Poštno tckoü račun št. 24. — Conto corrcntc con la potto. }Jvsamcznu šlevilka 2f) stoiint; Iziiaja : vsakpundcljckin četrtck popoldnc. Stanc za cclo kio 15 L. „ pal Ida A1 „ „ četrt „ 4 „ La iiiozemstvo cclo lelo 35 L Na naročila brcz do- poslune narocnine sc iw morcmo oziruii. Odfjrovonii urednik; Poldc Kenperlc. GORtiKAmŽA St. 83 V Gorki, v pondeljek 27. oktobra 1924. uto*vu. v (jjšlasi u ... r-rduLuvuru in m ;>¦' \ijo v nuprej. Lisi izi'':ju kotisurcij .GOP1ÜKE STRAŽE* Tisk Zodruzne tiskurne v Gorici Riva Piazzutta št. 16. Uprava in urcdništvo ulicu Mameli štev. 5. (prcj Scuole). Ljudska prosveta. Navada je, da na uvodnem mestu pzpravljamo o političnili dogodkih, *' gredo orez našo domaoijo. Ker !ll()ranio pri tcm povedati često take '"csnice, ki oblastnikc v. oči bodejo, 111 čuda, da posvečajo krajcvna obla- stva našim uvodnikom posebno po- Zl|niost in 0'llično zanimanje. Danes ^ se liočcmo izogiiiti nevarnosti, da .' kdo iz nasih besedi koval zaklade 111 nas spravljal pred sodišoe. Zaka.i ^ncs ne bomo govorili o težavnem |J°!(^aju našcga ljudstva, ne, danes IU|i gre mcd goriškc Slovence veselo ^anilo o vstajcnju slovcnskc kr- ^nske prosvete. Zakaj včcra.i je bil velik dan. Naj- "102očncjša in najbolj delavna pro- svctna organizacija Slovenccv je '^tfledovala včeraj svo.ic vrste. ¦' r(»svetna žveza« je zbrala svojc J° vsej deželi razsejane pijonirje slo- :enske krščanske misli. lz vseh kra- ^v slovcnske deželc so pribiteli y JOrjco na glavno skupščino dclcgati Krs&mskili prosvetnih drnštcv. Sko- °,sami vodniki kmečke rnladine so Pr'š!i. Nov dull jc prcveval vsc zbo- [^alce. Cutiii smo, da se prebiija v .tls> jnladini novo mišljcnjc, ki grc $ živ plamen črcz naše vasi. Kr~ ^insko prosvetno gibanje si je po- ^vilo visoki cilj, graditi močne o- *pnosti, prešinjcnc z idejami kršoan- J v'1'- Te novc, v trpljcnju in radost- (ern premagovanju ovir ojeklenele j^bnosti naj bodo sol naše zemlje, 11\ ostanc zdrava in silna. da pride ^"iestvo bnžjc li slovcnskemu ljud- '.yn- V vse socialne edinicc. v dru- v"10, v našo vas, v naše stanove, lio- j^^iosvetno gibanje vliti tega prera- aJ^cga diiha in tako naj sc poživi J vzplaincni vckovita ide.ia krščan- \y* v /Jvcin, vsakdanjcin delu in v J?il more I5rosvetna zveza vrsiti to > ^astno nalojro» mora biti njeno d,° svo-hodno in neodvisno. Zato so Hei k-at.je mi včerajsnji skupščini po- y:a.riali samostojnost Prosvetne zve- č ][} Podčrtali, da so n.ieni cilji kul- jj ni in da se prosvetne orKanizacijc ij,|)(>1itiko ne ukvarjajo. Mi pozdrav- I ,]10 to stališčc, ker vemo, da- črpa j^ustvo najbolj krepilnc in žive sile ' Svoje narodne prosvete. „..^/ir je on! poročila 15. okrožnih '^iiiikov, kdor je slišal, s kaksno s0 n.()b{) i" s kako živim navdušenjcm ^Ust Katje razRriti.iuii sliko vcli- 4] "llc prosvctne orKanizacijc, ki jo RJ].° ztfraditi v naši doniačiji, — je S7jcn moral vzklikniti: Ti tisoči na- tj" Y društvib zbranih fantov so K ir> zdravje slovenskega ljudstva! l^ Sjuipščina, ki je tra.iala pct ur, je >S]n ala 7. vcličastno nianifestacijo tit nskc Prosvete v Ooriei. V čast (j; eK;itom je Roriška krščanska tnia- \čf. priredila velik koncert. Stotine n,", ]7< vse dežele so napolnile dvo- se ° TrJiovskc^a dotna, da slišijo pc- n1(;n lu>še zemlje. Ko so stale te tru- i\. Sr^di šumenja mlade pesmi in je Ür'Jj"li misel ven na dcžclo. v naSa sVej > h oKnjiščem krščanske pro- niH 1] kovačnicam pravih in inoč- V lTl Src» je zmagoslavno zavalovila HH^^žieah silna slovcnska pcsem adega naroda: Nov rod se prebuja, °življen, ves mlad! Kaj se gocli po svetu? V jugoslovanskem političnem živ- Ijcnju se je zvršil v zadnjih dneh ve- lik preobrat, či^ar posledic ne mo- renio danas niti preceniti, tako važ- ne se nani zdijo za bodoči razvoj .luRoslavije. Stefan Radič jc razbil parlamentarno večino, na kateri je slonela Davidovičeva vlada in ustva- ril v teku 24 ur popolnoina nove raz- niere v državi. V trenutku. ko je bila borba med Pašičem in vladno vcčino na vrlnmcu in se ie zmajja začela niiklanjati k Davidoviču in KoroŠcu, je Radič razklal enotne vrste vladne večine in vničil tako vse dosedanje delo za sponiznm mec! Srbi. lirvnti in Slovenci. Ostri izpadi proti kralju. Radiča je silno jezilo, da odločilni kroRi v lielgradu ne marajo pustiti njetfove stranke v vlado. To se niu je zdela velika krivica, storjcna brvat- skeniu narodu. Zavedal se je, da je storil on vse, kar je bilo niojjoče od nje^a zahtcvati, da pride do spora- zuni-a s Srbi, a da so nje^ovo dobro voljo prevarili. Očitali so inn, da ne mara v Belgrad, on se je vdal in po- slal svoje poslance v Belgrad; na- padali so ga, da se vtikuje v make- donske razmere, on je popustil in re- kel, da prepusti Srboni, naj oni od- ločajo v Makedoniji; očitali so mu, da je nasprotnik kralja, on je javno priznal monarhijo in se zavezal, da lioče z njo sporazumno delovati. Kai liočeio še torej od njega? Pv- vrliu imajo Radič, Davidovič. Koro- šec in Spalio večino v parlainentu in potemtakem zakonito pravico. da vladajo v državi. Kdo jini sine to pravico odvzeti? Niliče. Tako je mislil Radič, se neznansko Ijiitil in preudarjal svoj položaj. Cini- bolj je preudarjal. tcmbolj se je jezil tudi nad Davidovičeni, češ, da bi se bil moral Davidovič postaviti po ro- bu tudi kralju. Usodni govor Radiča. Radič je sklical v Zagreb vse po- slance svoje stranke in imel govor, v katerem jc začel napadati dvor, češ da nasprotuje večini parlamenta. Mesto da bi bil Davidovič rekel kralju, da ima vlada zaupanje veči- ne naroda in da se zato umakne le prcd ba.ioneti, se jc lepo udal. Edino notranji minister Natas Petrovič bi imel, kakor pravi Radič, pogiun, da se upre. Zato ga bo lirvatski narod pri priliodnjili volitvah izvolil za po- slanca na zelo odličnem mestu. '»V uaši državi liodijo niinistri na. dvor in se vrača.io kot zmagovalci ali kot obsojenci. To ne gre. Nas nc niorejo dobiti za absolustistično monarhijo.« Da je lirvatski narod v parlamentar- ni večini, bi nioralo kralja le veseliti. Toda on nima dobrili svetovaleev. Ako se dosedanja politika ne spre- meni, bo kraljevska hiša propadla, in sicer po krivdi Srbov. Radič je po- udaril, da ga je Rusija priznala za zastopnika neodvisnega lirvatskega naroda in da bo v slučaju potrebe pomagala Hrvatom do samostojnc narodne drzavc. Ravno tako' priča- kuje Radio, da- bosta pomagala Hrva- tom Anglija in Francija. Nepremišljena resolueija. Po tem govoru je predložil Radič svojim poslancem resolueijo, v kate- ri se »najstrožje obsoja vsak pos- kus«, da bi kralj vplival na sklepe parlamenta in da bi se tako težišce javnega življenja preneslo iz parla- menta na dvor. To bi bilo osebno ab- solutistieno vladanje kralja. Kralj po- sebno sedaj ne sme tako postopati, ko gre za to, da pridejo trije bivši ministri Pasiča radi korupeiie na za- tožno klop. V ljudstvu bi znalo to vzbuditi vtis, da stoji korupeija p<>d najvišjo zaščito. Radič je pripnivljen sodelovati v Vladi le pod pogoiem, da se razpi.se.io tukol volitve. Resolueija take vsebine je- bila sprejeta od Radičevib poslancev in uato objavljena v časopisju. Vpliva- la je kakor strela iz jasnega in pre- vrgla cel položaj. Nasprotniki vlad- ne večine so dobili v roke strašno orožje. Radič jim je podal sam do- kaz, da je nevaren kralju in da je protiven državnemti edinstvu. Saj govori vendar zopet o samostojni lirvatski državi in sklicuje se pri tem zopet na pomoč tujine. Boljše ni mo- gel Radič pomagati Pašiču in Pribi- čeviču. Strast slab svetovalec. Položaj Davidovioa in Korošca se je s tem zelo poslabšal in skupna vla- da s lirvati je postala skoro nemo- goča. Napaka Radičeva je tem bolj neodpustna, ker je spregovoril svoj govor in objavil resolueijo ravno v trenutku, ko je kralj dal Davidoviou nalogo, naj on sestavi vlado skupno z Radiocm. Kralj je ravno dokazal, da želi spoštovati veoino parlamenta in dati tej veoini vlado v roke. ko ga .ic zaoel Radio ostro napadati. Radio ni bil s tem le krivioen, .ampak tudi skrajno nepremišljen in škodljiv. Ko bi bil Radio lepo moloal in pooakal, kako se dogodki razvijejo. bi bila danes Davidovič - Radio - Korošče- v.a vlada že sestavljena. Mesto tega se je dal zapeljati od strasti in vničil vse dosedanje delo za sporazum. Treba bo iznova zidati. Radič.uvideva svojo napako. Ko je vlada prečitala Radioev go- vor in njegovo resolueijo, je brez vsakega pomišljanja izrekla svoje obžalovanje. da je do tega prišlo ter poudarila, da nosi za poslediee odgo- vornost Radio. Danes je ni stranke v •lugoslaviji, ki hi ne obsojala lahko- mišljenega nastopa Štefana Radioa. Najznaoilnejše pa je, da je Radio sam uvidel svojo napako, oirn je spoz- nal poslediee svojega govora. Sedaj dela na vso paro, da bi popravil, kar je zagrešil in podaja izjave. ki so v popolnem nasprotju s tem. kar je govoril še pred 24 urami. Uredniku belgrajskega lista »Vre- me« je izjavil. da njegov govor ni biT tako hudo misljen, da so časopisi slabo in netoono poročali in da Radio ni lintel oslabiti in izdati svojih za- veznikov. Radič popravlja. Srsbi oasnikar je vprašal Radiča: »Ali ste pripravljeni priznati vse pra- vioe kralja in ali se obvežete, da ne hoste agitirali proti kroni?« Radio je odgovorii: Položaj , ki ga ima sedaj krona, more on a ne sa;mo obdržati. rnarveo tudi okrepiti; vendar mora priti v ustavo, da kralj ne more zahtevati odstopa vlade, ki ima večino v parlamentu, ali da more razpustiti parlament in volivno vlado poveriti tej poslovni vladi. S tem že zgine vsak povod, a kaj še.le razlog za a- gitaci.io proti kroni.« Radio se izjavlja torej zopet ;xJ- ločno za kralja in pravi, da mu niti v glavo ne pude, da bi agitiral prati ki oni. Uredniku je rekel ob zakljuoku, Ja ima zelo lepo iriK!w>nw> m Vr-.Ah, ;M dvoru. Radič bi sodeloval celo z radikalci. Da bi popravil veliko iui\mK{> svo- je najnovejše politike, je odpos'al Radio d-ja. Krnjevioa v Belgrad, kkr bo napel vse sile, da zboljsa pokvar- jeni polcžaj. Dr. Krnjeviou je naložil, naj izjavi v iinenu lirvatske repubJ'- kansk* kmetske stranke, da je \r\ ¦ pravljena sodelovati v vladi tudi z ra- dikalci. Izvzeti morajo biti le trije bivši radikalni ministri U>za Marko- vjč. Velizar Jankovio in Kojio, ker so obtoženi radi korupoije. S temi trerni in z njihovo okolioo Radio ne more sodelovati, z ostalirni radikalci pa je sporazum mogoč. Ako pritegne Da- vidovio v svojo vlado par poštenih radikaloev, bo Radio tako vlado rad podpiral. Kakor vidirno. je Radio v teku enc- ga dneva prevrgel vse, kar je bil prej trdil in spremenil do dna svojo poli- tiko do radikalcev. Postal je glede Pušioeve stranke se bolj popustljiv ko Davidovio. Velik nauk. Nove izjave Štefanu Radioa bodo na- pravile gotovo zelo čuden vtis na vso jugoslovansko javnost, kar je zelo naravno. Politik, ki spremeni v enem dnevu svojo politiko ter prekliče oez n(jc izjave in resoluoije svoje stranke, ne more uživati velikega ugleda. Ra- dič je v dveli dneb izgubil veo, kakor sta mu škodovala Pasio in Pribiče- vio v petih letih. To se tioe njegove osebe in ugleda njegove stranke. Z državnega stališoa je pa stvar dru- gaona.Iz izjav in protiizjav Radioeve stranke vidimo, da. je šlo in gre pri tej krizi za velike stvari, država stoji pred prelomom svojega notranjepo- litionega življenia: politika lirvatske- ga naroda gre lebko na desno ali pa na levo. Radio je ravnotako sposo- ben se odlooiti za politiko revoluoije in republike kakor tudi za politiko monarhije in sodelovanja v vladi. Od sposo'bnosti in spretnosti odgovornih in odlooujooih voditeljev države je odvisno, v kaksno srner se obrne po- litika Hrvatov. Pri tej priliki vidimo zopet, kako pravilno in široko je gle- dal dr. Korosec, ko je trdil. da je rno- gooe pridobiti Radioa tudi za držav- notvorno politiko, ako nastopajo f>d- looilni krogi potrpezljivo in pametno. Ko bi ne bila izbruhnila nepotrebna vladna kriza, bi bila drzava že na \><>- ti not ran je ureditve in sporazum med Srbi. Hrvati in Slovenoi hi se p(xiasi že izvrseval. Kako se bo rešila kriza? Danes ne more tega nihče rx^ve- dati. Zveza med Radioem in vladni- mi strankami se ni pretrgala, blok obstaja na zunai še vedno in mogo- oe se bo bivša vladna večina zopet organizirala. A treba bo rnnot'n iuy- trpežljivosti in mnogo truda. Kralj se ni še odlooil, komu izr(jci vlado, ker so se razrnere zelo zirie- sale. Velika verjenost je, da bodo razpisane volitve. O nadaljnih dogod- kih homo našim čitateljem poročali. Stran 2. »GORISKA STRA2A« DNEVNE VESTI. Koncert pevskega zbora „Mladike". Začetek ni bil ravno ob 4., ampak dolg cetrt ure pozneje. Dvorana »Trg. doma« je bila polna kakor še ne po vojni. — Ni v navadi. da si ncüozi na novo nastopajoči — in niti izurjen — pevski zbor tak program kot si ga je naložil pevski zbor »Mla- dike« za včerajšnji koncert in ko bi ne videli in slišali izvedbe tega pro- grama, bi ne verjeli. Hvala Boga — mlada četa peveev in pevk je doka- zala, da je mogoče doseei z vztraj- nim in pozrtyovalnim delom uspehe, kakoršnih nismo bili vaieni. Važno in razveseljivo je zlasti to. da smo spoznati v zboru in zborovodiu čini- telja. ki stremi in ima trdno voljo za pravi in resnicni napredek v povski umetnosti. — Slovenci imamo — da se tako izrazim — zdravo glasbo že kakih 20 let sem in vendar ie ziya resnica, da je moral priti šele Srečko Kumar in ustvariti enoto, s kittero je reseval vecne smrti bisere naše pev- ske literature, eeprav smo fmeli do- brc pevske zbore že prej.... Brez po- misleka trdim, da je pevski zbor »Mladike« s svojim zborovodjem že danes eden med prvimi med Sloven- ci; ne mislim tu na mnogosteyilnost zbora, niti na čarobne, mile, junaške in druge glasove v zbora, ampak na umetniško stremljenje in udejstvo- vanje. Včerajsnjt koncert je res od- govarjal današnjemu času in program je bil na mestu. Pevskemu zboru je želeti vsestranskega razmaha in raz- cvita! Glede izvajanja posamcznih took sledeče: »Pastirčke« je izvajal zbor dobro. »Molitcv pastičkov«, ki je ena izmed najlepših, a tudi težkih zboro- vih skladb, je bila v umetniskem o- ziru dobra, a zbor je W/ za to pesem prešibak in žal niso prisla vsa mesta do prave veljave. Motila je tudi rahla distonacija. - Prekmurski nar. in go- riška »Vetreek po zraku gre« so iz- zvale v občinstvu navdusenje in zbor jih je moral ponavljati. — Naravnost mojsterski in najbolje izmed vseh točk so idle podane »Ruškine sanje«. Čeprav ni ta pesem na hopsasa, io je občinstvo navdušeno sprejelo in to je dokaz, da ima ljudstvo smisel tudi za novejšo glasbo. »Medveda z me- dom« smo culi že od priznanih jgsl. pevskih zborov, a bolje kot topot ne. Skladbe iz Kumarjeve zbirke »0- troskih pesmU so sila lepe in nezne, a prav tako dclikatne skladbice in zbor nam jih je podal v celoti lepo. Distomaciji pri »Rožah za Marijo« so bila kriva delom a nerutinirana mlada grla, ddoma prešibko sprem- Ijanje na klavirju in prav tako tudi G. J. Bratuž je zapel dve Adamiče- čeva »Ciganska« pa je bila prav do- bra in je prisla povsem do veljave. Ce bo zbor izvajal še kedai pesmice iz te zbirke, bo treba že poskrbeti za boljši klavirski part, ker tonot ni bilo vse v reda. S. J. Bratuz je zapel dve Adamiče- vi, eno Gerbicevo ter eno Lajovičevo pesem v splošno zadovolistvo — saj je ze itak znan in splošno priljubljen pevec. Pri klavirju je sedela skoz ves kon- cert gdč. lala Vukova — mlada, na- darjena pianistka in spremljala solo- točke dobro. — Materijal v zboru ni povsem dober. Na vsak način je tre- ba zboljsatl sopran, kjer prevladujejo mladi, napol otroški glasovi. — Med koncertom naj bi ostalo zagrinjalo vedno odprto; dvorana naj bo vedno razsvetljena. Okrašavanje odra lah- ko izpade drugikrat. Sa. Častiti duhovščini na znanje. Vsled pobude od strani častite du- hovščine so začele podpisane šolske sestre v svojem zavodu v Tomaju z izdelovanjem cerkvenega perila in cerkvene obleke. Kot vsak začetek tako je tudi ta združcn z raznimi težkočami. V prvi vrsti za sedaj ne moreino še nuditi primernih vzorcev, vendar smo pripravljene vsak čas dajati razna pojasnila in sicer pisme- nim, oziroma prilično tudi ustmenim potom tako glede naročbe kakor glede cene. Pismenim potom se ča- stiti naročniki lahko vsak čas obrne- jo na vodstvo našega zavoda, ust- mena pojasnila se dobe istotam. Pozneje, ko se zadeva spravi v pra- vi tir, se bodo sprejemala naročila tudi v Qorici. — Vodstvo zavoda šolskih sester v Tomaju. Občni zbor K. T. D. se bo vršil v četrtek dne 30. oktobra ob 9. uri v posvetovalnici Zadružne tiskarne v Qorici v smislu zadružnih pravil. Tolminsko učiteljsko društvo bo zborovalo dne 20. novembra t. 1. ob 8h v dvorani gostilne A. Mikuža pri Sv. Lticiji z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Porocilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vljudno vabi odbor. Cerkvena predstojništva pozor! Cerkveno-stavbeni odsek nä Srpe- nici je dal g. J. Erženu, urarju v Ko- baridu, popraviti že dolgo časa ne- rabno staro uro v cerkvencm stolpu, ki sedaj že vcč mesecev brezhibno v sploišno zadovoljnost občinarjev funkcijonira. Ker je delo solidno in poceni izvršeno, se urarski mojstcr g. J. Eržen v Kobaridu cerkvenim predstojništvom za vsa urarska dela kar najtopleje priporoča. Starši in otroci. Bivši ministrski predsednik na An- gleškem Baldwin nastopa v volivni borbi kot kandidat konservativne stranke, njegov sin bo poslancc Mac Donalda in pobija na shodih politiko svojega očeta. Bivši zunanji minister Kurzon je kandidat konservativcev, njegova hči nastopa na shodih proti politiki očeta. Nosi rdeč klobuk, rde- čo bluzo in rdeče čevlje. »Že na zunaj naj se spozna« — je rekla» da spa- dam k Delavski stranki.« Kadel Robert. »Na pomoč, na pomoč. ker se ustrelim« — je vpil pretekli četrtek v veži neke hiše v Trstu Kadel Ro- bert. Držal je v roki samokres in gle- dal razburjeno okoli. Prikazali so se orožniki: »Stoj!« — Zakaj? — vpra- ša Robert. — »Sem s sarnokresom!« — Pustite me, nimaim časa, se mi mudi — »Le sem s samokresom!« — Se moram ustreliti. — »Se boste drugič, izročite samokres.« Ker ni imel orožnega lista, so ga vtaknili v zapor, mesto da bi ga lepo peljali mrtvega na pokopališče. Zmešnjava pri oblastvih. Obcina Srpenica je hotela posekati par dreves v svojem gozdu, pa se je uprla poclprefektura v Čedadu, češ da je potrebno dovoljenje vojaskega oblastva, ker veleva tako odlok o razlastitvi. — »Saj je bil vendar od- lok preklican, kakor so poročali vsi listi na Primorskem«. — Bo že res, — so odgovorili v Čedadu — toda naša podprefektura ni dobila nikake- ga obvestila od vlade. Kakor vidimo veljajo v Rimu eni zakoni, v Čedadu drugi. Večje zrneš- njave si ni mo^oče predstavljati. Kdo plača stroške? Vedno le ljudstvo. Lep napredek. »Ustvarili smo red in discipline) v državi, mir vlada med nami. odkar mi vladamo.« Tako trdijo fašisti ob vsaki priliki. Italijanski listi pa na- vajajo sledeČe Stevilke: Leta 1918 je bilo 983 umorov, leta 1923 pa jih je "bilo 1835. Listi dostavljajo, da je bil fašizem v tem času na vrhuncu. Črna milica priseže. Tiskovni urad poroča: 150 legij, ki bodo 28. oktobra prisegle zvestobo kralju, predstavljajo sledečo oborože- no moč: Vsaka legija ima 1039 ptisk, mnoge legijc pa štejejo nad 4000 mož. Oborožena bramba, ki bo prisegla 28. t. m. presega 175 tisoč pušk, h kate- rim je treba pristeti četc drugega vpoklica, tako da znaša celokupna moč milice točno 295 tisoč mož. — »Ooriška Straža« je bila obsojena ra- di članka »Zakaj plačujemo davkc?« Ali je braveem zdaj1 jasno, za kaj pla- čujemo davke? Z britvijo. Volilni boj na Angleškcm je zelo hud. Na shodu v mestu Lambct so se napadli konservativei in komuni- sti. Neki delavec je potegnil britev in prerezal svojemu nasprotniku usta do uses. Takih nasilstev na Angleš- kem niso bili vajeni. Delavski stranki bo to škodovalo. V Časih draginje. Ker je draginja vedno večja, so predložili tržaški učitelji magistratu spomenico, v kateri zahtevajo 26 od sto poviška k dosedanji plači. Obisk v ječi. Komunistični poslanec Borin je te dni obiskal komuniste, ki so radi po litičnih dejanj zaprti v veliki jetnišni- ci v Volterri. Poslanec piše: »Stranka mi je ukazala, da obišcen enega riaši^ nedolžnih sodrugov, ki ie obsojen n^1 16 let ječe. Dobil sem od ravnatelja jetnišnice dovoljenje, da govorim 7i obsojencem. 2e pelje straža našega sodruga. Ko je vstopil, je dolgo str- mel vame, potem me je spoznal i» poljubil. Povem rnu, da mu prinašani pozdrave vseh koinunistov in vsega trpečega delavstva. Obsoienca sem preje dobro poznal, sedaj pa sem Ra kornaj spoznal, tako izsesan 'j1 ostarel je. 25 let ima, kaže jih pa 35. Na vratu mu je izpahnila gnojna bula: toži mi, da ni zdravil in da ga počasi zdravijo. Rad bi imel knjig, ker umira od dolgega časa. Naenkrat zastane pogovor, sodrug zamaknjeno stnin vame. Ko ga prašam, kaj mu je. "1! pravi s tihim glasom: — Ali ves, da mi je umrla ta čas mati in je nisem videl? — Vem, dragi fant. Toda moras ostati korajžen. Cas odhoda je tu. Obsojenec se P0' slavlja in mi naroča pozdrave za vse drage, ki so v svobodi. Poljubiva se in pričnem odhajati po stopnicah- Obrneni se, da ga zadnjič poglcdani- in ga uzrem kako nepremično strmi za menoj. Težka, okovana vrata je*" riišnice se zaprejo za menoj, sem na cesti, kjer korakajo straže ob zidu.« Cvet in sad v pozni jeseni. Vrh trnovske planotcskoraj 1000 m nad morjem, se je našel in presa* dil ta teden grmiček smukvic ali Ja' god, na katerem so tri beli cvetoV in leix) rudeča jagoda. Dobro z"a' menje. _____ Vprašanja in odgovori. 1. K. A. Mfdana: Vprašujctc, čc ttioraJ" koloni plačcvati obrtni in davek od i"aZ' prodajc (tassa di Ksercizio c rivendita). OdKovnr: Ne! Zakon izreeno določnj^ ^3 ni podvr/.cn temu davku oni, ki olidc'ult svoje zemljišče. Podvržen pa je temu W ku oni, k se peča s prcvzemanjem zerTl' Ijišč v najern kot obrtjo, tega pa kolon nC dela. On obdeluje tujo zemljo prisiljen, kc nima svoje. 2. S. M. Rihemberg: Vprašujete, čc mo^ kniet plačevati občinski davek od vozov, ' mu ne služijo za oscbni promet, tcm^c samo pri njojovemtt Kospodarstvu. Odgovor: Zakon jasno določuje, ^;l Sj mora občinski davek na vozove plačcva samo od vozov, ki sc uporabljajo za ose° promet. Cerovščkov gospod Življenje Valentina Staniča (Spisal : Joža Lovrenčič) (Daljc.) Umncjshe slovenskiga jesika, ka- kor sim jest, pak prosim, de bi jim do- padlo, meni ali s' svetam, ali tudi s pesmimi na roke jiti; sa kar bi se jim prav is serca sahvalil. Vsami ljubi prijatel! Kakor pridna buzhelza kar je dobriga, ino prepevaj hvalo nashimu nebeshkimu Ozhetu! vesel nad njegovimi lepimi stvarmi.« In se je šc podpisal, nakar se je od- ločjl in naslovil zbirko »PE.SME za Kmete ino mlade ljudi«. Z vidnim ugodjem je nato motril svoje delo in znova prebral zbirko od prve do zadnje strani in mu je uga- jala tako, da se je smehljal svojim opazkam pod posameznimi pesmimi, ki so se glasile »Hat prosodiphen Zu- zeng«, »doch mittelmassig«, »Vieles ziemlich schlecht«, »mittclmässig« »fast mittelmässig«, »1st unter dem Mittelmals« in podobno. »Ce to moje pisanje na kak način ostane kje in pride komu v roke po moji smrti, ko bo naš jezik in kar bo v njem napisano tekmoval z vsakim drugim, bo le vedel, da nisem bil brez okusa in da sem se prav ocenil. Tako je opravičil svoje opazke, vzel rokopis in odšel k Petru de Va- leriju, ki je bil »zef. kralj. priv. bukuv natiskovaviz« in sta bila. že znanca in prijatelja, odkar mu je pred kratkim natisnil »Mets. Procesioins und ande- re ges^nge« za šolsko mladino, ki ni imela dotlej pripravne in priročne pesmarice. »Nove bukvice mi natisnete«, je de- jal kanonik, ko je vstopil pri de Va- leriju. »Pa slovenske so in več jih boste napravili, ko zadnjič onih za šolce. Po vsi deželi pojdcjo te! Vezal in prodajal jih born sam — kakor une. Tu na koncu boste še dodali «Se vdobč per V. Stanig, vikshimu zhu- vaju zef. kralj. shol.« Račun pa že poravnam ...« »O gospod kanonik, saj vem, da ne utečete,« se je pošalil de Valeri in še dodal: »Vidite, prav vesel sem, da ml daste tako delo. Prvo te vrste je v Qorici. Ne spominzam se. da bi bila doslej že kaka slovenska knjiga tis- kana v Gorici. Prva, bova in zato Vam tudi ne born kdovekako raču- nil!« »Prva bova, prva, in še lep zgled dava in pustiva potomeem, kako Slovenec in Italijan lahko združno prijatcljsko delata za napredova.njc naših ljudi ob Soči.« In še sta govorila o tisku in obliki knjiznice in ko je tiskarnar obljubil, da bo v par tednih s tiskom gotov, se je kanonik poslovil in odšel. S trga pred stolnico, kjer je imel de Valeri tiskamo, se je vračal spet pod oboki v Rastelu do Travnika in jo urczal naravnost čez trg v Šolsko ulico, kjer mu je priscl nasproti gosix>d Ja- ncz Kerpan, prefekt latinskih šol, kar je bilo toliko kot vodja. »Direktor« je bil tiste case vsakokratni okrajni glavar. Lcpo je prefekt pozdravil ka- nonika, ki se je ustavil in ga popra- šal: »Kako, kako gre v soli, zlasti z mojimi fanti?« »Dobro, dobro, gospod kanonik; 282 jih imamo in oni. katerim dajete hrano in jih tudi drugače podpi^ in priganjate k učenju, bodo v ,?|j rijokah imeli same eminence. Vide lK)ste konec leta!« a »No potem jim pa pripravim ' cente veselja! Pri obdarovanju ' dobil še vsak novo slovensko Pc^IlJ'Ä rico, ki sem jo pravkar ncscl v tisK- »Bravo, gospod kanonik, potrcW je, da skrbite tudi za slovensko be; vo! Ko že ni našega jezika v sedaI1J šolskih načrtih, naj se pa oprimc.io .^ lastnega nagiba in veselja inatcrinsCj. nc! Prav jim pride! Samo, da ^'.^hi pri rokah še kako bukva.rnico, kJC lahko dobili domače stvari.« Q, »Tudi na to mislim.« je odkril P _ fektu kanonik svoj naert in še P°Jge dal, da bo čimprej skušal dobitt v slovenske knjige, dal natisniti se7,\i in ga razširil in razposlal po "c.znlli da bo vsak kupil in naročil, kar bi n prijalo. t1 Prefekt Janez Kerpan je z veselP poslušal navdušenega in podvzetn^j kanonika in ko sta se ločila, je "!' * in si govoril: »Bog daj naSemu »l stvu še dosti takih moiU . \ (Dalje pride.7 »GORISKA STRATA« Stran 3. Ustnica PoIitiCnega društva „Edi- nosti" v Gorici in K. D. Z. 1. l\ /\ Lane: Zakon nc dcla nobene raz- ''ke med napisi na samem in v občinskih srediSčih. Uvcdba občinskih davkov je od- v'sna od tozadevnctfa pravilnika, ki «a mo- ra odobriti deželni upravni odbor. 2. K. I. Novavas, Šempas: Zglasitc se ob pr'liki v tajništvu. 3. K. /•'. Crni Vrh: Vašo zadevo sum pri- Poročilj poslancu Besednjaku. 4- B. I. Lokavcc: Zplasitc se osebno v tojni.štvu. 5- /(. /. (iorica: I'riditc čimprc.i po svo.ic Dokumente. 6- //. S. Idrija: Vašo izjavo jc vzelo taj- niStvo na znaiije. 7- K. /. Idrija: Izvršite čiinprcj, kar smo Vas naprosili pismeno. Tajništvo. Mestne novice. Proslava petdesetletnice »Apostolstva molitve" v Gorici. '^užba »Apostolstva niolitve« jc bila usta- n°vljcna v (jorici 6. novembra 1874. Priču- ioči *c> bili pospešitelji preč. g. dr. Zorn, prč. *• Kodcrmac, preč. k. Alpi, jj. Bcbujani in P°spcgitcl.iice baronica M. Spaun in fcospa na Pich. Izbrali so ccrkvico »Brczmadcž- e* kot srcdiščc »Apostolstva« za vso Sko- Jo ^r izvolili za predsednika prcč. R. dr. '(lrn;i za obe narodnosti. — Kmalu se je ru*ba razsirila po vscj skofiji. Danes Stcjc ^¦Postolstvo molitve« po vsem svctii 80 ti- ^ središč z 28 milijoni udov. V Oorici, kjer * P- molitve« razvija svojc delovanje v pe- 111 "tldclkih za odrasle, jc posvetilo žc 150 ^Žin prcsv. srcii in zbralo pod zastavo */izarjev livharistije« na stotine otrok. Tu- J -slovenski oddelek ima v ccrkvi sv. Ivana Sak prvj petek zjutraj ob pol šestih svojo °l)ožnost. Škofijsko vodstvo »Apostolstva n.olitve« je sklcnilo praznovati letos 50 let- 0 te pohožne dru/.bc v Oorici v nedeljo 9. °J«nhra v stolni cerkvi. ^ aRieni so vsi oddclki obojih narodnosti: p°Vc"ci in halijani. Zjutraj ob 6. bo imel lj'Sül)en Kovor, o tcj slavnosti preč. «. dr. p !lniat. ob 8. bo skupno sv. obbajilo in po- ne ob 4. bo zopct slavnostna sluzba Socialni vestnik. ^°ložaj delavstva v podjetjih. of (%ora. Tvornica za tkunine se (jJ^W/a in širi. Pri olmavljalnlh v lJ* ie zaposlcnih nad 400 delavcev, \Jrvem odseku tvornice. ki ze de- C' Pa dela kr°X 2!i0 nwCi- Pl(ue s0 jJ01! nizke in sicer: moški tczaki Vio»ečno 12 il° I5 lir dnevno, zen- H$l . 12 Ur dnevno. Pri delu ie za- wnih nmoKo priseljencev. &os/ a> v tvornici za torpede ie za- !)odlh okoli 260 delavcev. ki so nüt l^dzorstvom 11. mosstrov. Rav- %, H iz 14- uradnikov, 6 ®uhiev in 2- inzenirjev. Delavstvo ie hhP »lač(ino. Mchaniki in livartf lir nUio temelino mezdo 120 do 1.50 %T Uro ter 0.72 L draginishe do- k K "« tiro. Tedenska mezda za lH&nl(lnc delavce znasa skupno V/T *' te %tjzi}°selmh, ki so pripravljeni %o fl v$ako, še tako sramotno h i' l)rr so hodili delat v tvornice % af!e iz Ittstriške doline, je h k$!ne v Pirann. Prod tedni je u- HvCndržav"ili salin odpnstila 150 ?'^e 7 \ ki so imcli po 14 lir dnevne reieh •' jil1 }Q uprava na novo [l |j \>m ^nižala pa jim jc plačo na S • usta plača pa, — čc odstcje- ? ^tl. Sp,evke xa bolni§ko blatfajno ?% inki *aSistovski sindikat — )a' del! -5o lir- Tako dalcč je pripe- ^«»vstvo fašizem! Gozdni delavci v Nemški Avstriji. Pred vojno so cele skupine naših tesačev s Trnovske planote, z Banj- ske planote pa tudi iz Tolminskega liodile delat v nemške alpske dežele, ki so bogate na Kozdovih, posebno na Koroško. S Koroškega nam piše nek slovenski tesač: V Avstriji je si- cer mnogo tisočev delavcev brezpo- selnih, toda za izurjene in vztrajne tcsače je dela obilo. Podjetje je nas goriske tesače prav z veseljem spre- jelo. hnamo po 40—50.000 kron za kubični meter stesanega lesa. torej krog 13-16 lir za meter. Ker je les na lepem kraju že posekan. da ga je laliko obdelovati in spravljati, zaslu- ži dober tesač po 35—40 lir dnevno. Dobro jc tudi to. da je delo stalno, od pomladi do prvega snega. Inozemski delavci pa morajo dobiti po gospo- darju posebno dovoljenjc, da dobijo potni list in smejo nastopiti delo. Draginja je pa precej visoka, dnevno potroši dclavec ob skromni hrani 8 do 10 lir dnevno. Demonstracija rudarjev v Idriji. V soboto opoldan ob %\2. uro so se zbrali vsi rudarji tukajšnjega rud- nika pred občinsko liišo ter protesti- rali proti načinu pobiranja davka za leto 1923. Tukajsnja iztirjevalnica davkov je poslala rudarjem pozive, da naj plačajo zaostali davek, drugače se lx) poslužila rubežni. In v istini je začela z rubežnijo pri mnogib ruda- rjih. Tern je pa tudi zavrela kri radi neznosne krivice, ki je občutno za- dela vsakega posamcznika. Čujte in strmite! Rudar, kateri dela 30 let, naj bi bil danes državi dolžan L 300 in še več. V liiši rudar ja se nekega lepega dne pojavijo triie možje; slu- ga iztirjevalnice in še dva druga, sami strokovnjaki-cenilci: zarubijo na primer šivalni stroj. kateri stane danes L 1000.—, a ga cenijo L 100.— v drugem slučaju omaro za obleko, katera stane L 500 za L 50.—. Ako zarubljenec ne more plačati prvega obroka L 20.— mu zarubijo omenje- ne predmete ne oziraje se na levo ne na desno. V takem slučaju gotovo vsakemu zavre kri in tako se ie zgo- dilo tudi z narni rudarji. Zbrano de- lavstvo je zahtevalo občinskega ko- misarja, a njega ni hotelo biti od ni- koder. Eni so rekli, da je šel v Vi- dem, drugi je prišel ter rekel, da je bolan, tretji so pripovedovali, da se je zaklcnil in ne more niliče do njega. Oblastva so se takoj pokazala malo energična, a ko so videla. da nie ne pomaga.. da nihče ne odnelia. so sc udala v usodo. Vojaščina je bila pri- pravljena v soboto in nedeljo. V so- boto opoldan je prikorakal en odde- lek finančne straže in zvečer še en avto orožnikov, ki so neprenehoma patrulirali ]X) mestu. V nedeljo naj bi šle deputacije na prefekturo ter povedale želje, a ljudstvo je kratko- malo zavrnilo vsnko deputacijo, ker je brez pomena; ljudstvo je obljub že sito. In res, za enkrat je vse n- stavljeno: rubežen in plačevanje. Rudniško ravnateljstvo je poklica- lo dva moža, naj povesta vzrok, za- kaj je delavstvo nastopilo. Moža sta povedala, da delavstvo ne more pla- čevati davkov, ker še z zaslužkom ne more izhajati. Rudniski komisar g. Ricci je priznal, da je v tern oziru tudi ono zakrivilo. Zaslužek pred vojno L 1.600 se danes ne more pri- merjati z danasnjo vrednostjo de- naria. Davek nai plačuje šele oni, ki zasiuži letno L 8000.-^ Kaj je novega na cleželi? Miren. Pred nekaj dnevi so bili aretirani znani fašistovski priganjač Franjo Lipovž iz Mima, ki je pred nedavnim časom streljal na svojega očeta ter še stirie domačini - vozniki, ki so po- magali prvemii odi>eljati strehne ple- lie iz Vclikih Roj na vojaškem leta- lišču. Prodati jih je hotel »kontra- bant«. Lipovž je bil v mirenskem fa- šju ena prvili nevšečnih osebnosti in so mu oblastva vsled tega pri njego- veni »delu« marsikaj prezrla. Zme- nila se niso seveda nič, ko je razsi- pal denar po okolici. Njegovi varu- hi: Bozzini in drugovi se ga očitno srarnujejo in so La popolnoina zapu- stili.' Slap pri Vipavi. Vsled neprevidnosti nekaterih ob- činskili ino/. jc politična oblast raz- pustila naš občinski svet in nam na- rinila komisarijat, čegar težo čutimo že skozi pol leta. Ker imamo z upe- Ijavo nove občinske uprave že itak prcogromne stroške, — saj šteje ob- čina komaj nad 500 duš, — je tedaj nemogočc, da bi poleg tolikili drugili davkov šc nadalje plačevali občutno breme komisarijata. Po dolgem pri- zadevanju občinarjcv je višja ohlast vendarle uvidela opravičeno željo vseh občinarjev in živo potrelx) po ukinjenju komisarijata, da pride ob- čina zopet v roke domačega občin- skega predstojnika. Volitve se v kratkem razpišejo. Storimo torej ob- činarji svojo dolžnost in izberimo si odbor, ki daje zancsljivo jamstvo za pravo delovanje. » * ¦ Dne 12. t. m. smo položili k več- nemu počitku truplo 84 let stare vrle ženice Ivane Kobal, r. Nabergoj. Nad 56 let je pokojna živela s svojim preo- stalim možem Andrejem v najlepši slogi in resnično pravi zakonski lju- bezni, v prelep zgled nasi »moderni« mladini, katero združi v zakon često vse prcj, kot prava ljubezen. Kljub visoki starosti jc pokojna dobro ume- la sedanji svet ter znala veliko po- vedati o nekdanjih res lepih in tudi boljših starih časib. Da jo je radi njenega vzornega življenja vse ceni- lo in spoštovalo, je )X)kazal txygreb, katerega se je poleg številnih sorod- nikov udeležila skoro vsa vas. Pre- ostalemu soprogu kakor sploh vsej ugledni Nabergojevi rodbini naše is- kreno sožalje, blagopokojni pa sve- tila večna luč! Na Lokvah torej hočejo ustreči z inodcrniin ho- telom letoviščarjem — zlasti poleti. Na bližnji Lazni pa — v raztreseni vasi — oddaljeni 5 km in odvisni od Lokev, kamor držiio bližnjice iz Ce- fK^vana, hočejo napraviti na Trav- nem vrhu dirkališče za zimski ^port in postaviti barake z različnim kon- fortom. Zato so vneti posebno hribo- lazci, ki so poprej hodili v Boliinj. »Na goro, na goro, na strme vrhe; gor kliče in mice in vabi sree.« Iz Brd. Lepi jesenski dnevi zadnjih tednov naravnost kličejo na deželo. Zadnjo nedeljo so me izvabili v Brda. Popol- dne sem se mudil na Dobrovem, kjer so imeli domači fantje zabavo. Zna- nemu, nasilnemu zdravniku d'Otto- ne-ju ni bilo po godu, ker so fantje priredili veselico brez njega. Orozil jim je zato že v »Oiornale del Friuli«, da ne bo izteklo vse v miru. In res! D'Ottone je prišel na veselični pro- stor in takoj pričel s svojimi ljubezni- vostmi. Nekateri fantje so imeli v gumbicah nageljne. Na njegov ukaz so jili morali raztrgati, ker se niso hoteli spuscati v prepire. To mu pa še ni zadostovalo. Mimo je privozil neki Braidotto iz Moše. D'Ottone je začel trditi, da je zadel z vozom ob neko žcnsko in ga je udaril s palico po glavi. Pred tern človckom niso te- daj v nevarnosti že samo Slovenci, temvečtudi mirni in poštcni Furlani. Skrajni čas je, da ga oblastva ukrote in spravijo na varno. Vsa Brda si žele reda in miru! Pečine. Naša prireditcv 19. t. in. je nad vse pričakovanje dobro uspela. Do zadnje ure nismo vedeli. ali dobimo dovoljenje ali ne, vendar slednjič smo ga dobili. Medtem pa so že za- čeli prihajati naši gostje od vseh strani. Videli smo zastopnike iz 2O.tih vasi naše okolice. Naryvnost presenetilo nas je, ko smo opazilt vdeležence po 4 ure in še več odda- ljene. - livala jim za obisk! —¦ Pri- reditev sama je dobro izpadla. Kri- tiko prepuščamo sicer drugiin, a na splošno lahko trdimo, da se vdele- ženci niso dolgocasili. Naš domači pev. zbor pod vodstvom g. okro»zne- ga pevovodje in sklad. Iv. Laharnar- ja iz Cjore je imel več pev. točk, več pesmi pa je po našem sporedu pel bratski pev. zbor »Prosv. društva« na Slap-u. Veseloigra »Na ogled in« je vzbudila med vdeleženci obilo smeha. Veselo razpolozenie n^isega slavja pa se je se povečalo, ko nam je med odmoroni in pri vecerii igral tamburaški zbor »Prosv. društva« iz Podmelca. Po prireditvi so se neka- teri vračali doinov, ostali pa smo si s prepevanjem in godbo delali kra- tek čas. Se razurne, da smo si s šalji- vo pošto tudi kakšno šaljivo pove- dali. Tako je minil večer v naibolj- sem razpoloženju, brez plesa, ki ni na mestu ob takih prilikah. Vsa cast vam fantje, da ste omejili pies, ki bi bil gotovo nam Ie škodoval. Končno izrekamo na tern mestu prisrčno zn- hvalo vsem vdeležencem za obisk, pevskemu zboru iz Ship-a za sodelo- vanje, istotako tamburaskemu xboru iz Podmelca. V prvi vrsti pa gre is- krena zaihvala g. Laharnariu za poil- učevanje petja ter sploh vsem, ki so pripomogli na en ali drug način, da ie naša prireditev tako dobro uspela. Col. Opraviti moram neprijeino dolž- nost. Opozoriti moram širsu javnost na žalostne razmere, katere vladajo med našo mladino. Med tedm>m tež- ko prisluženi denar gre v nedeljo za iiepremišijeno zabavo; največ se ga potrosi za alkohol. Vsled tega se sli- ši po noči kričanje in razgrajanje, ki tudi mirnim ljudem ne dopusca spa- nja. Zlästi pa moramo obsoiati, da se io ne dogaja samo med mladino, temveč tudi med odraslimi. Pripeti se celo, da morajo večkrat orožniki delati mir, ttr bolj bojevitim preskr- beti brezplačno prenočišče na orož- niški postaji. Da bi se odpornoglo temu zlu, je potrebna obnovitev nek- daj uspušno delujočega kat. izobra- ževalnega drustva. Zelirno, da hi se opustile zgoraj omen jene slabe nava- de ter se vsi oprijeli prosvetnega dela. Če ne bo druge koristi, bo vsaj va- semu zdravju in vašim žepom v do- bro. Ako pogledamo okoli po deželi, vidimo skoraj v vsaki vasi prosvet- ne organizacije. Samo pri nas še vedno spimo. Zato pa zdramite in o- primite se poti pametnega življenja in izobrazlxi. Le potem bomo lahko upali, da bodete postali kdai iz rnla- deničev resni možje. Iz Vel. Dola na Krasa. Trgatev smo končali 15. t. m. Niti najstarejšMjudje ne pomnijo tako bogate letrhe. Kolikor glede količine. kakor glede kakovosti je bila trga- tev nad vse pričakovanje. Znano je že splošno, da se prideluje tu teran prve vrste, le žal, da smo nekoliko v strani, pa vendar nasi Ijudje radi sa- mi odpeljejo vino bodisj v Trst ali v Oorico. Cena bo1 sedaj od 2— 3 lire, pozneje bo dražje. Kcr je tukajSnji teran milega, prijetnega okusa, se prilega okusu po zirni kakor po leti. Letos pa ima posebno prijeten duh in okus. Gospodarstvo. Vinske napake. Plesnivo vino. — Malomarnost igra v tern oziru posebno vlogo. Ta duh in okus dobi vino vsled povr.^ne tr^atve ali vsled slabo shraniene po- sode. Močno plesniva, že smrdljiva vina je težko popoinoma iK)j>ravit). Najboljše sredstvo imamo v eponitu. Navadno zadošča 30—50 gr na hi. a vzame se tudi 60—100 gr. Druga sredstva so stolčeno lipovo ogije. fi- no olje (1 lit. na hl) ter deloma tudi mieko, prekipenje na svežih tropinah in čiščenje z želatino, ki se lahko obenem z uporabo eponita vrši. Tako popravljeno vino naj se takoj preto- »OOKJSKA STRATA« Zahvala. Podpisani sc prisrCno zahvaljujem vsem znancem, prijateljcm in so- roJnikoni za vse maze sožalja, ki ste mi ga izkazali ob priliki srnrii moje licpozabue tnamu Tereasife vcl- Oblak, in prav posebno vsem. ki sic od blizu in daieč prišli, da jo sprcmile na zadnji poti: Ce. sobratom, ki ste prihiteii v tako obiinem številu, Jomače- mu štarcžinstvu, čisi. učiteljstvu in šolski mladini, vsem darovalceni cvetja in vencev, domačim pevcem in še zlasti g. organistu in pevskenui zboru iz Komna ter vsem, vseni, ki ste ta dan pokazali, da ste tudi vi spoznali v tnoji nepozabni, na zunaj tako skromni mami njen bistri um in njeno zlato srce. Vsemogocni naj vam vsem obilo poplača te dokaze Ijubezni; spom- nite se nanjo v svojih molitvah ! Gorjansko, dne 22. oktobni 1924. ei v zdrav zažveplan sod. Šc ne po- pravljeno plesnivo vino nai se nikar ne nieša tned dobro vino. Rjavenie vina je navadno posledi- ca površne trgatve in izvira od gni- lega grozdja. Je pa lahko vzrok tudi predolgo kipenje na tropinah, pre- močno gnojenje trt s svežim gnojcin in preobilnost beljakovin ter nepra- vočasno in nepravilno pretakanje. Ko pride tako vino z zrakom v dotiko, se zgosti, spremeni barvo>, porjavi in dobi zopern okus po gnilem. Z dodat- kom 3—5 gr bisulfita pred pretoče- njem, odnosno s pretočenjem v za- žveplan sod in naknadnim čiščenjem ali filtriranjem se tako vino popolno- Tiia popravi. Duh po žveplu odnosno žveplenem vodiku (duh kot po gnilih jajcih) do- bi.io vina po pozno žveplancm groz- dju, po močnem žveplan.ju mošta ali vsled razkrajanja droži. Z zrače- njern, to je s pretakanjem takega vi- na osobito z bakrenimi posodami, se ta neprijeten dull in okus popolnoma odstrani. Duh po zemlji dobijo vina naprav- ljena iz blatnega grozdja; duh po zraku pa, če se hrani vino dolgo.ča- sa v nepolnili sodili. S pretakanjem in žveplanjem se oboje odpravi. Počrnenje vina. — Vino počrni, če rride trpko, nekislo vino z železom v dotiko. (Na pr. železno orodje in že- lezna posoda, železne verige, želez- ni vijaki na vratcih itd.). S pretaka- njem, žveptenjem in čiščenjem, zlasti z želatino, se taka vina primerno popravijo. Če se ne dado popraviti, se prekuhajo v žganje. Pripomba: Vsem tem bolezenskim neprilikam ie kriva površnost in za- nikrnost, pa tudi nevednost. Zveplo in ekonit nudita najboljšo podporo, zato naj ten dveh sredste\> v nobeni kleti ne primanjkuje. Naznanilo. Agencija paroplovne družbe Lloyd Sabaudo v Goriei naznania: Ker brezvestni agentje na škodo naše družbe razširjajo krive govorice, na- znanjamo, da so parobrodni naše družbe najbolj hitri in da tudi tretji razred na njih ima obširne in higije- nične spalnice in kabine; to podpri- čujejo izjave tisočerih potnikov. Spalnice nudijo prostor, ki je zelo obsežen, postelje so udobne in vse opremljene z novirni poscbnimi bla- zinami, odejami in platnenimi rjuiha- mi. Za potnike III. razreda so tudi pripravljene velike obednice. obširni hodniki za spreliajanje itd. in ves čas vožnje se jim nudi izvrstna in o- bilna hrana ter se jim proži vsa po- moč in uslužnost, ki jo potrebujejo. Parniki odhajajo redno v Severno in Južno Arneriko ter v Avstralijo po voznem redu, ki ga priobčujemo v tem listu. Drtiga pojasnila daia brez- plačno agentura v Gorici. Via Conta- valle 4. MLIN NA VODNO silo iz Soče odda v najem ali proda Jožef Valentinčič, Globno (baraka 3) Ložice-Plave. NA PRODAJ je hiša št. 89 v Idriji; ima osem stanovanj, zraven hiev, v sredini mesta, pripravna za vsako obrt ozir. trgovino. Več se izve pri Jvanu Podobniku istotam. Karol Oblak, kurat. Valuta. Dno 25. oktobra si dobil : za 100 franc, frankov 120.— do 120.50 Lir za 100 beig. frankov 110.- do 112.— Lir za 100 žvic. frankov 443.— do 446-- Lir za 100 češ.-slov. kron 08.75 do 69.25 Lir za lOfj dinarjev 33.10 do 33.40 Lir za 1 Sterling 103.75 do 103.95 Lir za 1 dolar 23.05 do 23.15 Lir za 1 zlato marko 5.45 do 5.55 Lir za 100 avst. kron 0.0320 do 0.0330 Lir Beneške obligacije. Dne 25. oklobra: Srednji kurs L. 82.49, v Trstu .— ; v Milanu 82.40, v Rimu 82.50 L. Staubene društuo u Grgorju r. 2. z o. z. sklicuje na dan 9. novembra 1924., ob 15. uri, redni ol^cni zbor v prostorili gosp. Andreja Meljavica s sledečim dnevnim redom: ¦ 1. Prečitanje in odobritev zapisni- ka zadnjega občnega zbora. 2. Predložitev in odobritev bilance za leto 1923. 3. Volitev načclstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi se ob določeni uri ne zbralo zadostno število članov, se bo vršil občni zbor pol ure kasneje ob vsa- kem štcvilu navzočih članov. Odbor. KRASNO POSESTVO: od 20 oralov 3 orali vinograda, 2 hiši z gospodar- skimi poslopij in živim in mrtvim in- ventarje, 40 minut od kopališča Rimske toplice se poceni proda. In- formacije: Kontrolor drž. žel. Leo- pold Pečar, Zagreb. Direkcija drž. železnice. Zelo lepo posestvo v Črešnjevrih pri Oornji Radgoni blizu avstrijske mcje, nedaleč od glavne ceste s prekrasnim razgledom obstoječe iz: gosposke vile, hiše za posle, stiskalnice, vinske kleti, žganje- kuhc, ledenice, hlevov za konjc, kra- ve in svinje , shrambc za poljske pri- delke, viničarije, vsepovsod vodovod, 28 oralov zemlje; njive, vinogradi, travniki, gozd, je z 2 konjema, 12 govedi in 18 prešiči vsled okolnosti na prodaj po jako zmerni ceni. Po- jasnila daje kopališce SLATINA RA- DCNCI pri Ljutomeru. Lloyd Sabaudo. V kratkem odidejo iz Genove: v Severno Ameriko »Conte Verde« 18. 11. 1924. Vožnja iz Genove do New Jorka traja 9 dni; v Južno Ameriko »Conte Rosso« 6. 11. 1924. Vožnja iz Genove do Buones-Ay- res traja 13 '/2 dni. »Tomaso di Savoia« 15./11 1924. »Regina d'ltalia« 10/12 1924. Vožnja h Genove do Buones Ay- res traja 19 dni; v Avstralijo Re d'Italia« 15. 11. 1924. 2La potiasnila in -vpis obrnite se na agencijo F. Rosich, Gorica. ulica Contavalle 4. Poslano.*) Podpisana tvrdka naznanja svojim odjemalcem, da gg. bratje Pavletič Leopold in Pavletič Jožef pok. Jože- fa iz Gorice, kakor tudi g. Taverna Jožef iz Knnina so nehali s 14. okto- brom 1924. biti njibovi zastopniki in depozitarji in radi tega podpisana tvrdka ne prevzame nobene odgovor- nosti za obveznosti, ki bi jih imeno- vani na račun podpisane tvrdke pre- vzeli. Tvrdka Fratelli Menazzi Pastificio Friulano v Vidmu. *) Za članke pod teni naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu zakon veleva. Tovarniška zaloga nemških slamoreznic, 10 in 12 col, z verigo in brez verige. Maks Križe - Postojna trgovina z železom. Zdravnik | dr. RADO SFILIGOJ | ; se je preselit ~^$t% i na Travnik st. 5, I. i (nasproti Jekarne). Urar M. Šuligoj naznanja, da je preselil svojo obrt na Korenj St. 3 v hišo Drašček. V zalogi ima raznovrstne ure. Priporoča se slav. občinstvu za nadaljnji obisk. ÄBÄDIE? Evo vam Abädie! Najizi/rstnejši cigaretni papir ODDA SE V NAJEM prodajalna i vso opremo v Gor. Vrtojbi. Natanč- nejše informacije daje C. Lasič, Gor. Vrtojba 66. Was zoboxdravnific dohtop Lojz Kraigher spECiaiist zc bclczni v ustih in no zobeh. spPGjemo zr. vss zolioztirayni^is in zobö" tBjiRišRE cprspils v GORICI - na Travniku 20. Izšel je priljubljeni žepni koledar Uedež za leto 1925 Samo pri tvrdki Anton Trpin & Comp. zaloga manufakturnega blaffa v Gorici - Via Rastello StJ kupite po n i z k i h cenah^ Vsaki dan novi dohodi!' Bogata izbera perila & drugega blaga za neveste J Cene konkurencn^-i Prva slovenska tvrdka JOSIP KEJRŠEVANI Gorica, Piazza Duomo St. 9 (desno) priporoča svojo trgovino najizvrstnejŠih šivalnih strojev iz svetovno znane nemške tovarne ,MUNDLOS',dvokoIes znamkeorig. „KOLUMBlA"' belgijskih puSk ter vse k temu spadajoče predmetc. Brezplačen poduk v umetnem vezenju, šivanju in krpa11)11' Lastna mehanična delavnica in popravljavnica Piazza Duorn° (vogal ulica Rabatta). Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hisa Centr. Posoj-) Veliha zaloga tsSheya platna iz znane touarne Regenchart 8 Haymann, vsaho- yrstno blago za poročence hahor tudi uelika izbira mošhego in ženshep suhna. Blago solidno! Cene zmerne- Prodajalne „Cevljarske zadruge" v Mirnu Gorica, Corso Verdi 32 - Trst, Via dei Rettori 1 ter komisijske zaloge po celi Julijski BeneČiji so založene z „Adria-Sandali"^ letošnjega izboljšanega izdelka|