk. Ker se je zaboj nekoliko poškodoval, so ga postavili na stran, da bi ga kasneje popravili. Toda težake so bleščeče budilke tako neodoljivo ma-mile, da je skrivoma pristopil zdaj eden pa zopet drugi, vzel iz zaboja budilko ter jo skril v svojo culico, kjer so imeli kruh in drugo. To je tiho opazoval pristaniški uradnik. Skrivoma je šel preiskavat delavske culice in kjer je našel budilko, jo je navil za par minut čez poldne, in sicer vsako za eno minuto kasneje. Budilke je nato lepo zopet zavil in jih pustil na mestu.
Prišel jc poldan. Težaki so pustili delo, šli vsak po svojo culico ter se napotili drug za drugim preko ozkega mostiča z ladje Ua obalo. Tu jim je stopil nasproti pristaniški redar — in v tem trenutku se je oglasila prva budilka v culici, za njo druga in tretja... Težaki so prebledeli, kakor bi bili zaslišali angelsko trobento na sodni dan.
Oblast je bila milostna in je dala veljati strah za kazen. Težaki so izročili ure in svobodno odšli. Toliko pa je gotovo, da se kake budilke nikdar več ni nobeden dotaknil.
Al Smith, Hooverjev protikandidat za predsednika Združenih držav, ki bo po vsej priliki izvoljen. Smith, ki je guverner države New York ia izredno priljubljen, je kandidat demokratske stranke. Smith jc katoličan.
Nesreče na nemških državnih železnicah
Na kongresu nemških železničarjev, ki se te dni vrši v Frankfurtu, so ugotovili, da prometne in obratne nesreče v Nemčiji naraščajo. Med vožnjo je smrtno ponesrečilo 1926. leta 380, 1927. leta 447 železničarjev, poškodovanih pa je bilo 1110 odnosno 1296 železničarjev. V obratni službi so nesreče še bolj narasle. Po poročilih obratne bolniške blagajne državnih železnic je ponesrečilo 1913. leta 9.45 odstotkov vseh proti nezgodam zavarovanih železničarjev, 1927. leta pa 16.96 odstotkov. Železničarji zahtevajo, da se varnostne odredbe izpopolnijo; nastavijo naj se posebni nezgodni nadzorniki in ves obrat državnih železnic podredi splošnemu delovnemu nadzorstvu.
Francoske žene in senat
Francoski senat je te dni zopet za nedoločen čas odgodil zakonski načrt za žensko volivno pravico, ki ga je zbornica že davno sklenila. To se je zdelo preveč tudi konservativnim francoskim ženam. Zato so dne 21. t. m. z zastavami in napisi korakale pred lu-ksenburško palačo, v kateri zboruje senat in demonstrirale. Napisi so se glasili: »Francoske žene hočejo svojo pravico, a senat jim je ne da!«
Schubertov koderc na velesejmu
Letos spomladi so na Dunaju na dražbi raznih redkosti nrodaiali tnrli šr>r>»t W»krtovih las, ki jih je dal nekoč nekomu v nežen spomin. Za ta kodre se tedaj ni'oglasil noben kupec. 20. t. m. je prišel kodre znova na dražbo in to pot ga je kupil klavirski tovarnar Robert Waldhausl za 420 šilingov. Kodre bo razstavil v svoji koji na razstavi »2ena in otrok«. Če bi se bilo Francu Schubertu kdaj s. ijalo, da bodo njegovi lasje služili kot sejmska reklama!	Ј'.Ц(
Neprijetni gostje v kopalnici
V tropičnih deželah kopanje na prosten zaradi presilnih solnčnih žarkov ni prijetna. Zato si domačini napravijo kopalnico v hiši. Kad je iz žgane ilovice; stene so kar najbolj luknjičaste, da omogočujejo neprestano izhlapevanje, kar povzroča prijeten hlad. V kadi je korec iz medi .V to kad nanesejo • vsako jutro vodo iz reke. Da se voda izčisti, vržejo vanjo nekoliko galuna. Kopljejo se na ta način, da zajemajo vodo s korcem in se z njo polivajo.^Torej nekaka priprosta prha. To delajo po dvakrat in še večkrat na dan. Te kopeli so jako poživljajoče, samo nekaj neprijetnega imajo za Evrbpejca in posebnr ženske. V teh kopalnicah se najraje mudi veliki domači martinček >geko«, ki se oglaša z močnim glasom »tukkeh, tukkeh« Marši kak novinec je že pobegnil pred njim. Se neprijetnejša je za Evropejca zelena drevesna kača, ki najde pot v kopalnico skozi zračno lino v steni pod stropom. Ce je navzoč geko, je hitrJ po njej, drugače pa tudi nič hudega ne sfjri. Brez dvoma pa omedli vsaka tuja ženska, ako opazi, kako prihaja iz vlažnega kota kadjo — velika, ostudna krastača! A kako- so vse te živali na videz strašne in grde, <o vendar popolnoma nedolžne in nestrupen« in domačini jih telo cenijo kot uničevalke mrčesa.
Angleiki parnik »Zcivishbay«, na katerem so sc med vožnjo iz Avstralije uprli tako zvini slepi ; potniki, ki so se bili nanj vtihotapili, nc da bi bili plačali vozni listek. Uporniki so grozi i, da oarnik zažgo, vendar se jc kapitanu posrečilo, da jih je s pomočjo ostalih potnikov ukrotil.