Leto III. « V Celju, dne 27. avgusta 1008. St. 35. NARODNI UST Glasile narodne stranke za Štajersko. Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati aa naslov: „Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina se plaCnje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin. Oglasi se raCunajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju. Shod v Ptuju. Preteklo nedeljo se je zbralo na poziv političnega društva „Pozor"' v Ptuju nad 1000 slovenskih kmetov, v velikem delu županov in občinskih odbornikov ptujskega okraja. Navzoči so bili pristaši vseh strank, tudi „Štajerčevcev" je bilo nekaj, manjkal ni tudi urednik Linhart, ki se pa ni oglasil k besedi. Govoril je državni poslanec dr. Ploj, deželnega glavarja namestnik dr. Jurtela, nadalje več kmetovalcev iz ptujskega okraja, h kratki besedi se je oglasil tudi dr. V. Kukovee iz Celja, ki je bil od ptujskih pristašev narodne stranke izrecno povabljen. Shod se je vršil na dvoru Narodnega doma in se je obnesel kar najboljše ter napravil na vse kroge mogočen ntis. — Ne bodemo podrobno navajali govorov posameznih govornikov, ampak povdarimo le glavna dejstva. Vsi govorniki so se strinjali v tél?f, da je okraj trpel naravnost ogromno škodo. Splošno je bilo tudi mnenje, da naša avstrijska vlada ob ti priliki svoji nalogi ni bila kos in se je izreklo le obžalovanje, da se da vlada voditi od ozko-srčnih obzirov. Če bi vlada prav razumela svojo nalogo, bi bila ljudstvu izdatno na pomoč priskočila, ker bi s tem nič ne izgubila, ampak bi le dvignila davčno moč okraja. Če se dotaknemo glavnih želj in pritožb kmečkih govornikov, vzbudilo je največje ogorčenje, da so ptujski meščani hoteli tudi ta slučaj ljudske nesreče uporabiti v svoje koristolovne namene ter zahtevali, da se podpora naj porabi za stavljenje cest, državnih poslopij itd., seveda pod vodstvom ptujskega župana Orniga in nemškega okrajnega zastopa. Kako bi naj kmetovalci, kterim je suša krmo vzela, imeli od tega dobiček? Mar naj kmetje pustijo svoja polja in gredo v Ptuj opeko in malto nosit ali kamenje na ceste tolč? Niti trenutek ne sme vlada tega prifrkne-nega in bedastega načrta upoštevati. Zbor kmetovalcev je sprejel soglasen sklep, s katerim se taka namera vlade in tak nemški načrt odločno odklanja. Ptujskemu okrajnemu odboru se je izrekla soglasno nezaupnica in se je sklenilo vlado pozvati, naj pri razdeljevanju podpor pritegne kot ljudske zaupnike občinske svetovalce. Ptujskemu Ornigu, ki je poslanec trgovske zbornice, se je že zategadel izreklo nezaupanje, ker je graška trgovska zbornica ravnokar zahtevala, naj se pogodba s Srbijo, ki je naši živinoreji škodljiva, takoj vkljub nasprotovanju naših kmetovalcev brez državnega zbora uveljavi. Takemu človeku in njegovi stranki naj bi slovenski kmet zaupal? S pomilovanjem se je obsodilo na tem shodu pobalinstvo ptujskih nemških hujskačev, ki so pred shodom raztresli vse polno sramotilnih spisov o suši. Nadalje so govorniki izrazili svojo nezadovoljnost, da se je določil le popolnoma kratek rok, v katerem morajo občine vposlati popis živine, da dobe kmetje podporo. Zahtevalo se je, da se ta rok na vsak način podaljša. Da se krma, četudi po nižji ceni prodaja, spoznalo se je ravno tako kot neprimerno. Kmetje zdaj nimajo nič denarja in ne morejo nič plačati, če se jim tudi kaj po nizki ceni ponuja. Zato je bil soglasen klic, naj se da krma zastonj ali pa rajši nič! Zopet drugi govorniki so povdarjali potrebo brezobrestnih posojil. Naj bi taka posojila dale posojilnice, vlada naj bi pa posojilnicam te obresti vrnila. Seveda bi tudi tukaj morali iti posojilnicam na roko zaupniki, da bi se posojila pravilno razdelila. Prav je govoril predsednik shoda g. Dragotin Zupančič, ko je rekel, da bode shod za okraj velikega pomena. In res, vlada bode pač morala slušati glas tisočero najrazumnejših kmetov iz okraja in bode molala njih želje upoštevati. Popolnoma pravilno se je na shodu tudi povdarjalo, da shod nima le trenutnega pomena zaradi podpor vsled suše. Ta veličastni zbor je dokazal, da se je tudi v ptujskem okraju začelo ljudstvo za svojo gospodarsko usodo brigati in da z združenimi močmi nastopa za zboljšanje svojega stanja, Naj bi ta duh skupnosti in razumevanja gospo-darstvenih vprašanj ne zaspal. Naj bi se kmetje poprijeli povsod pravočasno samopomoči v dobrih kmetijskih zadrugah in gospodarskih društvih. Naj bi delovali z združenimi močmi trajno za povzdigo svojega gospodarskega stanja in ne šele tedaj — če jim že voda v grlo teče. Iz političnega sveta. Pogodba s Srbijo. Na podlagi pooblastil nega zakona je hotela naša vlada s 1. septembrom uveljaviti pogodbo s Srbijo. Zato so dne 18. t. m. zastopniki češke in nemške agrarne stranke proti temu ostro protestirali pri ministerskemu predsedniku. Ministerski svet je nato prišel do prepričanja, da uveljavljenje pogodbe vsled odpora močnih strank najbrž ne bo mogoče. — Poznejša poročila zopet pravijo, da je ministerski svet sklenil, pogodbo na vsak način uveljaviti. * Srbski patrijarh. Sporočili smo, ds je srbski cerkveni kongres v Karlovcu izvolil za naslednika umrlemu patrijarhu Brankoviču škofa Zme-janoviča. Ogrska vlada pa s to izvolitvijo ni bila zadovoljna in je predlagala cesarju, naj izvolitve ne potrdi. To se je sedaj tudi zgodilo. Baje tudi nravno življenje Zmejanovičevo ni takšno, da bi ga usposobilo za tako visoko in častno mesto. Srbski cerkveni zbor bo moral v drugič voliti. * Štajerski deželni zbor se skliče dne 15. septembra k jesenskemu zasedanju. Važno je to zasedanje, katero so itak odlašali že od junija sem, zategadelj, ker se bo odločilo v njem vprašanje preosnove volilnega reda za vojvodino Štajersko. Mi smo svoje stališče na mnogih shodih in tudi v listu jasno opredelili in zagovarjali. Naši deželnozborski poslanci in cela javnost pa se morata pripraviti na oster boj. Gre se za naše politično življenje ali smrt v deželni zbornici. * Nov deželni volilni red za Tirolsko je izdelala tamošnja klerikalna deželnozborska večina. Nas spodnještajerske Slovence zanima to, da po tem novem tirolskem volilnem redu trgovsko-obrtne zbornice nimajo nobenih deželnih poslancev. Ako to gre na Tirolskem, čemu ne bi šlo na Štajerskem? * Deželnozborske volitve v Dalmaciji se bodo vršile meseca oktobra. Ker so dalmatinski Hrvati razcepljeni na neštevilno strank in strančic, utegnejo postati zelo zanimive. Zanimive bodo LISTEK. Slavka. Spisal Josip Premk. Tisto noč, ko se ji je sanjalo o njem, je zajokala na glas ... Lepe so bile tiste sanje, mogočne ko glas proroka pa vseeno je bilo vse le sen in nič ni bilo v njem resnice. V zakurjeni sobi sta sedela roko v roki, srce na srcu, tako tesno eden poleg drugega, da so ga božali njeni vzdihi... Z roko na roki, s srcem na srcu in gardine so bile zastrte, zapahnjena so bila vrata — o tisti greh je bil sladak, nič grešnega in nič grdega ni bilo v njem, saj je bilo vse porojeno iz mogočne ljubezni, ki dela edino življenje lepo — . in odpušča vse... Lepe so bile tiste sanje in ko se je Slavka prebudila, je zavzdihnila, zajokala je kot se za-joče zaljubljena deklica kadar je sama in misli na svojega fanta. Sklonila se je v postelji, da ji je zdrknila odeja do pasu in tako je sedela tam v mehkih blazinah, vsa nedolžna, vsa otožna, in mladostne grudi, ki so se ji jasno začrtavale pod lahno nočno tančico so se ji dvigale ob vsakem vzdihu. Tam v polmračnem kotu je stal kip madone in tja je uprla Slavka svoj solzan pogled. Morda je molila ... Ustnice male, nežne, se ji niso zganile, niti mišica ji ni vstrepetala v obrazu, samo ročice bele in ljubke ko iz porcelana so ji včasih za-drhtele, kot da hočejo priviti k sebi nekaj toplega, nekaj težko ljubljenega, kar pa je daleč in prihaja le v sanjah, ki so lepe, da se posolzi oko. Slavka še ni ljubila nikdar prej, a takrat ko so se uprle v njo njegove velike oči, takrat je začutila, da je on tisti, ki ga je že tako dolgo iskala njena duša ... Takrat se ji je zganilo gorko v srcu, omokrile so se ji oči in ako bi se sklonil k njej in jo poljubil, bi morda umrla blaženosti — tako velika je bila njena ljubezen. Že misel na njega ji je bila sladka, a kadar je stal poleg nje, kadar ji je govoril zamolklo in resno, tedaj bi najraje pokleknila pred njega in ga poprosila: — naj ji bo dober, naj je ne biča s tistimi tihimi pogledi, naj ji pove tisto veliko, za-željeno besedo, da jo ljubi... Pa on je bil nem, njegovo lice se je redkokdaj nasmehljalo, nikdar, nikdar ji ni govoril • ljubezni, kvečjemu ako ji je povedal katero natakarico je objel in poljubil zadnjič in kam zahaja zopet v gostilno. Mračni so bili njegovi pogledi, večkrat celo osorni in kako često, često ji je zabrusil v obraz tako žalilno besedo, da je zastokala ... Nikdar ji ni govoril nežno, nikdar se ji ni ljubko nasmehljal — morda tega njegovo resno lice sploh ni znalo — govoril ji je o stvareh, ,ki so njo tako malo zanimale, a kadar je pričel o njej sami, tedaj je ubral tisti sarkastičen ton, ki je bil v njegovih besedah še bolj krut... Ako je imela novo obleko, se je naredil, ko da tega ne vidi, ako si je nataknila čepico z navzdol zavihanimi krajci, je bil dva dni slabe volje. Pentlje na njenem slamniku je imenoval „pamet današnjega sveta" in visoke pete »a njenih črev-ljih je tituliral „prvi pogoj zveličanja". Trudila se je na vse načine, da bi mu ustregla, da se opravi po njegovem okusu, a vse je bilo zaman. Očital ji sicer ni nikdar ničesar, a Slavka je spoznala njegovo misel ob pogledu in ni ga tudi zategadelj, ker tudi dalmatinski kmet vstaja proti duhovništvu, katero ga je dolga stoletja izkoriščalo in hoče samostojno nastopiti. * • •...... » vinorejci svojim ljubim kupcem in znancem prvo grozdje razpošiljati, kar se je že v prvi polovici avgusta začelo. Pozabljeni so burni časi, kateri so par vasi vznemirili in poškodovali. Posušilo se in odpadlo je tam razbito grozdje, ktero je takrat še komaj v razvoju bilo in tem bujnejše izgleda zdaj to, kar je ostalo. Manj je jagod na grozdu ostalo, tem bolj so imele iste prostora se razvijati. Potihnilo in pozabilo je prizadeto ljudstvo tarnati, ko vidi da še vseeno ni zastonj eno leto stareje postalo in pa ko vidi, da so okolščine že take, da tudi bržkone iz podpore ne bo nič. Kaj pomaga pregledovanje in cenitve, ko drugega nič ne pride. 80% od vseh Bizeljskih goric pa sploh ni nič ledu pokusilo in te stojijo bujno, kakor še stari ljudje ne pomnijo. Kdaj se je že mošt iz Portugalke in Madeleine Angevinè po gostilnah dobil, kakor že letos? Že pozna kavčina je postala bolj črna kot rdeča. Sploh se poprašuje za vinske sode, ker dobro vemo, da je te leta bil vsalsr nedeljo sejm z vinskimi sodi in zdaj se jih še potreba kaže. Ako se le malo po goricah obhodi ter vidi kako je vsak trs, posebno pa rizling in silvanec obložen, se prav lahko sodi, da bo marsikomu klet premajhna in premalo s posodo preskrbljena. Tudi naši ljubi kupci javljajo z veseljem po stari navadi, da pridejo zopet v naše gorice kupovat. Marsikateri kupec novinec, ki mu še ni znana hudomušnost bizeljskega vina bo drug dan za kozarček prijel ter mu rekel: „ne bi nikoli verjel, da si takšen, ker tako milogladko izgledaš, in zares da si bizeljsko vino nalašč za veselje in zdravilo ustvarjeno." Kraj ki taka vina obrodiš, si se gotovo v starodavnih časih imenoval „Vesel" ne Bizeljsko, ker so te drugi narodi prekrstili v Wisell. Torej pripravi se Dolenc in Gorenc za nakup bizeljskih vin, da boš tudi doma s svojimi gosti zdrav in vesel. Nudilo se ti bode posebno finega, kakor dozdaj vse kaže, — ter prinesi s sabo poln mošnjiček. Bosna in Hercegovina. Na cesarjev rojstni dan so se zbrala vsa društva v Sarajevu ter se v slavnostnem sprevodu šla poklonit deželnemu poglavarju kot cesarjevemu namestniku. Sarajevski podžupan dr. Mandič je ob tej priliki imel nagovor, katerega je končal s prošnjo do krone, naj se podeli Bosni in Hercegovini ustava, „da se podeli" — kakor je dejal — „neločljivim, pravim in stvarnim vezem, ki spajajo Bosno in Hercegovino 30 let tesno z monarhijo, čimpreje popolnoma izražena oblika v državopravnem oziru med tema pokrajinama in avstro-ogrsko monarhijo in napravi na tej podlagi ljudstvo Bosne in Hercegovine deležno državnih uredb modernega ustavnega življenja, za kar se narodova duša čuti zrelo". — Splošno se izraža upanje, da bo to zbudilo prijazen odmev tudi pri skupni vladi. * Turško. Vojno ministerstvo je izdelalo zakonski načrt, po katerem bodo vsi turški podaniki brez razlike narodnosti in vere dolžni služiti pri vojakih. Službena doba se določa na 6 let, od teh 3 leta za aktivno službo, 3 leta za rezervo. Pozneje se namerava aktivna služba znižati na 2 leti. * Zaradi trgovinske pogodbe s Srbijo se je začel oster boj med agrarci na eni in industrijalci na drugi strani. Prvi od vlade odločno zahtevajo, da se pogodba ne sme na noben način na podlagi pooblastilnega zakona uveljaviti, ampak da mora priti pred državno zbornico. Upajo, da dobe tam večino proti nagodbi. Industrijalci pa so ,v zadnjem času napeli vse sile, da bi vlado prisilili k uveljavljenju pogodbe. Pravijo, da bo industrija v nasprotnem slučaju silno oškodovana. Radovedni smo, kdo izide kot zmagovalec. * Jezikovni zakon. Kakor se sliši iz parlamentarnih krogov, predloži vlada jeseni na vsak način novo izdelani načrt jezikovnega zakona. Ali samo za Češko ali za celo državo, — o tem ne vemo ničesar. * Sklicanje deželnih zborov. Cesar je sklical deželne zbore: češki, gališki, štajerski, solno-graški, koroški, moravski, šleski in predarlski na dne 15. septembra; zgornjeavstrijski, tirolski, goriško-gradiščanski na 22. sept. in bukovinski na 15. oktober. * Nemiri na Maročanskem se bodo sedaj najbrž na ta način končali, da postane sultan vendarle Mulej Hafid, kateri se je uprl prejšnjemu sultanu Abdul Azisu, katerega je zapustila cela država in ga Hafid do dobrega premagal. Dopisi. Poročilo iz Bizeljskih goric. Kako se vsak starček razveseli, ko prvikrat zopet sliši črička, kateri se je letos nenavadno rano oglasil, ravno tako veselo je videti zdaj, ko so začeli že ' A. i? : . , Ustanovna slavnost slov. požarne brambe pri Novicerkvi se vrši v nedeljo, dne 6. septembra popoldan. Slavnosti se udeleži iz okolice več požarnih in drugih nar. društev I Vabijo pa se tudi vsi narodnjaki od blizu in daleč. — Natančnejše prihodnji teden in na lepakih. Štajerske novice. Naročnikom morebitnega našega dnevnika. Od vseh strani smo ob priliki upošiljatve na-ročninskih izjav morebitnega novega dnevnika prejeli tudi daljše dopise, v katerih nas zaupniki na to in drugo opozarjajo n. pr. da se poleg dnevnika ne sme opustiti tednik za ljudstvo, da se list naj ozira zlasti tudi na Koroško, da naj bode kolikor mogoče odločno naroden in ne proti-duhovski, naj bode kolikor mogoče le političen in ne obenem preveč beletrističen, naj si zagotovi stalne in zauesljive poročevalce v vseh okrajih, Nekoč sta sedela na večer v parku in bogve kaj mu je prišlo na misel, da jo je poprašal: „Pravite, da ste včeraj jokali?" Kaj sličnega mu je pripovedovala večkrat, a navadno je na taka pripovedovanja molčal ali pa jo pogledal začudeno, da ni znala, kaj meni. „Da, jokala sem . .." „In čemu?" „Ne vem —" „No, brez vzroka menda pameten človek ne joka!" „Jaz vam ne morem povedati —" je zavzdihnila in čutila je, da jo drži v grlu ko mrzla, železna pest... „Včasih jokam, ko sama ne vem za kaj. Ljudje me sovražijo, ko bi vendar tako rada vsem ustregla. — O, da bi imela človeka, ki bi čutil z menoj, — človeka, kateremu bi lahko potožila vse!" Tedaj je stisnil ustnice in se zazrl v njo. Široko so se mu razprle oči in nekaj krutega mu je ležalo na ustnicah.. „Jaz bi vas pretepel", je siknil črez nekaj časa. „Pretepel bi vas, da bi vam lila v curkih vroča kri, bičal bi vas in potem bi se tako od srca smejal, kakor še nikoli! Z lastnimi zobmi bi vas razmesaril na drobne kosce, ki bi jih raz- naj si že v naprej zagotovi velike tvrdke kot stalne inserente, naj se listu določi strogo smer pisave, od ktere se niti dopisniki niti uredniki ne smejo oddaljiti. Za vse te in druge opozoritve izreka narodna založba iskreno zahvalo. O vsem tem bodo naročniki lahko govorili in se bode obvezno sklepalo na zaupnem shodu ter se po možnosti vsem dobrim nasvetom ugodilo, če bodemo sploh dobili toliko naročniških izjav, da bode mogoče misliti na ustanovitev dnevnika. Zato prosimo nujno, naj se nabirajo daljnje izjave. Če se pa podjetje zagotovi, potem pa lahko zanesljivo jamčimo, da bode pomenil naš dnevnik globoko zarezo v naši politični zgodovini. Pri tem listu bodo odločevali vsi politično misleči Slovenci, vsi člani narodne založbe na občnih zborih in na-čelstvo zadruge v rednih sejali. V tem je zajamčena tudi prava smer lista, ki ne bode odvisna le od ene ali malo oseb. Toliko v pojasnilo! Kmetijska podružnica v Šmarju in napadi „Slov. Gosp." na predsednika pripravljalnega odbora. „Gospod. Glasnik" prinaša v svoji zadnji številki poročilo o seji osrednjega odbora štajerske kmet. družbe z dne 14. jul.; v poročilu stoji med drugim: „Poročilo o predloženih pritožbah v zadevi ustanovitve podružnice v Šmarju. Poročevalec član O. O. g. Klammer še govori enkrat o razmerah, ki so vladale ob času ustanovitve podružnice v Šmarju pri Jelšah. Po natančnem preiskovanju se je pokazalo, da vsled netočnih informacij osrednjega odbora sklep zadnje seje ni bil popolnoma v sklad ju z dejanskimi razmerami. Da se pomiri g. župana Ferlinca in gg. v pripravljalnem odboru in v interesu uspešnega skupnega sodelovanja v novi podružnici, da se prepreči vsako nesporazumljenje med podružnico in O. O., predlaga: O. O. naj izjavi, da je bilo ravnanje g. Ferlinca in pripravljalnega odbora pri ustanovitvi nove podružnice v Šmarju pri Jelšah popolnoma pravilno in da je O. O. poslal svoj dopis pripravljalnemu odboru le vsled napačnih informacij. Se sprejme." — Brez na-daljnega komentarja izročamo to javnosti v vednost, brumnim bratcem Stoklasu in drugim, katerih plod so i bile te „napačne informacije", pa v brumno premišljevanje! Novi kmetijski podružnici sta dovoljeni za Slivnico pri Celju in Apače pri Radgoni. Klerikalna posojilnica se je ustanovila v Studencih pri Mariboru. Nemško veteransko društvo se je ustanovilo pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Ker so tamkaj vrli Slovenci doma, upamo, da bo društvo dobilo slovenski poveljni jezik. Požar. V Pobrežju pri Ptuju je 25. t. m. zgorelo šest hiš. Govori se, da so baje otroci zažgali. Škoda je precej velika, ker so vsi pridelki zgoreli, rešili so komaj živino. Ptujska požarna bramba je prišla, ko je že vse zgorelo. Ljudstvo se je zgražalo nad tem, da niso prej prišli, ko imajo vendar samo pol ure od Ptuja. UmrJa je v nedeljo v Rečici gospa Kriäe, mati g. Kriše, kateri je imel nedavno tega novo mašo. 15% zemljiškega davka se bo odpisalo po suši prizadetim. To je sporočil dr. Ploj na nedeljskem shodu v Ptuju. metal daleč naokoli, da bi vas ne videl in ne čul nikdar več!" „Kaj sem vam storila ?" ga je poprašala plaho in debela solza se ji je ntrinila v očesu. Rada bi ga prijela za roko, jo pritisnila k ustnicam in ga poprosila ponižno: — O molčite, molčite, to boli! Te vaše besede me bičajo bolj kot da me bijete v resnici! „Hej, vidite", je nadaljeval s temnim obrazom. „Kadar vas vidim da jokate, ker sem vas ranil z brezsrčnimi besedami, sem vesel. Te vaše solze ljubim tako neizrečno! Čujte, zaklinjam vas, — kaj vam rabi vaš ponos!? .. Tedaj ga resnično ni razumela. „Jaz, da sem ponosna? Ne, motite se!" „Da, ponosna", ji je zatrdil in jo pogledal osorno. „Ali kesali se boste radi tega ponosa — verujte mi. Sicer pa me vse skupaj nič ne briga — trmoglavke ste vse, in jaz vem, da ne bodem povedal nikdar nikakemu dekletu, da jo ljubim. Vrag vas vzemi!" In potem je šel. Uro pozneje pa sta se srečala na ulici in poprosil jo je, ako mu dovoli, da jo spremlja. Konec sledi. bilo dneva, ko bi ga ne ozlovoljilj.. Včasih, a to le redkokdaj sta govorila o ljubezni drugih deklet in tedaj ji je navadno dejal: „Niti ene izmed njih bi ne mogel ljubiti!" In to ji je delo dobi o, vsaj je znala, da ne ljubi nobene, in nov up ji je ostal v srcu. A on ji je bil tako nedosegljiv, kar je nosil v svoji temni duši, ji je bilo tako tuje in že je skoro včasih obupala, da si ga kdaj osvoji. Ali vendar. Ako se je le ganila na cesto, gotovo sta se srečala in pridružil se ji je z lahnim nasmehom, ki pa mu je takoj zamrl, ko mu je kaj povedala. „Zakaj ste tako plašni... zakaj niste odkritosrčni?. .." ji je dejal nekoč in jo pogledal ostro. In tedaj je začutila tudi Slavka, da je res vse, kar mu govori, prisiljeno, a tisto, kar bi mu tako rada povedala, ji je ležalo globoko na dnu srca, zaklenjeno z deseterimi zapahi in znala, da bo moral odkleniti on sam — da bi prva rekla, ona je bila mnogo preslaba, mnogo preboječa ... In od tistega trenotka se ga je skoro bala, ker zdelo se ji je, da ji vidi v dušo, da mu je znana vsaka njena misel — a vendar molči, samo nasmiha se včasih — gotovo jo zasmehuje... Nad 25 milijonov kron škode imamo na Štajerskem, kakor se je statistično izračunalo, vsled suše samo pri živinoreji. — Tudi v sadjarstvu je škoda ogromna, ker ima sadje na eni strani silno slabo ceno, na drugi strani pa ga kmetje ne morejo vsled pomanjkanja denarnih sredstev na drug način izrabiti. — Da je škoda tudi v v i n o r e j i velikanska, pač ni treba posebej povdarjati. Gotovo je, da bo znašala vsa škoda, ki jo bodo trpeli zaradi suše štajerski kmetovalci, do 100 milijonov kron. V primeri s tem seveda državna pomoč (dozdaj borih 300.000 K) le kapljica v morje, — je le kakor v zasmeh težko oškodovanemu kmečkemu stanu! Iz poštne službe. Poštna ekspeditorica Ljudmila Širca je imenovana za oficijantinjo v Brežice. — Imenovanje. Predsednika okrožnega sodišča v Celju g. Antona pl. Wurmserja je imenoval cesar dvornim svetnikom. Poročil se je g. Franc Šegula, učitelj z gdč. Janjo Job-ovo, učiteljico pri Sv. Marku niže Ptuja. Umrl je v Radgoni 17. t. m. usnjar Kari Knobi. Zadela ga je kap. Žrtve pijančevanja. Dne 16. t. m. so našli v potoku Aš na Zg. Štajerskem truplo 60 let starega delavca Josipa Kacenšteinerja. Dognalo se je, da je v pijanosti padel v potok in se tako utopil. — Dne 17. t. m. je Žagar Grismajer našel na jezu potoka v Turnovi mrtvega, leta 1845. rojenega hlapca Fr. Auerja, ki je v pijanosti gredoč k svoji ljubici, padel v potok in utonil. Umrl je v četrtek 20. t. m. v Beljaku g. Fran Eller. Pokojnik je bil eden izmed redkih narodnih nadučiteljev na Koroškem in častni član občine Marija na Žili. Doma je bil blizu Vojnika na Štajerskem. „Zadružna Zveza" v Celju, pri ka-terej je sodeloval kot ud nadzorstva ves čas njenega obstanka, je zgubila z njim jako vnetega zadružnegt delavca na Koroškem, Bodi mu žemljica lahka! Celjska nemščina. V Žalec je došlo pred kratkim sledeče, v celjski nemščini pisano pismo: Pite Frau K. um Puch fir Madl er ist schtork krank mus Sspitol geben one pihl sspitol nimt nit Pite Frau ssiksn zum gemajda obi in zilli. Bern niks pekumen bis 20kse tos beama in Griht anžaign. — Celjski mestni očetje, kaj pravite k nemščini celjskih meščanov? Umrl je minoli ponedeljek v Šmartinu na Pohorju župnik M. Brezovšek, star 69 let. Pokojnik je služboval 36 let v Šmartinu in je bil še duhovnik stare vere, to se pravi izpolnjeval je svoje dolžnosti tako kakor jih ne izpolnjujejo sedanji duhovniki, ki prisegajo na ljubljansko veroizpoved an je. Iz Savinje so rešili minolo nedeljo v Laškem trgu hlapca Pajka in pivarniškega delavca Kitaka. Oba sta po nesreči po noči zašla v vodo. Vrli rešitelji so čevljar Brožko, žel. uradnik Sinek in obč. stražnika Herman in Kranjc. Iz Družmirja pri Šoštanju. 8. septembra priredijo naši vrli kmetski fantje in dekleta vrtno veselico pri Basistu. Pojdimo med nje da jih navdušimo za narodno delo! Na svidenje! Obrambne odseke v svojih društvih nameravajo ustanoviti klerikalci ter tako baje tudi začeli delati „za mejo". To bi bilo prav in lepo in mi bi gotovo z veseljem pozdravili njih delo, ko bi gospodje svoj načrt zagovarjali s poštenej-šimi sredstvi. „Slov. Gosp." namreč pravi: „Liberalci so v svojih glasilih odklonili skupno delo vseh slovenskih strank pri družbi sv. Cirila in Metoda". — Kdor ve, kako smo baš mi zagovarjali skupno delo vseh strank v tej edini obrambni naši družbi, se mu mora gabiti in studiti zavijanje in laganje klerikalnega lista. Mar bi rekli odkrito: „odklanjamo skupno delo z liberalci" — in pozdravili bi njih samostojno obrambno delo. Takšnemu zahrbtnemu početju pa velja naš: fej! Telefon v Žalcu. Časopisje poroča, da je mi-nisterski predsednik Beck obljubil Žalčanom, da se bo tudi Žalec priklopil internrbanskemu (medmestnemu) telefonskemu prometu. Dr. Korošec v Sarajevu. Ljubljanski „Slovenec" je nedavno temu sporočil, da je dr. Korošec govoril v Sarajevu pred hrvatskim in musl-manskim delavstvom. Ne vemo sicer, kaj je iskal v Sarajevu (menda zopet zdravje!), čudno se nam zdi samo, da „državni poslanec" dr. Korošec utegne hoditi lepo po svetu, njegovi „volivci" pa javkajo in trpe pod posledicami grozovite suše in drugih nezgod. Čujemo, da hodi ž njim tudi dr. Benkovič. Spamo, da bosta pri prihodnjih volitvah šla tudi kandidirat v Bosno! Velika ljudska slavnost v Konjicah se vrši v Konjicah povodom 25 letnice poslovanja posojilnice; g. Šepic praznuje obenem 25 letnico kot ravnatelj zavoda. Veselica se začne popoldne ob štirih. Obeta biti pravi narodni praznik. Častnim občanom je imenoval občinski zastop v Radgoni grofa Stiirgha zaradi njegovih zaslug za mesto. Ptujski okrajni šolski svet je sedaj tudi iz-vrševalni odbor nemškega narodnega sveta. Na Ptujski gori je razpisano mesto nadučitelja. Krajni šolski svet je sestavil terno predlog, a Ptujčani so kratkomalo to terno brez stvarnih vzrokov zavrgli. Ptujski Straschill se hvali pri kmetih, da nobeden naroden učitelj ne postane nadučitelj. Straschill pravi, da za to jamči. To so sramotne razmere. Ali bode deželni šolski svet tudi v tem slučaju ustregel brez ozira na stvarno utemeljene predloge kmetov le povelju nemškega narodnega sveta, kteremu služi ptujski okrajni šolski svet? Bera duhovnikov. Znani župnik Ogrizek v Dramljah ne pozna usmiljenja s kmetom. Kljub slabi letini je oznanil, da bode kaplan Jamšek šel pobirat žito in druge pridelke. Občinski odbor v Dramljah je zato soglasno sklenil, da se kaplanu to beračenje prepove, ker je bernja odkupljena. Županstvo je ta sklep naznanilo okrajnemu glavarstvu v Celju s pripombo, da se bodo poklicali žandarji, če bi kaplan z dobra ne ubogal. Glavarstvo je prepis zapisnika takoj poslalo župniku in kaplanu. Nato je kaplan opustil beračijo. Za predlog so glasovali vsi občinski odborniki, tudi pristaši kmečke zveze. „Slovenski Gospodar" ima, kakor poročajo, proti sebi 13 tožb zaradi razžaljenja časti. Vsekakor lepo znamenje za list katoliške duhovščine! Okrajni šolski svet ormoški je v seji dne 20. t. m. na predlog g. dr. Omulca sprejel sledeči sklep: Štajerski deželni šolski svet naj izdela času primeren zakon o plačah ljudsko- in meščansko-šolskih učiteljev kot vladno predlogo. "V tem zakonu se naj določijo plače učiteljem v oni meri, kakor jih imajo državni uradniki 4 spodnjih plačilnih :azredov (11., 10., 9. in 8.) po časovno veljavnih zakonih, in sicer i glede službene plače i glede penzije. — Enak sllep je storil tudi okr. šolski svet rogaški in še več okr. zastopov. Iz Slovenske Bistrico se nam piše: Tukaj je ustanovil nedavno neki Jože Cvahte mladeniško zvezo za celi naš okraj. Mož je preveč brezpomembna osebica, da bi se ž njim obširneje bavili. Je pač slepo orodje politikujoče duhovščine! Svetujemo mu pa, naj bo prav lepo miren, naj deluje lepo dostojno, naj ne hujska proti rojakom, ker bi v nasprotnem slučaju bili primorani ga spomniti onih časov, ko se je na pole nabiralo doneske za našo narodno godbo! Ogenj v vlaku. V noči od 19. do 20. t. m. je nastal v tovornem vagonu vlaka, ki je peljal iz Zagreba v Zidanimost, ogenj. Opazili so to v Rajhenburgu. Rešiti ni bilo mogoče ničesar. V vozu so bile največ kokoši in jajca. Škof — ali generalštab lažikmečke zveze ? Kdo od teh dveh ima vrhovno oblast nad našo duhovščino? Odgovor: škof ne! Generalštab km. zveze v Mariboru komandira, kakor se mu zljubi, nad dejanjem in nehanjem naše duhovščine. Tako je zapovedal nedavno temu nekemu duhovniku, da je moral odstopiti kot odbornik narodne čitalnice in tudi kot predsednik javne ljud. knjižnice. To je dejstvo, ki ga priobčujemo brez komentarja! Meščanska šola v Celju je zopet osrečena z dvema novima Nemcema. Šola je ustanovljena za Slovence, a ima danes popolnoma nemški značaj. Nedavno temu smo poročali, da sta na šoli prosti dve učiteljski mesti in smo zahtevali, naj se za-sedeta s slovenskimi učitelji. Sposobnih slovenskih učiteljev za meščanske šole je v izobilju. Pa kaj to briga dež. šolski svet. Dozdajni nčitelj na tej šoli Freiberger je imenovan za ravnatelja meščanske šole v Radgono; istotja je premeščen tudi Lakitsch. Na njuni mesti sta imenovana v Celje Nemca Jožef Hölzl in Karl Lechner. Kaj pak! Deželni šolski svet mora pomagati varovati nemški značaj Celja! „Kmetijsko knjigovodstvo". Knjigo te vsebine v 3 delih izda štajerska kmetijska družba za malo ceno 2 K 40 vin. Kdor hoče knjigo dobiti, se mora do 31. t. m. zglasiti pri družbi. Kaj pomeni danes knjigovodstvo v vsakem umnem gospodarstvu, posebej tudi v kmetijstvu, to so danes hvalabogu že spoznali najrazumnejši možje. Naročajte knjigo, kmetovalci! Že zopet preplačano! Ko je hotel Tersche-kov v Celju prešel v slovenske roke, so pisali nemški časopisi, da je gotovo za 50.000 kron pre-plačan. S tem so pač hoteli pred nemškim svetom pokriti svojo zavrženo politiko. — Zdaj so kupili Slovenci Oroslov hotel na Dobrni. — In glejte! Tisti Nemci, ki kupijo n. pr. v Celju vsako pre-zadolženo hišo, pišejo zdaj zopet, da je tudi ta hotel preplačan. Kakšna skrb naenkrat za nas! Štajerčevski strankin shod. Kakor iz „Tagespost" posnemamo, je bil strankin shod „Šta-jerčevcev" v Ptuju preteklo nedeljo obiskan le od nemških meščanov. Pozdrave so poslali nemški poslanci iz Gradca in Celovca, iz česar sledi, da je „Štajerc" le orožje nemštva za ponemčenje Spodnje Štajerske. Nemško poročilo samo piavi, da je predsednik izrazil veselje, da je prišlo tudi nekaj kmetov. Kmečka stranka, ki šteje tudi nekaj kmetov, je vsekakor imenitna stranka. Zanimivo je, da so sklenili postaviti za deželni zbo kandidate v 6 okrajih na Spodnjem Štajerskem. Iz Petrovč. V nedeljo dne 30. avg. se vrši ob 4. uri popoldne v Petrovčah v prostorih gosp. Ježovnika (Šantl) velika veseliea v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Na sporedu sta igri: „Ve-harjevo letovišče", burka v treh dejanjih in veseloigra „Raztresenca". Po igri je prosta zabava in ples. Celjski odsek „Prosvete". V sredo 2. sept ob 2. uri popoldne se vrši v Žalcu (hotel Virant) občni zbor celjskega odseka „Prosvete" in sestanek savinjskega dijaštva. Tovariši, pridite mnogoštevilno! Vabimo obenem vse nedijake, ki razumevajo življenje in stremljenje slovenske mladine. Umor iz ljubosumnosti. Minoli petek je prišel pekovski pomočnik Franc Super, doma iz Velike Pirešice, v Lahajnerjevo gostilno v magdalenskem predmestju v Mariboru k natakarici svoji ljubici,-Reziki Vogrinec. Super je hodil brez dela okrog. Pil je v gostilni, nato pa se je splazil v sobico, kjer je spala Vogrinec s svojo sestro ter se skril pod posteljo. Ko se je spravila natakarica o polnoči s sestro k pokoju, se je Super prikazal in svoje prestrašeno dekle nekaj nagovarjal; ta pa ga ni hotela poslušati in je šla v gostilniško sobo, da bi tam imela mir pred njim. Super je nato legel v njeno posteljo in se dobro naspal. Zjutraj pa je šel v gostilniško sobo za boljše goste, zaklenil vrata in se pričel z Vogrinčevo pričkati, kakor se sodi, iz ljubosumnosti. Nato pa je dvakrat ustrelil v njo, in sicer enkrat v sence, drugič pa v tilnik. Dekle je bilo pri priči mrtvo. Ljubosumni Super se je ustrelil z revolverjem v desno sence in ker se ni smrtno zadel, se je še z nožem zbodel v levo sence. Na streljanje so vdrli domačini v sobo in našli tam Vogrinčevo mrtvo v krvi, Supra pa brez zavesti. Odpeljali so ga v mariborsko bolnišnico, umorjeno natakarico pa na pobrežko mrtvašnico. Naš rojak Kari Goričan iz Višnjevasi pri Vojniku, ki je z izvrstnim uspehom napravil izpite na visoki poljedelski šoli na Dunaju — je nastopil službo v Minsku na Ruskem. Tako odhajajo prisiljeno najboljše naše mlade moči na tuje, in odkod naj potem pričakujemo napredka. Iz Št. Petra v Sav. dolini. Po naključju sem naletel na velik in neodpustljiv greh nekega tu-kajšnega trgovca. Šel sem v prodajalno, da si kupim svalčic in vžigalic. Zahteval sem seveda Ciril-Metodovih, a trgovec je rekel, da so mu pošle. Ponudil mi je one za „obmejne Slovence". Seveda jih nisem vzel ter sem pustil tudi svalčice s pripombo, da kupim drugič, ko bodo Ciril-Me-todove v zalogi. V vasi sem izvedel, da ta trgovec sploh nima družbinih, pač pa poleg „obmejnih" tudi — nemške. S tem se hoče prikupiti ne samo „zvezarjem", pač pa tudi nemškutarjem ter s tem kaže popolno svoje nenarodno mišljenje. Že „obmejne" vžigalice so protislovenske, ker konkurirajo družbinim, a če še ima nemške, je to popolen škandal, ki ga trpe lahko le naši klerikalci, katerim je narodnost deveta briga, samo da dobe oni svoj delež. Tega trgovca opozarjamo, da opusti nemške užigalice ter si nabavi Ciril-Metodovih, sicer ga v kratkem priobčimo imenoma. Zavednim Šentpeterčanom fpriporočamo tega trgovca v kontrolo, kajti škandal bi bil za slovenski Št. Peter, da bi se prodajalo izdajalsko blago. Pozor! Popotnik. Kozje. Okrajni zastop je sklenil povodom cesarjevega jubileja darovati 1000 kron društvu za varstvo otrok in oskrbo mladine v našem okraju. Svota se je dne 18. t. m. izročila načelniku zastopa. Pogreb dr. Gustava Ipavca v Št. Jurju ob juž. žel. je prav lepo pokazal, da ga niso cenili in spoštovali le domačini temveč tudi sosedje in rojaki po vsem Slovenskem. N^ tu mesta, da bi natančneje opisovali njegove zasluge kot zdravnika, nar. gospodarja in znamenitega skladatelja slov. pesmi, katere se pojejo na koncertih in veselicah po celi domovini. Pogreb je bil veličasten: udeležilo se ga je poleg domačinov odposl. „Celj. pevskega društva" in „Glasbene Matice" v Ljubljani. Tudi mnogo drugih odličnih mož je bilo navzočih. Pevci so ganljivo in dovršeno peli doma, v cerkvi in na pokopališču; ob odprtem grobu so govorili ranjkemu slovo gg. dr. Rakež, Kveder in dr. Schwab. — N. v m. p.! Iz Šoštanja. V ponedeljek zvečer so se vračali sejmarji iz Velenja. Pri tej priliki sta se posestnik Poduržan in Pleteršek iz Škal za nekega konja prepirala in klofutala. V tem sta prišla v gostilno na Kantini v Škalah. Tam je igral harmoniko Grega Kovač, sin župana. Prepir se je nekako obnovil in neki Janez Napotnik je zadal brez povoda Kovaču z nožem udarec na glavo ter ga na mestu ubil. Kovač je bil od ustanovitve šoštanjske Narodne godbe vedno zvesti godec, miren in priljubljen fant. Godba mu je skazala tudi zadnjo čast. Zemlja mu bodi lahka! Politični shod v Kaplji pri Arvežu. kateri je bil napovedan za minolo nedeljo, se ni vršil, ker dotični gostilničar, pri katerem bi se imel vršiti shod, ni dal prostorov na razpolago. Šolsko vprašanje v Kaplji stoji sedaj v tem stadiju: obči-narji so se izjavili, da sprejmejo podporo „šul-ferajna" za razširjenje šole v trorazrednico, ako ostane v prvem razredu slovenščina učni jezik, v ostalih dveh pa učni predmet. — Shod je bil odpovedan v-zadnjem hipu; g. posi. Roblek je šele na vlaku zvedel za to. Roje pri Št. Petru v Sav. dol. Zadnjo nedeljo smo imeli na Rojah prijateljski večer. Priredila so ga naša dekleta. Pokazala so, kaj da premorejo. Prireditev je bila njihovo lastno, samostojno delo. S tem so pokazala, kako so omikana in požrtvovalna. Saj pa je trud obrodil tudi sad. Žela so občno pohvalo. Vsa čast vrlim roj-skim dekletom! Razpisano je učno mesto na šestrazrednici v Poljčanah, 3. plač. razred. Prošnje do 30. septembra. Za dekana v Šmarje pri Jelšah je imenovan g. Janez Bohanec, dozdaj župnik v Svetinjah pri Ormožu. Mož je bil v ormoškem okraju poleg to-maževskega dekana Cafa najhujši agitator km. zveze med duhovniki. Morda mu je baš to naklonilo dekanijo. Mi mu jo privoščimo iz srca in upamo, da se mu nekoliko ohladi njegova kri. Za prosveto ljudstva ! Odseku „Prosvete" za slovenjebistriški in konjiški okraj so darovali gg. Dr. Bogumil Vošnjak 20 K, prof. Pascolo 10 K in Ivan Šepic v Konjicah 5 K. — Prispevki naj se pošiljajo na: Ludvik Mlakar, abiturijent, Ho-šnica pri Laporjih p. Slov. Bistrica. „Naš škof pri Ploju pač ne bo v narodno šolo hodil." Tako vsaj pravi zadnji „Slov. Gosp." Verjamemo, da se mu na stara leta ne bo več ljubilo spreobračati svojega očividno protinarod-nega mišljenja. Mož, vodja po ogromni večini slovenske škofije, ki vkljub mnogokratnim protestom slovenske javnosti še vedno kakor v zasmeh Slovencem izdaja nAški šematizem svoje škofije, mož, ki kot virilist v deželnem zboru ni nikdar zastavil niti ene besede v korist tlačenim Slovencem, ki ga je nasprotno vsikdar manjkalo, kadar se je šlo za slovenske koristi, mož, ki se je pustil že neštetokrat hvaliti od „Štajerca" in od nemških listov zaradi svoje narodne „znoslji-vosti" (kaj Nemci pod tem mislijo, itak zna vsakdo!) — tak mož seveda ne bo spreminjal več svojih docela nenarodnih, protinarodnih in proti-ljudskih nazorov. List pa, ki zagovarja „narodnost" takega človeka, postaja naravnost smešen! V Dobovi pri Brežicah je imenovana za od-praviteljico na novo vpeljani pošti gca Marija Vandal, dozdaj oficijantinja v Brežicah. Ormoško nemštvo — se krha? „Domovina" z dne 24. t. m. pripoveduje sledeči značilen dogodek: Dne 9. avg. ob priliki velikega slov. koncerta v Ormožu so šli neki varaždinski gostje večerjat k Banerju. (Kakor znano, je Bauer eden eber ormoškega nemštva! Op. uro d.) Tam pa 'i je nahrulil advokat dr. Delpin (češ da se tam vori samo nemški!), a ga je gosp. Bauer zelo ?pko zavrnil, češ da živi on od slovenskih in raških gostov, od ormoških „Nemcev" pa da >a ničesar. Grozil je celo, da proda svoj hotel Slovencem. — „Predsednik spodnještajerskega nemškega narodnega sveta" — pripominja „Domovina" — „nima torej s svojim radikalnim nem-štvom niti doma v Ormožu sreče!" Iz Lahonec pri Ormožu. Dne 19. t. m. izvršil se je v naši občini grozen zločin. Mizar J. Klemenčič p. d. Šegula in živinski mešetar Matija Cvetko sta dalje časa v tukajšnji gostilni popivala. Končno sta se sprla in Klemenčič je Cvetka zabodel z dolgim nožem, tako da je bil ta takoj mrtev. Klemenčič je še potem ranil sam sebe na rokah. Orožništvo je bilo hitro na mestu groznega zločina. Zločinec je moral pri svoji žrtvi čakati komisije in so ga po isti odvedli v zapor. Požar. V Hranjigovcih (župnija Sv. Tomaž pti Ormožu) je dne 18. t. m. pogorelo pri posestniku Jožef Rajhu. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje z vsemi pridelki. Škode je do 6000 K; kmet ni bil zavarovan. Pravijo, da so vzrok po-žarja kadilci. Iz Jarenine se nam piše: Radovedni smo, kakšen odgovor bo dal znani „prvoboritelj" kle-rikalizma kaplan Vračko na sledeče vprašanje: kakšen obisk je imel v sredo dne 19. avg. od 9.—11. ure zvečer? „Zastrta so bila okenca" — a on menda ni spaval „božjega sna", kakor se pravi v znani Kettejevi pesmi, dasi ni bilo luči? Nesreča pri streljanju. Pri Sv. Andražu v Slov. gor je o priliki cesarske slavnosti 18. avg. Anton Šalamon tako nerodno postopal pri streljanju iz možnarjev, da mu je šel cel strel v trebuh in so mu takoj izstopila čreva. Salomon je na mestu izdahnil. V stalni pokoj je šel (t. j. je moral iti) v Mariboru g. Gabrijel Majcen, dozdaj učitelj na mariborskem učiteljišču, znan izza časa znanega štrajka dijakov na tem zavodu. V političnem življenju zvest hlapec dr. Korošca, v mnogih stvareh celo njegov svetovalec, je bil tudi v šoli manj učitelj nego politik. Svojim dijakom je hotel po vsej sili vcepiti svoje ultra-klerikalno mišljenje. Upamo, da dobi sposobnega in objektivnega naslednika. Suroveži. V nedeljo dne 9. t. m. so doslej še neznani suroveži grozno razmesarili fanta Štefana Helerja iz Dugoš pod Mariborom. Leži v mariborski bolnišnici in je njegovo stanje zelo nevarno. Slovensko duhovništvo, hic Rhodus, hic salta! ___ Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda se vrši dne 13 septembra v Ptuju. Opozarjamo vse narodne Slovence, naj se udeležijo skupščine! Shod v Ptuju. Izmed govornikov nedeljskega shoda v Ptuju omenimo še, da so govorili k dnevnemu redu visokošolec Vesenjak in kmetovalci Miha Brenčič, Rober, Vršič, Šegula in Potočnik. Lepe Ptujčanke. Komu ni znana hudomušna narodna pesem: „Pa ptujska dekleta so lepa zares, so lepa zares, pa zares; pa gvišno bi one še lepše bilé, še lepše bilé, ko b' tudi se one še hmivati htle, pa zares!" No, da se menda danes nemške lepe Ptujčanke umivajo, tega jih je že naučil „purgamajster" Ornik v svojem medhenhejmu ali „haremu" kakor so svoj čas za-smehljivo pisali časniki; da pa še kljub temu Ptujčanke niso lepše, niti lepe, to kaže dogodek, ki se je zgodil pretekli teden v Ptnju. Prišel je bogve od kod neki žid v Ptuj, dr. Weiss, kateri je raztrobental po celem mestu, da bo Ptujčanke s hipnotizmom pomladil in olepšal. Da kaj takega ni mogoče, ve vsak naš kmečki človek; visoko „izobražene" Ptujčanke pa so Židu verjele in se res dale minuli četrtek s privoljenjem Ornikovim za 1 krono mladiti in lepšati. Mlade in lepe pa niso „gratale", pač pa — bolne. Hipnotizem jim je naškodil. Okrajni zdravnik dr. Maučka je slednjič Weissu hipnotiziranje prepovedal — in Ptujčanke, revice, bodo morale ostati tudi v prihodnje navzlic nežni purgamajstrovi skrbi za nje stare in, kakor same priznavajo, grde. Bog pomagaj, če narava komu lepote ne poda.i, tega niti židovski zdravniki niti oče Ornik ne morejo popraviti. Ogrski Slovenci prebivajo skupno v županiji železni, zaladski in šomodski. Sosedi so jim na severu in zapadu Nemci, na vzhodu Ogri, le na jugu se dotikajo Hrvatov in štajerskih Slovencev. Najzanimivejše pri vsem je pač to, da njih število raste, ker so se pomnožili za kakih 3000 duš od 1. 1890,—1900. Tako je torej v treh županijah preko 64.000 Slovencev. — Raztreseni so potem še v raznih drugih stolicah Ogrske; precej jih je na Reki in preko 6000 v Zagrebu. Zveza narodnih društev. Pevsko in tamburaško društvo „Zvon" v Trbovljah priredi dne 8. septembra t. 1. v „Skalni kleti" pri Celju koncert, na katerega že danes opozarjamo. Polovica čistega dobička je namenjena „Sokolskemu domu" v Celju. Naj se druga celjska društva ozirajo na to prireditev. Ljudska veselica se vrši v Konjicah na vrtu „Narodnega doma" v nedeljo, dne 30. avgusta 1908 povodom 25 letnega poslovanja Posojilnice v Konjicah. Spored: Ob 8. uri zjutraj sv. maša na čast sv. Cirilu in Metodu. Popoldan ob 4. uri: 1. Pozdrav navzočih gostov. 2. Slavnostni govor. 3. Koncert. Svira polnoštevilna celjska narodna godba ter poje Slovensko pevsko društvo v Konjicah. Ant. Nedved: „Nazaj v planinski raj", mešan zbor. St. Pirnat: „Žalost", osmeroglasen mešan zbor. H. Sattuer: ,Za dom med bojni grom', možki zbor. Konjiške narodne, osmeroglasen mešan zbor. Vstopnina prosta. Veselica se vrši pri vsakem vremenu. Za zunanje udeležence vozi ob pol 1. uri popolnoči v Poljčane poseben vlak, ki ima zvezo s Celjem in Mariborom. Bralno društvo v Laškem trgu ima svoj izredni občni dne 30. avgusta 1908, ob 3. uri popoldne v bralni sobi „Pivnice" na Laškem. — V slučaju nesklepčnosti se vrši izredni občni zbor eno uro pozneje ob vsakem številu navzočih članov. Narodni trgovci naj bi imeli v svojih prodajalnah nabiralnik Ciril-Met. družbe ter uporabljali razne prilike, da naberejo mal dar za šolsko družbo. Tak naroden trgovec, ki se zaveda svojih dolžnosti kot Slovenec, je gosp. Rudolf Pevec v Mozirju. Ne samo, da ima v zalogi vsakovrstno družbino blago, pa ima tudi nabiralnik, v katerega se je prvič, a v kratkem času nabralo 23 K. — To je lepo in častno za trgovca in tembolj za g. Pevca, ker je kot se mi zdi v trgu, razun g. Tribuč edini, in najbrž tudi edini v dolini, ki ima nabiralnik. — Narodni trgovci! pokažite svoj narodni čut, ne kažite svoje zavednosti le v besedah, pač pa tudi v dejanjih. Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo na večer godovanja gosp. Rudolfa Peveca K 12'60; za prelomljeno bratovščino so plačali trije gospodi po 70 h = 120 + 70 h; kegljalci K 152, ga. Jos. Blaž 6 K od Ciril-Metodove maše; torej skupaj en dan K 33'32, ki so se poslale šolski družbi. Narodnjaki, posnemajte. Drnžbi sv. Cirila in Metoda je koristen, kdor jo podpira gmotno, kdor uporablja blago, ki se prodaja njej v korist, kdor sodeluje pri podružničnih veselicah, kdor jo priporoča s pojasnjevanjem njenega plemenitega delovanja za obrambo slovenstva. Prijetni so naši družbi tudi taki računi, ki so sicer na njo naslovljeni, pa pokriti, ne da bi morala družba kaj plačati. Ključavničarski mojster v Ljubljani g. Rebek ima prav lepo navado, da izvrši kako delo po družbi naročeno, plača pa svoj račun sam. Hvala! V VII. seji ožjega odbora družbe Ciril-Metodove dne 13. mal. srpana se je obravnavalo poročilo o nadzorovanju družbinih šolskih vrtcev. Marljivo oskrbovani vrtec v Škednju pri Trstu ne zadostuje, ker ima prostora samo za 40 otrok, a sprejeti bi mu jih bilo preko stotine; zato bode skedenjski podružnici naloga, da poskrbi vrtcu za večji prostor, družba pa se zaveže, da bo plačevala vrtnarico. Šolski knjižnici pri Sv. Jakoba v Trstu se je določila stalna letna pripomoč. Odobril se je predlog, da se izdajo podobe slov. apostolov sv. C. in M. in drugih slovenskih veljakov v taki obliki, da bodo prikladne za razdelitev šolski mladini. Družba si je nabavila nekaj tisoč odtiskov slik sv. C. in M. s sprejemnico. Nadejati se je, da dobe odjemalcev posebno med šolskimi učenci, ki bodo s temi odtiski okrašali prvo stran svojih knjig. Novice iz drugih slovanskih krajev. Šulferajnski šoli v Šiški pri Ljubljani je podelilo naučno ministerstvo pravico javnosti. Kako so postrežljivi! Tatvina. Neznani tatovi so vlomili v gostilno Iv. Čubeja na Ajševici ter odnesli tobaka in cigaret za 120 K. Tatove iščejo. Kranjski deželni zbor je poslal minister-skemu predsedniku brzojavko, v kateri obžaluje, da je vladna podpora v tej strašni sili tako mala. Kranjsko kmetijstvo stoji pred propadom. Umrl je 25. t. m. v Tržiču niže Ptuja uči- teljiščnik Franc Rakuš. Od velike noči je bolehal na sušici, ki je že marsikateremu dijaka ugasnila luč mladega nadepolnega življenja. Stoletna aloa (rastlina, spadajoča v vrsto lilij) v Tivolskem parku v Ljubljani je začela cvesti. Aloin cvet je velika redkost, zato ga hodijo ljudje iz blizu in daleč gledat ter občudovat. Vinska letina na Dolenjskem bo letos jako obilna in bo daleko prekosila lansko. Grozdje je že skoro dozorelo. Vseslovanska razstava v Moskvi. Nedavno temu je zboroval v Kranju zbor zaupnikov pod predsedstvom poslanca Hribarja v zadevi vseslo-vanske razstave v Moskvi. Sklenilo se je razviti za udeležbo na razstavi v vseh slovenskih pokrajinah veliko agitacijo. Zaradi častikraje je bil obsojen urednik celovškega lista „Mir", ki je zadnji čas žal zašel popolnoma v Šusteršičevo politično strujo in blazno psuje vsakega Slovenca, ki ni klerikalec. Utonila je v Savi pri Krškem žena naduči-telja Adlešiča v Krškem. Zmešalo ze ji je in je sama skočila v vodo. Mnogo polhov je letos po Kranjskem, ker je po gozdovih mnogo bukovce in druge hrane za nje. Iz kmetijske šole. Učitelj je vprašal v kmetijski šoli učenca: „Kako ohranimo svinjsko meso najdalje sveže?" Učenec: „Ako pustimo svinjo živo." Podpora kranjskim živinorejcem. Poljedelsko ministerstvo je dalo za kranjske živinorejce še 300 tisoč kron podpore. In štajerskim? Električno železnico so zgradili v Gorici in jo meseca septembra slovesno izroče prometu. Sadno in grozdno razstavo v Novem mestu priredi tamošnja kmetijska podružnica od dne 26. do 28. sept. t. 1. Protiklerikalno dijaštvo iz Goriške je zborovalo dne 21. t. m. v Gorici v protest proti shodu klerikalnih študentov, ki so ga klerikalni voditelji aranžirali, da bi vjeli par abiturijentov v svoja društva. Protiklerikalni shod se je lepo ob-nesel. Kako neki je gospodom okoli „Edinosti" pri srcu? Ti gospodje so svoječasno bljuvali žveplo na tiste štajerske narodnjake, ki so se ustavili podivjanju ljudstva od strani klerikalcev. Slogo in zopet slogo so pridigali. Vkljub vsemu svojemu slogaštvu pa imajo danes pred vrati Trsta Hanibala v obliki najsurovejšega klerikalizma. Društvo za društvom ustanavljajo klerikalci, in že septembra meseca ustanovijo „tržaško krščansko socijalno zvezo". Ljutejši boj kakor morda pri nas divja zdaj tam spodaj. Naprednjaštvo v Trstu bo pomandrano, ako se z odločnim delom ne postavi v bran prodirajočemu klerikalizmu. Veliko je vredno — spoznanje o pravem času! Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Gradcu in ravno-pravnost slovenskega jezika. Delavci po žagah, kamenolomih, tovarnah, rudnikih, plavežih, ladjarnicah itd. morajo biti v smislu državnega zakona zavarovani. Za slovenske in nemške delavce na Štajerskem in Koroškem je v ta namen ustanovljena ,Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Gradcu'. Ta zavod vsiljuje vjednomer slovenskim podjetnikom nemške proračune, prejemnice, cenike za prispevke in odloke o uvrstitvi v posamezne razrede, razsodbe o podporah itd. Da samonemških tiskovin večina Slovencev ne razume, je jasno. Mnogim se z njimi prouzro-čajo troški za tolmačenje in prestavljanje in povrh še zamuda. Delavska zavarovalnica je urad. Za njo velja * člen XIX. državnega osnovnega zakona ravno v isti meri, kakor za vse druge urade. Ona mora slovenskim podjetnikom dopošiljati vse v slovenskem jeziku. Da pošilja delavska zavarovalnica zoper nezgode na Slovensko samonemške tiskovine in spise prihaja odtod, ker slovenska nezavednost ne zahteva slovenskih tiskovin in spisov in ker uradniki mislijo, da so Slovenci s tem zadovoljni, nekaj pa pripomaga k temu tudi njihovo nestrpno nemško mišljenje, ki hoče pravice slovenskega jezika povsod izpodjedati. Temu ravnanju ni težko v okom priti. Treba le zavarovalnici nemške tiskovine in spise vrniti ter zahtevati slovenske. Tako je Jelšnik Josip, posestnik žage v občini Kokarje nedavno vrnil nemški „Einreihungs-bescheid", na kar so mu poslali dvojezičnega. Zavarovalnica se ni' izgovarjala, da nima slovenskih tiskovin, temveč je molče zahtevi ustregla. Tu ni bilo treba ne pritožbe na državni zbor ali na ministerstvo, ne na keterega državnega poslanca, temveč podjetnik Jelšnik si je jezikovno pravico sam določil s tem, da je svojo zahtevo potom občine Kokarje zavarovalnici prijavil. Jezikove pravice imamo sami v rokah, izvr-šujmo jih najprej sami, potem še le nam jih bodo višji priznali in dali. Zadeva je tudi iz socijalno političnega stališča važna. Naši sinovi si iščejo širom domovine kruha. Svoj kruh najde več Slovencev pri zavarovalnici v Gradcu, a le tedaj, če bodemo tja vlagali slovenske vloge ter od tam zahtevali vse tiskovine in dopise v slovenskem jeziku, inače se bode iz slovenske moke pečen kruh naklanjal sitim Nemcem, lačen Slovenec pa pojdi za kruhom širom sveta v večno zgubo naroda. Slovenske občine in podjetniki, zavedajmo se svoje socijalne in kulturne t. j. narodne dolžnosti, uspeh ne more izostati! O produkciji hmelja trosijo različni hmeljski agenti neresnične vesti. Pravijo namreč, da se je pridelalo na svetu to-tiko hmelja, koliko ga pivovarne niti ne potrebujejo in da je še lanskoletnega hmelja precej na razpolago. Po informacijah iz vladnih poročil in iz Žatca samega te govorice resnici ne odgovarjajo, ampak se splošno sodi, da je letošnji pridelek skoraj povsod v normalnih, to je navadnih mejah in da se o nadpridelku ne more govoriti. Tudi glede kakovosti hmelja se mora reči, da ni drugje boljša kakor v Savinjski dolini, ker je tudi in to posebno na Češkem trpel hmelj vsled suše in toče. Hmeljarji se torej naj nikar ne dajo begati in naj ohranijp pri kupčiji — prodaji mirno kri. B. Hmeljarstvo. Prošnja na hmeljarsko društvo v Žalcu. Rani hmelj je obran, pozni bo se kmalu začel obirati. — Pričenja se hmeljska kupčija. Ravno ta čas je za hmeljarja najtežavnejši. Od dobre kalkulacije pri hmeljski kupčiji, pri kmetu — pridelovalcu pri hmeljski prodaji je odvisno, ali bo kmet-hmeljar dobil trud celega leta primerno poplačan ali ne. Vsaka kupčija je odvisna od poznanja hmelj-skega trga. Naši hmeljarji morajo vedeti, koliko se povprečno na leto v svetovni produkciji hmelja porabi, koliko se ga je po zanesljivih cenitvah letos pridelalo, kak hmelj se je pridelal na tujem, posebno v češki deželi in koliko se za hmelj v drugih krajih ponuja, oziroma kako cene v tujih krajih stoje. Naši hmeljarji po svoji večini vsega tega ne vedo oziroma se jim vsaj v zadostni meri ne razloži. — Hmeljarsko društvo v Žalcu poroča sicer s hvalevredno točnostjo o stanju hmelja v Savinski dolini, nimamo pa dovolj poročil o stanju hmelja in hmeljske kupčije v drugih deželah, posebno na Češkem, na Bavarskem, v Galiciji in na Ruskem. Hmeljarsko društvo dobi gotovo vladna in tuja poročila na razpolago. Vimenu hmeljarjev bi bilo torej želeti, da podaja hmeljarsko društvo v vsakem „Narodnem listu", ki bi naj bil in tudi je že deloma politično, in gospodarsko glasilo savinjskih naprednih hmeljarjev, poročila o hmelju in hmeljski kupčiji pri nas in na tujem, da bodo naši hmeljarji informira n i i n s e n e b o m o gl o z g o d i t i, dajih bodo brezvestni špekulant j e — židje — spravili ob trud in dobiček celega leta. _ Mednarodna razstava ječmena in hmelja y Berolinu. V času od 10. do 18. oktobra t. 1. se priredi v Berolinu mednarodna razstava ječmena in hmelja. Kakor posnamemo iz časopisov, bo na tej razstavi zastopana tudi Arstrija. In sicer aranžira c. kr. kmetijska družba na Dunaju poseben oddelek za ječmen in poseben oddelek za avstrijski hmelj. Za hmeljski oddelek se je ustanovil poseben odsek, v katerem je dne 1. t. m. poročal tajnik imenovane kmetijske družbe, profesor Häus-* ler o dosedajnih pripravah in o dogovorih z be-rolinskim uradom. Profesor Häusler je povdarjal kot veselo znamenje, da se je za razstavo oglasilo že mnogo udeležencev, vsled česar je pričakovati, da bo na berolinski razstavi v drugem litru mleka je smetane 8%> v tretjem litru mleka je smetane H'5%, v četrtem litru mleka je smetane 13°/o, v petem litru mleka je smetane 15'5%• če bi še zadnji liter razdelili na več manjših množin, bi videli, da je zadnje mleko skoro sama smetana, oziroma tolšča. Cena jajc na dunajskem trgu 25. avgusta 1908. jajca v zabojih à 35 k. I-ma jajca v sodčkih II-da ,, „ „ Nižje in gor.-avstrijska I-ma štajerska jajca II-da I-ma moravska ,, II-da „ Šleska jajca Hrvaška „ Slavonska jajca à 35 à 36 „ à 361/2„ a 38 „ à 36 „ à 361/2„ à 36 „ à 361/2,, à 38 „ à 361/2„ à 3672« dne po K n K , K „ K » K , K K K K 2 K 2 K 2- Za zaboj à 1440 kom.: I-ma bačka jajca à K 80 I-ma banatska jajca à K 78 zgornjeogrska „ à K 76 I-ma sedmograška sortirana à K 78 I-ma „ nesortirana à K 77 bosanska jajca à K 76 I-ma bolgarska jajca à K — Il-da „ ' „ à K y - I-ma srbska „ à K — I-ma gališka jajca sortirana à K 75 I-ma „ „ nesortirana à K 77 I-ma ruska „ à K — Il-da „ à K I-ma srednja jajca à K 70 I-ma mala „ à K 60 Zadnja poročila. Iz Žalca. Po listih se je razširila vest, da je umrl v Žalcu mesar Prislan. Ta vest ni resnična, ker v Žalcu ni nobenega mesarja Prislana, gosp. Plaskan pa je pri najboljšem zdravju. Železnica čez Radelj. Železnico iz Ivnice v Vuzenico bodo trasirali (zarisali in odmerili) prihodnji mesec. Griža razsaja med vojaštvom v Gorici. V vojaški bolnišnici je toliko bolnih vojakov, da so jih nekaj morali odpeljati v Trst. Ponesrečena otroka. Posestnik Velunšek pri Slovenjgradcu je popravljal minule dni svojo prešo za sadje. Ko se je za nekaj časa odstranil, se je preša prevrnila na njegovega fanta in dekle, ki sta se igrala pri preši. Enoletni fant ima glavo razbito in je bil takoj mrtev, deklica je težko ranjena. Tihotapci na srbski meji. Za časa carinske vojske med Avstrijo in Srbijo se je tihotapstvo na mejah obeh držav zelo razvilo. Zadnji ponedeljek je hotelo več tihotapcev spraviti svilo čez Donavo v Beligrad; srbski finančni stražniki pa so jih opazili in začeli na nje streljati. Eden je mrtev, ostali so zbežali. Cesarski manevri na Ogrskem obetajo biti letos zelo zanimivi. — Na Blatnem jezeru se bo namreč uprizorila cela ponočna bitka. Parnike, ki navadno prevažajo potnike in izletnike, bodo ob- orožili z novimi topovi in signalnimi pripravami. Tope bodo namestili tudi pri posameznih gradovih in večjih posestvih okoli jezera. Uprizoril se bo ponočni napad na obrežje, ki bo imel pokazati vrednost novih topov.5 Cesar bo z neke ladje opazoval znnimivo bitko. Velikanski požar je divjal v Carie-radu. Goreti je začelo minolo nedeljo ob 2. pop. in je gorelo celo noč do pondeljka zjutraj. Zgorelo je nekaj tisoč hiš v turškem delu mesta. Do 20 tisoč ljudi je brez strehe. Škoda je zelo velika, ker je pogorelo mnogo trgovin, bazarjev in nekaj mošej. Ponesrečilo se je tudi nekaj ognjegascev. Poneverjenje. Pri ,.Srednjenemški kreditni banki" v Frankobrodu na Nemškem je poneveril blagajnik Goltermann 600 tisoč kron. Ko so poneverjenje odkrili, ga je blagajnik priznal in na to ustrelil. Razne novosti. Voda dražja od vina. V južni Italiji, zlasti v Apuliji, vlada grozna suša, in ta suša je dovela do tega, da je tamkaj voda dražja nego vino. Voda je pravi luksus. Siromašni ljudje ne prosjačijo po ulicah za denar in kruh, ampak za vodo. Vlada razdeljuje vsak teden na stotine veder vode, ali vse to je kapljica v morju pri tolikem pomanjkanju vode. Vlada je pričela vi tati zemljo, da poišče studencev. V globovini 100 metrov se nahajajo v resnici in našli so že nekoliko vodnih vrelcev. Zaklala sta v Spitzu ob Donavi dva Makedonca 30 letnega Andreja Komavlija iz Stračič na Goriškem. Zabodla sta ga v trebuh in je ranjenec takoj izdihnil. Ako te je pičila čebela, osa ali druga žuželka, odstrani najprej želo, nato drgni dotično mesto z novo narezano čebulo. To sredstvo olajša bolečine in zabrani, da rana ne oteče. Madeže črne tinte v bel§m platnu očistiš, če razgreješ nekoliko limoninega soka in namakaš v njem liso tako dolgo, dokler ne izgine popolnoma. Slednjič pa operi dotično tkanino v vreli vodi ali vrelem mleku. Laneno olje z beljakovino poirieläfio je izvrstno sredstvo za( opekline. Rana se namaže s peresom, potem se nanjo položi platnen robec, katerega smo zmočili z vodo in dobro ovili. Svinje krmiti z nerazdrobljenim žitom je potratno. Prof Leman v Getingu je namreč dokazal, da precejšnji del žita ostane neprebavljen, če podajamo cela zrna in sicer ječmena 65, rži in ovsa 48. 8%- Muhe kot trgovski predmet. Nenavadna je v novejšem času trgovina z muhami. Muhe uvažajo posušene v Evropo iz Mehike. Samo na Angleško se je pripeljalo zadnja leta več ton suhih muh, ki so za hrano domačim ticam in za rabo pri ribjem lovu. Sedaj grozi tej dobičkanosni trgovini kriza, ker so se sanitetne oblasti izrekle iz higijeničnih ozirov proti uvažanju muh, ker se s tem lahko raznesejo razne kužne bolezni. Skrbite za zobe ! Zobje so stebri vašega življenja, varuhi vašega zdravja, zatorej skrbite za-nje. Varujte se treti z njimi orehe, lešnike, grizti trde stvari. Ne jejte prevročih jedi, ne pijte premrzlih pijač; eno kakor drugo je za zobe kakor dinamlt za skalo. Ne bockajte v zobe s šivan-kami, ampak poslužujte se samo lesenih zobotrebcev. Čistite pridno zobe! Zjutraj in zvečer jih odrgnite s krtačico in kakim dobrim zobnim prahom ali kremo. Ako je dobil zob luknjo, pojdite takoj k zobozdravniku, da ga plombira. Vsak izgubljeni zob pomeni toliko in toliko dni življenja manj. Pročodrimsko gibanje. Letos je deset let, kar se je pričelo v Avstriji izstopati iz katoliške cerkve pod geslom „Los von Rom". Leta 1898. je izgubil Rim 1598 vernikov, leta 1899. že 6385, leta 1900. 5058, leta 1901. 6639, leta 1902 4624, leta 1903. 4510, leta 1904. 4362, leta 1905 4855, leta 1906. 4364 in leta 1907 4197. Do konca 1. 1907. je prišlo med protestante iz katoliške vere skupaj 46.592 oseb. K temu je treba prišieti še kakih 10.000 oseb, ki so prestopile k starokato-likom. Tudi v drugih državah, celo v Španiji, imamo več protestantov, nego mislimo. Vzrok tega nestrpnost med katoliško duhovščino in verski fanatizem, ki ga zahteva od svojih vernikov. Zeppelin se zopet vzdigne v zrak. Iz Kostnice poročajo, da se grof Zeppelin med 20. in 30. septembrom zopet dvigne v zrak s starejšim zrakoplovom št. 4. Zrakoplov, vničen v Echterdin-genu, bo popravljen šele za spomlad. Zločin in nesreče. Kmet likov iz Lopatinc na ruskem Poljskem je prinesel ženi 100 rubljev, ker je prodal vola. Žena je ravno kopala mlajšega otroka in je zato položila denar pod blazino. To je videl štiriletni sinček, vzel denar in ga raztrgal. likov se je tako razjezil, da je vzel sekiro in odsekal sinu glavo. Mati se je prestrašila tako, da jo je zadela srčna kap. Mlajši otrok pa je utonil v vodi. Štirinogati rešitelj. Trileten deček je padel v močno naraslo Bjelo. Slučajno je šla soproga gledališkega ravnatelja Vinšeja z bernardincem mimo. Pes je skočil za otrokom, ga prijel na hrbtu za obleko in ga srečno še živega prinesel na breg. Najtežja žena na svetu. V Ameriki je umrla gospa Villiam Maurer, ki je tehtala 260 kg. — Sedem let ni mogla iz hiše. Ko je umrla, so morali razširiti okna ter so jo dvignili skozi okno na ulico s posebnim mehanizmom, kakor se dvigajo težke blagajne. Deset mož je delalo pri tem. Njen mož tehta 165 kg. Iz Zadra so se izselili jezuitje. Bili so tam 45 let. Ker pa je samostan najbrže premalo „nesel" so odšli sveti možje v druge samostane. Zastrupljena prinčeva rodbina Iz Berolina se poroča, da so oboleli vsled vživanja zastrupljenega mesa priDC Friderik Leopold, njegova žena in hčerka. Policijski nadzornik zblaznel. Zblaznel je policijski nadzornik Geza Kolossa v Budimpešti. Peljal se je v Kraljev dvorec, ker je hotel govoriti z nadvojvodom Jožefom, Pozneje je zblaznel in grozil policijskim uradnikom s sabljo. Velika nesreča na morju. Parnik „Holge-fonden" se jè 22. t. m. pri Skaaneviku potopil. Vtonilo je 30 potnikov. Cesar Viljem se namerava dvigniti v zrak z zrakoplovom Parsefal. Boj med ščuko in labodom. Na ženevskem jezeru je opazoval neki tujec, kako sta priplavala po jezeru dva stara laboda s tremi mladiči, a hipoma je eden mladičev, ki so bili vsaj tako veliki kakor race, izginil z glavo pod vodo ter se ni mogel osvoboditi tajne sile, ki ga je vlekla pod vodo. Stara laboda sta brž prihitela ter s perutmi bila po vodi. Tujec je pogledal skozi daljnogled in natančno Opazil, da drži mladega laboda velika riba za glavo. Sicer sta stara laboda roparja s perutmi prepodila, toda napadeni mladič je bil že mrtev. Tujec je na dogodek opozoril ribiče, ki so veslali previdno na dotično mesto ter so kmalu ujeli 6 funtov težko ščuko. Polž kot hrana. Na Francoskem goje mnogo polžev. Pri nas večina ljudi težko umeje, da spada polž med živalce, ki se jih uživa, a vendar je to dokazano dejstvo, da se samo v Parizu proda na trgih nad milijon kilogramov teh mehkužcev. Iz tega izhaja, da je v Parizu trgovina s polži povsem dober posel, in ker stane gojenje polžev le malo truda in stroška, zato se mnogi poljedelci bavijo s tem poslom. Zanimivo je, kako oni to delajo. Polžev vrt se obdela v marcu in zanj se določi apneno in vlažno zemljišče, ki se ga ogradi z deskami, da se ne morejo polži razlesti. Na vrtu se zasadi zlasti trava. Ko se prične jesen bližati koncu, se postavi v vrt male kupčke maha in suhega listja; vanje se polži radi zavlečejo in potem zapirajo vhode svojih hiš. Uživa se skoraj vse vrste polžev, zato se v vsakem kraju goji ona vrsta, ki je tam bolj udomačena. Tudi v Italiji pojedo mnogo polžev; tam se mora polža v vseh krajih smatrati za glavno hrano siromakov, in ko je njegova sezona, ga je dobiti v vsaki krčmi. MISLITE NA „NARODNO ZALOŽBO"! Vljudno vabimo k pristopu k „Narodni založbi v Celju". Deleži so po 100 K, 20 K, ali 10 K. Vsak pravila se vsakomur na njega željo ^pošljejo. NaCßlstVO ^nafOdnO ZalOŽb© . v'W>i m Grozna toča. V Vrčki ca Hrvatskem je 15. in 16. t. m. toča petkrat bila ter napravila mnogo . škode, zlasti na češpljah in na koruzi. Nemška surovost. Neka deklica v Berolinu, katera hodi z umetnimi nogami, se je šla v neki gozd v berolin.ski okolici sprehajat. Deklica se je pri tem utrudila in zaspala, Med tem so prišli tuji fantje, ji vzeli umetne noge in zbežali. Dekle je štiri dni in noči zastonj klicalo na pomoč; ko pa so jo našli, je že Dila tako slaba, da bo najbrž umrla. Zastrupljenje s švicarskim sirom. V Lam-dorfu pri Frankfurtu je zbolelo 150 oseb, ki so jedle švicarski sir. Izmed teh je sedem oseb že umrlo. ,.Kopniški stotnik" pomilošcen. Mnogi se bodo še spominjali na veselo zgodbo „kopniškega stotnika". Čevljar Voigt si je namreč v Berolinu kupil staro stotniško obleko, se oblekel v pruskega stotnika in komandiral 7 vojakov, da so šli z njim v mestece Köpenick bi. Berolina, kjer je daF prijeti župana in mestnega blagajnika ter je spraznil blagajno. Voigta so za to junaško delo obsodili na štiriletno ječo; sedaj pa ga je nemški cesar pomilostil. Nabrali so sami časniki za Voigta 120 tisoč kron in neka gospa Wertheim mu je zapustila po 120 kron mesečne „pokojnine". Čevljarček je tedaj osmešil prusko vojaštvo, ki je navajeno na tako slepo pokorščino, pred celim svetom ter si zasigural lepo starost. Voigt se sedaj tudi oženi. Ko se je vrnil iz ječe k svoji sestri v Rixdorf, je nastala okrog njega smrtno nevarna gnječa, ker ga je vse hotelo videti; po pošti je pa dobil na stotine častitk in pozdravov. Boj med belimi in črnimi Springfieldci v Severni Ameriki. V Springfieldu je razljučena množica nedavno sežgala nekega zamorca, ker je napadel neko belo žensko. Zamorce je to grozno razburilo. Sledili so boji med zamorci in belimi. Grozno je bilo 14. t. m. tam. Množica se je zbirala, da napade mestni del, v katerem stanujejo zamorci. Oborožili so se z revolverji, s puškami, bodalci in z drugim orožjem. Vse je drlo v zamorski mestni del, kjer so klali zamorce, ki jih je veliko pobegnilo, ostali so se pa utrdili v svojih hišah, kjer so se.obupno branili. Razburjeni belci so s sekirami razsekali duri in okna in vdrli v zamorske hiše, kjer se je pričel boj med zamorci in belci. Z revolverji so streljali na zamorce, jih pobijali. Streljali so pa tudi zamorci, kar je še pomnožilo besnost. Kar po vrsti so brez pardona morili zamorce, žene in celo nežne otro-<5iče. Na cesti in po hišah so ležali ranjenci in umorjeni, grozno razmesarjeni. Obupen krik je pretresal zrak in dvigal se je dim, ker so belci •zažigali hiše zamorcev. Dne 16. t. m. so se pa ponovila grozodejstva. Kar je še ostalo, so zdaj uničili. Škoda se ne more preceniti. Ustrelili so 16 zamorcev, ranili jih pa nad 100. Zamorski mestni del izgleda, kakor da bi ga obstreljevali sovražniki. Ker so usmrtili zamorci v obrambi 6 belcev, so belci 16. t. m. še nasilnejše nastopali. Guverner je dobival brzojavke, naj pošlje pomoč, ker je milica preslaba, da vzdrži red. Nekega zamorca so privezali za drevo in streljali nanj iz revolverjev. Ko so ga usmrtili, so ga obesili in mrliča onečaščali. Razljučeni belci so plesali okoli mrliča, grozili zamorcem, nato pa umorili vsakega xamorca, ki jim je padel v roke. Iz Čikage so s posebnim vlakom odposlali vojake v Springfield. Vojaki so naskočili bele morilce, na katere so streljali in jih več usmrtili. Župan Ryce, ki je hotel pomiriti belce, bi bil umorjen, da ga niso rešili njegovi prijatelji in pozneje vojaki. Župan je baje pobegnil iz Springfielda. Izkaz posredovalnice „Slov. trgovskega društva v Celju". V službe se sprejme: 4 pom. manufakturne stroke, 1 pom. galanterijske stroke, 3 pom. špecerijske stroke, 2 pom. železninarske stroke, 6 pom. mešane stroke, 3 prodajalke, 2 učenca. — Službo iščejo: 2 pom. manufakturne stroke, 2 pom. špecerijske stoke, 2 pom. železninarske stroke, 8 pom. mešane stroke, 2 prodajalke, 1 učenka. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Za sode hrastov les ima naprodaj MATIJA OBRAN, Brezno nad Mariborom. 170 2-1 N Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob nepričakovani smrti našega iskreno ljubljenega sina, brata itd. Gregorja Kovač pos. sina in dolgoletnega člana „Narodne godbe" v Šoštanju izrekamo tem potom srčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito pa čč. duhovščini, „Narodni godbi" v Šoštanju za pretresljive žalostinke in pevcem, sploh vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili dragega pokojnika k večnemu počitku in s tem tolažili našo neutešljivo žalost. ŠKALE, dne 26. agusta 1908. Žalujoča rodbina Kovač-Oremuževa. Oddaja stavbe nadzidanja jednega nadstropja na šol, ko poslopje na Gorici. Ustmena zmanjševalna dražba se bo vršila v pondeljek, dne 14. ki-movca 1908 ob I. popoldne v šolskem poslopju na Gorici. Stavba se bo le enemu glavnemu podjetniku oddala. Izklicna cena znaša 19.000 K. Stavbeni operat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stroškovnika, stavbenega dovoljenja in stavbenih pogojev je vpogled razpoložen v šolski pisarni na Gorici in pri okrajnem šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v Celju. Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku po 1900 K. Kraj ni 471 3-1 svet na Gorici, dne 21. avgusta 1908. Načelnik: Josip Praznik. Dražbeni oklic. Na zahtevan j e Posojilnice v Celju se proda dne 5. septembra 1908 dopoldne ob pol 11. uri pri c. kr. okrajni sodniji v Celju odd. III. posestvo v Košnici tik Celja ob okrajni cesti, obstoječe iz hiše, hleva, gospodarskih poslopij, 16 oralov host, 18 oralov njiv in travnikov, vse pod jako ugodnimi pogoji. Posestvo je cenjeno skupno na 20.896 K 43 vin. in pritikline na 595 K 20 vin. Najmanjši ponudek znaša 10.745 K 82 vin., pod tem zneskom se ne proda. 468 3-2 Loterijske številke. Gradec, 22. avgusta 1908: 69, 78, 66, 22, 73. Dunaj „ „42, 68, 21, 49, 64. POZOR ! POZOR ! Temeljno kredo (Grundkreide) belo, priznano najboljše kakovosti, dvakrat pre- cejeno (šlemano) in brez peska, priporoča trgovcem, slikarjem in pozlatarjem Franc Klavžer, posestnik v Petrovčah, h. štev. 67 pri Celju. Prodaja se meterski stot po 4 K. — Ako se je naroči večjo množino tudi ceneje. Josip Repič mizarski mojster na POLZELI priporoCa cenj. občinstvu svoje izvrstne mizarske izdelke vsake vrste ter se priporoCa za naroČila. Išče tudi mizarskih pomočnikov. 36 23-14 Proda se iz proste roke v Letušu, Savinska dolina, posestvo, obstoječo iz novozidane hiše ob cesti, z lepim sadnim vrtom, s pripadajočim gospodarskim poslopjem, 9 njiv, 3 travnikov in 2 lepo zrastenih erozdov. V kuhinjo je napeljan vodovod, zraven ceste je tudi dober kamnolom. Oddaljeno je četrt ure od kolodvora Rečica na Paki. Cena po dogovoru. Resni kupci naj se oglasijo pri posestniku Franc Goltniku istotam. 445 3-3 Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in 7 52-35 igralnih kart Zvezna trgovina Celje, Rotovška ulica št. 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir. » sVittčniHi peresa peresniKi radirtje HamenčHi tablice gobice črnilo Traovske knjiae v V8eh velikostih Crtane a ' ° z eno ali dvema kolo- nama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin £d občinske urade krajne Šolske svete, uCitelj-stvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. £astna zaloga šol. zVezKoV in risanj Panirnafo vrora vseh velikosti po origi-rdpinidltJ vreue nalnih tovarniških cenah Čtamhilip PeCatniki' vigneto, (Siegelmarken) oidiiiuiijc za ura(je jn privatnike izvršujejo se v najkrajšem Času. Dnnisnipp nmetne' pokrajinskem s cvetlicami uupisiliue 0(j najpriprostejše do najfinejSe. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Zavitke za urade v vseh velikostih. Cpniki za tiskovine in pisarniške potrebščine velimi g0 brezplaCno na razpolago. Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Slovenci Slatino kislo vodo zahtevajte v vsaki gostilni le najboljšo ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda. — Zalagatelj: 13413-13 JAKOB VREČKO, Slovenjgradec. Darujte zo Jarodni sklad"! Puške! Lancaster K 26'—, flobert-puške K 8 50, pištole K 1'50, revolverji K 5*—. Poprave ceno. Ilustrirani ceniki franko. F. Dušek, Opočno št. 80, Češko (ob drž. žel ) Adolf Bursik čevljar v Celju, Gledališka ulica št. 9 izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah 5 in po solidnih cenah. 52-34 WWWiWPWiiWi^ Edino pmsten je le z zeleno Thieppyjev balzam kot varstveno znamko. Najmanjša pošiljatva 12/2 ali 6/1 ali 1 patent potovalno družinsko steklenico K 5. Skladanje prosto. Thieppyjevo centifolij-mazilo. Najmanjša pošiljatva 2 dozi K3'60. Sklad, prosto. Povsod priznana kot najboljša domača sredstva zoper želodCne boleCine. zgago (goreCico), krCe, kašelj, zasliženje. vnetja, poškodbe, rane itd. Naslovite naročilo ali denarno pošiljatev na A. THIERRY, lekarna k angelju varuhu v Pregradi pri Rogatcu. Zaloge skoro v vseh lekarnah. 107 33—20 izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jurju ob juž. žel. Y ti stroki prvo podjetje na slov. Štajerskem. Sveto - trojiški vrelec! Izvrstna slatina! Čast mi je, p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da pričnem, ker so vsa preddela izvršena, s prodajo. Tudi na c. kr. splošni preskuševalnici za živila v Gradcu je bil sveto-trojiški vrelec analiziran in kot dobra slatina preskusen. Kot dietetična slatina, se naj topleje ppipopoča. "VI Naročila prevzame FRANC SCHÜTZ, Sv. Trojica v Slov. goricah. Preprodajalci imajo visok popust. 113 —18 Zaradi pomanjkanja in draginje delavnih moči ima kmet dandanes s pridelovanjem in potreba je misliti na nabavo dobrih poljedelskih strojev. Ker razni tuji agenti dostikrat našega kmeta opeharijo, 2atorej je potreba previdnosti. Zanesljivo m|«i#ilnif«(» čistilnice, geplje, slamoreznice in druge'polje-najboljše imauiiiwwj delske stroje prodaja po jakojnizkih^ cenah Trgovina z železnino,MERKUR', P. Majdič, Celje Ceniki zastonj! IIS nis Postrežba točna ! ani-sin-