številka 16 četrtek, 24. aprila 1997 160 tolarjev Svoboda srebrna MARIBOR - ŠOŠTANJ - V nedeljo, 20. pevski zbor Svoboda Šoštanj z zborovod- aprila, je v Mariboru potekala državna revija kinjo Anko Jazbec se je znova izkazal: pre- pevskih zborov pod naslovom Naša pesem, jeli so srebrno plaketo, kar je zelo lepo priz- tekmovanje, ki poteka vsako drugo leto in ki nanje. Mimogrede, pred dvema letoma so se ga udeležujejo zbori iz Slovenije in bili na tej reviji bronasti. Zamejstva. Letos jih je nastopilo 28. Mešani mkp Graška Gora pričakuje udeležence prvomajskega srečanja Sj mala r | Bliža se 1. maj, mednarodni delavski praznik. Veliko ljudi se bo v prazničnih dneh i namenilo na različne konce, potovalne agen-I cije so se na prihodnje dni dobro pripravile in z vabljivimi programi prepričale mnoge, ve-I liko pa jih bo ostalo doma. Ti se bodo najbrž i tudi letos, ko je že 107. obletnica praznovanja 1. maja, spet množično napotili na bližnje hribe in s prvomajskim izletom počastili delavski praznik. I Območna organizacija Zveze svobodnih I sindikatov Slovenije Velenje pripravlja tradi-! cionalno prvomajsko srečanje na Graški Gori, ' kamor bodo udeležence tudi letos vozili avto-' busi in prvomajsko budnico, za kar bodo v ' prazničnem jutru v Velenju, Šoštanju, Šmart- nem ob Paki, Mozirju, Nazarjah in drugih krajih Zgornje Savinjske doline poskrbeli Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Pihalna godba Šoštanj in Delavska godba Nazarje. Prvomajsko srečanje se bo v četrtek, 1. maja, pričelo ob 11. uri s kulturnim programom, zbrane bo nagovoril Milan Utroša, član predsedstva ZSSS, ob 11.30 bo delagacija položila cvetje k spomeniku Nošenje ranjencev, ob 12.30 pa se bo začel trim pohod z Graške Gore na Jesenjakov hrib in športne igre. Program je podoben preteklim, zato bodo tudi tisti, ki računajo na ples, prišli na svoj račun, tokrat ob zvokih ansambla Sredenšek. Avtobusi bodo udeležence prvomajskega srečanja do Plešivca vozili od 9. ure naprej, vsakih 30 minut, s postaj Pesje, Foitova, Gorica, Bevče, Nama, Ttžniea in Rudarski dom; z avtobusne postaje v Šoštanju pa bo avtobus odpeljal ob 9.30. Iz Plešivca v dolino bodo avtobusi začeli voziti ob 15. uri in vozili vse do 17. ure, ko bo tudi »uraden« konec srečanja. Organizatorji posebej poudarjajo, da v primeru dežja prireditev odpade. Dan prej, v sredo, 30. aprila pa do četrtka, 1. maja, pa bo na igrišču Vrbovec v Nazarjah potekal tradicionalni 24-urni maraton malega nogometa. ■ mkp J Rokometašem Gorenja je za drugo mesto v tekmovanju za slovenski pokal v Slovenj Gradcu čestital tudi predsednik države Milan Kučan. Več o uspešni sezoni RK Gorenje na športni strani. ■ (foto: vos) Ob koncu tedna bo lepo toplo vreme. Naslednja številka Našega časa izide 30. aprila, zato bomo redakcijo zaključili že v ponedeljek 28. aprila do 10. ure. Uredništvo Slovesnost v Domu borcev in mladine Enajstim veteranom medalje maršala Žukova V prostorih borcev in mladine na Kopališki v Velenju je bila v ponedeljek, 21. aprila slovesnost, na kateri je veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji Aleksej L. Nikiforov, enajstim veteranom druge svetovne vojne, ki so se borili v Rusiji, izročil spominske medalje Pozornosti so bili zelo veseli, mnogi prav ganjeni. Po slovesnosti je sledil spominski posnetek. Aleksej L. Nikiforov tretji z leve. maršala Žukova in spominske medalje 50-let-nice zmage. Medalje so prejeli: Anton Božiček, Franc Hrastnik, Ivan Jakop, Ferdo Juvan, Janko Vihar, Jože Žagar, Anton Stropnik, Mihael Goršek, Rafael Petek, Ciril Slatinšek in Baltazar Žerjav. Slovesnost je pripravila Območna skupnost ZZB NOV Velenje, zbrane je nagovoril predsednik Jože Povše, sekretar Fadil Krupič pa je veleposlanika Ruske federacije v Sloveniji zaprosil, da se podpiše v zlato knjigo občine Velenje. M mkp MEiTNA OBČINA VELENJE Ob državnem prazniku, 27. aprilu -dnevu upora proti okupatorju in /. in 2. maju -prazniku dela prisrčno čestitamo vsem občankam in občanom ter vljudno vabimo na svečanost 2$. aprila ob 18.30 uri v Dom kulture. v PREDSTAVNIŠTVO oslovnem centru itarem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s.p. M A P I R n P tel-: 063/854-626 H hK n I D U n mobite|. OB09 629-086 ZAVAROVALNICA 9770350556014 2 MS VAS ZANIMIVO 24. aprila 1997 Včeraj 29. seja sveta občine Mislinja Pravilnik je, stanovanj pa še ni Po tem, ko so v občini Mislinja sprejeli letošnji proračun, so se na včerajšnji seji sveta lotili konkretnih nalog, ki jih čakajo v letošnjem letu. Med drugim so spregovorili tudi o datumu, ko bo ta mlada občina praznovala svoj praznik. Ta točka ni bila prvič na dnevnem redu njihovih sej, saj so se pred časom odločili, da bodo prisluhnili tudi predlogom občanov. Najprej so svetniki obravnavali poročilo o vzdrževanju gozdnih cest v lanskem letu in prisluhnili predlogu letošnjega. V občini je po denacionalizaciji ostalo še 2710 ha državnih gozdov, kjer je zgrajenih 50,3 km gozdnih cest, vseh skupaj pa je kar za 263,3 km. Za njihovo vzdrževanje so zbrali nekaj več kot 28 milijonov SIT. Približno 40 km cest, ki so najbolj izpostavljene neurjem, so tudi zavarovali. Za letošnje leto je za vzdrževanje gozdnih cest predvidenih okoli 6 milijonov SIT, kar bo zadoščalo le za najnujnejša dela. Svetniki so obravnavali tud poročilo skupnega Javnega ko munalnega podjetja Slovenj Gradec in njegov poslovn načrt za letos. To je lansko leto zaključilo z negativnim rezultatom (izguba je znašala več kot 5 milijonov SIT), vendar to glede na vzroke ni razlog za pesimizem. Zato so optimistično začrtali letošnje poslovanje. Kot kaže, bo občina Mislinja svoj praznik praznovala zadnjo soboto v juniju, prvič že letos. Datum ni zgodovinsko vezan, predlagali pa so, da ga spremenijo že prihodnje leto, če bi našli ustreznejšega. Svetniki so tokrat obravnavali tudi pravilnik o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem. Obravnavali so ga kljub temu, da občina trenutno nima prostih socialnih stanovanj, vendar bodo pravilnik že ob prvem tovrstnem potrebovali. Pravilnik določa pogoje in merila vnaprej in bo zato sestava prioritetne liste upravičencev lažja in nepristranska. Ubš Čeprav smo mlada občina, f^pjjfH znamo prisluhniti našim občanom. Tu smo zaradi vas in za vas. Čestitamo ob DNEVU UPORA in PRAZNIKU DELA. OBČINSKI SVET IN ŽUPAN OBČINE MISLINJA Čestitamo ob DNEVU UPORA in PRAZNIKU DELA. OBČINSKI SVET IN ŽUPAN OBČINE GORNJI GRAD Pokojninsko in invalidsko zavarovanje Nadpovprečno upokojevanje v Občini . Šoštanj upokojencevvo^n35upoko.encev. Šmartno ob Pan h — V Sloveniji je bilo lani 463.322 upokojencev, kar je 0,7 % več v primerjavi z letom prej. Primerjava aktivnih zavarovancev in upokojencev se sicer počasi umirja, vendar je ta kljub temu še precej večja kot v 80-Ietih, ko je število zavarovancev na enega upokojenca znašalo 3,3. Medtem ko je leta 1990 dosegalo 2,3, leto kasneje 2 zavarovanca na enega upokojenca, pa je to razmerje lani znašalo 1,6. Podobni kazalci kot za slovensko povprečje veljajo tudi za občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Po statističnih podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je bilo v občini Velenje lani 5650 upokojencev, v prvih treh mesecih letos se je število povzpelo na 5690. Od tega jih je največ starostnih (2817), invalidskih 1797 in 1036 družinskih. Enako kot lani je ostalo le število kmečkih (40). V občini Šoštanj je lani živelo 1939 upokojencev, v prvih treh letošnjih mesecih že 15 več. V občini Šmartno ob Paki pa se je lanskim 629 upokojencem letos pridružilo še 6 več. Kako si razlagati vnovično nadpovprečno upokojevanje? Vodja velenjske enote ZPIZ-a dipl. pravnica Zdenka Jakopanec odgovarja: "Največjo rast števila upokojencev smo zabeležili v začetku leta 1992. 1. aprila omenjenega leta je namreč začel veljati nov zakon na tem področju, ki je uvedel novost - določitev starosti zavarovanca za pridobitev pravice do pokojnine. S tem so se pogoji za upokojevanje precej zaostrili. Priložnost pred uveljavitvijo novega zakona so izkoristili tudi nekaterih v podjetjih, kjer so reševali težave pri presežkih delovne sile tako, da so precejšnjemu število svojih delavcev dokupili manjkajočo dobo. Po uveljavitvi novega zakona smo se na ZPIZ-u srečevali z manjšim pritiskom na upokojevanje, vendar je bil ta kljub temu večji kot v že omenjenih 80-Ietih. Vnovično nadpovprečno rast upokojencev pa gre pripisati znova aktualnim spremembam pogojev upokokojevanja. V tem času je namreč "dozorela" že nova generacija upokojencev." Jakopančeva je še povedala, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje še komaj zmore stroške za izplačilo pokojnin, posluje brez rezervnega sklada, vendar ima garancijo države, da motenj pri izplačilu pokojnin ne bo. Se lahko nadejamo še kakšnih novosti na tem področju v bližnji prihodnosti? Se in po namigih sodeč kar temeljitih. Omenimo naj, da bo glede pravic iz ZPIZ-a letos jeseni izšla tako imenovana bela knjiga, ki jo pripravljajo strokovnjaki tega zavoda ter republiškega ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju s Phare. V njej bo analiza obstoječga stanja, slabosti sistema in predvidene rešitve.Ta pa bo osnova za pripravo novega zakona, ki naj bi šel v redno proceduro v parlamentu, pričakujemo ga lahko v letu 1999 in s tem tudi začetek izvajanja temeljite reforme pokojninskega sistema. Po besedah sogovornice podobnosti glede pogojev upokojevanja za zdaj še ni mogoče napovedati, saj bodo predmet političnih odločitev. In kako se lahko upokojujejo v letu 1997? Do starostne pokojnine so upravičeni moški, stari 63 let oziroma ženske 58 let z najmanj 20 let pokojninske dobe. Zavarovanec, ki nima dopolnjene 20-letne pokojninske dobe, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 65 let (moški) oziroma 60 let (ženke)in ima najmanj 15 let zavarovalne dobe (zavarovalna doba mora biti pridobljena v delovnem razmerju). Polno starostno pokojnino lahko pridobi moški tudi pri 57,5 letih s 40 leti in ženske pri 52,5 let s 35 leti pokojninske dobe. Predčasno pokojnino lahko letos pridobi moški pri 58 letih in 35 letih pokojninske dobe, ženske pa pri 53 letih in 30 letih pokojninske dobe. Poleg tega morajo izpolnjevati še pogoj, da je stečajnik, tehnološki višek, invalid ali pa vsaj eno leto prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. Zdenka Jakopanec: »Po izidu bele knjige - letos jeseni - bo že marsikaj znanega o napovedani temeljiti reformi pokojninskega sistema.« Žalski invalidi zadovoljni z opravljenim delom Srečanja jim bogatijo življenje Svoj redni občni zbor so imeli tudi invalidi občine Žalec. Na njem so svojo dejavnost v lanskem letu ocenili za uspešno. Dobili so namreč nove društvene prostore v pritličju mestne skupnosti v Žalcu, to pa je toliko bolj pomembno, ker do sedanjih, v prvem nadstropju, paraplegiki niso mogli. Predsednik Vlado Jager in invalidi so zdaj bolj delovni, saj z veseljem prihajajo v nove prstore vsak ponedeljek in sredo od 8. do 11. ure. Društvo, ki deluje več kot 26 let, šteje 2200 rednih in 1400 izrednih članov. Dobro sodelujejo z Zvezo invalidov Slovenije ZTKO in Rdečim križem Žalec. Tesno sodelujejo tudi z društvi iz Velenja, Mozirja, Celja, Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine in Laškega. Lani so svojim članom razdelili več kot 60 enkratnih pomoči, desetim članom so omogočili zdravljenje v toplicah in ob morju. Člane redno obiskujejo v domovih in bolnišnicah. Kljub prizadevnemu delu so pri nekaterih težavah nemočni. To so predvsem neurejeno zdravstveno varstvo in arhitektonske ovire, zaradi katerih invalidi paraplegiki še vedno ne morejo na občino, pošto, sodišče, niti ne morejo iti brez spremstva po opravilih po Žalcu, saj niso urejene steze za pločnike. Žalski invalidi se tudi zahvaljujejo vsem, ki so jim doslej kakorkoli pomagali. Upajo, da se bodo njihovi cilji in novi programi v prihodnosti uresničili in da kljub hudim časom nanje ne bodo pozabili. ■ Jože Grobelnik Kdo bo koga kje povozil S cestami so pri nas še vedno križi in težave. S tistimi, ki jih že imamo, pa so slabe, in s tistimi, kijih še moramo zgraditi. Pravijo, da bo za obnovo sedanjih zelo slabih cest v proračun kaj kanilo iz novega davka na porabo goriva, ki ga je pripravila vlada. Zato tudi računa, da je poslanci ne bodo zavrnili, saj si boljših cest vsi želimo. Veliko težav, pa ne le denarnih, pa je pri gradnji avto cest in obcestnih objektov. Če ljudje ob gradbišču avto ceste med Arjo vasjo in Vranskim do včeraj niso dobili povsem poravnane odškodnine in če so mož beseda, potem je gradbišče danes zaprto. Pravijo, da imajo dovolj nategovanja in tudi prevaljevanja krivde z Darsa na italijanskega izvajalca in obratno. Oni hočejo odškodnino in uresničitev vsega drugega dogovorjenega, sicer nadaljnje gradnje ne bodo dovolili. Saj vendar ne gre, da bi morali ti ljudje ob gradbišču vse potrpeti. Ta grožnja z zaporo gradbišča avto ceste pa je le ena v vrsti groženj in že tudi zapor, ki se tukaj kar vrstijo. Že pred časom se je izkazalo, da so imeli prav tisti, ki so opozarjali, da tudi tuje družbe niso tako stoodstotni izpolnje-valec vseh obljub in dogovorov, tudi plačil ne. Pa so tako najprej dodobra izviseli naši avtoprevozniki, nato še naši delavci, ki so zaposleni pri tujem podjetju, ki gradi to našo avto cesto. Negodovanja, sestankov na gradbišču in zastojev je bilo že toliko, daje res čudno, da pri Darsu še vedno zagotavljajo, da gradnja še vedno poteka po planu. Da še niso toliko zamudili, da tega avtocestnega odseka ne bi zgradili do predvidenega roka. Toda medtem, ko ta odsek gradijo, je že veliko pripomb na predvideno traso ceste preko Trojan. Da bo, taka kot je načrtovana, predraga in nesmotrno urejena. Pripomb na predvideno traso je bilo precej že pred časom, a so kasneje pojenjale. Pojavile so se spet zdaj, ko so s pripravljalnimi deli že domala pričeli. Kot strela z jasnega je prejšnji teden odjeknila še ena odločitev Darsa, ki je povezana z gradnjo spremljajočih objektov ob avto cesti. Dolgo je Dars zagotavljal, da je z razpisom in podelitvijo "počivališča" na Lopati podjetju Jovica vse O.K. in da so pritožbe gostinca Štormana brezpredmetne, zdaj je razpis razveljavil. In to po tem, ko je Štorman jasno in odločno povedal, da odstopa od tega projekta in se podaja na avstrijske avto ceste. Ni še znano, kaj je privedlo Dars do take odločitve in do sklepa, da bo pripravil nov razpis in vso stvar dal v presojo vladi. Ne ve se še tudi, ali bo šempetrski gostinec v ta projekt še enkrat zagrizel. Vse to bomo gotovo še zvedeli. Obrazložitve, zakaj tak salto mortale, bodo gotovo zanimive. Ob vseh teh avtocestnih pretresih ostaja vendarle ena tolažba. Da bo namreč po izgradnji na tej cesti več reda. Tistega drugega, prometnega, ne gradbenega. Da se bo tudi na tem cestem odseku potrdilo, da so sodobnejše ceste vendarle bolj varne in se bomo po varnosti v cestnem prometu vendarle prerinili kam više z evropskega repa. J f* >U •p n c o ® > E > o .5 « v K « § o v A E SL ° •■■i ^^ E W p 'S {JI C J5 ! = S m O U ^ O " CL .S CL 24. aprila 1997 AKTUALNO toblikovanjeSavinjsko - šaleške regije Številni argumenti ZA Poročali smo že, da so se župani občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline na nedavnem delovnem pogovoru opredelili za oblikovanje Savinjsko-šaleške regije, ki jo bodo skušali doseči, četudi je zaenkrat v delovnih gradivih ni. Pripravili so obsežno gradivo na to temo in ga posredovali vladi republike Slovenije, poslancem državnega zbora, predstavnikom lokalnih interesov v državnem zboru, političnim strankam in seveda svetom občin Ljubno, Gornji Grad, Luče ob Savinji, Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Paki, Šoštanj in mestne občine Velenje. V tem okolju je mogoče za funkcioniranje regije zagotoviti tako kadrovske kot prostorske pogoje. Že doslej pa tu deluje nekaj institucij, ki imajo takšen značaj. To med drugim velja za Območno gospodarsko zbornico, delno pa tudi za obrtno zbornico. Obe sta sposobni prevzeti in zagotoviti pretok tovrstnih podatkov in informacij do Statističnega urada Slovenije. Povezanost omenjenih občin je izrazita tudi na področju srednješolskega in višješolskega izobraževanja, na Šolskem centru v Velenju se izobražuje 2 579 dijakov iz 42 občin Slovenije. Zupani (bodoče ?) Savinjsko-šaleške regijeffotografija L.Ojsteršek) V tem gradivu ugotavljajo, da je planska savinjska regija po številu občin, ki naj bi jih povezovala, prevelika. Združevala naj bi kar 23 občin, dobesedno od Sotle do Rinke. Število gospodarskih družb je veliko, njihova raznolikost pa je ogromna, med tem ko so si te v Zgornje Savinjski in Šaleški dolini bolj sorodne. Pa tudi dokaj veliko je to območje, zavzema kar 705 kvadratnih kilometrov, tu pa živi okoli 61 300 prebivalcev. Te občine povezujejo tudi skupni naravni viri in interesi na področju oskrbovanja prebivalstva s komunalnimi dobrinami. Med drugim bo potrebno razrešiti vprašanje lokalnih in regionalnih cest in izbrati najustreznejšo povezavo z avto cesto Maribor - Ljubljana. Tu je tudi velika dnevna migracija delovno aktivnega prebivalstva (iz okolice prihaja v Velenje dnevno okoli tisoč delavcev). Tu je tudi Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, ki zagotavlja tovrstno izobraževanje 867 učencem na nivoju nižje, srednje in višje stopnje, s poletnimi šolami pa posega na mednarodno področje glasbenega izobraževanja. To okolje ima razvejano medijsko omrežje, izdelan koncept razvoja turizma, območno pisarno Zveze potrošnikov... Regijsko središče naj bi v tem okolju pospešilo razvoj novih gospodarskih panog, ki bodo za nadaljnji razvoj še kako pomembne po zatonu premogovnika. Regionalizacija je seveda v tem trenutku še kako aktualna. O pripravljenem gradivu bodo zdaj razpravljali v vseh občinskih svetih, kjer bodo tudi dorekli nadaljnje aktivnosti. ■ Mira Zakošek Združenje delodajalcev Slovenije Predsednik Je Jože Stanič iz Gorenja Pred nedavnim je prevzel predsedniško mesto Združenja delodajalcev Slovenije generalni direktor Gorenja Jože Stanič. Najprej bo skušal okrepiti to združenje, saj se dobro zaveda, da so sindikati, njihovi najpomembnejši sogovorniki, zelo dobro organizirani. Glavna naloga združenja je seveda zastopanje interesov delodajalcev. V naslednjem obdobju, ko bodo obnavljali kolektivne pogodbe in dogovarjali socialni sporazum, jih čaka veliko dela. Njihovi sogo-vorniki pa seveda ne bodo samo sindikati, tudi od vlade bodo zahtevali takšne pogoje gospodarjenja, da bodo podjetja lahko dosegala boljše rezultate. Glede na to, da je bilo v zadnjem obdobju veliko pripomb na prevelike plače manedžer-jev, so priporočili podjetjem, da upoštevajo tudi pri tej delitvi merila, ki so bila sprejeta v združenju menedžerjev. U(mz) JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje mmr/m.L^ mjjU zmffilrimMi: VRSTA OBVEZNIC Obveznice so navadne in glasijo na ime. Zapadlost obveznic, ki so nominirane v tolarjih, je pet let. Obrestna mera je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni del obresti se obračunava linearno in znaša 7,5 % letno. Variabilni del obresti se obračunava konformno v višini temeljne obrestne mere, ki jo definira Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri. Obresti se obračunavajo in izplačujejo polletno, osnova za izračun obresti je nominalna vrednost obveznice. Glavnica se izplača v celoti ob zapadlosti obveznice. Imetniki obveznic imajo prednost pri pridobitvi lombardnega kredita pri banki. Obveznice služijo kot prvovrstno zavarovanje obveznosti imetnika obveznice pri banki. n fmJM w v/inuaim§ ....... Skupna nominalna vrednost celotne izdaje znaša 800.000.000,00 SIT (osemsto milijonov tolarjev). Obveznice so izdane v apoenih po 10.000 in 100.000 SIT. Celotna izdaja obsega 51.200 obveznic, in sicer: - 48.000 obveznic po 10.000,00 SIT - 3.200 obveznic po 100.000,00 SIT "" CENA OB VEZNi Prodajna cena obveznice je teoretična vrednost obveznice na dan vplačila. Teoretična vrednost obveznice je enaka vrednosti glavnice in natečenih obresti od 1. 2.1997 do dneva vplačila. * V ČASU JAVNE PONUDBE SO PROSPE NA VOLJO KUPCEM NA VSEH VPISNIH MESTIH nTSfi Šfl /O Čestitamo ob DNEVU UPORA in PRAZNIKU DELA. Občinski svet in župan občine Šoštanj 4 k\AŠ vas AKTUALNO - 24. aprila 1997 ANKETA Nov avto -nov davek V svežnju, ki ga je v začetku prejšnjega tedna predstavila Vlada Republike Slovenije je enajst zakonskih predlogov, med njimi tisti o posebnem davku za nove avtomobile, kije v javnosti vzbudil že kar nekaj negodovanj. Vlada je predlagala sprejem zakona po hitrem postopku, državljani pa so kar hitro zaslutili, da pri tem ne gre za nič drugega kot za to, da država potrebuje nov davek, ker potrebuje več denarja za proračun. Kaj si o tem mislijo ljudje, tisti, ki smo jih srečali povsem po naključju in jih o tem pobarali? VLADIMIR KOMPAN iz Topolšice: »Mislim, da bi morala država denar iskati drugje, ne pa, da si izmišlja nove davke. Dovolj bi že bilo, če bi jih dosledno pobirala tam, kjer bi jih morala. Ve se, kje. Res je, da razmišljam o nakupu novega avtomobila in če bom dolgo okleval, me bo ta davek najbrž že doletel.« META SADEK iz Velenja: »Slišala sem že za ta predlog. Sama sicer nimam avtomobila, ker so bili z njim preveliki stroški. Veliko ljudi si danes že tako ali tako težko kupi nov avtomobil, zdaj pa jih bo stal še več. Vsaj pri cenejših avtomobilih bi bili lahko kupci takšnega davka oproščeni.« HILDA TRPIN iz Šoštanja: »Človek za nov avto že tako težko prihrani denar, zdaj bo moral prihraniti še več. Ta davek mi ni čisto nič všeč, ker se mi zdi, da bodo ljudje zdaj pri nakupu novega avtomobila plačevali davek na davek. K sreči še ni dolgo, kar smo si kupili nov avto, tako da smo vsaj tukaj prišli dobro skozi.« IVAN BIZJAK iz Šoštanja: »Država veliko troši in ker veliko troši, ji ne preostane drugega, kot da si neprestano izmišlja kaj na novo, da dobi še več in več. Ni pa prav, da je tako zahtevna. Na drugi strani je industrija, ki pa vedno težje diha.« DUŠAN BABIČ iz Celja: »Vozim Renault 5 in v bližnji pri-hodnjosti ne načrtujem nakupa novega avtomobila. Če se bom zanj odločil, kdaj kasneje, pa bom kupil starega. Je pa dejstvo, da država stane. Kje drugje pa naj najde denar kot v davkih?« ■ mkp, tap Darko Repenšek, načelnik UE Mozirje: »Enota je bliže občanom, država Dejstvo je, daje mozirska upravna enota že zdavnaj in nemara med prvimi v Sloveniji prebrodila vse začetne tegobe in se s svojim kakovostnim delom krepko uveljavila na področju petih zgornjesavinjskih in zadrečkih občin, ki jih pokriva. Ocena uspešnosti in obsega dela za leto 1996 je seveda že zelo verodostojna, saj si za primerjavo z letom poprej že lahko pomagajo s statističnimi podatki, pa naj bodo ti še tako suhoparni. Prav ti podatki, ki sicer ne kažejo prave podobe razsežnosti dela upravne enote, namreč pravijo, da se je lani obseg dela povečal za 29 odstotkov, predvsem zaradi nove zakonodaje na nekaterih kočljivih področjih. Teh 29 odstotkov pomeni količino, vedeti pa je treba, daje obseg dela zaradi zapletenosti mnogih postopkov dejansko precej večji. Na mozirski upravni enoti so resnično veliko postorili v iskreni želji, da bi svoje usluge in storitve čim __________. gradnji radarjev." bolj približali občanom in da bi bili pri tem zares uspešni. Posodobili so prostore in opremo, zaposleni pa se tudi zavedajo, da morajo biti vedno pri roki občanom, tako po kakovosti storitev, kot po prijaznem odnosu do strank. Glede tega je načelnik Darko Repenšek na petkovem sosvetu in srečanju z novinarji poudaril, da kljub vsem naporom delovni pogoji še vedno niso idealni in takšni seveda nikoli ne bodo, dodal pa je, da je mozirska enota za razliko od večine ostalih še vedno zelo odprta, pravzaprav »liberalna,« ker je podedovala razvade od prej. To seveda ni in ne sme biti narobe, saj obsega zares veliko območje od Matkovega Kota in Črnivca do Letuša in si zatorej ne more privoščiti zaklenjenih vrat za krajane iz tako oddaljenih krajev, vasi in zaselkov. Načelnik je še dodal, da poznavanje pristojnosti med občinami, upravno enoto i n ostalimi državnimi službami sicer lepo napreduje, da pa še vedno vsem ni čisto jasno, ali morda te »jasnosti« nekateri niti ne želijo, čemur v »prid« so razne krilatice v smislu, da ves zaslužen denar morajo znositi na občino in na upravno enoto, v resnici pa se to nanaša večinoma na »davkarijo.« Prav zaradi nje je bilo na sosvetu slišati nekaj pikrih in utemeljenih pripomb. Precej je namreč zadev, ki so jih občani prej lahko urejali v svojih krajih na sedežih krajevnih uradov, danes jih ne morejo niti na sedežih občin, pač pa morajo za prenekatero malenkost naravnost in izključno v Mozirje. Takšne "malenkosti" so urejanje otroških in posebej varstvenih dodatkov; zlasti urejanje slednjih je za ostarele krajane mukotrpen in predrag opravek in zato letijo na občine in krajevne urade neupravičeni in zelo zajedljivi očitki. Najbolj svež primer takšnih očitkov je dohodnina, saj so občani letos prijavo morali oddati v Mozirju in ne več v svojih krajih. Pri tem je treba povedati, da so se v Mozirju že pred zbiranjem prijav odločili, da bodo prijave zbirali tudi po krajevnih uradih, zaposleni so na to pristali z veliko mero pripravljenosti, žal pa podobnega razumevanja niso pokazali predpostavljeni v Velenju in nejevolje je bilo ogromno, kar so v razpravi potrdili člani sosveta iz obeh dolin. Prav ti in takšni primeri so po mnenju razpravljalcev dokaz, da se država resnično vse bolj oddaljuje od državljanov, kar pa po mnenju načelnika Darka Repenška za upravno enoto ne velja. "Občani so s storitvami in odnosom zaposlenih v upravni enoti vse bolj zadovoljni. To nedvomno dokazujejo odzivi občanov v neposrednih razgovorih, čeprav že omenjene nejasnosti in pomanjkljivosti seveda držijo, ne gredo pa na naš račun. Vesel sem mnenja velikega števila krajanov, da smo res storili velik korak naprej." Seveda pa problemov in težav v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini ne manjka, tistih večjih namreč. Denimo "radarska vojna. "Že takoj ob prvih vročih trenutkih sem jasno in glasno povedal, da upravna enota pri tem nima nič, da pa je z delno odločbo o denacionalizacijskem postopku vrnila del kmetijskih in pašnih površin na Menini ljubljanski škofiji, ta pa seje za tem sama dogovarjala z državo oziroma z ministrstvom za obrambo za prodajo tega zemljišča, na katerem naj bi stala radarja. Upravna enota v nadaljevanju postopka nima nobenih pristojnosti več, saj je izdaja lokacijskega in gradbenega dovoljenja, če bo do tega zares prišlo, izključno v pristojnosti ministrstva za to področje. Neupravičene in včasih tudi zlonamerne so kritike, da se upravna enota ni pridružila vsem gibanjem, ki Darko Repenšek: "Država se državljanom oddaljuje." ostro nasprotujejo gradnji radarjev,« trdi načelnik Darko Repenšek. Se nekaj je vezano na Menino, namreč "pastirska vojna". Gre za zaplet med pašnimi skupnostmi z zadrečke in kamniške strani. »Mislim, da smo ta neljubi spor mesec dni nazaj uspešno razrešili na sestanku pri županu občine Kamnik, kjer sta bila tudi župana Nazarij in Gornjega Grada. Problem smo natančno opredelili in pri tem prišli do spoznanja, da je _-^============^=T~l7Rečici ob Savinji Koristi le 23 °^*°J*jn}egovo upravičenost pa se maja na Menini sami še enkrat dobimo predstavniki občin, upravnih enot in pašnih skupnosti in ne dvomim, da problema nebi uspeli dokončno rešiti v prid zares dobrim sosedskim odnosom in pravemu sožitju.« Glede približevanja krajanom pa se na mozirski upravni enoti vendarle pojavlja čisto posebna težava. Gre namreč za krajevni urad na Rečici ob Savinji. Zanj namreč za razliko od ostalih že od vsega začetka ugotavljajo, da se ga krajani vse premalo poslužujejo in da njegovo nadaljnje delovanje vsaj z vidika gospodarnosti in racionalizacije dela ni več smiselno. Načelnik Darko Repenšek je izrecno poudaril, da ne gre za nikakršno »politiko«, je pa dejstvo, da se urada poslužuje borih 23 odstotkov občanov v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji, vseh ostalih 77 odstotkov pa ureja stvari neposredno na sedežu upravne enote v Mozirju. Dodatna težavajev tem, da se na Rečici krajevnemu uradu nikakor nočejo odreči, zato bo potreben tehten razmislek in dogovor med upravno enoto, občino Mozirje in krajevno skupnostjo Rečica ob Savinji. Pomembno je tudi, da se je upravna enota z veliko mero volje in odgovornosti lotila reševanja problema nadaljnjega delovanja posebne enote pri nazarskem gasilskem društvu za reševanje ob prometnih nesrečah. Upravna enota seveda zato področje v nobenem primeru ni pristojna, pomagala je le pri urejanju formalnopravnega statusa reševalne enote, na sosvetu pa je bila podana skupna in iskrena pobuda, da nadaljnje delovanje te enote omogočijo občine iz svojih proračunov, kar so prisotni predstavniki občin tudi obljubili. Več o tem na drugem mestu, dodati je treba le še to, da je ta problem stopil v ospredje tudi zaradi razgretih glav v zvezi z radarji, v resnici pa gre za to, da pašnim skupnostim z druge strani Menine niso bile jasne in poznane dejanske meje občin in pašnih skupnosti, ki se po geodetskih podatkih resnično razlikujejo, nekateri pa jih mečejo v isti koš. Zato smo se dogovorili, da načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek predsedniku nazarskega gasilskega društva Romanu Krajneiju v znak dobre volje za rešitev težave podaril odzivnik, na koncu pa malce zagrenjeno očital občinam, da doslej upravne enote še nobenkrat niso povabile na nobeno sejo občinskih svetov, čeprav bi bilo to v posameznih primerih zelo koristno in dobrodošlo. ■ JP A L I H 11 i k k II vm Ml m Smo občina s prihodnostjo. Izkoristimo možnosti in znanje. Čestitamo ob DNEVU UPORA in PRAZNIKU DELA. iis||lli!S»liaiK OBČINSKI SVET IN ŽUPAN OBČINE NAZARJE Mozirje Jurjevo praznik krajevne skupnosti Mozirska krajevna skupnost doslej ni imela in slavila svojega praznika, lani izvoljen nov svet krajevne skupnosti pa je sprejel sklep, da bodo od letos dalje slavili na Jurjevo. Za ta danes so se odločili tudi zaradi dejstva, da smo si ljudje vse bolj odtujeni, da Vsako zgodbo je treba na novo začeti in so ljudje, kijih je treba preprosto objeti. Je dlan, v katero moraš seči! Čestitamo ob UUPOi inPRAZ OBČINSKI SVET IN ZUPAN OBČINE MOZIRJE^ nimamo časa eden za drugega, da nas prevzema zlo-volja, sveti Jurij pa pooseblja zmago dobrega nad zlim, pa še zavetnik župnijske cerkve in župnije Moziijeje. Juijevo je sicer 23. aprila, v Mozirju pa bodo prvo praznovanje krajevnega praznika obeležili v dveh dneh, v soboto in nedeljo, 26. in 27. aprila. Razsipniški ne bodo, želja in namen dvodnevnih prireditev je povezovanje tržanov in okolišanov, k sodelovanju so povabili vsa društva, vse pa se bo zvrstilo na mozirskem trgu. ~ Soboto bo sejemski dan, na sejmu pa se bodo predstavili rokodelci starih obrti in seveda sedanji obrtniki in podjetniki, popoldne pa bo vsem prepeval Jan Plestenjak. Nedeljo bodo pričeli z jutranjo svečano mašo, za tem bodo na cerkvenem pročelju blagoslovili novo kapelo, sledil pa bo koncert godbe na pihala. Nedeljsko popoldne bodo namenili prireditvi z imenom družinsko petje. S tem želijo oživiti in ohraniti nekdaj tako živahno petje po družinah. Teh je v Mozirju in zlasti v okoliških vaseh in zaselkih še nekaj, zato se gotovo obeta prisrčen in lep nastop. UP - Devetletna osnovna šola do šolskega leta 2001/02 Novosti spol tresejo osnovno iolo Ena od največjih sistemskih sprememb, ki jih je prinesla nova zakonodaja na področju šolstva, je dvetletna osnovna šola. Pred časom je republiško ministrstvo za šolstvo in šport izdalo posebno brošuro, v kateri predstavlja , kaj naj bi bilo novega v tej šoli. Vsi kazalci drugačnosti devetletne osnovne šole v primerjavi s sedanjo osemletko kažejo, da so se načrtovalci šolskih reform zgledovali po zahodnoevropskem šolskem modelu in so poskušali drugače kot sedaj definirati tisto obdobje šolanja, ki naj bi ga opravil vsak državljan pred nadaljnjim šolanjem za poklic. K temu so jih na nek način vodila opažanja, da otroci že v zgodnji starosti razpolagajo z veliko informacijami, znanji, spretnostmi, in da bi jim torej morali omogočiti, da te z zgodnejšo vključitvijo v šolski sistem razvijejo prej, kot bi jih sicer. V oddelku učitelj in vzgojitelj Poleg dolžine trajanja šolske obveznosti je najvidnejša zunanja novost tudi leto dni mlajši prvošolci kot do sedaj. Slednja je narekovala, da bosta v oddelku prvega razreda dva strokovna delavca - učitelj prvega razreda in vzgojitelj predšolskih otrok. Oba bosta na novo usposobljena za skupno delo v omenjenem oddelku. Naslednja omembe vredna sprememba je delitev devetletnega šolanja na tri triade; vsaka bo obsegala po tri razrede in vsaka bo nekako zaključena celota. Ob zaključku triade bodo učenci preverjali svoje znanje v sistemu zunanjega preverjanja znanja. Spremembe napovedujejo tudi v programskem delu osnovne šole. Spremenila naj bi se razmerja glede ur pouka med posameznimi predmeti oziroma predmetnimi področji, uvedli naj bi nove izbirne vsebine in še kaj. Po besedah svetovalca za vzgojo in izobraževanje pri uradu za negospodarske dejavnosti mestne občine Velenje prof. Dušana Dolinarja bi bilo govoriti o prednostih devetletne osnovne šole za zdaj še prezgodaj. Za prve ocene bo najprimernejši čas šele po letu uvedbe te novosti. "Od kakovosti priprav na to šolo bo odvisno, če bodo republiškega ministrstva za šolstvo in šport. Do šolskega leta 2001/02 pa naj bi vse OŠ v Sloveniji izpolnile pogoje za uvedbo devetletke. Ker se nekoliko zatika pri ustvarjanju materialnih in tudi vsebinskih pogojev, je minister dr. Slavko Gaber že predlagal enoletni odlog za začetek uvajanja te novosti. Po besedah prof. Dušana Dolinarja bo uvajanje devetletke v občini Velenje odvisno od gibanja števila učencev in odd- Prve ocene o prednostih devetletnega šolanja bo mogoče dati šele po letu poskusnega uvajanja ponujene novosti prinesle pričakovane učinke in prednosti. Zagotovo pa bo novost zaživela v polni meri le z zavzetim delom pedagoških delavcev. Moram poudariti, da veliko naših kolegov izšče nova znanja, vedenja in med njimi jih ni malo, ki že uspešno zaključujejo študij na visokošolskih programih." Poskusno uvajanje devetletne osnovne šole je predvideno za šolska leta 1998/99 do 2000/01, in to na tistih šolah, kjer bodo izpolnjevali vse prostorske in kadrovske pogoje, kjer bodo pridobili soglasje staršev in seveda Ravnatelji opozarjajo -otroke je potrebno razbremeniti Tone Skok, OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje: »Prenova osnovne šole je nujna, bolj kot organizacijska, vsebinska. Podpiram uvajalno obdobjen in opisno ocenjevanje, sem pa proti eksternemu preverjanju. Napovedujejo razbremenjevanje učencev, vendar tako kot gredo stvari zdaj, bi lahko govorili prej o nasprotnem. Sem proti načinu obravnave predmetov z vzgojnega področja. Iz prakse vem, da so ti sestavni del obveznih vsebin. Šola premalo naredi za sposobne učence, preveč pa za tiste z učnimi težavami. Podpiram diferenciacijo, ampak pri vseh, ne samo elkov ter zagotavljanja pogojev za to. Ko so o tem spregovorili na aktivu ravnateljev, so najprej oblikovali dve stališči: ravnatelji šol, kjer se število učencev hitreje zmanjšuje, bi radi čimprej »krenili« k uresničevanju projekta 9-letne OŠ, drugi so pa so se zavzeli za dobro pripravo na to temeljito spremembo. Novo skupno mnenje aktiva ravnateljev danes pa je, da bi s to noviteto startali na vseh OŠ v letu 2002/2003 tako kot predvideva črka zakona. republiškega ministrstva za šolstvo in šport, da mora poleg učiteljice sodelovati še vzgojiteljica, je na mestu. Glede prenove učnih načrtov pa sem skeptična. Ocenjujem, da bo Tone Skok pri predpisanih predmetih. Prenova šole bi morala ogromno storiti pri izobraževanju in usposabljanju kadrov za drugačno delo ter na vzgojnem področju.» Vida Rudnik, OŠ Biba Roeck Šoštanj: »Devetletna OŠ bo dobra samo, če bo upoštevala tudi razbremenitev učencev. Zahteva Vid a Rudnik preveč zahtevna, da bo premalo upoštevala pripombe praktikov in študijskih skupin. Zaradi majhnosti šole me organizacijsko skrbi ponudba izbirnih vsebin in realizacija po interesih učencev glede na normativ. Nenazadnje tudi vpliv staršev pri izbiranju izbirnih vsebin (prezahtevni predmeti - dva tuja jezika, računalništvo, premalo pa spros-titvene dejavnosti). Ocenjujem, da kadrovskih težav ne bomo imeli, tudi prevelikega nasprotovanja staršev ne pričakujemo. Sicer pa naša šola prostorskih pogojev za uvedbo devetletke ne izpolnjuje, glede na mnenje Komisije za raziskavo materiala iz Ljubljane pa je uporabna le še 4 leta. Moram pohvaliti veliko skrb vodstva občine Šoštanj, ki si prizadeva povabiti na pogovor državno sekretarko republiškega ministrstva za šolstvo in šport Teo Valenčič, na katerem bi spregovorili o nujnosti izgradnje nove šole v občini Šoštanj. » Nevenka Hofer, OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki: »Trenutno še nimam izoblikovanega mnenja o devetletki. Vidim namreč še preveč težav in pomanjkljivosti. Na naši šoli nimamo dovolj matičnih, ne sprecializiranih učilnic. Dosedanje aktivnosti me tudi še niso povsem prepričale, da bodo učenci res razbremenjeni, kot govorijo. Moti me, ker se ukvarjajo z vsebinsko prenovo OŠ ljudje, ki nimajo dovolj praktičnih izkušenj, ki dajejo premalo na mnenje učiteljev -praktikov. Smo majhna šola in ne predstavljam si zaposlovanja pri vzgojnih predmetih. Še veliko je drugih odprtih vprašanj, za katere upam, da bomo našli primerne odgovore. Nevenka Hofer Generalno pa sem za prenovo osnovne šole, kjer posebej poudarjam težnje po razbremenitvi učencev.« ■ tp Šolski center Velenje se posodablja Telovadnica v tem šolskem letu? Ali bodo tretjo telovadnico predali svojemu namenu tako, kot so načrtovali, na Šolskem centru v Velenju v tem trenutku še ne vedo. Resda dobiva objekt svojo končno podobo, vendar ostaja še kar nekaj nerešenih, predvsem finančnih vprašanj. Kljub temu, po besedah direktorja Centra Petra Robide, pričakujejo, da bodo otvoritveni trak prerezali še v prvi polovici tega leta oziroma do konca tega šolskega leta. »Ne želimo prestavljati na kasnejši čas, ker bi se s tem stvari še bolj odmaknile kot sicer. Moram povedati, da so za manjšo kas- nitev krive objektivne okoliščine, kajti v državnem parlamentu še vedno niso sprejeli letošnjega proračuna, iz katerega pričakujemo tudi mi določeno vsoto denarja.« Z izgradnjo tretje telovadnice bodo na Centru dolgoročno rešili prostorsko stisko pri urah športne vzgoje. Sedaj to težavo rešujejo z izvajanjem pouka v Rdeči dvorani v Velenju. Investitorja naložbe, »težke« približno 260 milijonov tolarjev z opremo vred, sta dva. Več kot polovico stroškov izgradnje bo prispevalo republiško minstrstvo za šolstvo in šport, preostanek Šolski center Velenje. S predajo tega objekta svojemu namenu pri stavbah Centra gradbišča še ne bodo odstranili. V polnem zamahu se namreč pripravljajo na izgradnjo potrebnih prostorov za izvajanje predavanj za višješolski študij. Predavanja za prvo generacijo študentov izvajajo sedaj v sejni dvorani sveta mestne občine Velenje. »To je hvalevredna rešitev le za to generacijo, medtem ko si v prihodnje reševanja prostorske stiske na takšen način ne moremo privoščiti. Zanimanje za višješolski strokovni študij za inženirja oz. caz plesne produkcije ZKO Velenje Zanimive plesne miniature V soboto, 26. aprila, ob 18. uri, bodo v Domu kulture Velenje prikazale vse, kar so v letošnjem letu ustvarile, plesne skupine, ki delujejo v okviru ZKO Velenje. Od lani jeseni jih je več, kot smo jih bili vajeni do sedaj, zato se obeta bogat plesni celovečerni dogodek, sestavljen iz pestrih in raznolikih plesnih miniatur. Plesna skupina Media je že nekaj let poznana ljubiteljem plesa, sploh tistim, ki jim je všeč iskanje novega v gibanju. Mentorsko jo vse od začetka vodi Irena Gorogranc, ki je lani jeseni prevzela tudi otroško skupino Švrkle in Mladinsko plesno delavnico. Pod okriljem ZKO delujeta še plesni skupini Arabeska, ki jo vodi Maša Kolšek in Et cetera. Ravno slednje bodo tudi tokrat prikazale nekaj čisto novega, drugačnega. To bo avtorska plesna točka, ki jo bo v živo na odru spremljal glasbenik Žiga Golob. Vstopnice lahko kupite eno uro pred pričetkom prireditve. Za dijake in študente je cena 200, za odrasle pa 300 SIT. fiSSg jBaCMR bš inženirko elektronike za prihodnje šolsko leto je precejšnje. Ob tem pa moram še omeniti, da se zelo resno pripravljamo tudi na začetek predavanj za višjo šolo rudarske usmeritve.« Zgradili naj bi dve predavalnici z nekaterimi pripadajočimi prostori. Načrte že imajo, v teh dneh pričakujejo gradbeno dovoljenje. Po besedah sogovornika bodo načrtovano naložbo gradili po fazah. Upajo, da bodo do letošnje jeseni usposobili vsaj eno predavalnico do te mere, da bo lahko služila svojemu namenu. Po sedanjih načrtih in izračunih bo ta naložba veljala več kot 50 milijonov tolarjev z opremo vred. In kdo bo tokrat glavni investitor? »Ko smo dobili program za izvajanje višješolskega študija, so na republiškem ministrstvu za šolstvo in šport jasno povedali, da je to stvar okolja, v katerem se izobraževalni proces izvaja. Kar tesno bomo morali sodelovati z vsemi gospodarskimi organizacijami za konzorcijsko Tretja telovadnica, s katero bodo rešili prostorsko stisko za izvajanje pouka športne vzgoje za daljši čas, počasi dobiva končno podobo. pokritje naložbe. « Na vprašanje, ali je izgradnja novih objektov ob znanem padanju števila šoloobveznih otrok smiselna, je Peter Robida odgovoril, da, tako kot šolniki s področja osnovnega šolstva, tudi na Centru resno razmišljajo o vprašanju, kam z odvečnim prostorom. Ob dejstvu, da imajo danes v drugi izmeni kar 33 oddelkov, prevelike bojazni o neumnem izkoriščanju praznih prostorov pravzaprav ni. »Poudariti moram, da se še kako dobro zavedamo, da bomo morali biti pri opravljanju svojega dela dobri, uspešni in kakovostni. Če bomo dosegli tudi to, sem prepričan, da bomo pri starših, predvsem pa pri njihovih otrocih vzbudili zanimanje za izobraževanje v programih Centra. Pri tem pa najbrž niso tako zanemarljive še naše domske zmogljivosti.« Rešitev med drugim iščejo tudi v novih programih, dovolj zanimivih za ožje in širše okolje. mtP 6 MS vas MNENJA, KULTURA 24. aprila 1997 PISMA B RA LC EV Spoštovani gospod Korun in klub SKLD! Veseli smo bili vašega novega pisma, v katerem ste se prilagodili načinu civilizirane komunikacije in svoje trditve tudi dostojno argumentirali. Veseli smo, da vas je podprla tudi politična organizacija in pokazala, da v svojem prepričanju niste sami. Kljub temu pa se z nekaterimi trditvami tudi pri najboljši volji ne moremo strinjati. Pravite, da se za RIT-jo skriva politična profiliranost piscev, a se globoko motite. V štirih letih mojega urednikovanja RIT nastaja zgolj in le kot aktualna misel mnogih piscev. Politika pa se v RIT vpleta kot družbeni sistem, v katerem živimo. Če namreč študentje ali mladi želimo uresničiti lastne interese, lahko to v modelu parlamentarne demokracije dosežemo s političnim angažiranjem. A pozor, nismo politični v ozkem smislu strankarskih elementov, smo politični v smislu vplivanja nanje. Nenazadnje se tudi gospod Rode kot najvišji predstavnik slovenske katoliške cerkve ukvarja s sekularnimi vprašanji, zakaj pa se študentje ne bi smeli ukvarjati z "neštudentskimi". Glede političnosti še toliko: mladih ne zanima politika, mlade zanima Mladinski center. Če pa je ta nastala s politično podporo kakšne stranke, pa je mladim preprosto čisto vseeno. Za RIT-jo se torej ne skriva nikakršen političen interes te ali druge oblastne strukture, za njo se skrivamo le mladi. Poleg političnosti nam očitate tudi FUCK OFF. Besedi sta po vašem mnenju primer cenene politične vulgarnosti. Vsaka generacija uporablja svoj sleng, govorico, ki variira in spreminja pomen. Fraza FUCK OFF je v članku uporabljena kot izraz nepopisne jeze nad farso velenjskega Mladinskega centra. Ne pomeni nikakršnega ljubezenskega namigovanja, s kulturo in civilizacijo pa je povezana zgolj po generacijski osi. Prav imate, ko pravite, da je srž problema v velenjskem Mladinskem centru. Priznam, ničesar ne vem o transakcijah denarja v občinskem proračunu. Vem le, da so krožki, taborniki, športna društva, glasbena šola potreben, a ne zadosten pogoj mladinske kulture. Sam sem (bil) član vseh teh in povem vam, da takšne oblike mladinskega ude-jstvovanja mladim zaradi različnih vzrokov ne zadoščajo. Zakaj jim ne bi ponudili celotnega spektra? Zakaj mladim ne bi ponudili "šolskih" oblik na eni in "alternativnih" oblik na drugi strani? Naj se potem sami odločijo, ali se bolje počutijo pod taktirko uveljavljenega dirigenta ali pa v delavnici kreativnega performensa. Pozor, ne vrednotim, poudarjam, da mladi v Velenju danes še nimajo dovolj izbire. Mladinski center bi k tej izbiri pripomogel. Omejevati mladino na že uvljavljene oblike kulturnega življenja in jim ponujati že priznane vsebine, ni le ego-istično dejanje, ampak tudi oblika, ki omogoča lažji nadzor in vzgojo v tradicionalnih vrednotah. V tem smislu popolnoma razumem svetnike, ki se z Mladinskim centrom ne strinjajo. Njihov svet je sestavljen iz že priznanih in uveljavljenih vzorcev. Zal pa je zgodovina pokazala, da se svet spreminja, kaj pa je slabše ali boljše, pa je stvar interesne interpretacije. Gospod Korun, o kulturi in an-tikulturi RIT-i se mi ne zdi plodno razpravljati. Študiram kulturologi-jo in takšne stvari se učimo na fakulteti. Povem vam, da znanstveniki v mnogih letih niso znali poiskati točne definicije kulture. Strinjali so se le v nekaterih lastnostih fenomena. Ena od njih je dejstvo, da je kultura kongnitivne narave. Vsak človek jo pozna in spoznava v interakciji z drugimi člani svoje družbe. Ravno zato sem vesel, da javno argumentirate svoje politične odločitve. S tem pridobite tako vi kot tudi mi, gospod Korun. Se nekaj, kot občinskemu svetniku vam je zagotovo znano, koliko denarja so velenjski študentje pred mnogo leti predali občini kot prispevek h gradnji novega Mladinskega centra. Jure Trampuš glavni in odgovorni urednik RIT-i Zgolj kot retorično vprašanje Gospod Korun navaja, da so vsi Mladinski centri v Velenju neslavno končali. Studio Kreator mu postavlja vprašanje, če se je to zgodilo zaradi tega, ker so v njihovih programskih svetih delovali ljudje, ki so zavračali takšno obliko instituta mladinske kulture. Studio Kreator (naslov in imena avtorjev so v uredništvu Našega časa) Še o Riti Kot literarna sladokuska si ne morem kaj, da bi gospodu Korunu in njemu podobnim občutij ivcem ne svetovala v bralni pretres še kaj konkretnejšega kot je nravno in moralno sprejemljivi Balzac, ki pikantnost vselej prikrije v spektralno mnogopomensko francoščino. Tako naj vobče razglasim, da kot literatura obstajajo tudi naslednje šokantne knjige: Burroughsov "Goli obed" (Zbirka XX. stoletja, zanesljivo vam obrne želodec), Apollinairovih "Enajst tisoč batin" (Zbirka Dotik, poleg ne boste mogli obedovati), Burgessova "Peklenska pomaranča" (o generacijskem razkolu in pokvarjenosti političnih institucij); "The painted byrd" (biografska zgodba za bralce angleščine)... Krivični so očitki, da nismo prebrali del gospoda Korana. Jaz sem, vzemimo, zadevo premlela v vroči kadi doma. Za nameček naj povem, da nisem zmočila nobene knjige. Potopisni izlivi se mi niso zdeli nič posebnega, saj jih v vsakem primeru prekosi Alma Karlin, ki zaradi potovanj ni delala cirkusa in se tolkla po prsih. Saj tudi naši SSK-jevci pridno študirajo ali potujejo v tujino. Moj ljubi prijatelj MM je, vzemimo, na izpopolnjevanju v daljnem New Yorku. Nastopa pa tudi v Sterkovem filmu Ekspres Ekspres. Dovolj impozantno? Mislim, da smo gospodu Korunu do sedaj v vsakem primeru izkazovali dolžno spoštovanje za vse zasluge. Očitno pa se je nekoliko zabrisalo, kdo je sploh koga napadel. Kar se političnih opredeljevanj tiče, se zadeva kajpak nekoliko jasni. Vašo stranko, gospod Korun, si bomo nekateri do prihodnjih volitev temeljito zapomnili. Vsaj toliko, da se ne bi kdo spozabil in jo obkrožil. Sedaj pa tudi sama prosim za primerno spoštovanje, saj sem napisala že dve knjigi (ki jih nemara še niste brali, pa nič hudega) in mi je šele dvaindvajset let. Čeprav mi bo kmalu več. prenapeta Irena Jakopanec Kdo zavaja javnost in v čigavem interesu? V Našem času št. 14 z dne 10. aprila je kar nekaj netočnih podatkov izpod peresa ga. Mire Zakošek. Prav je, da so bralci seznanjeni z resničnimi podatki. Na prvi strani piše "Župani podprli oblikovanje Savinjsko-šaleške regije". Po informacijah, ki jih imam, dva župana nista podpisala sporazuma, ker sta toliko inteligentna, da želita najprej vedeti pozitivne in negativne posledice takšnega združevanja. Dokumentov pa ne podpisujeta pred sprejetjem sklepov zakonodajnega organa (svet) v občini. Nekaj županov pa le dela v interesu občanov in na osnovi veljavnih zakonov. Res je novinarka korektno zapisala, da takšnega predloga ni v republiških strokovnih gradivih. Zopet želimo nekaj na silo za pridobivanje političnih točk. Potrebno je prebrati zakon in bomo videli, da takšna pisma nimajo zakonskih, ampak politične osnove. V zakonu o lokalni samoupravi v devetem poglavju od 72. do 87. člena so jasno zapisana zakonska določila. V popravku 73. člena piše: "Pokrajina se ustanovi, spremeni ali ukine z zakonom na podlagi odločitve občinskih svetov, sprejetih z dvotretjinsko večino vseh članov. O odločitvi občinskega sveta se lahko izvede referendum. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta..." V statutu mestne občine Velenje so določila zapisana v desetem poglavju v 129. in 130. členu. V kolikor je zveza Savinjsko-šaleških občin mišljena na osnovi 86. člena zakona o lokalni samoupravi in na osnovi 131. člena statuta mestne občine Velenje, ni potrebno obveščati državnih organov, saj takšna zveza nima pravnih moči. To je bolj politično povezovanje. Tudi za takšno povezovanje je potreben sklep občinskih svetov. Občinski sveti o takšni pobudi še niso razpravljali in sprejeli stališč. Ker delam v Savinjski dolini, vem da sta oba župana, ki nista podpisala dogovora - dokumenta ravnala pravilno, saj želita najprej pooblastilo občinskih svetov. Na strani tri, kjer je zapisano, da je proračun težak 2.822.970.000 tolarjev, je potrebno zapisati točno številko in ta je 2.940.070.000. V kolikor je bilo v poročilu iz seje zapisano moje ime, bi bilo prav, da bi novinarka zapisala moje argumentirane trditve, da je proračun napihnjen kot lansko leto ter navedla sledeče podatke. Lansko leto je bil sprejet proračun v višini 2.564.778.000, takrat sem trdil, da je nerealen. To se je dokazalo, ko je bil sprejet rebalans - popravek v višini 2.364.823.000, kar je za 199.955.000 manj. Tudi tem številkam nisem verjel, ker sem imel informacije, da prihaja do razlike par sto milijonov. Pri sprejemanju zaključnega računa smo dobili približno realne podatke in je bilo zapisano, daje bil proračun v letu 96 realiziran v višini 2.010.961.000 tolarjev. To je pri-hodkovna stran. Razlika med sprejetim in realiziranim v letu 96 je bila 553.170.000 manj. Da se službe oziroma financerji zmotijo za preko 20 % je vprašljivo in to na škodo občine. V letošnjem proračunu pa zagotavljajo prihodek 2.940.070.000 s kreditom, kar je več kot 45 % lanskoletnega prihodka. Takšne in ostale neumnosti potrjujejo člani ZLSD, kar je politično razumljivo, saj je župan in njihove stranke, in si ni nihče plačal volilne kampanje, LDS, DeSUS in SDA. Še vprašati si nihče nič ne upa pri sprejemanju proračuna. Osebno menim, da so določeni člani iz omenjenih strank pošteni in so zavedeni ali pa imajo koristi, saj si drugače ne morem predstavljati, da podprejo takšne neumnosti na začetku leta, potem malo drugačne ob rebalansu in bistveno drugačne pri zaključnem računu. V kolikor želijo doseči prihod-kovno stran, se nam slabo piše v Velenju, saj bodo še bolj dvignili protizakonite prispevke ob vodi in kanalščici, ne da bi organ, to je svet, odločal o zvišanju. Volitve se bližajo in zavajanje se je že začelo. Te številke je možno preveriti, tudi novinarka jih lahko. Saj so bile vse javno objavljene. Franc Sever ...pa še nekaj o zavajanju Dolžna sem se opravičiti. Informacija o oblikovanju Savinjsko-šaleške regije res ni bila povsem točna. Toda zgolj naključno. Na zaključku delovnega sestanka županov občin Šaleške in Gornje savinjske doline, ki sem ga spremljala, so se župani strinjali s podpisom omenjenega pisma. Res so razpravljali o tem, ali imajo pristojnosti za to in kasneje ugotovili, da pismo kot takšno ni nikakršna obveza in da bodo o predlogu o oblikovanju regije tako in tako-razpravljali in odločali občinski sveti. Torej nihče proti podpisu ni več javno izrazil pomislekov. Sestanku je sledil svečan podpis pisma, ki smo ga tudi objavili in na osnovi razprave niti posumila nisem, da ga vsi niso podpisali. Tega (to sem preverila zdaj) nista storila župana občine Luče Mirko Zamernik in občine Gornji Grad Toni Rifelj. Oba pa sta kasneje, to mi je zagotovil vodja delovne komisije za lokalno samoupravo (z oblikovanjem te komisije so se župani na delovnem pogovoru strinjali) Vlado Verdnik, zagotovila, da bosta pismo podpisala. S to obrazložitvijo so ga tudi poslali državnim organom. Je pa sam podpis listine le izraz volje županov na tem območju, da so pripravljeni razmišljati tudi o takšni možnosti, dlakocepsko iskanje morebitnih nepravilnosti v postopku, pa le znak večnega opor-tunizma proti vsakršnim, potezam občinskega vodstva. Dovolj jasno je bilo namreč zapisano, da so župani zgolj opredelili svoje namere in oblikovali delovno gradivo, brez katerega seveda o tako pomembnih zadevah nihče ne bi mogel razpravljati. Niso pa sprejemali nobene odločitve, ki jo bodo, tako kot določa zakonodaja, seveda prepustili v razpravo in odločanje sve- tom občin. Pa še o proračunu. Številke pač lahko različno razumemo. Zapisala sem, da je proračun težak 2.822.970.000 in dodala, v oklepaju, 117 milijonov, ki naj bi jih pridobili z najetjem kreditov, seštevek seveda daje 2.940.070.000. Prepričana sem tudi, da sem korektno povzela razpravo Franca Severja, seveda zelo na kratko, saj vseh razprav ne moremo in ne bomo objavljali. Seja traja več kot 6 ur, na njej pa je povedanega za približno 12 strani časopisa. Logično je, da damo vsaj kanček več prednosti večinsko podprtim zadevam. To pa Severjeva pripomba ni bila. Prostor je pač omejen, tudi meni. Nič pa nimam proti, če se boste zavzeli in sprejeli, da objavimo celotne zapisnike sej. Proti plačilu seveda. Mira Zakošek NIŽJE OBRESTNE MERE ZA POSOJILA Banka Celje je ponovno znižala obrestne mere za posojila za pravne osebe, samostojne podjetnike, zasebnike. Posojilo lahko najamete že po obrestni meri od T + 71 dalje. odvisno od dobe vračanja posojila. Prav tako je Banka Celje znižala obrestne mere za stanovanjska posojila. Obrestna mera je T+ 8% za posojila z depozitom oz. T + 10% za posojila brez depozita. Obiščite nas in se prepričajte o konkurenčnosti ponudbe. So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka. | banka celje V varnem zavetju tradicije Blaginja, demokracija, svoboda, izobraževanje niso nagrade. Razvijajo, izražajo, udejanjajo se v vseh od nas. Čestitamo ob dnevu upora in prazniku dela. ŽUPAN IN SVET OBČINE ŠMARTNO OB PAKI IIABIT »o« Velenje Podjetje za upravljanje J s stanovanji d.o.o. Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 853-435, 863-502, 855-231 Fax: 063/ 852-405 Čestitamo ob prvem maju, mednarodnem prazniku dela! 24. aprila 1997 ZANIMIVO, PORTRETI MS VAS 7 ••• se je 24* malega travna Leta 1886 Naša prva današnja novica je bila objavljena v Slovenskem gospodarju: "Skalska dekanija se bode začasno pri knez. škof. konzistoriji v Mariboru oskrbljala. Provizor škalske fare postal je č. gosp. Josef Hajšek. žalostna novica č. g. France Trofenik, kn. šk. duh. svetovalec, dekan in župnik v Skalah so dne 24. aprila precej na naglo umrli. Bili so hoteli v Gradec iskat si zdravja, toda predno so odšli z doma so še le 60 let stari umrli. Rajni gospod so bili ponižni in pobožni dušni pastir in njih verne ovčice bodo jih rade v spominu ohranile. Naj počivajo v miru!" Skoraj tisoč leta stara župnija (tako imenovana prafara) sv. Jurija v Skalah je zatonila skupaj s cerkvijo sv. Jurija, ki je zaradi izkopavanja premoga začela pokati in se pogrezati. Leta 1951 seje cerkev nagnila in pogreznila za več metrov, zato so morali 27. septembra leta 1951 cerkveni stolp minirati, in to je pomenilo dokončni propad cerkve in tudi središča vasi Skale. Leta 1961 "Veliko zanimanje za predavanje o poklicnem usmerjanju mladine" je naslov članka mariborskega Večera: "Minuli teden so v šoštanjski in mozirski občini zaključili predavanja o poklicnem usmerjanju mladine. Vseh predavanj se je udeležilo na 600 staršev in mladine. Povsod so želeli, da bi takih predavanj bilo več. Podobna predavanja bo ta teden prirejal Zavod za zaposlovanje delovne sile skupno z Delavsko univerzo Velenje v Šoštanju, Šmartnem ob Paki in mozirski občini." Predavanja o poklicnem usmerjanju gor ali dol, najti primerno zaposlitev v teh časih je zares velika, pravzaprav lahko rečemo, kar nepopisna sreča! Leta 1962 Leto dni kasneje so v Večeru objavili novico z naslovom "Gostje iz Zahodne Nemčije v Celju in Velenju". "Med potjo po Sloveniji se je za krajši čas ustavila v Velenu in Celju 16. članska skupina predstavnikov ljudskih univerz iz Zahodne Nemčije. Gostje so si v spremstvu zastopnikov kulturnih delavcev iz Celja ogledali gledališče in druge zanimivosti mesta, nato pa so se povzpeli na Stari grad. Skupina se je pred tem mudila v Velenju, kjer se je seznanila z izkušnjami tamkajšnje Ljudske univerze." Morda pa so se iz naših izkušenj česa naučili tudi gostje iz Zahodne Nemčije. Velenjski grad! Morda najlepša in najmarkantne-jša točka v Šaleški dolini ali morda celo kar v Sloveniji. Za ljudi, ki imamo te kraje radi, prav gotovo! Podoba gradu se je v zadnjih letih močno spremenila, saj je grad dobil novo pročelje, novo strehe in še marsikaj. Pri tako velikih in starih stavbah kot so gradovi-pa se obnova pravzaprav nikoli ne konča, saj je treba kar naprej skrbeti, da stavbe preveč ne najeda zob časa. Od koderkoli se pripeljete v Šaleško dolini, vas bo najprej pozdravil Velenjski grad, ki bdi in čuva nad našim mestom in mu daje svojevrsten pečat in mikavnost. ■ Damijan Kljajič ZALESCANSKI PORTRETI MAJDA GABERŠEK L Po sedmih pravljičnih letih ljubezni sta se steklarski mojster Jože in Olga poročila in spočela deklico, ki ji je bilo usojeno, da bo nekoč praznovala dva rojstna dneva. Majda je prvič privekala na svet/kot škorpi-jonka!/13.novembra tega in tega leta, drugič pa 23.februarja 1996. Malo družinico je druga svetovna vojna našla v Rogaški Slatini. Ker je bil ata Jože prekaljen komunist, so jih Nemci že kar leta 1941 med prvimi tremi rogaškimi družinami izelili. Tako se je komaj štiriletna Majda s starši znašla najprej v Rajhenburgu, od tam so jih premestili v taborišče v Slavonski Požegi in nazadnje v taborišče v Humu na Sutli, blizu Rogaške Slatine. Leta izgnanstva so bila zaznamovana z lakoto / v Rajhenburgu so pojedli prav toliko črvov, kolikor je bilo v čorbi fižolčkov/, spomin na Požego je poln uši in ustaškega streljanja ljudi, kar pred očmi taboriščnikov. Seveda so se otroci tudi igrali, za razburljivo igro pa so v Humu vzeli tudi tihotapljenje soli čez z žico zagrajeno in zaminirano nemško- hrvaško mejo; kaj so pa hoteli drugega, soli na Hrvaškem ni bilo, Martin Krpan pa že dolgo let pod rušo in bilo se je treba nekako znajti. Končno lO.maja 1945, v koloni ustaških ubežnikov na poti iz hrvaške proti Avstriji, srečamo Majdo in njeno nosečo mamico. Pred Rogaško Slatino pri mamini hiši enostavno izstopita. Oče je prišel v Rogaško nekaj dni prej, Boris Kidrič ga je namreč tačas že postavil za prvega direktorja steklarne. Poleg težke odgovornosti pa je položaj hkrati pomenil tudi lepo stanovanje hvala bogu, medtem se je rodila še sestrica Sonja in, česar se Majda najraje spominja, hrano! Prav zaradi izgnanskih let ni bila nikoli izbirčna, še več, leta lakote so v njej zbudila zdrav tek, ki ji je ostal za vse življenje. Sitterjeva Majda je v nižji gimnaziji najbolj oboževala telovadbo, pa tudi slovenščina ji je bila všeč, a kot opažamo pri večini Zaleščanov, marala ni niti fizike niti matematike. ■ ' Imela pa je še eno srečo čisto blizu šole je, kar na pipi, tekel vrelec Tempel in zdravilne vode se je Majdica naužila vsak dan. In s tem je razkrita resnica, kako je gospa Gaberškova prišla do silne energije, ki jo je dolga leta držala v središču velenjskega življenja. Boris Kidrič je še naprej dobro skrbel za očeta Sitterja in ga poslal za direktorja vseh jugoslovanskih steklarn v Beograd, od koder se je po letu dni vrnil, kajti žena Olga, ga je v primeru daljše odsotnosti imela namen kar odpisati. Ni še minilo leto, ko se je oče spet odselil. Tokrat v mariborske zapore. Bil je čas informbiroja. Kidrič ga takrat ni več /mogel ali smel?/ poznal. Šele po šestnajstih mesecih so ga postavili pred sodišče, ki mu ni imelo kaj dokazati. Tako so ga spustili. Iz zapora je prišel moralno zlomljen, kar nekaj časa je še hodil okoli in grozil, da bo tožilca Drnovška ubil. Iz padca je *^pet prišlo do vzpona in Sitter je bil postavljen - za mentorja steklarjem v Samoboru. Tja so se tudi preselili, od tam pa je družina odpotovala v Skopje, kjer je oče postal mentor skopskim steklarjem. No, Majda se v Skopje ni preselila nikoli. Medtem je bila zrela za srednjo šolo. Navduševala se je nad fizkulturo, a jo je prijateljica Magda nagovorila, da se je vpisala na vzgojiteljsko šolo v Ljubljani. Stanovala je v internatu, deklica nevedna in po njenih besedah zabožlana/ni bilo TV, ni bilo revij, po ušesih pa so ji venomer odzvanjale materine besede: "Glej, da mi ne boš kaj prinesla domov!". Leta so ji minevala v uku, športu /igrala je košarko/ igri, plesu in petju. Dekliški internat je bil obkrožen s fantovskimi, še celo menihi so bili v sosednjem krilu njihove zgradbe. Tako so fantje ure in ure sloneli na oknih in buljili v dekleta, ki so pri odprtih oknih igrala na klavir, prepevala in plesala. Iz skopih spominov se da razbrati, da Majda ni dolgo ostala zabožlana, saj je že v tretjem letniku spoznala, da ji ženska družba ne more nuditi prav vsega, zato se je zaljubila v prijetnega študenta in z njim preplesala ostanek šole. Pisalo se je leto 1954, ko je Majda končala šolo in dobila dekret, da nastopi službo vzgojiteljice v Grižah / v bližini Žalca/. V delo se je hitro vživela, domačini pa so bili tudi prijazni, tako, da ji ni ničesar manjkalo. Še posebno prijazen in pozoren je bil Cveto, ki se ji je tako prikupil, da je po treh letih prekinila svojo ljubljansko ljubezen. Tako je že 8.aprila 1956 možu Cvetu povila hčerkico Eto. V Grižah so potem ostali do leta 1957, ko so Majdo namestili za upraviteljico vrtca v Žalcu. Žalska leta so ji prinesla čudovito življenje. Ob službi je igrala košarko, prepevala v pevskem zboru, igrala v gledališču, poslastica pa so bili družabni večeri na katerih so se znoreli... Zadnjič je kraj bivanja zamenjala leta 1961, mož je namreč dobil službo na velenjskem rudniku in lepo trisobno stanovanje na Tomšičevi ulici. Ker vzgojiteljic takrat v Velenju niso potrebovali, so Majdo vzeli kar za ravnateljico vrtca. Tako se je začelo njeno najbolj aktivno obdobje. Socializem je zahteval delovno silo in državljani so to zahtevo vzeli resno. Delali so otroke kot za stavo in vse te otroke je bilo treba vzgojiti. Skoraj trideset let je tako tovarišica Majda skrbela za to, da je bilo v vrtcih čimveč prostora in čimboljša vzgoja. Ko je prišla v službo je bilo v vrtcu devet zaposlenih in stopetdeset otrok, ko je kot ravnateljica odšla v leta 1990 v pokoj, je bilo dvesto zaposlenih v štirinajstih enotah, otrok pa je bilo že skoraj dvatisoč! Že iz teh številk vidimo, da je Majda imela res veliko energije, da se je morala iz dneva v dan boriti za vsak kvadratni meter prostorov, da je morala biti na tisočih sestankov... in, da je bila bolj malo doma. Vmes si je vzela toliko časa, da sta s Cvetom spočela in, da je celo utegnila roditi še sina Mateja, ter da so zgradili hišo, že prej pa je iz Skopja v Velenje preselila še starše. Res so bila polna ta leta. Kolektiv je bil tipično ženski, vse samoupravne in družabne aktivnosti so morale biti v popoldanskem in večernem času. A so se znale /"moje"/ ženske tudi zabavati in noreti. Ni minil dan, da ne bi skočile vsaj na kavico v bližnjo Pako. Dolga leta je preživela v družbi osnovnošolskih ravnateljev, ki so bili prav posebna klapa. Imela je številne samoupravne funkcije, ki so ji jemale prosti čas. A vendar, težko bi preštela noči, ki jih je, navadno s Cvetom, prelumpala. Da, takrat je bil hotel Paka še špica / "direktor Lap je bil res pravi hotelir!"/ in Delavski klub je bil restavracija kot se spodobi... Prav posebno doživetje so bila tudi potovanja v pobratena in partnerska jugoslovanska mesta. Še ena stvar ji je zapolnjevala to obdobje gledališče. Že ob prihodu v Velenje so jo gledališniki potegnili medse in razen obdobja, ko je rodila Mateja in so gradili hišo, mu je bila zvesta. Še danes. Odhod v pokoj pred sedmimi leti sicer ni bil čisto enostaven, a ker je imela še toliko samoupravnih in podobnih obveznosti, in ker se je pogosto vračala med bivše sodelavke, je ostala v formi. Pravzaprav je ravno ze zaživela čisto lepo življenje aktivne upokojenke, ko je ji je usoda naenkrat vzela Cveta. Odtlej je hiša prazna in potrebno je spet zaživeti drugače. In končno njen "drugi" rojstni dan: pred dobrim letom, si je gledališko predstavo končno hotela ogledati tudi iz ozadja, od tam, kjer kjer se rojevata glasba in svetloba/glas šepetalke: "Firbec babji!"/. In naenkrat ji je zmanjkalo tal pod nogami. Iz kome se je zbudila v mariborski bolnišnici, s težkimi poškodbami hrbtenice. Prav lahko bi se končalo drugače, zato ji dan nesreče na nek način pomeni novo rojstvo. Kljub resnim poškodbam, se je hitro postavila na noge, zbrala je vso energijo /Tempel vrelec!/ in po letu dni že zaigrala v novi igri Amaterskega gledališča Velenje. Z vsem žarom, poletom in s tisto pravšnjo mero koketnosti, ki je v njej od nekdaj. ■ U.Hrast J mm Babnikova godba iz Mislinje »gode« že 90 let Močno pomlajena, vesela in moderna Babnikova godba danes. V občini Mislinja že več kot 90 let uspešno deluje Babnikova godba na pihala. Ob izteku lanskega leta so pripravili jubilejni koncert, nastopali pa so (udi ves februar, ko so se predstavili tudi na razstavi fotokronike godbe. Od leta 1993 godbo vodi Peter Tovšak, ki vodi sicer tudi pevski zbor Fidelis in je predsednik tamkajšnjega kulturnega društva. Nasledil je dolgoletnega vodjo Jožeta Krajnca. Na začetku pogovora z njim smo se vrnili v zgodovino: »Začetek Babnikove godbe sega v zgodnja leta tega stoletja, saj je bil prvi nastop zabeležen leta 1906, godba pa je vadila že prej. Sestavljalo jo je 8 korenjakov, za katere je inštrumente kupil Anton Krajnc - Babnik, kije bil tudi ustanovitelj godbe, sicer pa moj stric. Igral je tudi pri velenjski deželni godbi, na vaje pa je s prijateljem Gabrielom Pejovnikom hodil peš.« . Med prvo svetovno vojno godba ni delovala, po njej ponovno. Leta 1930 je imela 18 članov. Sentiljska godba je takrat velikokrat igrala tudi v Slovenj Gradcu, kjer godbe še niso imeli. Leta 1933 se je godbi že priključil Jože Krajnc. »Godba je bila ustanovljena ljubiteljsko in bilo je kar dosti kriz, čeprav nikoli ni prekinila z delo- vanjem. Ves čas se je sama financirala in prebrodila vse kritične čase s pomočjo prijateljev in se v današnjem času razvila v kar prijetno zasedbo, ker se je zelo pomladila. Danes so v godbi večinoma fantje, ki imajo opravljeno glasbeno šolo, v prejšnjih časih pa je moral dirigent začeti pravzaprav z abecedo, notno teorijo in igranjem instrumenta. Mogoče je bilo več časa za te stvari, danes moramo bolj hiteti in dosegati večjo kvaliteto,« je dodal Peter Tovšak. Pri godbi danes igra 30 mladih glasbenikov. »Ko smo se bolj resno organizirali, smo prišli pred štirimi leti pod okrilje Kulturnega društva. Pridobili smo tudi sponzorje, godba je bila vedno bolj kvalitetna. Sponzorji so nam kupili tudi nekaj inštrumentov. Danes študiramo že zahtevne programe, imamo vsako leto 3 do 4 javne nastope. Študiramo koncertne programe, takšne, ki so v tej zasedbi možni. Naši fantje igrajo še pri velenjski in slovenjgraški godbi, tako da imajo tudi dobro kondi-cijo.« Zato se za prihodnost Babnikove godbe ni bati. Želijo si, da bi jih v prihodnjih letih spoznali tudi navzven, morda tudi v tujini. Peter Tovšak: »Tudi modernejše skladbe nam niso tuje. I Bojana Špeget 8 NjIS i as NASI KRAJI IN LJUDJE 24. aprila 1997 iNovo gostišče Don Juan Pred šestimi leti sta se Jože in Danica Krajnc iz Rečice ob Paki odločila za gostinsko dejavnost. V minulih 10 mesecih pa sta poleg skrbi za kakovostno ponudbo v svojem lokalu Gostinšču Don Juan pozornost namenila izgradnji novega gostišča z istim imenom. Slovesno so ga predali svojemu namenu pred tednom dni, otvoritveni trak pa je prerezala slovenska zvezda zabavne glasbe Helena Blagne. Slovesnosti so se udeležili številni krajani od blizu in daleč, med gosti pa smo zasledili tudi druge priznane slovenske estradne umetnike: člane ansamblov Don Juan, Čudežna polja, Globus band, pevce Edvina Fliserja, Jana Plestenjaka, Zlatka Dobriča, pevko Ireno Vrčkovnik ter Strašna Jožeta. Ob tej priložnosti je župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun v svojem govoru menil, da je novi Don Juan s 160 sedeži in odprto teraso pomembna pridobitev za ^občino. Hkrati je izrazil prepričanje, da bo Otvoritveni trak je prerezala Helena Blagne, z množičnim obiskom na slovesnosti pa so krajani od blizu in daleč pokazali, da so bili s ponudbo gostišča do sedaj zadovoljni tudi v prihodnje ostalo gostišče pojem domačnosti in kakovostne ponudbe. Po besedah lastnika lokala Jožeta Krajnca je bil »glavni krivec« za novo lokacijo izziv. Ob skrbi za kar največje zadovoljstvo gostov pa nameravajo v gostišču v prihodnje z nastopi domačih in tudi estradnih umetnikov iz sosednjih držav poskrbeti še za njihovo počutje. ■ tp Vesela šola ni bila lahka Tudi za prvake pretežko V petek popoldne se je na OŠ Antona Aškerca v Velenju zbralo kar 186 osnovnošolcev iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, ki so na razrednih tekmovanjih iz Vesele šole dosegli zadostno število točk in se uvrstili na medobčinsko. To je potekalo v dveh tekmovalnih enotah; tako so si bili konkurenti vsi velenjski osnovnošolci, v drugi tekmovalni enoti pa šoštanjski in tisti iz Šmartnega ob Paki. Skupaj jih je bilo 186. Daje bilo tekmovanje, ki sta ga tudi tokrat pripravila Pisani list in MZPM Velenje, težko, zgovorno pove podatek, da niso proglasili yseh prvakov, saj nekateri niso dosegli potrebnega števila točk. Med velenjskimi osnovnošolci je prvakinja med četr-tošolci postala Andreja Zupančič iz OŠ Gustava Šiliha, med petošolci prvak ni bil proglašen, med šestošolci si zmago delita Marjetka Breznik iz OS Livada in Ana Kralj iz OŠ Gustava Šiliha, prav tako med sedmošolci Nika Šturm iz OŠ Livada in Tjaša Ramšak iz OŠ Gustava Šiliha. Med osmošolci pa je zmagala Kaja Avberšek iz OŠ MPT. V drugi tekmovalni enoti prvaka med četrto- in petošolci niso proglasili. Med šestošolci je zmagal David Pahovnik iz OŠ Bratov Letonje, med sedmošolci Jernej Mazej iz OŠ KDK in med osmošolci Barbara Mazej iz OŠ KDK. Med učenci iz šole Šmartno (šole s prilagojenim programom) so proglasili dva pravka; med šestošolci Sebastjana Šolin-ca in osmošolci Matejo Trinkaus. Le slednja dva se ne bosta udeležila republiškega tekmovanja v Ljubljani, ker žal nista zbrala dovolj točk. Vsi ostali prvaki pa se bodo s sovrstniki iz vse Slovenije srečali 1. junija. ■ bš Spidi in Gogi pred velenjsko Namo Hej, potujte Pred kratkim sta pri Založbi Megaton izšli kaseta in laserska plošča otroških zabavnjakov Spidija in Gogija »Potovanje v Mehiko«. Gre za pravi zvočni, potopisni roman, prepleten s pesmicami, saj dolžina traku na kaseti znaša kar 66 minut. Jutri od 16. ure dalje vas vabita na ploščad pred velenjsko Namo, kjer bosta na zvočnih zapisih odpeto in povedano predstavila v živo! Državno prvenstvo barmanov na Bledu ja Acman skupni zmagovalec Minuli konec tedna je na Bledu potekalo 6. odprto državno prvenstvo Društva barmanov Slovenije in tekmovanje za 20. pokal Bleda učencev srednjih gostinsko-turističnih šol in novinarjev. Med udeleženci državnega prvenstva in tekmovanja za pokal Bleda (na njem je sodelovalo 59 tekmovalcev iz devetih držav) je bil tudi Mitja Acman iz Šoštanja, ki je v kategoriji dolgih pijač -long drink zmagal tudi letos. Svoj cocktail je poimenoval Vroče ustnice. V kategoriji aperitivni cocktail je sicer postal zmagovalec tekmovalec iz Hrvaške, Acman pa se je okitil z naslovom slovenskega državnega prvaka. Prislužil si ga je za cocktail z imenom Tango. S tem je Mitja postal tudi skupni zmagovalec. Mitja nam je povedal, da zaradi močne konkurence takšnega uspeha ni pričakoval. Doma seje na tekmovanje res pripravljal, vendar pa je osvojitev omenjenih naslovov vendarle majhno presenečenje. Kje ga čaka nova preizkušnja, še ne ve. Po neuradnih informacijah menda na svetovnem prvenstvu v Pragi. Med tekmovalci in tekmovalkami na Bledu je bila tudi velenjska barmanka Anica Oblak, ki pa je v skupnem seštevku dosegla zavidljivo 3. mesto. mtP Na OS Gorica tekmovali mladi matematiki Vega bi bil zadovoljen Velenje - V soboto dopoldne je na OŠ Gorica v Velenju potekalo 32. področno tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Udeležili so se ga mladi matem- Trdi matematični orehi so nekaterim vzeli veliko časa. atiki od 6. do 8. razreda osnovnih šol. In kdo so bili najboljši? Med šestošolci je največ točk dosegel Darjan Andreje iz OŠ KDK (26 točk), na drugo mesto se je uvrstila Aleksandra Rogič iz OŠ MPT(25 točk) in na tretje Karlo Lovrič iz iste šole (24 točk). Četrto mesto si delita Breznik Marjetka iz OŠ Livada in Darja Pavlovič iz OŠ Gustava Šiliha (obe 23 točk), šesto pa Luka Lah (Livada), Jure Grudnik (Bibe Roecka), Tomislav Tkalec (Šalek) in Žiga Brodnik (MPT), ki so dosegli 21 točk. Med sedmošolci je prvo mesto zasedla Nika Šturm iz OŠ Livada (29 točk), drugi je bil Dani Danev iz OŠ Gustava Šiliha (26 točk), tretje mesto si delita Darja Šumah iz OŠ Bibe Roecka in Bojan Kneževič iz OŠ Gustava Šiliha (25 točk). Za njima sta se uvrstila Katra Kolšek iz OŠ Livada in Jernej Mazej iz OS KDK (23 točk). Med osmošolci so kar trije mladi matematiki pokazali isto znanje. Prvo mesto si delijo Jasna Hudej iz OŠ Livada, Tinkara Srnovršnik iz OŠ Šalek in Matic Dobnik iz OŠ KDK (25 točk). Za njimi sta se uvrstila Andrej Breznik iz OŠ Antona Ašekrca in Janko Klemenšek iz OŠ Gorica (24 točk). Šesto mesto pa sta si razdelila Sladžana Mrkonjič in Minel Selimovič iz OŠ MPT (23 točk). ■ bi Barbara Jakše Razstavlja v IVI Med prireditvami, ki jih v Ljubljani prirejajo ob evropskem mesecu kulture bodo danes v prostorih Mestne galerije odprli tudi razstavo fotografij velenjčanke Barbare Jakše, ki se je s svojimi deli uveljavila doma in v tujini. "'■M ZDRUZENA LISTA socialnih demokratov Območna organizacija Velenje Čestitamo: 27. april, dan upora proti okupatorju 1. maj, praznik dela 20. marca 1997 ZANIMIVO RADIJSKI MOZAIK Radio »se dela« tudi na terenu V Rečici ob Paki je bil prejšnji teden dogodek, o katerem se bo tam naokoli še nekaj časa govorilo, vrata je ob navzočnosti mnogih slovenskih pevskih zvezd odprlo gostišče »novi« Don Juan, last Jožeta Krajnca (ne tistega, ki tvori polovico Strašnih Jožetov, ampak tistega, kije bil poročna priča Blagnetovi), otvoritveni trak pa je prerezala Helena osebno. Andrej Hofer, Dragan Berkenjačevič in Sašo Konečnik, ki so sestavljali terensko ekipo Radia Velenje, so vse popoldne pred mikrofon lovili goste. »Zaslišali« so Heleno Blagne, Brendija, Edvina Fliserja, čudežnike (Čudežna polja), Tatjana Podgoršek: »Pridem naravnost iz Rečice. potem pa čakam in čakam ...» Zlatka Dobriča in Ireno Vrčkovnik, tam pa so bili tudi drugi. Med njimi, vsaj na začetku, naša novinarka Tatjana Podgoršek, ki pa je morala prireditev zaključiti predčasno, saj jo je tisto popoldne še čakalo delo, oddaja Zdravniški nasveti. A, glej ga, zlomka, takrat, ko je najmanj treba, se običajno zalomi. Tatjana je na radio pribrzela, ni pa bilo tam tiste zdravnice, ki bi morala biti njena sogovornica. Menda je zamenjala četrtek in petek. Lahko pride seveda naslednji dan, je potem ponudila novinarki. Se zgodi. A tako kot pri zdravnikih je tudi na oddajo treba priti, ko si »naročen« in dogovorjen in ne naslednji dan. To pa so stvari, ki novinarju vedno znova in znova (ob še čem drugem) povzročajo strese in ni čudno, da so tu in tam kdaj videti kot znanstveniki tik pred odkritjem kakšnega senzacionalnega odkritja. ■ mkp I IfJIHH! Ulitim DRAGE ŠTUDENTKE IN ŠTUDENTI! Včasih sneži aprila in nasploh je mesec april skrajno muhast čas, ko se pomlad še bojuje z zimo, da bo lahko nastopilo poletje. Prejšnji teden se mi je zapisalo, da bo koncert v mladinskem centru. No, namen je bil skrajno dober, a žal vlada na računu kluba (v nasprotju s tendencami v naravi) blazna suša. Zato si bom tudi danes drznil napisati: da bo v soboto, 26. aprila v prostorih MC Velenje koncert skupin Not the same, Alcohollice, Države v malem..., ki pa bo zopet prestavljen na kak bogatejši čas, v primeru da ne bomo imeli dovolj denarja- Dan pred tem pa bo usoden za vse ljubitelje smučanja, kajti v petek ob 17.00 krene avtobus za Tignes izpred Rdeče dvorane. Zamudnikov načeloma ne bomo čakali, zato pridite raje kakšno minuto prej. Vsem potencialnim ritnikom sporočam, da bomo strnili svoje moči v tednu po prvomajskih praznikih, zato zapišite svoje misli na koščke papirja, na trde in mehke diske,... in jih dostavite na Glinkškovo v Ljubljano, kjer jih bo Vuk z veseljem objavil ali zavrnil. ■ Peter Lojen REZANJE ŠOŠTANJA RE6RAT Zamislite si takole: doma ste v Šoštanju, a vaš znanec ima tratieo v Velenju, na kateri uspeva bogat regrat. Pa vas povabi, da ga pridete navrtat. Odpeljete se, a glej: pri tabli Velenje je spuščena rdeče-bela zapornica. Ustavi vas mož v uniformi. Z mrkim pogledom in znanim naglasom reče: "Kam pa greš ti, kolega?" Odvrnete mu, da v Velenje. In on nadaljuje z zasliševanjem: "A imaš cedulju, no, prepustnico?" Seveda nimate prepustnice. Kakšno prepustnico neki? Vozite se pojavni poti, živite v svobodni državi; kaj je zdaj to! Uradna oseba zazna vašo nejevoljo in hoče ublažiti stvar, pa vas prijazneje vpraša: "Kam bi ti pa šel?" Menite, da iskrenost nekaj velja in poveste po pravici vse, od znanca do regrata. Uradniku se zopet zmrači pogled in reče: "A regrat? A regrat pa ne more!" In se obrne ter odhlača nazaj v svoj zabojnik. Zapornica se ne dvigne, ker nimate "cedulje". Ta štorija ni v celoti izmišljena. Pisec jo je doživel! Izmišljena je samo lokacija zapornice. Rampa ne prekinja glavne ceste Šoštanj-Velenje. Zapornic je več, vse pa so nameščene na javnih poteh, vodečih iz Šoštanja na območje Družmirja, ki sodi pod ugrezninsko območje. Začuda so te zapornice in mitnice na občinski meji, da človek najprej pomisli: "Glej, carina!" Toda to ni medobčinska carinska postaja "Pod Ležnom": To so skrbno nameščene prepreke, preko katerih spuščajo na družmirsko polje samo tiste, ki imajo posebno dovoljenje. V glavnem gre za lastnike zemljišč in najemnike, če pa želite tam nabirat regrat, boste željo bolj težko uresničili. Kar je tudi prav, saj je znano, daje tam regrat dodobra namočen z gnojnico, ker krompir tako bolj rase in tako zapornica ščiti vaše zdravje Tb so torej ekološke zapornice. Morebiti so ekološke tudi zato, da ne bi kdo zopet slučajno posnel kakšnega političnega trilerja na pepelu. Tega strahu ni več. Sedaj, ko nam vsi politiki le rož'ce sadijo, je to morbidno okolje neprimerno za optimistične filme. Zapornice v bistvu preprečujejo nemarnim občanom, da bi na "nikogaršnjo" zemljo, ki se bo čez leta potopila, vozili odpadke. Znano je namreč, da sosedovi nenehno vozijo smeti tja, kajti mi tega ne počnemo! In tako lahko tam najdete vse od pohištva, avtomobilov, živalskih kadavrov in tropin do porabljenih kondomov. No, tudi zato so zapornice marsikomu napoti, ko se na družmirsko polje zgrne prvi mrak. Zapornice so zatorej koristne. Preprečujejo divje odlaganje odpadkov, nabiranje oporečnega regrata in prešuštvovanje. Če bi naši sosedje res Imeli tako visoko ekološko zavest, kot se hvalijo, potem cestnih preprek ne bi rabili. Žalostni pa so zaradi preprek tudi naturalizirani Slovenci, ki so v samoti rudniških ugreznin radi zakurili in spekli ovčko na ražnju ter pozno v noč motili ribiče, ki so trdno prepričani, da ribe v Šoštanjskem jezeru nimajo posluha za sevdalinke. Regrat je sicer odcvetel, rampe pa so ostale. A tudi te ne bodo preprečile, da rodovitno polje na drugi strani ne bo požrla voda ugrezninske kotanje. ■ Perorez Etnološka paberkovanja 14 O svetem Juriju in bukovem zelenju Piše: mag. Jože Hudales Na današnji dan je nekdaj v krajih južno od Drave godoval sv. Jurij, ki ga skupaj z jutrišnjim sv. Markom (25. aprila) in sv. Florjanom (4. maja) štejemo med najpomembnejše ljudske pomladanske svetnike. Danes goduje sv. Jurij tudi pri nas dan prej, a je ostal najimenitnejši med pomladanskimi svetniki, saj kakor pravi staro izročilo iz Roža na Koroškem "Jur je bul k vse ti drug..." To nam dokazuje že dejstvo, da je bilo temu svetniku nekdaj v la-vantinski škofiji posvečeno kar 13 župnih cerkva in 6 podružnic, v ljubljanski škofiji pa 12 župnih cerkva in 26 podružnic. V Šaleški dekaniji je bila sv. Juriju posvečena dekanijska cerkev v Skalah in še v 16. stoletju je bilo njegovo ime najbolj razširjeno moško ime v dolini. Tudi še v prvi polovici 19. stoletja je bil skoraj vsak deseti deček v velenjski okolici krščen za Jurija. Šmarški turisti sedaj kulturniki? Vedno je bilo in najbrž še bo nadvse mikavno skakati drugim v zelje. O tem so razmišljali nekateri občani v Šmartnem ob Paki, ko so prebirali vabilo tamkajšnjih turističnih delavcev na ogled kulturne predstave. Ob tem so se spraševali, ali so organizatorji menili, da morajo sami zapolniti kulturno ponudbo, so s tem izrazili željo konkurirati šmaškim kulturnikom, ali pa so ocenili, da so na področju turizma v svoji občini storili skoraj vse in da je čas za novo aktivnost. Možno je tudi, da so se zmotili pri naslovu organizatorja. Občani, ki so ugibali, kaj neki torej to pomeni, sedaj pričakujejo, da se jim bodo šmarški kulturniki za njihovo pomoč oddolžili. Bodo do konca leta uspeli rešiti vse pritožbe? Šolsko leto se počasi bliža koncu, pa kljub temu vsi, ki so se pritožili na sklep o nedodelitvi štipednije iz republiških sredstev, še ne vedo, ali do štipendije res niso upravičeni. Nekateri so prepričani, da jim pripada, zato so se pritožili. Mnogi pa na odgovor drugostopenjskega organa, to je Republiški zavod za zaposlovanje, še vedno čakajo. Uradno pojasnilo zakaj tako, spisali so ga na Republiškem zavodu za zaposlovanje, med drugim pravi: »Očitek, da so postopki reševanja štipendijskih pritožb predolgotrajni, je do neke mere upravičen, vendar je pri tem potrebno upoštevati, da mora drugostopenski organ, ki je pristojen za reševanje štipendijskih pritožb, rešiti vse pritožbe letošnjega šolskega leta s področja vseh desetih območnih enot...« To pa je približno tako, kot bi rekel kakšen kandidat za štipendijo, ki se je pritožil: »Do neke mere lahko razumem edino to, da se zavedate, da so postopki reševanja predolgotrajni. Pojasnilu pa vseeno manjka nekaj: razložite mi prosim, kako naj profesorja prepričam, da se nečesa brez knjige nisem mogel naučiti v novembru, lahko pa se v juniju, ko jo bom mogoče že lahko kupil.« Če Sever ne ve, vpraša UJV! Staro velenjski »župan« Franc Sever dela marsikaj. Ko ima čas, bere občinske listine in gradiva za seje. In to zelo podrobno. Včasih pravi, da le »palamudi«. Med drugim pa je tudi zasebnik, ki opravlja razna gradbena dela s stroji. Ko smo ga zadnjič vprašali, koliko jih že ima, nam je odgovoril: »Ne vem. Ko bom želel vedeti, bom vprašal na UJV. Tam o meni vedo vse!« Ženski naval na kmetije Na ustanovnem kongresu Socialdemokratske kmečke zveze - gibanja za razvoj podeželja so seveda izvolili tudi izvršilni in nadzorni odbor. Za izvršilni odbor so predlagali 21 - člansko sestavo, v kateri pa skoraj ni bilo ženskih predstavnic, kar je malo čudno, saj mnogi kmečki fantje nikakor ne najdejo življenske sopotnice, ki bi se odločila za življenje in delo na kmetiji. Eno in drugo »napako« so na kongresu ročno popravili - v izvršilni odbor so izvolili še predstavnico ženitne posredovalnice, ki ima na svojem seznamu pol stotnije osamljenih moških. In to seveda ni dobro. Morda se bo v odboru zavzela še za ustanovitev ženske kmečke zveze - gibanja za oploditev podeželja. Poiskusiti ni greh, pravijo, bi bili pa grehi toliko bolj prijetni in koristni. Sama legenda o življenju tega visokega rimskega dostojanstvenika ne pojasnjuje popolnoma te velike priljubljenosti pri nas. Po rodu je bil iz Kapadokije v Mali Aziji in je na Dioklecijanovem dvoru dosegel čast tribuna, vendar se kljub osemdnevnim mukam ni odpovedal svoji zvestobi krščanstvu, ki ga je cesar Diolecijan hotel zatreti. Tudi legenda o njegovem junaškem boju z zmajem (simbolom poganstva) se je razširila šele v 11. stoletjui, ko so si ga za svojega zavetnika izbrali križarji in viteški redovi. Velika priljubljenost, ki jo uživa ta svetnik tudi v vzhodni cerkvi bolj kaže na to, da je vsaj pri Slovanih, njegov god pokril ostanke kulta nekega pomladanskega božanstva - morda "Jarila" ali pa "Vesnika", ki je spet ozelenil naravo, oživel posevke in omogočil, da je živina spet lahko odšla na pašo. I\la to kaže bogato obredje "jurje- vanja", vodenja t.i. "zelenega Jurija" po kmečkih domovih naših prednikov. Jurjevski obhodi so bili nekoč razširjeni verjetno povsod po Sloveniji, medtem ko so znani v glavnem le opisi obhodov iz prejšnega stoletja iz Bele Krajine, s Koroškega (med Dravo in Ziljo in med Vrbskim in Osojskim jezerom) ter iz okolice Laškega, od koder je šega v podobni obliki segla preko Kozjanskega v sevrovzhodno Slovenijo. Povsod pa je jurjevanje zamrlo že v 20. stoletju, vendar ga je kot turističbo zanimivost moč videti še danes, zlasti v beli Krajini, kjer so ga med obema vojnama iz bolj ali manj folklorističnih nagibov poskušali obuditi. V19. stoletju je jurjevanje tod imelo obliko fantovskih (pastirskih) obhodov po hišah, v katerih so prosilli za darove (jajca, mast). S sabo so vodili z bukovim (Štajerska) ali brezovim (Bela Krajina) zelenjem pokritega "zelenega Jurija" ter z norčijami, kričanjem, hrupom in poki odganjali od hiš čarovnice in druge sila zla, ki imajo po ljudski veri na ta dan veliko moč. Z razlagami starodavnih korenin naših jurjevskih obhodov so se uk- varajala tudi taka velika imena etnologije kot sta npr. Frazer ali Mannhardt, ki sta v "zelenem Juriju" videla poosebljeno drevesno božanstvo, ki sega v antično tradicijo, ter zlasti opozarjala na vrsto obrambnih dejanj s katerimi so ob-hodniki odvračali škodo s polj in živine. Po drugi strani pa prav skromen drobec iz Šaleške doline, ki ga je zapisal Fran Mlinšek, kaže tudi na slovansko dediščino pomladnega boga, ki dokončno premaga zimo: "I/časi so za jurjevo oblekli dva fanta, enega z zelenimi vejami, enega pa v strgano obleko. Zeleni je moral strganega vreči na tla. Kjer niso dobili daru so želeli "Toliko otrok, kot je na peči zelenega, in toliko sreče, kolikor je na peči mokrega". Vsekakor gre za zelo redek drobec iz našega jurjevskega izročila, ki ga je v podobni obliki zapisal okrog leta 1845 Davorin Terstenjjak v Ščavni-ci. Tam so poleg zelenega Jurija vedno vodili naokoli še v slamo odetega rabolja, ki ga je zeleni Jurij v boju vedno premagal in vrgel ob tla. Pomlad je tako vedno premagala zimo, tudi če je kako leto zeleni Jurij prijahal na belem konju - po snegu... 10 MS vas 24. aprila 1997 Vugrinec še tretjič začasno? Rokomet - včeraj konec Za Gorenjem znova izvrstna sezona Do izida današnje številke so v prvi slovenski nogometni ligi odigrali kar dva prvenstvena srečanja, tekma 26. kroga pa je bila usodna za velenjskega trenerja Boruta Jarca. Nov domač poraz, prejšnjo sredo z zelo pomlajeno SCT Olimpijo z 2:3, je prinesel novo razočaranje vodstvu kluba, enako tudi gledalcev. Po prvi in edini doslej zmagi v spomladanskem prvenstvu v Kopru krog pred tem, so bili vsi prepričani, da bo zanesljivo padla tudi mlada ekipa Olimpije, in da se bo na igrišču ob jezeru končno začela pomlad, ki naj bi prinesla prvo domačo spomladansko zmago. Pa kot se ne da narava, se niso dali tudi Ljubljančani. Zlasti v prvem polčasu so nasprotniku predstavili pravo lekcijo iz nogometne igre, predvsem požrtvovalnosti, in - čeprav se sliši že nekoliko izrabljena fraza - tudi požrtvovalnosti ter srčnosti. V 53. minuti so Ljubljančani že vodili s 3:0, šele tedaj so se domači nogometaši prebudili, vendar je bilo že prepozno. Dva zadetka Breznika (57. in 85. minuti -11 m) sta bila premalo, da bi preprečila to, kar se zgodi, če neko moštvo prireja nenehna razočaranja v domačem "vrtu". Velenjčani so bili v letošnjem prvenstvu znani kot moštvo tujih igrišč. Jeseni so od skupno sedmih zmag kar štiri prinesli z gostovanj. Dobre igre na gostovanjih so nadaljevali tudi to pomlad. Takšna igra jih je po tretjem krogu postavila na vrh lestvice, na katerem so ostali vse do devetega kroga, ko je prišel potresni porazz Mariborom v Velenju (1:6). Zanimivo pri tem je, da kljub temu, da so šest krogov kraljevali na vrhu, se število gledalcev v Velenju ni občutno povečalo, sploh pa ni nikoli doseglo toliko želene Šmarški nogometaši so po dveh zaporednih porazih na gostovanjih v nedeljo zasluženo osvojili tri točke . V izredno slabih vremenskih pogojih, ki jih je povzročil obilen sneg, so si jih priborili s pravo mero volje in borbenosti. Domači so tekmo začeli izredno agresivno in kljub zasneženemu igrišču prevladovali na igrišču, prvo priložnost pa so vendarle imeli šele v 13. minuti, ki jo je zamudil Omeragič, tri minute kasneje pa je Spasojevič z glavo poslal žogo mimo vrat. Takoj za tem je sodnik zaradi grobega prekrška nad Jeseničnikom izključil gostujočega branilca, v 23. minuti pa je dosodil najstrožjo kazen za goste, ki sojo izkoristili in povedli, pobuda domačih do konca prvega polčasa pa ni rodila sadov. Po odmoru so Šmarčani močno napadli. V 49. minuti je Novak zadel prečko, minuto kasneje pa izid številke dva tisoč. Eden razlog je bil gotovo tudi v tem, da so si gledalci želeli (in si želijo), enako tudi vodstvo kluba, predvsem zmage doma. Toda tudi spomladi je bilo za rudarje igrišče ob jezeru kot začarano. Pa tudi igra doma oziroma v gosteh ni bila takšna kot v prvem delu, posledia tega pa je bilo seveda manj točk. Za primer, v prvih osmih krogih lanskega prvenstva so osvojili kar osemnajst točk od možnih 24, v enakem obdobju letos pa le deset, vseeno pa še vedno plesali med petim in četrtim mestom, in tudi po novem porazu drugem spomladanskem porazu doma so bili še vedno četrti, poraz v nedeljo v Mariboru (0:2) pa jih je spet potisnil na peto mesto in za celjski Publikum, ki jim je tekmec za pokal Intertoto. Zanj sta se prijavila tudi Maribor (ta bo zanesljivo Evropo ulovil po drugi poti) in Beltinci, ki pa nimajo niti teoretičnih možnosti, da prehitijo Celjane in Velenjčane. Tako so imeli (imajo) velenjski nogometaši še vedno "trdo" nogo, izenačil. Od tedaj dalje se je začela bitka na nož, saj je sodnik povsem izpustil vajeti iz rok. Edino lepo priliko so gosti zapravili v 57. minuti, vendar je bil Magrič na mestu. Igralci ERE so v valovih napadali, gostje pa so se v slabih razmerah na igrišču z vsemi močmi in dobro branili. Ko je že vse kazalo na delitev točk, se je v gneči v gostujočem kazenskem prostoru najbolje znašel Spasojevič in v 87. minuti žogo z glavo poslal v mrežo. Do konca srečanja domači niso uspeli izkoristiti še dveh priložnosti. Z nedeljsko zmago so si nogometaši ERE Šmartno precej popravili položaj na lestvici, v nedeljo pa bodo gostovali pri Železničarju v Mariboru. ERA ŠMARTNO. Magrič, Irman, Kovačevič, Oblak, Omeragič (Pavič), Novak, Spasojevič, Grobelšek, Fajdiga, Marinček (Cešnovar), Jeseničnik. ■ Janko Goričnik ko igrajo pred domačo tribuno, ki je med najslabše obiskanimi med slovenskimi prvoligaši, in ko so razočarali tudi proti zdesetkani in obubožani (finančno, da ne bo nesporazuma) SCT Olimpije, se je že v sredo zvečer po tekmi začelo sušljati, da se bo nekaj zgodilo. V četrtek je ulica že govorila, v petek pa je prišlo uradno sporočilo: Boruta Jarca bo začasno zamenjal njegov dosedanji pomočnik Josip Vugrinec. Tako je "Vugi", kot ga kličejo prijatelji, moral že tretjič se vsesti na majavo, Rudarjevo trenersko klop, Jarc pa je moral že drugič iz Velenja. Med zeleno-črn-imi je bil le leto in nekaj dni, s to odločitvijo pa je Rudarjeva uprava gotovo pritrdila tisim, ki so lani menili, da trenerja ni dobro vračati. Glede na to, da je moral tudi prejšnji trener Bojan Prašnikar iz Velenja, ko je bil Rudar na četrtem mestu, se nekateri bojijo, da ne bo za "velenjske" trenerje številka 4 postala to, kar je med ljudstvom 13. No, v vodstvu kluba pravijo, da je bil to zgolj slučaj. Urejene finančne razmere, čeprav imajo te dni vendarle nekaj težav z denarjem, so med za mnoge nezaposlene in zaposlene slovenske trenerje. Kot smo izvedeli, bi bili pripravljeni v Velenje priti Miklavič, Oblak, menda je Rudar zanimiv tudi Simenunoviču, pa tudi Hlavaču. Za zdaj pa je najbližji Rudarju Josip Vugrinec, ki je v nedeljo v 27. krogu vodil velenjčane v Mariboru. "Do srede (to je bilo včeraj - op.p.) se mora odločiti in povedati svoje pogoje. Če se bomo ujeli, bomo z njim podpisali pogodbo, da bo vodil ekipo do konca letošnjega prvenstva in nato najmanj še eno leto," je v ponedeljek dejal predsednik kluba Janko Lukner. ■ vos Rokometaši velenjskega Gorenja so skupaj s trenerjem Tonetom Tisljem in upravo kluba nedvomno zadovoljni z letošnjo sezono, ki se je zanje končala sinoči (sreda). V Ljubljani so v tretji tekrrti s Prulami skušali priigrati tretje mesto v državnem prvenstvu. Prvo tekmo doma so dobili z desetimi zadetki razlike,' nato pa so nepričakovano izgubili povratno srečanje v Ljubljani z 19:23 (9:5). Ne glede na to, kako so igrali sinoči, pa lahko ponovimo besede iz naslova, kajti Gorenje bomo lahko tudi letos spremljali na evropski sceni - v pokalu pokalnih zmagovalcev. Tega so si priborili na sklepnem delu slovenskega pokala konc minulega tedna v Slovenj Gradcu. Poleg njih so v finalu zaigrali še (razumljivo) Pivovarna Laško iz Čelja, Prule 67 in domači Prevent. V polfinalni tekmi v soboto so Velenjčani spet visoko premagali prule, izid je bil 32:22 (13:17) in si s tem zagotovili nastop v finalu proti Celjanom, ki so premagali domači Prevent še z višjim izidom - 32:20 (14:10). Finalno srečanje je v dvorano privabilo tudi predsednika države Milana Kuačana, ki je na koncu med drugim podelil pokal za osvojeno drugo mesto velenjskemu kapetanu Borutu Plaskanu. Velenjčani so gotovo navdušili predsednika z igro v prvem polčasu, saj so favoriziranega nasprotnika presenetili z zelo agresivno igro in celjski trener Zdravko Zovko dolgo ni našel odgovora na imenitno velenjsko igro. Anžič je bil sijajen, imel je celo več obramb kot Perič na drugi strani, ki so ga vseeno izbrali za vratarja turnirja, za igralca Vugrinca iz Celja, najboljši strelec pa je bil z 19 zadetki Leve iz Preventa. Tudi velenjski igralci so blesteli v obrambi in v 8. minuti na presenečenje vseh vodili že z 2:0. Šele po tem vodstvu so Celjani zabili svoj prvi zadetek. Velenjski igralci so bili ob bučnem navijanju svojih šaleških graščakov dobesedno na krilih. Bili so zgled izjemne borbenosti in gotovo celjskemu trenerju v tem obdob- ju ni bilo lahko. Nenehno je dopovedoval svojim igralcem in jim z dvignjenimi rokami kazal kako naj igrajo, da bodo zaustavili nepričakovan nalet Velenjčanov, ki so se pogostokrat čudili nekaterim sodniškim odločitvam. Največje prosteste sta bila sodnika Krstič in Ljubic iz Kozine deležna od igralcev, še bolj pa od šaleških graščakov, v 24. minuti ko sta še tretjič izključila odličnega Gornjevega obrambnega igralca Khimtchenka, kar je zanj pomenilo tudi konec tekme. Do tedaj so Velenjčani Celjanom stalno uhajali za zadetek, v 26. minuti so imeli še zadnje vodstvo (8:7), nato je Tomšič z igralcem več izenačil, v 28. minuti je Stefanovič prvič povedel svoje v vodstvo in tudi polčas so Celjani dobili za zadetek - 10:9. Garanje igralcev Gorenja v prvem delu »do zadnjega atoma moči,« izključitev Khimtchenka in poškodba prav tako dobrega obrambnega igralca Marka Ojsterška, so bile izgube, ki jih v nadaljevanju niso mogli nadomestiti; igralci so tudi brez poškodovanega Bedekoviča, gostje pa brez Puca in Načinoviča kot četrtega tujca. Posledica tega je tudi visok poraz, ki pa ni pobledel rokometnega navdušenja številnih navijačev iz Velenja. ■ vos (12 : 23), nato pa je njihov trener Bojan Požun na igrišče poslal mlade igralke in Velenjčanke so precej popravile »umetniški« vtis. Srečanje so tako izgubile »le« s šestimi zadetki razlike. Vegrad: Lakič, Notersberg 2, Kneževič 1, Hudej 3(1), Koren 1, Kralj 2 (1), Krajnc, Stevanovič 1, Ibralič, Vujovič 6(1), Raukovič 1. Martin Steiner, direktor Rudarja: » Predvsem slabe predstave doma! V petek dopoldne nam je Rudarjev direktor Martin Steiner povedal: »Od danes naprej Borut Jarc ni več Rudarjev trener. Njegovo zamenjavo so povzročile slabe predstave na domačem igrišču. To je povzročilo nezadovoljstvo med ljudmi, zato jih je bilo na tekmah vedno manj, nezadovoljni so bili tudi pokrovitelji. Skratka, zaradi stalnih slabih iger doma, ki se vlečejo že več kot eno sezono, je Rudar izgubljal simpatije gledalcev in velenjske javnosti sploh. Sodu je izbila dno zadnja slaba tekma, to je poraz z Olimpijo z 2:3. Izraz slaba je predober za to, kar so počenjali naši igralci na tem srečanju proti oslabljeni Olimpiji.« Martin Steiner je napovedal, da ta ukrep ne bo edini. V zraku je med drugim visle tudi Jarčev pomočnik Branko Jozič, vendar se na upravnem odboru kluba niso odločili za njegovo zamenja- vo. Igralcem je direktor jasno povedal, kaj bodo zahtevali: »Temeljito se bomo pogovorili z igralci. Kot je vsem znano, je uprava uredila vse potrebne materialne možnosti za treninge, priprave na prvenstvo, igralce izplačujemo v skladu z njihovimi « pogodbami. Naj še enkrat poudarim: tu je vse teklo kot mora in kot si želijo marsikje drugje. Nadaljnji ukrepi, ki bodo sledili, imajo en sam cilj - da v Velenju želimo znova imeti takšno ekipo, da bodo gledalci njeno igro prihajali z užitkom gledati.« Za zanimivost še tole. Klub je z Jarcem pred letom dni podpisal pogodbo za nedoločen čas. Za cilj so si postavili, kot so tedaj dejali, »da delamo na daljši rok,« vendar so v pogodbi tudi zapisali, pod kakšnimi pogoji jo je možno tudi prekinili. »Rudar bo obveznosti iz pogodbe tudi do konca izpolnil.« To pa ne pomeni, kot smo razumeli, da bo Rudar imel še nekaj obveznosti do sedaj že bivšega trenerja.« »Zapisali smo, da lahko pogodbo prekine tudi klub in kolikšna je odpravnina v tem primeru,« je v zvezi s tem dejal predsednik kluba Janko Lukner. ERA Šmartno - Rudar 2:1 (0:1) Nagrada za voljo in borbenost Vegrad: Juteks 17: 23 (6 .13) Žalčanke premočne Tudi četrti krog končnice v prvi ženski rokometni ligi je pokazal njeno nesmiselnost, kar velja tudi za moške. Ekipe so že precej utrujene, hkrati pa zaradi velike kakovostne razlike med eno in drugo igralsko vrsto tekme nezanimive za gledalce. Zato ne preseneča, da so v Velenju za zadnje srečanje menda prodali le trinajst vstopnic, pa še te so najbrž kupili gledalci iz Žalca. Domače so po dolgem času spet zaigrale v popolni postavi. Vrnila se je Vujovičeva, ki je bila nekaj časa poškodovana. Dokazala je , da je najizkušenejša velenjska igralka (bila je najboljša strelka v svoji ekipi, pri gostjah pa Zidarjeva - 8 (3), kljub temu pa igralke Vegrada niso bile dorasle gostjam. Čeprav končni izid tega ne kaže, je žalska vrsta najmanj za razred močnejša. Gostje so brez težav povedle s 5 : 0, slabih deset minut pred koncem so imele najvišje vodstvo na tekmi RUDARJEVI POPUSTI - ZA LASTNIKE NK RUDARVELENJE STALNIH VSTOPNIC TRENUTNA CENA STALNE VSTOPNICE: 3.800,00 SIT ob takojšnjem plačilu. SEZNAM (stanje 18. aprila): Kemična čistilnica Polak (nudi 10% popusta), Urarstvo in zlatarstvo Tamše (5%), Bela dvorana (tenis in titness 10%), Turistična agencija Palma (3 do 5%), Fotokopirnica RLV (5%), frizerski saloni podjetja Figaro (10% za striženje in pedikuro), športno-terapevtski izdelki Mueller (20 - 30%, preko kluba), športna oprema (5 - 30%, preko kluba), Slaščičarna Metka (10%), Trend Računalniški inženiring (5 - 20%) in Cvetličarne in drevesnica PUP (5 -10%), Emona obala Koper - Trgovina Direndaj (nekdanji E Shop, 5% popusta na igrače), RTC Golte (smučarske karte 10%), Elektronika Velenje (televizorji 10%), Samo - podjetje za varovanje premoženja, montažo alarmnih naprav in mehansko zaščito (10%). NOVOST: KONJENIŠKI KLUB VELENJE, Škale pri Velenju, jahalni tečji 10%, rekreativna ježa 20%. Več informacij lahko dobite v klubu na telefonskih številkah: 063/856-656 in 063/853-312, int. 1917 med 8. in 15. uro. Elektra - Radio 94 71:67 (30:33) Odločitev včeraj ali jutri Košarkarji Elektre so v prvi tekmi za obstanek v B ligi gostili ekipo Radio 94 iz Postojne. Tekma je bila zelo težka in napeta. Boj za obstanek seveda pomeni hud pritisk, zato so domači v prvem polčasu igrali slabše in ga za tri točke izgubili. Drugi polčas so začeli dobro in pet minut pred koncem vodili že s 15 točkami, v zadnjih dveh minutah pa so gostje uspeli razliko znižati. Moštvi igrata na dve zmagi, druga tekma je bila sinoči (sreda) v Postojni in če so Šoštanjčani zmagali so si zagotovili obstanek, sicer pa bo tretja in odločilna tekma jutri, v petek, v šoštanjski športni dvorani ob 18.30. Strelci za Elektro: ŠtahI 18, Kovačevič 16, Maličevič 15 in Brinovšek8. V nedeljo so v 1. SKL pionirji odigrali drugi krog. Pionirji Elektre so gostovali pri ŽKK Maribor in za dve točki izgubili. V petek (jutri) bodo ob 16.uri pričeli srečanje s Cometom iz Slovenskih Konjic. Rekli so v športni dvorani v Slovenj Gradcu: Borut Plaskan, kapetan: »Upam, da kljub visokemu porazu v finalu nismo razočarali. V prvem polčasu, dokler smo še imeli dovolj moči, smo igrali zelo dobro. Precej se nam je koncept porušil po tretji Khimtchenkovi izključitvi, poškodoval seje Pjsteršek, in v obrambi nismo mogli več igrati kot znamo. Finale je lep uspeh. Hvala našim navijačem, ki so nas fenomenalno bodrili, čestitam pa tudi Celjanom za osvojitev pokala.« Aleš Anžič, vratar: »To je bila prava tekma, zalasti prvi polčas, ko smo še imeli moči. veseli smo, da smo nasprotniku v prvem polčasu povzročili zaskrbljenost na njihovih obrazih in morali so se zelo potruditi, da so preobrnili rezultat. Važno je, da smo spet v Evropi, česar morda mnogi na začetku sezone niso pričakovali. Toda, ko je bilo najbolj treba, smo pokazali, da smo pravi, da znamo, naporni in kakovostni treningi so morali roditi sadove.« Sebastjan Sovič: »To je bila moja prva prvoligaška sezona. Podobno kot nekateri drugi igralci se tudi jaz nisem mogel izogniti poškodbi, vseeno pa sem s svojo premierno sezono zadovoljen. Borili smo se po najboljših močeh, prišli v finale pokala^n sklepni del prvenstva. Mislim, da so vsi, ki imajo radi rokomet, zadovoljni z nami.« Atletika Priznanja najboljšim V petek je bila v restavraciji Jezero priložnostna slovesnost, na kateri je vodstvo AK Velenje podelilo priznanja in nagrade najboljšim posameznikom po posameznih kategorijah za njihove uspehe v minuli sezoni. Kot je ob tej priložnosti dejal predsednik kluba Marjan Hudej, naj bodo nagrajeni atleti še naprej vzor svojim vrstnikom ter naj jim pomagajo doseči še boljše rezultate, naj jih še naprej druži enotnost in prijateljstvo, saj so te vrline pogoj za dobro delo in uspeh. Po kategorijah so nagrade prejeli: pionirke - Neca Cepelnik, pionirji - Jure Pocajt, ml. mladinke -Kristina Obronek, ml. mladinci - Zares prijetno in koristno srečanje Sašo Njenjič, st. mladinke - Alenka Majdak, st. mladinci - Peter Poles, članice - JoLanda Steblovnik, člani -Janko Podgoršek, veteranke - Slavica Poznič in veterani - Dragan Anič. V prijetnem vzdušju so vsi sku- paj čestitali še Veri Zupančič, ki je pred nedavnim prejela od Športne zveze Velenje nagrado za življenjsko delo. Prijetno vzdušje so skle-niliz načrtovanjem novih uspehov. U P. V. Državno prvenstvo na 10000 m V Kopru je bilo v nedeljo državno prvenstvo na 10.000 m, kjer je nastepila Slavica Poznič ter zasedla 3. mesto s časom 37.34, kar je njen nov osebni rekord, izboljšan kar za dve minuti. V okviru državnega prvenstva je potekal tudi miting, na katerem so se dobro odrezali še preostali velenjski atleti. Tako je Bekim Bahtiri zmagal na 800 m, Boštjan Buč je zasedel na 2000 m s časom 6.15 drugo mesto, kar je tudi osebni rekord, s tem pa seje približal normi za Evropsko mladinsko prvenstvo v Ljubljani. Kristina Obronek je bila druga na 800 m, Sašo Njenjič 4. na 800 m ter Uroš Žagar 4. na 400 m. Nova steza in dobri dosežki V soboto je bil prvi miting na novem stadionu v Murski Soboti, kjer so pridobili novo 300 metrsko tartansko stezo, kar bo gotovo še povečalo zanimanje za atletiko v tem delu Slovenije. Na mitingu so sodelovali tudi velenjski atleti, ki so osvojili kar nekaj prvih mest. Zmeraj boljša Jana Pugelj je zmagala na 100 m (12.50), Nastja Breznik je zelo dobro tekla na 300 m (43,81), Krajnc je zmagal v svoji skupini na 300 m (36.05), uspešni pa so bili še Šalamon v drugi skupini (36.42) in v tretji Poles (36.66) ter Gutman (37.06). Vsi so pokazali odlično pripravljenost in že miting v Celju prihodnji konec tedna bo nova priložnost za doseganje norm, ki jih lovijo Šalamon, Štor in Pugljeva. ■ P-v Plavanje Zmage v Regensburgu, Spittalu in Bratislavi Konec preteklega tedna so bili velenjski plavalci zelo aktivni. Uspešno so nastopili na mednarodnih mitingih v Nemčiji, Avstriji in na Slovaškem. V množični konkurenci številnih srednjeevropskih držav so dosegli zelo dobre rezultate in uvrstitve. V Regensburgu sta Špela Bukovec in Mateja Udovičič dosegli po dve zmagi. Špela je bila v seštevku treh rezultatov najboljša in od organizatorjev prejela tudi denarno nagrado. V Bratislavi je med deklicami Tina Pandža zmagala v disciplini 50 m prosto in 200 m mešano. Tudi v seštevku vseh petih rezultatov je bila premočno najboljša. V disciplini 50 m prosto je z rezultatom 29.74 zaostala za državnim rekordom le za 7 stotink sekunde. V Spittalu je bil najboljši Ivan Vrhnjak. Z zmago in osebnim rekordom v disciplini 400 m prosto je dosegel svoj največji uspeh. V seštevku treh rezultatov je med kadeti osvojil tretje mesto. Rezultati iz Regensburga (50 m): Mladinke - 50 m prsno: 2. Mateja Udovičič 37.55; 100 m prsno: 2. Mateja Udovičič 1:22.12; 200 m prsno: 1. Mateja Udovičič 2:58.17; 200 m mešano: 1. Mateja Udovičič 2:41.79. Članice - 50 m delfin: 2. Špela Bukovec 37.55; 100 m delfin: 1. Špela Bukovec 1:07.51; 200 m delfin: 1. Špela Bukovec 2:25.21; 200 m mešano: 2. Špela Bukovec 2:33.08. Rezultati iz Spittala (25 m): Mladinke - 100 m prosto: 7. Anja Jandrok 1:06.94; 400 m prosto: 7. Anja Jandrok 4:56.60; 100 m hrbtno: 7. Petra Pandža 1:17.32; 200 m hrbtno: 6. Petra Pandža 2:42.59. Kadeti - 100 m prosto: 6. Ivan Vrhnjak 59.73; 200 m prosto: 2. Ivan Vrhnjak 2:05.45; 400 m prosto: 1. Ivan Vrhnjak 4:22.74. Rezultati iz Bratislave (50 m): Deklice - 50 m prosto: 1. Tina Pandža 29.74, 6. Teja Tomažič 32.28; 50 m delfin: 10. Nina Sovinek 32.63; 50 m prsno: 4. Nina Sovinek 41.27, 6. Teja Tomžič 41.54; 50 m hrbtno: 2. Tina Pandža 35.87, 7. Maja Sovinek 37.64; 50 m delfin: 2. Tina Pandža 33.67, 6. Teja Tomažič 35.75, 8. Nina Sovinek 36.20; 200 m mešano: 1. Tina Pandža 2:39.98, 5. Nina Sovinek 2:49.82, 6. Maja Sovinek 2:50.07. Dečki - 50 m prosto: 8. Jernej Ocepek 29.43, 9. Domen Velički 29.45; 50 m prsno: 3. Domen Velički 36.93; 50 m hrbtno: 6. Jernej Ocepek 34.59. ■ Marko Primožič Izjemen uspeh na Dnevnikovem krosu Popetrovim varovancem polovica zmag V soboto je bil v Domžalah Dnevnikov kros, ki velja za državno prvenstvo za osnovne in srednje šole, nastopilo pa je preko 600 tekačev in tekačic. Varovanci velenjskega trenerja Tomislava Popetrova so marsikateremu trenerju pokvarili dan, saj so v dvanajstih kategorijah zmagali kar šestkrat. Za nekatere je bil to tekaški krst, kot na primer za Roka Miklavžino, ki stopa po očetovih stopinjah. Osvojil je sicer deseto mesto, vendar je tudi oče nekoč začel tako. Izkazala se je tudi Katica Pirečnik, kije pri 7. razredih premagala državno prvakinjo Šučurjevo iz Celja, od standardnih zmagovalcev so bili tudi tokrat najboljši Steblovnikova, Obronekova, Hudejeva, Buč in Bahtiri, odlično pa so se odrezali tudi ostali. Uvrstitve po kategorijah - deklice 5. razred -1500 m: 1. Nika Hudej, 2. Anja Rak, 9, Hana Sevšek; 6. razredi - 1500 m: 5. Nina Jašič; 7. razredi - 2000 m: 1. Katica Pirečnik; 8. razredi - 2000 m: 6. Jasna Njenjič, 9. Anja Arzenšek; dečki, 5. razredi - 1500 m: 5. Franci Hojan; 6. razredi -1500 m: 10. Rok Miklavžina; 7. razredi -2000 m: 14. Domen Peer, 25. Nejc Razdrih; dečki, 1. in 2. letniki srednjih šol - 3000 m: 1. Boštjan Buč; 3. in 4. letniki - 3000 m: 2. Sašo Njenjič; deklice, 1. in 2. razredi srednjih šol -2000 m: 1..Kristina Obronek, 14. Petra Peer; članice - 3000 m: 1. Jolanda Steblovnik; člani - 5000 m: 1. Bekim Bahtiri. Članski kategoriji nista veljali za državno prvenstvo, najboljši pa so prejeli denarne nagrade. Namizni tenis Ponovno so z rezultati blesteli mladi velenjski namiznoteniški igralci - dasiravno nekateri trenutno zastopajo koroške klube. Predvsem se to nanaša na Uroša Slatinška, ki je na 3. Odprtem prvenstvu Slovenije za mladince osvojil 2. mesto. V finalu je tesno izgubil z reprezentančnim kolegom Bojanom Tokičem z 0:2 (-16, -20). Na omenjenem turnirju je z uvrstitvijo med osem najboljših novih 70 točk osvojil Damijan Vodušek. Karmen Steblovnik je z ekipo Fužinar Interdiskont z Raven na Koroškem uspela uvrstitev v 1. Državno ligo. Karmen je v mini prestopnem roku prestopila k omenjeni ekipi, ki si je z osvojenim 2. mestom priigrala kvalifikacije s 7. uvrščeno ekipo 1. Državne lige. V1. tekmi st) igralke Fužinaija presenetile ekipo ŽNTK Ljubljana že v gosteh in si priigrale zmago 4:2. Junakinja te tekme je bila vsekakor Karmen, ki je premagala njihovo najboljšo igralko Majo Tilinger. V srečanju na Ravnah pa so v dramatični tekmi, polni preobratov, zmagale domačinke z rezultatom 4:3. Karmen pa je ponovno zablestela v soboto na Ptuju, ko se je z delitvijo 3. mesta in osvojitvijo novih 90 točk močno povzdignila na računalniški lestvici najboljših mladink Slovenije. V polfinalu je z 2:1 premagala zmagovalko turnirja Kristino Rahotin. Zelo uspešni pa so tudi igralci v Ligi mladih pod vodstvom Luke Gruberja, ki so pred zadnjim krogom vodeča ekipa. V ekipi nastopajo Luka Sever, Luka Sotlar, brata Andrej in Gregor Jus ter Matevž Žgank, ki je v nedeljo na Regijskem pionirskem turnirju v Radljah ob Dravi nastopil v 3. skupini in zmagal. ■ A. V. Predstavljamo Športno društvo Dnevi želja Veliko športnih društev deluje v mestni občini Velenje, eno, ki ga doslej še nismo predstavili je društvo Dnevi želja. Najbrž je bilo že kdaj omenjeno, saj je nanj svoj čas, menda pa zadnje obdobje spet, letelo kar nekaj kritik. Najnovejše, so povedali v društvu, letijo nanje prav zdaj in to zaradi sedežev, ki so jih namestili na tribuno kotalkališča. Oranžna barva naj ne bi bila »prava«, sami so pa prepričani, daje s tem kotalka-lišče dobilo podobo »male Maracane«. No, nekateri mislijo, da so deležni kritik tudi zato, ker izgleda, kot da so v društvo vključeni sami »južnja-ki«, kar pa ne drži. Športno društvo Dnevi želja je množično, v dest sekcij, kolikor jih deluje pod njegovim okriljem je vključenih 397 članov, od tega je, kot je povedal predsednik društva Faruk Pijukovič, 115 aktivnih tekmovalcev. Med sekcijami so balinarska, odbojkarska, košarkarska, teniška, karate, mali nogomet, šah, kotalkanje ... »Ponovno si želimo oživitev kotalkanja in ponovitev starih uspehov. Kotalkanju bi resnično želeli vrniti staro slavo,« pravi predsednik kluba. Člani društva Dnevi želja se dobivajo na mestnem kotalkališču. Društvo je član Športne zveze Velenje in preko delegata član Športne zveze Slovenije. »Posebna naloga članov je privabiti v naše vrste čim več novih članov, predvsem mladih in jim omogočiti, da se ukvarjajo s športom, s tem pa jih odvrniti od tega, da svoj prosti čas zapravljajo po gostilnah, v dvomljivi družbi kamor sodi tudi veliko slabih navad, od pitja, kajenja do uživanja mamil.« Seveda je pogovor s predsednikom kluba nanesel tudi na to, da nekatere njihovo delovanje moti. »Predstavniki društva in stanovalcev okoli kotalkališča se dobimo enkrat na teden, da bi se pogovorili o morebitnih napakah in jih odpravili, če te so. Trudimo se, da bi bilo naše sodelovanje dobro. Smo uradno registrirano društvo, naše delovanje so pregledale že tudi tržna in komunalna inšpekcija, ki pa v delovanju društva nista našli nepravilnosti,« je povedal predsednik. ■ mkp Šah - Ravenčanke šeste v Sloveniji Na državnem moštvenem šahovskem prvenstvu osnovnih šol za letošnje leto, bilo je v Sevnici, so mlade šahistke OŠ Biba Roeck oziroma njene podružnice Ravne s 6. mestom dosegle odmeven uspeh. Pri deklicah je nastopilo 19 ekip, ki so odigrale sedem krogov po švicarskem sistemu. Igrale so Gabrijela Tajnik, Nataša Toplišek, Nina Plaznik in Anja Zaljuberšek, ki so pred tem osvojile medobčinski in regijski naslov. V isti kategoriji so dečki OŠ Karel Destovnik Kajuh med 26 ekipami osvojili 12. mesto, ekipa OŠ Livada pa je bila 18. ■ R.O. Strelski šport -Mladinke najboljše v državi Na šestem državnem prvenstvu mednarodnega programa v Turnišču so se v pištoljarski konkurenci zelo izkazali predstavniki velenjskega Mroža. Izredne so bile mladinke, ki so s 1050 krogi zmagale v ekipni konkuren- ci, v posamični pa so Almira Durakovič, Sabina Suljič in Špela Matijevič osvojile prva tri mesta. V članski konkurenci Velenjčanom ni uspelo obraniti prvega mesta iz ligaškega prvenstva. Zmagala je ljubljanska Olimpija s 1687 krogi, le dva kroga za njo pa so bili na drugem mestu strelci Mroža. Streljali so: Veternik 567, Šterman 564 in Klančnik 554. V posamični konkurenci je zmagal Ljubič iz Slovenskih Konjic, Veternik pa je bil četrti. Tenis - Zadovoljila samo Saša Britovšek Konec minulega tedna je Šaleški teniški klub na igriščih ob jezeru organiziral turnir za dečke in deklice do 14 let v skupinah A in B. Zbralo se je preko 170 teniških upov iz 60 klubov, zato so morali vsi, ki nimajo dovolj točk, igrati kvalifikacije za nastop v glavnem turnirju. Organizatorjem je precej ponagajal dež in sklepni del turnirja so zato odigrali v Beli dvorani. Dodati velja, da domači tereni velenjskim predstavnikom niso prinesli posebne prednosti in lahko bi zapisali, da so bili le delno uspešni. V najmočnejšem A razredu se je edino Ivanoviču (ŠTK) uspelo uvrstiti v četrtfinale, kjer je izgubil proti Galunu s Ptuja s 3:6 in 3:6, Hudarin, Felicijan, Djordjevič in Prosen (vsi ŠTK) pa so izpadli že v prvem krogu. V razredu B seje Kamnik (ŠTK) uvrstil v četrtfinale, Kavtičnik (AS) pa je izgubil v 2. krogu. Od vseh Velenjčank je največji usapeh dosegla Saša Britovšek (AS), ki je v polfinalu izgubila z Globočniko-vo iz Celja, z igro pa upravičila visoko 3. mesto na slovenski lestvici do 14 let. Kolonič, Oremuž in Šva-jgel (ŠTK) pa so se od nadaljnjega tekmovanja poslovile že vprvem krogu. Začetek sezone je pokazal, da morala večina velenjskih igralcev in igralk še veliko narediti, če se želijo približati vrstnikom iz ostalih klubov. Končno bo o tem moralo razmišljati tudi vodstvo ŠTK, ki naj bi z določenimi ukrepi stanje izboljšalo. ■ >4.6. Squash - Petri četrti zaporedni naslov V Ljubljani je bilo 6. državno prvenstvo v squashu. Med 40 moških je bil Erik Vihar 11., Boštjan Salmič 15., Iztok Uršič 19. in Klemen Kristan 30. V ženskem deluje od Velenjčank zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nastopila le Petra Vihar in že četrtič zapored osvojila naslov državne prvakinje. V finalu je gladko s 3:0 odpravilo najresnejšo slovensko tekmico Djekičevo iz Ljubljane. Squash klub Velenje bi se rad zahvalil vsem sponzorjem in ostalim, ki podpirajo njegovo dejavnost: Gorenje, Naš čas, yTV, Red Buli, Sikkens Žalec, Avtoličarstvo Pirh Žalec, Športna zeveza Velenje, Obrtno združenje Velenje in Mark d.o.o. iz Kranja. Karate - Uspešni v Žalcu V nedeljo je bila v Žalcu prva pokalna tekma za mlajše in starejše mladinke in mladince v športnih borbah, katah in katah ekipno, na kateri so bili zelo uspešni predstavniki KK Tiger iz Velenja. Med mlajšimi mladinci sta bila Banovič in Gashi četrti in peti, ekipa (Banovič, Gashi, Avdič) pa je bila četrta. V športnih bojih je bil pri mlajših mladincih v težki kategoriji Gashi tretji, pri starejših mladincih pa je bil v težki kategoriji prav tako tretji Stojnič. mbt ——————— 24. aprila 1997 ČETRTEK, 24. aprila SLOVENIJA 1 10.45 Moesha, 3/14 11.05 Veliki Mcginty, amer. film 12.30 Svet divjih živali, 8/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.10 Novice iz sveta razvedrila 15.35 V vrtincu 16.05 Doživetje ljubezni, 1/2, drama 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Quasimodove čarobne dogodivščine, 1/26 18.00 Po Sloveniji 18.30 Slovenski avtosalon -sejem 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.25 Frasier, 9/24 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Odstiranja 01.00 Videoring SLOVENIJA 2 12.45 Domače obrti na slovenskem 13.10 Koncert simfoničnega orkestra BBC iz Manchestra, 2. del 13.45 Posadka, 10/20 14.05 Polfinale lige prvakov v nogometu, posnetek 15.50 Evrogol 16.35 Dva tri kroge nad peklom, dokum. oddaja 17.15 Echo Point, 63/65 17.45 Svojeglavi politik, 2/7 18.35 Zgodbe iz Škotske 19.00 Resnična resničnost 19.30 Echo Point, 64/65 20.00 Šport: Rim-turnirfinal Four v košarki (M), finale 21.50 Gibljive slike 22.20 Popotnik, koproduk. film 00.10 Gibljive slike, ponovitev 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 15.00 15.30 16.20 16.30 17.20 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 00.30 09.30 10.20 10.25 11.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 21.05 22.35 22.40 22.45 22.55 23.00 Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Odpoved prestolu, ang. zgod. film POP 30 Matlock, nan. Top shop, tv prodaja Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Družina za umret, nan. POP kviz Vrnitev v paradiž, nan. 24 ur Brez zavor Newyorška policija, 2. del nan. M.A.S.H., nan. Argument Reševalci, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon. POT VAVONLEA, ponovitev 50. dela nadaljevanke EPP / Vabimo k ogledu NAJ SPOT, ponovitev oddaja o pop in dance glasbi TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU VEČER Z DR. SUSMANOM: SONČNA ALI KUHANA HRANA - ZA ALI PROTI, posnetek pogovora iz Doma kulture v Velenju ONI SO BILI VELIKANU, film, ponovitev REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 25. aprila SLOVENIJA 1 11.30 Aerobika 11.45 Denver, 12/20 12.10 Svojeglavi politik, 2/7 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.15 Mladi virtuozi 15.50 Dragi mojster (Jože Plečnik), dokum. oddaja 17.00 Obzornik 17.10 Dogodivščine iz živalskega vrta 18.00 Po Sloveniji 18.30 Slovenski avtodrom - sejem 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Planet IN 21.35 Clive James, 3/6 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.10 MurphyBrown, 15/25 23.35 Kri, amer. film 01.00 Resnična resničnost 01.30 Videoring SLOVENIJA 2 10.25 11.25 11.55 13.45 14.15 14.25 14.55 16.25 16.50 17.20 18.10 19.00 19.30 20.00 22.20 23.05 23.40 Mostovi Resnična resničnost Popotnik, koprodukcijski film Gibljive slike Forum Zgodbe iz školjke Les Gaspards, franc. film Frasier, 9/24 Echo Point, 64/65 Snežna reka, 8/26 Sonce ne sije vsak dan, 4/6 Okolje in mi Echo Point, 65/65 Nebo in zemlja, amer. film Trend, oddaja o modi Presaditev, dokum. oddaja band RTV Slovenije 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 12.45 15.00 15.30 16.20 16.30 17.20 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 23.30 00.00 09.00 09.45 09.50 10.50 12.20 12.30 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 20.30 22.10 22.40 22.45 22.50 23.00 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Zvodnik, amer. drama POP 30 Matlock, nan. Top shop, tv prodaja Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Družina za umret, nan. POP kviz Vrnitev v paradiž, nad. 24 ur Urgenca, nan. Dosjeji X, nan. Noč živih mrtvecev, amer. film 24 ur, pon. POP 30, pon. DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP / Vabimo k ogledu VEČER Z DR. SUSMANOM, ponovitev, SONČNA ALI KUHANA HRANA - ZA ALI PROTI, posnetek pogovora iz Doma kulture v Velenju ONI SO BILI VELIKANU, ponovitev filma TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje filma ONI SO BILI VELIKANI 2, film, ponovitev GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 26. aprila SLOVENIJA 1 08.00 Radovedni Taček 08.15 Pod klobukom 09.00 Zgodbe iz školjke 09.30 Naša pesem'97 10.00 Saga o McGregorjevih, 8/26 10.50 Hugo, tv igrica 11.20 Tednik 12.15 Trend, oddaja o modi 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Policisti s srcem, 24/26 14.50 Taborniki in skavti 15.10 Sprehodi v naravo 15.25 Modre beležke, franc. film 17.00 Obzornik 17.10 Kronika divje Afrike, 9/12 18.00 4x4 18.25 Ozare 18.35 TV prodaja 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Preblisk v temi, amer. film 21.50 Za tv kamero 22.10 Poročila, vreme 22.35 Šport 22.40 Trd oreh, 7/7 SLOVENIJA 2 09.20 Sonce ne sije vsak dan, 4/6 10.10 Nebo in zemlja, amer. film 12.25 Roka ročka 13.25 Echo Point, 65/65 13.50 Tenis ATP-1. polfinale 16.30 Teniški magazin 17.55 Polzela: finale sloven.pokala v košarki (M), polfinale 19.30 Izzivalec, 1/52 20.00 Kelly family na križišču 21.10 Življenje na zemlji, 6/9 22.00 Evrovizija'97 - predstavitev pesmi za finalno tekmovanje v Dublinu, 2. del 22.50 V vrtincu 23.20 Sobotna noč 08.00 Mrčeski, risana serija 08.30 Reboot, mladi, serije 09.00 Klop, risana serija 09.30 Peter Pan, risana serija 10.00 Parker Lewis, mladi, serije 10.30 Flipper, serija 12.00 Proti vetru, nan. 12.30 Gola resnica 13.00 Formula 1, trening 14.00 Beverly Hills 90210, nan. 15.00 Maelrose plače, nad. 16.00 Hinglander, nan. 17.00 Nove Supermenove dogodivščine 17.45 Herkul, nan. 18.30 Xena, nan. 19.30 24 ur 20.00 Ko jagenjčki obmolknejo, amer. film 22.00 Odpadniki, nan. 23.00 Krokodil Dundee, avstral.komedija 01.00 24 ur, pon. kanali 27 46 msmm^' 52 10.40 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 11.10 11.40 10.30 EPP/Vabimo k ogledu 10.35 GREMO V KINO, ponovitev 12.15 11.00 ONI SO BILI VELIKANI 2, film ponovitev 12.55 12.30 TV IZLOŽBA 12.40 Videostrani 13.25 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 19.40 TV IZLOŽBA Videostrani 14.25 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 577. VTV MAGAZIN, 14.55 regionalni informativni 15.00 program 20.30 SIMONA-10 LET, zabavno 15.50 glasbena oddaja 16.50 21.10 HLADEN ZNOJ, film, 18.20 ponovitev 22.30 22.35 HOROSKOP TV IZLOŽBA 18.40 19.40 22.45 NAJ SPOT DNEVA 20.30 22.50 VIDEOSTRANI DO 24.00 20.35 NEDELJA, 27. aprila SLOVENIJA 1 08.25 Željko, 7/13 08.50 ŽIVŽAV 09.40 Dodojeve dogodivščine 09.45 4x4 10.10 Koncerti za mlade 11.00 Svet divjih živali 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani 12.30 Nedeljska reportaža 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 14.05 Planet IN 15.25 Tistega lepega dne, sloven. film 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, 16/22 17.35 Po domače 18.35 Korenine slovenske lipe, 2/6 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.10 Pomladni 3 x 3, prenos 21.45 Rondo kviz 22.05 Očetje in sinovi 23.00 Poročila, vreme 23.10 Smrt je na slabem glasu, ang. film SLOVENIJA 2 11.25 Mali oglasi 12.20 Zgodbe iz školjke 12.45 Izzivalci, 1/52 13.10 Nibelunški prstan Valkira, 3. dejanje 14.20 Košarka NBA action 14.50 Tenis ATP - finale 17.55 Finale slovenskega pokala v košarki (M) 19.30 Izzivalci, 2/52 20.00 Bramvvell, 2/7 20.55 Alpe Jadran 21.25 Svet čudes, 1/13 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Popularna glasba s C. Daviesom, 1. del 23.25 Alpe Jadran, ponovitev 08.00 Pujsji dol, ris. serija 08.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija 09.00 Maček Felix, ris. serija 09.30 Kasper in prijatelji, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Mož pajek, risana serija 11.00 Xena, nan. 12.00 Argument 12.30 Obraz tedna 13.00 Formula 1, prenos 16.00 Brez zavor, ponovitev 17.00 Gola resnica, nan. 17.30 Gorski zdravnik, nan. 18.30 Na jug, nan. 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills 90210, nad. 21.00 Melrose plače, nan. 22.00 VN San Marina: Vrhunci 22.15 Faust, nan. 23.00 Formula 1, ponovitev 01.00 24 ur, pon. 08.15 08.40 09.40 10.00 10.20 MLADI UPI, otroška zabavno-glasbena oddaja OTROŠKI MIŠ MAŠ 576. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK ŠPORTNI GOST, TONE TISELJ, SLAVKO IVEZIČ in MIRO POŽUN GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 577. VTV MAGAZIN, GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO SIMONA-10 LET, zabavno glasbena oddaja GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK;Gost: EVALD FLISAR, predsednik, Društva slovenskih pisateljev Oddaja iz produkcije Združenja LTV Slovenije: Oddaja VTV - Vaše televizije Videostrani POT V AVONLEA, 49. del nadaljevanke VEČER Z DR. SUSMANOM ONI SO BILI VELIKAN11 film, ponovitev GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje filma NAJ SPOT POT V AVONLEA, 50. del HOROSKOP VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 28. aprila SLOVENIJA 10.00 Popolna tujca, nan. 10.25 Smrt je na slabem glasu, ang. film 12.00 Za tv kamero 12.10 Utrip 12.25 Zrcalo tedna 12.40 Rondo kviz 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.35 Pomladni 3x3 15.05 Ljudje in zemlja 15.35 Očetje in sinovi 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček 17.25 Tuja serija 18.00 Po Sloveniji 18.30 O naravi in okolju 18.40 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje3x3 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Dosje 21.00 Homo turisticus 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Ulica Hudson, 4/22 23.05 Haifa, palestinski film 00.20 Osmi dan 00.50 Videoring SLOVENIJA 2 11.00 Na potem po spominu... 12.10 Okolje in mi 12.40 Šport v nedeljo 13.55 Clive James, 3/6 14.45 Obzorja duha 15.15 Popularna glasba 16.05 Bramvvell, 2/7 16.55 Izzivalci, 2/52 17.25 Jake in debeluh, 4/23 18.15 Sedma steza 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Simpsonovi 20.00 Komisar Rex, 9/15 21.00 Divja Sibirija, 4/4 21.55 Roka ročka 22.55 Brane Rončel izza odra 00.25 Recept za zdravo življenje 10.00 11.00 12.00 12.30 13.15 14.00 15.00 15.30 16.20 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 23.00 00.00 01.00 01.30 09.00 09.45 09.50 10.20 12.00 18.55 19.00 19.05 19.50 20.00 20.05 21.05 21.35 22.25 22.55 23.00 23.05 23.15 Santa Barbara, nad. Gorski zdravnik, nan. POP kviz Na sever, nan. Flipper, nan. Na jug, nan. POP 30 Matlock, nan. Santa Barbara, nad. Družina za umret, nan. POP kviz Vrnitev v paradiž, nan. 24 ur Jekleni orel 3, amer. akcij, film Športna scena Reševalci, nan. Inšpektor Derrick, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon. DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP /Vabimo k ogledu 577. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: Risanke Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU MLADI IN PRESTOPNIŠTVO, pogovor v studiu Iz produkcije Združenja LTV Slovenije, Oddaja TV Signala Šiška POT V AVONLEA, 51. del nadaljevanke GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 29. aprila SLOVENIJA 1 10.05 Jake in debeluh, 4/23 10.55 Gospa kmetica, nemški film 12.35 Korenine slovenske lipe 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 14.15 Po domače 15.15 Dosje 16.05 Homo turisticus 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.25 Željko, 8/13 17.50 Dodojeve dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.40 TV prodaja 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Palete, franc. nanizanka 21.10 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Berlin Alexanderplatz, 5/14 23.40 Svet poroča 00.10 Studio city 00.55 Videoring SLOVENIJA 2 11.00 Sobotna noč 13.00 Dlan v dlani 13.30 Recept za zdravo življenje 14.00 Nedeljska reportaža 14.30 MurphyBrown, 15/25 14.55 Osmi dan 15.25 Divja Sibirija, 4/4 16.15 Alpe Jadran 16.45 Komisar Rex 17.35 Simpsonovi 18.05 Vesoljska policija 18.50 Ne bom...ne morem- anoreksija 19.30 Izzivalci, 3/52 20.00 Diskretni čar buržoazije, franc. film 21.45 Portret sloven. glasbenika (Zvonimir Ciglič) 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30 09.30 .......3 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Reševalci, pon. POP kviz, pon. Kritik, risana serija Športna scena VR.5, nan. POP 30 Matlock, nan. Santa Barbara, nad. Družina za umret, nan. POP kviz Vrnitev v paradiž, nad. 24 ur Prostor za Annie, amer. drama Bolnišnica upanja, nan. M.A.S.H., nan. Reševalci, nan. Inšpektor Derrick, nan. 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev MLADI IN PRESTOPNIŠTVO, ponovitev oddaje 10.30 EPP / Vabimo k ogledu 10.35 Iz produkcije Združenja LTV Slovenije Oddaja TV Signala Šiška 11.05 POT V AVONLEA, ponovitev 51. dela nadaljevanke TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU 578. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 20.45 ŠPORTNI GOST 21.10 POSNETEK TEKME 22.25 HOROSKOP 22.30 TV IZLOŽBA 22.40 NAJ SPOT DNEVA 22.45 VIDEOSTRANI do 24.00 11.55 12.05 18.55 19.00 19.30 19.40 20.00 20.05 20.25 SREDA, 30. aprila SLOVENIJA 1 10.10 Vesoljska policijska postaja, 17/24 10.55 Diskretni čar buržuazije, franc. film 12.35 Svet čudes, 1/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.50 Kelly Family na križišču 16.00 Kronika divje Afrike 17.00 Obzornik 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Doživetje ljubezni, 2/2 21.00 .... 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Šport 22.45 Posadka, 11/20 23.10 The card, amer. film 00.25 Videoring SLOVENIJA 2 12.55 13.25 14.05 14.30 15.20 16.05 17.05 17.35 18.00 19.00 19.30 20.00 21.30 22.30 23.30 Svet poroča Ne bom...ne morem Ulica Hudson, 4/22 Življenje na zemlji, 6/9 Studio city Berlin Alexanderplatz, 5/14 Izzivalci, 3/52 Moesha, 4/14 Karaoke Domače obrti na slovenskem Izzivalci, 4/52 Košarka: 1. tekma polfinala končnice DP (M), 1b-2a Šport Tok noč tok - TNT Koncerti simfonikov RTV 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30 09.00 09.45 10.05 10.10 10.30 10.55 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 20.55 21.55 22.25 22.30 22.35 22.45 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H. Bolnišnica upanja, nan. Inšpektor Derrick, nan. POP 30 Matlock, nan. Santa Barbara, nad. Družina za umret, nan. POP kviz Policist s petelinjega hriba, nan. 24 ur Beethoven, amer. komedija M.A.S.H., nan. Obraz tedna Reševalci, nan. Inšpektor Derrick, nan. 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 578. VTV MAGAZIN, ponovitev EPP / Vabimo k ogledu ŠPORTNI TOREK, ponovitev ŠPORTNI GOST POSNETEK TEKME Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE MINI 5, otroška glasbena lestvica TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU POT V AVONLEA, 52. del nadaljevanke VIDEO TOR ročk glasba GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA Tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. V Topolšici umrla voznica V petek, 18. aprila, se je ob 9.30 na lokalni cesti izven naselja Topolšica pripetila huda prometna nesreča. V njej je umrla voznica osebnega avtomobila 40-letna Alojzija R. iz Arnač. Do nesreče je prišlo, ko je voznica, ki je vozila po lokalni cesti iz smeri Šoštanja proti bolnišnici Topolšica pred blagim levim ovinkom z vozilom zapeljala v levo na nasprotni vozni pas, po katerem je v tem času pripeljal voznik osebnega avtomobila 32-letni Feliks V iz Topolšice. Med voziloma je prišlo do trčenja v katerem se je voznica tako hudo poškodovala, da je na kraju nesreče v reševalnem vozilu poškodbam podlegla. Voznik Feliks V. v trčenju ni bil poškodovan. Z motorjem v kovinsko ograjo V sredo, 16. aprila, 25 munut čez polnoč, se je na regionalni cesti zunaj naselja Šoštanj pripetila nesreča, v kateri se je hudo poškodoval voznik kolesa z motorjem, 17-letni Primož V iz Velenja. Vozil je iz Velenja proti Šoštanju, med vožnjo pa zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v kovinsko obcestno ograjo. Voznika je vrglo preko ograje, kjer je obležal. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Vlom v vikend Med 18. in 20. aprilom je neznanec vlomil v vikend v Skornem pri Šoštanju. Iz njega je odnesel dve odeji, namizni prt in žlico. Jožeta P. iz Gorenja je oškodoval za okoli 50.000 tolarjev. POLICIJS MO I Pl ■m Po nesreči odpeljal naprej V četrtek, 17. aprila, ob 17. uri, se je huda prometna nesreča pripetila na magistralni cesti Celje - Vransko. 43-letni Miha U. iz Žalca je vozil osebni avtomobil iz smeri Žalca proti Šempetru. Pred nadvozom čez železniško progo je prehitel tovorni avtomobil. Takoj za tem je ponovno nameraval prehitevati še drugo vozilo, kar je opazil voznik osebnega av- Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE OBVESTILO DRUŠTVOM! V začetku meseca novembra 1997 se izteče zakonski rok, do katerega morajo vsa društva, ki so organizirana in delujejo na podlagi Zakona o društvih (Ur. list RS, št. 60/95), uskladiti svoj temeljni akt z določili Zakona o društvih. Če društvo spremeni temeljni akt (statut, pravila društva) ali zastopnika društva, mora vložiti zahtevo za spremembo registracije v 30 dneh od nastale spremembe. Društva in zveze društev pozivamo, da pravočasno uskladijo svoj temeljni akt z določili Zakona o društvih in ga predložijo Upravni enoti Velenje. Načelnica Upravne enote Velenje Milena Pečovnik, dipl. prav. DOSTAVA KURILNEGA OLJA Pogodbeni avtoprevoznik s.p. JANEZ PODBORNIK Silova 6/a, 3320 Velenje Tel.: 063/888-500 Mobitel: 0609/646-206 Petrol Trgovina r.o. TOE Celje Gaj 30, 3211 Celje telefon: 063/33-931 Grejte se naslednjo zimo po poletni tarifi! Zapeljal s ceste V petek, 18. aprila, zvečer, so v celjsko bolnišnico pripeljali hudo ranjenega 22-letnega Silvestra Š. iz Gornjega Grada, ki seje ob 22.50 ponesrečil v bližini svojega kraja. Z osebnim avtomobilom je vozil iz Šmiklavža proti Gorenjemu Gradu, v neposredni bližini stanovanjske hiše Dol 36 je zapeljal s ceste, trčil v prometni znak in zapeljal v jarek. Od tam je avto odbilo nazaj na cesto in se večkrat prevrnilo. Voznik je med prevračanjem padel izvozila. tomobila 30-letni Mitja Tomo Š. iz Šentjurja, ki je pripeljal nasproti. Mitja Tomo Š. je, da bi se izognil trčenju, zapeljal na desno bankino, izgubil oblast nad vozilom, zaneslo gaje na levi vozni pas, kjer je trčil v tovorni avtomobil, ki ga je vozil 26-letni Tomaž J. iz Šenčurja. Mitja Tomo S. se je v trčenju hudo poškodoval, voznik Miha U. je kljub temu, daje opazil, daje prišlo do nesreče, vožnjo nadaljeval. Na podlagi obvestil občanov pa so ga hitro izsledili. Huda nesreča v Zajesovniku V sredo, 16. aprila, ob 14.50 seje na magistralni cesti v Zajesovniku zgodila huda prometna nesreča. 25-ietni Darjan K. iz Dobje vasi pri Ravnah na Koroškem je vozil osebni avtomobil iz smeri Vranskega proti Trojanam. V Zajesovniku je zapelja desno na bankino, od tam pa levo na nasprotni vozni pas. Iz smeri Ljubljane je v tem trenutku pripeljal z osebnim avtomobilom 39-letni Iztok S. iz Lopate pri Celju. Med vozili je prišlo do oplaženja, takoj za tem pa je Darjan čelno trčil v osebni avtomobil 62-Ietnega Claudija K., državljana Italije, ki je vozil za Iztokom. V trčenju se je voznik Claudio K. hudo telesno poškodoval, sopotnica v vozilu Darjana K. 23-letna Maja S. iz Slovenj Gradca pa lažje. V stanovanju eksplodiral plin V torek, 15. aprila okoli 22.20 je v kuhinji stanovanja stanovanjskega bloka na Čopovi ulici v Žalcu eksplodiral gospodinjski plin. 36-letna Danica M. je prižgala plin na plinskem štedilniku. Čez čas je opazila, da je posoda nad plinom postala črna od saj, takoj za tem pa je prišlo do eksplozije plina. Na srečo ob njej ni bil nihče poškodovan, nastalo pa je za okoli 250.000 tolarjev škode. Vzrok eksplozije na plinski napravi, ki jo je servisna služba zamenjala pred kratkim, kriminalisti še raziskujejo. Vnelo se je olje V soboto, 19. aprila, okoli 9. ure je prišlo do požara v kuhinji stanovanjske hiše v kraju Zavrh v Galiciji. Gospodinja 70-letna Ivana Š. je na štedilnik pristavila ponev z oljem. V času njene odsotnosti se je olje pregrelo in vnelo, ogenj pa se je razširil na kuhinjsko napo in druge kuhinjske elemetne. V požaru je nastalo za okoli 100.000 tolarjev gmotne škode. Vez z življenjem Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Sk>veiiije, Ministrstvo za notranje zadeve, Motorevija -AMZS, Radio Slovenija - Val 202, AC Mobil in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovence so družno pripravili novo preventivno akcijo, v kateri bodo spodbujali in nagrajevali pripenjajanje z varnostnim pasom vseh potnikov v vozilu. V akqji bodo, kot so nam povedali na Polici jski postaji Velen je, tiste, ki ne uporabljajo varnostnega pasu kaznovali, tiste, Id ga uporabljajo pa nagradili z zloženko, s katero bodo lahko sodelovali v nagradni igri, katere glavna nagrada je osebni avtomobil Honda Civic Bingo 1,4. Zloženke bodo na svojih akcijah delili tudi Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, prav tako pa bo na različnih prireditvah po Sloveniji mogoče z ustrezno napravo preizkusiti) delovanje varnostnega pasu pri hitrosti 11 km/h; tisti, ki bodo napravo preizkusili, bodo prav tako prejeli zloženko. Akcija seje pričela 21. aprila, trajala p bo do 30. septembra. mkp Im KREKOVA BANKA Vam do izpolnitve cilja manjka samo še korak? V KREKOVI BANKI, D.D., MARIBOR, ponujamo široko paleto NAMENSKIH in GOTOVINSKIH KREDITOV za komitente in nekomitente z odplačevanjem tudi do 4 leta. Nova, nižja izhodiščna obrestna mera že TOM + 7,5%. Dobrodošli, več informacij vam bomo z veseljem posredovali v poslovalnici Šoštanj, Ulica Lole Ribarja 2. tel. 063/883-020. Tj C: (/O >jU f v J (•Sj-b L clove-f^c- REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA RS DAVČNI URAD VELENJE 3320 VELENJE p. p. 204 Na podlagi 75. člena Zakona o davčnem postopku (Ur. list RS, št. 18/96), Ministrstvo za finance Republike Slovenije, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Velenje, odreja javno dražbo predmetov, ki so bili zarubljeni v postopku prisilne izterjave davkov in drugih obveznosti. Javna dražba bo v poslovnih prostorih zavezanca v Šoštanju, Cesta talcev 17, dne 6. maja, ob 10. uri. Ogled zarubljenih predmetov je možen uro pred pričetkom dražbe. Popis zarubljenih predmetov: 1. KOPIRNI STROJ (K0PIRKA) cenilna vrednost 900.000,00 SIT 2. STROJ ZA OBDELAVO LESA LEDINEK cenilna vrednost 300.000,00 SIT Kupec mora položiti znesek kupnine, od dosežene prodajne cene plačati prometni davek ter prevzeti stvari takoj po končani dražbi. Če so zarubljeni predmeti prodani pravni osebi ali zasebniku za namene iz 16. ali 10. člena Zakona o prometnem davku ob izpolnitvi pogojev iz 7. člena, se davek ne plača oziroma se plača po znižani davčni stopnji. Kupci, ki bodo sodelovali na dražbi, morajo pred pričetkom dražbe položiti varščino v višini 10 % cenilne vrednosti zarubljenih predmetov. Dražba se ne bo izvršila, če se ne doseže niti polovica cene, ki je bila ugotovljena z dražbo. Če se zarubljeni predmeti na prvi dažbi ne bodo prodali, bo druga dražba 13. maja ob 10. uri na istem mestu. Na ponovni dražbi se stvari lahko prodajo ne glede na višino dosežene cene. OBVESTILO Obveščamo vse občane, da je v prostorih občine Šoštanj, Trg svobode 12, v 1. nadstropju javno razgrnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986 - 2000, sprememb in dopolnitev družbenega plana, dopolnjenega 1.1989, ter družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986 - 1990 za območje občine Šoštanj. Javna razgrnitev poteka v času od 21.4. dp vključno 21. 5. V času javne razgrnitve lahko k dokumentu podajo svoje pisne pripombe in predloge vsi občani in delovni ljudje, podjetja ter druge organizacije in skupnosti in le-te posredujejo Upravi občine Šoštanj. Z željo, da bi dolgoročne prostorske usmeritve občine Šoštanj čim bolj približali občanom in uskladili vse interese v prostoru, bodo v času javne razgrnitve organizirane tudi javne obravnave predlaganega osnutka, in sicer: 1. v ponedeljek, 5. maja - ob 17. uri v prostorih doma krajanov (stara šola) v Ravnah - ob 19. uri v prostorih doma krajanov v Gaberkah 2. v torek, 6. maja - ob 17. uri v prostorih šole v Belih Vodah - ob 19. uri v prostorih doma krajanov v Florjanu 3. v sredo, 7. maja - ob 17. uri v sejni dvorani občine Šoštanj 4. v četrtek, 8. maja - ob 17. uri v prosvetnem domu v Zavodnjah - ob 19. uri v domu krajanov v Topolšici 5. v sredo, 14. maja - ob 17. uri v domu krajanov v Lokovici V upanju, da bomo z organiziranjem javnih obravnav po posameznih krajevnih skupnostih prispevali k boljši informiranosti in sodelovanju čim večjega kroga ljudi, VAS VLJUDNO VABIMO, da se javnih obravnav udeležite! OBČINA ŠOŠTANJ Strankam in bralcem želimo prijetne prvomajske praznike! 24. aprila 1997 PROGRAM PRIREDITEV KULTURNEGA CENTRA IVANA NAPOTNIKA : KINO Mladinski abonma: Brass & Jazz V četrtek, 24. aprila, ob 19.00, bo v domu kulture v Velenju gostoval Big Band St. Margarethen iz Avstrije, ki ga sestavljajo študenti in diplomanti graške visoke šole za glasbo, učitelji glasbenih šol in nekaj ljubiteljev z glasbeno izobrazbo. Njihov program obsega vse od evergreenov in Glenn Millerja preko brodvejskih standardov do ročka in funkyja. Big band vodi Peter Schreibmeier, priznani trobentač in glabeni pedagog. Vstopnice 800 SIT! Ana Seher: Indonezija V četrtek, 8. maja, ob 20.00, bo v domu kulture v Velenju Ana Seher, predvajala diapozitive s svojega zadnjega potovanja v Indonezijo. Vstopnice 400 SIT! Mladinski abonma: Polovične resnice V ponedeljek, 12. maja, ob 19.00, bo v domu kulture v Velenju zadnja predstava v okviru letošnjega Mladinskega abonmaja. S komedijo »Polovične resnice« bo gostovalo Gledališče Ptuj. Vstopnice 800 SIT! Dunaj: Lepotica in zver V soboto 24. maja, ob 6.00, bo odpeljal visokoturistični avtobus na ogled mjuzikla »Lepotica in zver« na Dunaj. Primerno za starše z otroki, saj se bodo otroci s pravljico seznanili že v avtobusu. V programu je tudi ogled Dunajskega živalskega vrta ali po želji Palmenhausa, trodimenzionalnega filma o kitih in dunajskega zabavišča Prater. Cena 5.000 SIT in vstopnica 140 ATS. Prijave so možne samo še s plačilom celotnega zneska. Verona '97 Do 15. maja sprejemamo prijave za ogled letošnega opernega festivala v Veroni. Prvi dvodnevni obisk bo 1.8. 1997, ko bo na sporedu opera »Aida,« drugi pa 29. 8., ko bo na sporedu »Madame Butterfly.« Cena 140 DEM in vstopnica 40.000 LIT. programi ARMSTRONG, TEGOLA in KNAUF svetovanje - in izvajanje Tel.: 063/861-026, fax 851-821 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Direktne številke, ki jih pokličete mimo centrale so vam na voljo v šolskem dispanzerju 855-492, otroški dispanzer 851-320 in v ginekološkem dispanzerju 851-421. Vljudno prosimo, da koristite te številke in s tem razbremenite telefonsko centralo! Zdravniki: Četrtek, 24. aprila - dežurni dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Rus in dr. Mijin Petek, 25. aprila - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Kozorog in dr. V.Renko Soboto, 26. aprila in nedeljo, 27. aprila - dežurni dr. D.Vrabič in dr. Kočevar Ponedeljek, 28. aprila - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni Gusič in dr. Urbane Torek, 29. aprila - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. Slavič in dr. Friškovec Sredo, 30. aprila - dežurni dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. Lazar, nočni dr. Stupar in dr. Lovrec-Veternik Zobozdravstvo: Nedelja, 27. aprila - dr. Romana Lah-Lobnik (dežurstvo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zdravnik, ki je v nedeljo dežuren. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 25. aprila do 2. maja - Ivo Zagožen, dr. vet.med., mobitel: 0609/ 633-677. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 14. aprila do 20. aprila 1997 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 14. 4. AMP Graška gora 140 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOUA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 14. aprila do 20. aprila 1997 ŠOŠTANJ TOPOLŠI VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. DOM KULTURE VELENJE Petek, 25. 4. ob 22. uri (pred-premiera!) MARS NAPADA - "odtrgana" komedija Režija: Tim Burton Vloge: Jack Nicholson, Glenn Close, Anette Benning, Pierce Brosnan,... Dolžina: 103 minute Marsovska invazija na Zemljo! Oči Zemljanov so uperjene v ameriškega predsednika, ki pa je zelo neodločen in svet se začne spraševati, ali je pravi mož, ki predstavlja vse Zemljane. Tudi prva dama je nekam čudna gospa, ki jo bolj kot konec sveta zanima, kako bo prenovila notranjost Bele hiše. Prava pika na i pa je njuna nevrotična hčerka. Vendar ima predsednik vsaj dober team strokovnjakov, ki mu svetujejo, naj Marsovce najprej pogosti, potem pa z ukano izstreli nazaj na Mars. Vendar... Sobota, 26. 4. ob 20.30 uri PRIKAZEN IN SENCA - pustolovski triler Režija: Stephen Hopkins Vloge: Michael Douglas, Val Kilmer Dolžina: 110 minut Leta 1896 sta se dva leva napotila na lov, ki je terjal 130 človeških žrtev in ustavila načrte Angliji, da v vzhodni Afriki zgradi železniško progo. Inženir za gradnjo mostov in divji lovec gresta na pot, da bi ubila demona, ki ju Afričani imenujejo Prikazen in Senca. Ta dva leva pa se odločita, da bosta ulovila in ubila oba lovca. Da bi premagala "nočna vraga" morata lovca kljub tekmovalnosti in sovraštvu zaupati drug drugemu... Film je narejen po resničnih dogodkih! Nedelja, 27. 4. ob 19. uri Ponedeljek, 28. 4. ob 20. uri JERRY MAGUIRE - komedija Režija: Cameron Crowe Vloge: Tom Cruise, Cuba Goodin Jr. Dolžina 128 minut Jerry je človek, ki ve, po koliko so hruške, koliko je ura in kakšen je rezultat. Kot vrhunski športni agent je gospodar svojega vesolja. Za zasebno življenje se ne meni preveč. Nekoč napiše članek, da bi podjetje moralo več narediti za kakovost na račun števila strank. Ljudje so tisto, kar šteje, in ne denar. Šefi se spogleda-jo in... Jerry je brez službe. Prisiljen je začeti znova. Pridružita se mu le dva somišljenika, edina stranka, igralec pri Arizona Cardinalsih, Rod Tidvvell ter 26-letna računovodkinja pri podjetju, ki jo je njegova izjava tako navdušila, da se je zaposlila pri njemu kot računovodkinja. Film je kandidiral za 5 Oskarjev. Cuba Goodng Jr. pa je za vlogo športnika filmu priboril edinega Oskarja za stransko vlogo! NA BLAGAJNI KINA ODSLEJ V PRODAJI TUDI NOVA SLOVENSKA MESEČNA FILMSKA REVIJA OSKAR! CENA 600 SIT! KINO ŠOŠTANJ Petek, 25. 4. ob 20. uri JERRY MAGUIRE - komedija Nedelja, 27. 4. ob 17. uri PRIKAZEN IN SENCA - pustolovski film KINO ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 26.4. ob 20. uri JERRY MAGUIRE - komedija Nedelja, 27. 4. ob 20. uri PRIKAZEN IN SENCA - pustolovski triler Naslednji filmi: Vojna zvezd, Dantejev vrh, Showgirls. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. Kina Velenje 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! Kmetijska zadruga Šaleška dolina O varstvu sadnega drevja in vinske trte Pri Kmetijski zadrugi Šaleška dolina namenjajo izobraževanju svojih članov precej pozornosti. V torek, 29. aprila, bodo povabili v goste dr. Rudija Švajgerja, ki bo predaval o varstvu sadne- ga drevja in vinske trte. Strokovnemu predavanju bodo tisti, ki jih tema zanima, lahko prisluhnili v dvorani velenjskega gasilskega doma. Začeli pa ga bodo ob 19. uri. 114.4. B115.4. □ 16.4. B17.4. B18.4. D19.4. «20.4. BREZPLAČEN TELEFON 080-1534 DELA ZA ŠTUDENTE, ŠTUDENTE OB DELU IN DIJAKE v e i e 'jtr \ e velenjski študentski servis POOBLAŠČENI SERVIS MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE Marjan Karlovčec, Topolšica 115, Tel : 063/892-023 Mob.: 041/663-601 KMETJE - VRTICKARJI! Strokovno vam popravimo vso pokvarjeno mehanizacijo na vašem domu ali v delavnici. NOVO ■ NOVO ■ NOVO - NOVO - NOVO CVETLICARNA IRIS - VSE NA ENEM MESTU! Prešernova 7, Velenje tel.: 0631 853-727 aH 857-028 POGREBNE STORITVE PO KONKURENČNIH CENAH! - prevoz umrlih (tudi v tujino) - postavitev mrliškega odra - ureditev celotne dokumentacije... Pri naročilu žalnega venca nad 10.000 SIT vam ga brezplačno dostavimo v okolico Velenja! NA VOLJO SMO VAM 24 UR DNEVNO! ČETRTEK, 24. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.10 Bančni utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje PETEK, 25. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Kličemo UNZ; Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 26. aprila: .Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 27. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Kvazi kviz; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 28. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 29. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 30. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo UNZ; Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; LJUDSKA UNIVERZA VELENJE organizira v maju TEČAJE RAČUNALNIŠTVA: OSNOVNI IN NADALJEVALNI WINDOWS+ W0RD +EXEL Informacije-prijave; 063/854-539 LJUDSKA UNIVERZA VELENJE zbira prijave za TEČAJE: VOZNIKI VILIČARJEV UPRAVLJALO MOSTNIH DVIGAL VARNOSTNIKI Informacije-prijave: 063/854-539 Ofmcifd PREMIKAMO NEPREMIČNINE Jožica Aličič s.p. tel. & fax: (063) 843-407 mobitel: (041)668-107 MENJALNICE agencija z nepremičninami finančni inženiring Vetrinjska 8, 2000 Maribor, tel.:062/225-729, tel./fax: 062/224-697 4 menjalnice v MARIBORl »HI SLOVENSKA I | Ljubljanska 3 a tel.:063/442-472 SLOVENJ GRADEC Trg svobode 2 tel.:0602/45-015 UGODNA PRODAJA DEVIZ NA TRI OBROKE (ČEKI)! 24. aprila 1997 OBVEŠČEVALEC i mali OGLASI OBRAČANIK IN NAKLADALKO SENA prodam. Telefon 893-280. BMW 318 i, letnik 89, ugodno prodam. Telefon 063-892-121 po 16. uri. PRODAMO TRISOBNO OPREMLJENO Telefon 882-252, po 20. uri. V MOZIRJU PRODAM HIŠO in parcelo. Telefon 832-756. PETSTOPELJSKO BODNO ČRPALKO, malo rabljeno in Jojstick za Family VELEBLAGOVNICA VELENJE 10% POPUST pri nakupu zlatega nakita STANOVANJE v Velenju, cena po do-govpru. Informacije po telefonu 851-360. VASA PRIHODNOST V KRISTALNI KROGLI. 090-43-04. Str. 156,00 sit/min. Sekon d.o.o. KUPIM 70 kom. salonitk, novih 40 X 60 cm nove in 12 m robnikov. Telefon 857-047. MALO VOZEN MOTOR TORI in Vespo 200 pe, ugodno prodam. Telefon 852-902 po 20. uri. SERVIS MONTAŽA - ROLO ROLET ŽALUZIJ, lamelnih zaves ter harmonika vrat. Marko Zaveršnik, Primorska 5, Šoštanj. Telefon 063-882-216. Computer z ozko vtičnico, prodam. Telefon 894-514, popoldan. BUKOVA DRVA tri klaftre, prodam. Telefon 854-343. ZA PRIDNE DOBER ZASLUZEK. Če imate avto in proste popoldneve, pokličite. Zaželjene ženske predstavnice. Telefon od 8. do 13. ure 066-272-111. ZIDARSKA DELA NUDIMO. Telefon 041-669-511. ŠKODO FAVORIT SILVER LINE reg. do februarja 98, letnik 93, prodam. Telefon 893-014. PRALNI STROJ GORENJE PRODAM. Telefon 853-924, zvečer. ZAZIDLJIVO GRADBENO PARCELO z vso dokumentacijo, prodam. Telefon 728-224. PRODAJAMO GRAHASTE in rjave jarkice. Telefon 472-071. ELEKTRIČNI MOTOR za pralji stroj, starejšega tipa prodam za 5000 sit. ODKUPUJEMO DELNICE INVESTICIJSKIH SKLADOV in Petrol B po najvišjih cenah. Pridemo na dom in prinesemo denar. Telefon 062-631-164 od 9. do 20. ure. 832-124. FIAT 850, letnik 82, vozen, reg. 5/97, zraven še blatnike in prage, traktor Gorenje Muta s priključki, prodam. Telefon 886-090. SMREKOV OPAŽ SUH I. ki 630 siVm2, talni pod ter brune 1.100 sit/m2. Na zalogi tudi ostali gradbeni les. Možna dostava in montaža. Telefon 762-986. KLAVIRSKO HARMONIKO MELODIJA 80 basno in TV barvni, prodam. Telefon 855-428. INŠTRUIRAM MATEMATIKO, FIZIKO, MEHANIKO za osnovne in srednje šole. Telefon 892-263. MLADO ČREDO KOZ MLEKARIC, srnaste barve z rodovnikom in mladiče prodam za zakol ali nadaljno rejo. Prodam tudi 180 litrski hladilni bazen za mleko. Telefon 062-773-934. LITOŽELEZNO BANJO, dobro ohranjeno, ter ozka vrata, ugodno prodam. Telefon 854-608. ŠKODO FAVORIT, letnik 91, reg. do 4.11.98 prodam. Telefon 861-834, od 16. ure dalje. NOVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje, AGENCIJA ZA PROMET NEPREMIČNIN. Tel/fax 063-856-899. Posredujemo, svetujemo, izvajamo pri prometu z nepremičninami. Z NOVIM DOMOM V NOVI DOM. V VELENJU PRODAMO 4 SOBNO STANOVANJE, 105 m2 za 70.000 DEM. Telefon 069-83-446. Telefon 852-996. KOLE, PREKLE (fižolovke) kupim. Telefon 893-618. V VELENJU PRODAM MANJŠO HIŠO, podkleteno s 500 m2 zemlje. Telefon 881-010. POSLOVNO TAJNICO V CELJU takoj redno zaposlimo. Telefon 063-411-646, mobitel 0609-645-157. V VELENJU PRODAMO hišo z vrtom, takoj vseljivo. Telefon 861 -554, od 19. do 21. ure. ODKUPUJEM DELNICE PODJETIJ (Gorenje,...) ter delnice skladov. Telefon 861-929, pop. KAVČ IN TRI FOTELJE PRODAM. Telefon 856-211. ŠTIRISOBNO STANOVANJE V VELENJU, l.nadst. 87 m2, prodam. Telefon 856-238. BIKCA, starega eno leto, sivca, prodam po ugodni ceni. Telefon 893-025. OTROŠKO STAJICO PRODAM. Telefon 857-378, popoldne. PRODAJAMO PRAŠIČE od 25 kg dalje, mesnate pasme - na zalogi že nekaj pujskov Durok, rdeče barve, odličen prirast, brez maščobe. Janko Ocepek, Lokovica 8. VIDEO KAMERO MINOLTA zadnji model, komplet kovček, ugodno prodam. BELO, DOLGO OBLEKO za I. obhajilo prodam. Telefon 893-317. V NAZARJAH prodam novejšo, takoj vseljivo podkleteno hišo z vrtom, garažo, telefonom in CK. Cena ••116.000 DEM. Telefon 31-870 zvečer. VOLNENE PREPROGE IN ODEJE, prodam za polovično ceno. Telefon 861-027. TELICO SIVKO, brejo 9 mesecev in bikca starega 10 dni prodam. Telefon 854-219. VEČ VRST TRSNIH CEPLJENK prodam. Telefon 885-427. m ŽREBICO STARO 8 MESECEV, pasme Norik z B rodovnikom, prodam. Telefon VELEBLAGOVNICA VELENJE sir EDAMEC 888 SIT/Kg isa VELEBLAGOVNICA VELENJE Otroci in starši! V petek, 25.4. od 16.ure dalje vabljeni na ŽUR s Spidijem in Gogijem. V NAJEM ODDAM ZE UTEČENO TRGOVINO v Podkraju pri Velenju. Telefon 857-793. TOMOS AVTOMATIC MOPED, PRODAM. Cena po dogovoru. Telefon 857-749. ZASTAV0101, reg. 12/97 prodam za 300 DEM. Telefon 063-881-198. DEKLIŠKO OBLEKO primerno za birmo, prodam. Telefon 894-525. TELICO težko 450 kg, prodam. Telefon 881-053. R-4 letnik 91, nove gume, 75.000 km, reg. 3/98, prodam za 4.200 DEM. Telefon 851-804. TELICO TEŽKO 180 kg, prodam. Telefon 882-860. PRODAM KOVINSKO SIVO TOYOTO COROLL01,3 XLIHB, letnik 1990, reg. 9/97, 98.000 km, katalizator, alarm. Telefon 852-170. PRODAM OTROŠKO KOLO Rog. Tel.: 858-723. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8, 3320 VELENJE TELEFON: 063 / 858 - 226, MOBITEL 0609 / 636 - 939 - POGREBNE STORITVE V CELOTI - PREVOZI - UREDITEV DOKUMENTACIJE - NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Andelko Lovrič, Lokovica št. 98 in Anke Maria Steinbach, VVadern, Krippwiesstrase št. 9, ZR Nemčija; Robert Kotnik, Andraž pri Polzeli št. 65 in Milena Volavc, Velenje, Goriška c. št. 51; Josip Križnic, Velenje, Cesta II. št. 23 in Senka križnic, Split, Vrh Visoko 38/d, Republika Hrvaška. 50-let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Pavla in Friderik SREBOTNIK iz Velenja, Kajuhova c.št 9. Smrti: Kristina Ocvirk, roj. 1908, Ponikva pri Žalcu št. 4; Stanko Gorenčec, roj. 1959, Velenje, Prešernova c.št. 9/b; Franc Divjak, roj. 1921, Zalog pri Šempetru v Savinjiski dolini št. 1/a; Ivan Javornik, roj. 1951, Paka pri Velenju št. 33; Alojzija Rebernik, roj. 1957, Arnače št. 10; Martin Golob, roj. 1926, Veliko Širje št. 7. Upravna enota Žalec Poroki: Vitomir Magajne, Petrovče in Bojana Polak, Celje; Dominik Ternik, Juvanje in Mateja Likeb, Založe. Smrti: Jožef Skok, star 53 let, inv.upok., Varpolje št. 39; Franc Gostečnik, star 75 let, upokojenec, Radegunda 43; Antonija Škoberne, stara 76 let, upokojenka, Petrovče 178; Vinko Hrastovec, star 47 let, upokojenec, Ločica pri V. 28. Utrujen od težke bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, sin in zet AVGUST TERGLAV dipl. ing. rud. v pokoju 6.10.1939 - 17.4.1997 Žalujoči: žena Zdenka, hči Barbara poročena Telič, sin Gorazd, mama Justina in ostali sorodniki, prijatelji in znanci. Velenje, Celje, Slovenska Bistrica 21. 4.1997 V SPOMIN 19. aprila je minilo šest let, odkar je za vedno odšla od nas ljuba mama in omica Ne boj se nikdar trenutka, tako poje glas večnosti. (Tagore) KRISTINA ZALEZNIK iz Šoštanja 1907-1991 Hvala vsem, ki prihajate na njen grob, seje spominjate in ji prižigate svečke. Vsi njeni najdražji. ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil dragi oče in dedi MIHAEL HRIBERŠEK iz Belih Vod Ljubo polje in gozdovi, nič več me ne bo, se še spomnite, kdaj sem prišel po slovo? Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem za darovano cvetje, sveče ter pomoč. Posebna zahvala velja gospodu dr. Pirtovšku, gospodu dekanu Pribožiču za opravljen obred ter gospe Anici Pudger in gospodu Ivu Drevu za lepe besede slovesa ter Zvezi borcev za poslovilni pozdrav s praporjem. Hvala vsem in vsakomur posebej. Žalujoči sinovi Vinko, Ivan, Alojz, Stane ter hčerka Silva z družinami. ZAHVALA Nenadoma je prenehalo biti srce naši dragi hčerki, sestri in teti BRIGITIKOZOLE iz Ulice Janka Vrabiča 20 12.11.1978 -15. 4.1997 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in njenim sošolcem za darovano cvetje, sveče in svete maše, izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospe dr. Sreš-Žerdin in osebju otroškega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec. Hvala govorniku gospodu Zapušku, pevcem ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: mama Silva, ati Poldi, sestra Klavdija z Manjo in botra Ida. -Mttna. Tretjič podelili Zlate peteline - strokovne nagrade za glasbenike šank ročk trikrat, štajerskih 7 Štirikrat Gostišče Štorman v Velenju, Tel.: 063 / 862 - 260, DEL ČAS: VSAK DAN OD 7. - 24. URE ■ V* H m Kmalu HOTEL ŠTORMAN na RANČU BURCER - veniše IN PRIJAZNE POSTREŽBE V SLOVENIJI Šempeter, Ločica pri Polzeli, Vojnik, Žalec, Parižlje VERICI COSTISC STORMAN SE V VELENJU OD 26. APRILA DALJE PRIDRUŽUJE NOVO GOSTIŠČE ŠTORMAN, V KRATKEM PA HOTEL ŠTORMAN RANČ BURCER NA VENIŠAH V BLIŽINI NAZARiJ. Med letošnjimi nominiranci za Zlate peteline - strokovne nagrade za najboljše dosežke v slovenski glasbi v preteklem letu, ki so jih v okviru četrtega mednarodnega glasbenega sejma podelili prejšnji pete kje bilo kar nekaj Salečanov. Irena Vrčkovnik je bila nominirana za najboljšo pop pevko, Romana Cafuta pa za najboljšo pevko narodno-zabavne glasbe. Čeprav laskavega naslova nista dobili, sta bili srečni že, da sta prišli med tri najboljše. Irena je takoj po prireditvi iskreno čestitala vsem dobitnikom, najprej pa Anji Rupel, zmagovalki »svoje« kategorije. Sank ročk so bili no-minirani petkrat, kar trije petelini so njihovi. Za svoje sicer ne moremo šteti Štajerskih sedem, a ti so bili tisti, ki so tokrat domov odnesli največ petelinov. Kar štiri. Scena v dvorani Golovec je bila tokrat pohvale vredna. Avtorje bil Sašo Podgoršek (Vecronia), kije ponovno dokazal, da zna! Zal pa scena ni mogla rešiti pestrosti poteka prireditve, ki je bila vsekakor spektakel. A malce dolg in na trenutke zehajoč. Za edino pravo presenečenje je pravzaprav poskrbela Helena Blagne s svojo nenavadno večerno opravo. Skupaj z dr. sociologije Gregom Tomcem je namreč tokrat podeljevala peteline, saj sama ni prišla v konkurenco. Nista bila edina, organizatorji so izbrali šest zanimivih parov, ki so razglasili 30 zlatih, kolikor je bilo letos kategorij. Zlate peteline so torej tokrat podeljevali tretjič, drugič v organizaciji agencije Ovum. Tudi letos so nominirance in nagrajence izbirali tisti, ki se z glasbo tako ali drugače povezani, glasovalo pa jih je 98. Izvajalce in avtorje v posamezne kategorije prijavljajo založbe, ki včasih, izgleda, ne »poznajo« najbolje posameznih zvrsti, to pa je edini filter pred ocenjevanjem strokovne žirije Zlatega petelina. Organizacijski odbor se tega zaveda, zato obljubljajo, da bodo v prihodnje napako odpravili. Ko bo tako, zagotovo ne bomo med nominiranci videli imen eno leto v eni, drugo leto v drugi, glasbeno tisce povsem drugačni kategoriji. Na to je opozoril tudi dobitnik petelina za naj pop pevca Zoran Predin, ki je bil lani najboljši ročk pevec. »Navidenje prihodnje leto v kategoriji pop pevka, ročk pevka,« so bile njegove besede slovesa pred odhodom z odra. Pa naštejmo dobitnike vseh še ne omenjenih zlatih petelinov. Najboljša pop skupina v letu 1996 so postali Faraoni. Najboljši pop album je »Ljubi jo nežno« Dominika Kozariča, za najboljšo pop pesem pa je bila proglašena simpatična »Anita ni nikoli« glasbenih veteranov Danila Kocjančiča, Draga Misleja in skupine Halo. Med jazz izvajalci je bil v obeh kategorijah nagrajen odličen glas- Petelina za najboljši ročk album je Šank rocku podelila Helena Blagne v nenavadni večerni toaleti. benik Primož Grašič - peteline je prejel za najboljši album »Noč ima tisoč oči«, bil pa je tudi najboljši izvajalec. Najboljši folk-etno album I je postal album »Amaro diva« skupine Šukar, petelina pa so prejeli tudi kot najboljši izvajalci tovrstne glasbe. V vseh treh kategorijah I glasbe za otroke so petelini odšli v družino Romane Krajnčan in ' Lojzeta Krajnčana. Romana je postala najboljša izvajalka, njen al- I bum »A-e-i-o-u« najboljši album, najboljša pesem pa nosilna pesem ' s tega albuma. Med tistimi, ki so bili v petek zvečer ( na banketu po podelitvi) na- I jbolj razigrani in veseli, so bili šankrokovci. Matjaž Jelen je postal I najboljši ročk pevec, strokovna žirija jih je proglasila za najboljšo ' ročk skupino, njihov unplugged album »Bosa dama« pa je postal najboljši ročk album lanskega leta. »Mi smo full veseli. Kako bomo I razdelili petelina, ki nista čisto moja, še ne vem. Enega zagotovo dobi I Bor, ki se konec maja ženi...,« nam je povedal Matjaž. Dvakrat no- I minirani Adi Smolar pa je lani zapel najboljšo ročk pesem »Saj te prime, pa te mine«. Na področju narodno-zabavne glasbe so bili absolutni zmagovalci člani Štajerskih 7. Bili so najboljša skupina, naredili so najboljši album in najboljšo pesem, »Pesem zvonov«. Če prištejemo še videospot, so edini domov odnesli kar štiri peteline. Odličen pevec Oto Pestner pa je tokrat postal še najboljši pevec narodno-zabavne glasbe, najboljša pevka pa Joži Kališnik...V skupnih kategorijah je Petelina za najboljši videospot prejel Vinci Vogue Anžlovar, najboljši ovitek je oblikoval Zvone Kukec, in sicer za album »Zaboj« skupine Pankrti, najboljši kompilacijski album je naredila legendarna Majda Sepe, najboljšo priredbo pa Jože Privšek s Predinovo »Sonček je«. ■ bš BELTON, 41.................. 2.999sit BELTON, 0,91..:................819sit grt. čopičev (4 kom.)..........1.159 sit lepilo NIVEDUR, 25 kg......... 999sit pleskarski set (valjček, PVC mreža, čopič) 699sit Štorman 25. aprila 1997 Čestitamo! NAS CAS 17 restavracija JEZERO « , ^J restavracija KLUB FAST FOOD KLUB delikatesa bistro ORION vila ŠIROKO bistro ARKADA bistro OAZA hotel Barbara, Fiesa turistična agencija ŽELIMO VAM PRIJETNE PRAZNIKE IN VAS VABIMO, BA PREŽIVITE PROSTE URIEE V NAŠIH GOSTINSKIH OBJEKTIH! - A SBfc flrr- ^ S/ Gostinstvo Turizem Trgovina d.o.o. Kersnikova 11, 3320 Velenje AVTOMATIZACIJA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV SLOVENIJA 3320 VELENJE, Prešernova 8, tel.: + 386 (0)63 861-129, 864-416 Fax: + 386 (0)63 861-843 -inženiring, projektiranje -izvajanje in nadzor del -vzdrževanje NADZOR-VODENJE PROCESA ■H Vpil; ki'iiiis J)07(iiii0 in n^ivnrjnfo i iiiirniJ^oirmo imionio MakfiJiiC I ŽELIMO VAM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE! 18 MS vas Čestitamo! Kdor hoče, mu ne manjka poti! (ital. pregovor) V1LLAGt S % VELENJE, PREŠERNOVA 7; TEL. (063) 853-693 OPTIKA (Cf)iLJN¥rcW) Poskrbite za zaščito pred sončnimi žarki, izberite kvalitetna sončna očala! m FL0RENCE © VDQUE Imamo veliko izbiro kvalitetnih modnih sončnih očal svetovno priznanih proizvajalcev. Vsem prebivalcem Šaleške doline želimo prijetno praznovanje prvomajskih praznikov! Vsem tistim, ki se zavedate usodne povezanosti začetka upora proti okupatorju z nastankom naše države, želimo lepo in prijetno praznovanje. Prav vsem pa želimo, da v soncu in cvetju nove pomladi v polni meri doživijo bogastvo prvomajskega izročila. ANDRAGOSKI ZAVOD VELENJE Čestitamo ob prvem maju -mednarodnem prazniku dela! E H A feZ d.o.o. proizvodnja lesnih polproizvodov Partizanska 78, Velenje Telefon: 063/851-959, 853-312 int. 1393 Fax: 063/854-986 Nudimo vam veliko izbiro žaganega lesa, opravljamo žaganje po naročilu, prodajo decimiranih elementov in parketnih friz, lesnih sekancev, drv in žagovine ter brušenje žaginih listov in drugih rezil. Čestitamo 06 L maju -mednarodnem prazni/(u dela! Stanovanjsko podjetje d.o.o. Foitova 6,3320 Velenje telefon 852-918, 852-911, 854-930 ZAHVALI U J E MO SE VSEM, KI NAM IZKAZUJETE ZAUPANJE. POSKRBELI BOMO, DA SKUPNO Z VAMI, OHRANIMO KAKOVOST STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH OBJEKTOV. ŽELIMO VAM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE IC«BMI KieilTI D« 5 LCV - STAB* EA N«Y« Našim strankam želimo prijetne prvomajske praznike! Polzela 38, tel.: 720-592, 863-960 -Alto 12.990 DEM - POSEBNA ponudba -sejemski POPUST celo do 3.000 DEM!!! od 19.990 DEM Trgovina ELEKTRO ČAS | Šoštanj, Levstikova 15, Tel.: 063/881-333 »J «M j» § »B m E AKCIJA od 24. aprila do RAZPRODAJE zalog AKCIJA elektro-inštalacijskega materiala - stikalo in vtičnice TEM Čatež in EM Lendava - avt. varovalke ET1MAT 599,00 SIT - inšt. kabli - PP/R 3x1,5 46,40 SIT PP 3x1,5 45,10 SIT - žarnice OSRAM 52,80 SIT -VARČNE ŽARNICE 1.365,00 SIT NE SPREGLEJTE! - AUDIO in VIDEO tehnika - do 15% POPUST za različne blagovne znamke KENW00D, TEHNICS, PANASONIC, PHILIPS -vse za TELEFON in GSM! ŽELIMO VAM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE! ####////#*###/### Jtf Na trgu 7j 3320 Mozirje, Tel. 063/832-541, Fax 063/832-636 Poslovnim partnerjem in bralcem želimo prijetne prvomajske praznike! j 24. aprila 1997 z& r^rvebrilo KAK vas 19 Oven od 21. marca do 20. aprila teden se bo začel dobro, kar bo tudi vas spravilo v dobro voljo. Novica bo sicer do vaših ušes prispela prepozno, a zaradi tega posledic ne boste čutili. Malenkosti, ki so vas v zadnjem času spravljale ob živce, bodo pozabljene, saj se boste morali ponovno spoprijeti z velikimi zadevami. In proti vašim pričakovanjem bo vse teklo kot namazano. Tudi partner bo naravnost čudovit. Bik od 21. aprila do 21. maja Vaša ustvarjalnost bo dobila krila. Vse boste presenetili z dobrimi idejami in odličnimi izdelki, ki jih boste najprej pokazali karstrahoma. Da vam tega ni treba početi, boste ugotovili že čez nekaj dni, to pa lahko pomeni krepko spremembo v vašem življenju. Ni jučeno, da bo uspeh povod za razmišljanje o drugačni in bolj ustvarjalni službi, ki si jo po tihem že nekaj časa želite. Dvojčka od 22. maja do 21. junija Vsem, ki boste to želeli, bo teden ponudil obilo zabave. In nič slabe vesti ne boste imeli, ko boste vašega partnerja kar malo zanemarjali, saj mu boste le vračali milo za drago. Pa nikar ne mislite, da bo to spregledal in vam kar tako odpustil. Grmelo bo. Zato dobro premislite, kako daleč se splača iti, ko izzivate partnerjevo potrpežljivost. Niste namreč najbolj pri volji vsak dan prenašati grobih besed. Rak od 22. junija do 22. julija Sedaj, ko je najhujše že za vami, se potrudite in poiščite zaposlitev, ki vas bo sprostila. Samo tako lahko računate na to, da se boste tudi bolje počutili, sicer se bodo vaše zdravstvene težave še poglobile. In večina vaših bolezni bo le v vaši glavi, zato se raje izogibajte zdravil, ki niso nujno potrebne. Nekdo od vaših najbližjih vam pripravlja prijetno presenečenje. Vlilo vam bo nove energije. Lev od 23. julija do 24. avgusta Nikar ne odpirajte svoje denarnice preveč na široko, saj lahko ima vaše zadolževanje dolgoročno zelo negativne posledice. Čeprav se tega zavedate, bo želja verjetno močnejša od razuma. Če se boste že odločili za nakup, poskušajte zmanjšati stroške na drugih področjih vašega življenja, saj boste sicer trdo piskali. Partner vas ne bo čisto podpiral, ker si bo želel nekaj povsem drugega. Devica od 24. avgusta do 23. septembra Poskušali boste pozabiti na vse, kar vas že nekaj časa teži in se sprostiti. Ob vikendu vam bo to še uspevalo, ko pa se boste spet vrnili v službo, bo vse po starem. Zavedajte se, da se vaši sodelavci ne bodo spremenili. Če se ne boste spremenili vi, ne bo nikoli boljše. Zato se nikar ne pustite izkoriščati. Boste videli, če jim boste povedali, kar jim gre, vas bodo celo bolj cenili. Tehtnica od 24. septembra do 23.oktobra Nekaj manjših sprememb vam obljubljajo zvezde. Večina bo prijetnih, zato vas nič ne bo moglo vreči iz tira. To vam bodo nekateri zelo zavidali, kar bo več kot očitno. Pazljivi bodite v prometu, pazite pa se tudi prepihov. Vse namreč kaže, da vam bo malce ponagajalo zdravje. Hujšega ne bo, a ker niste navajeni, se boste kar malce ustrašili. Prisluhnite partnerju, ko vam bo nekaj diskretno predlagal! Škorpijon od 24.oktobra do 24. novembra Življenje bo spet ubralo pota, ki vam niso najbolj všeč. Če se ne boste bolj potrudili za svoje zdravje, vam bo to še nekajkrat prekrižalo načrte, ki so včasih nekje med nebom in zemljo. Nič bolje ne bo, ko boste delali načrte za poletni dopust. S partnerjem bosta na povsem različnih bregovih, zato bodo prepiri neizogibni. Postavite se malce v njegovo kožo: morda boste potem razumeli. Strelec od 24. novembra do 22. decembra Zaželeli si boste nekaj sprememb v vašem življenju, pa žal ne bo šlo ne hitro in ne zlčahka. Žrtve, ki bi jih morali žrtvovati, če bi želeli uresničiti zamišljeno, bi bile tako velike, da bi vam spile vso pozitivno energijo. Zato boste še enkrat poskusili skrivaj, a vam ne bo uspelo. Partner točno ve, kdaj se vam dogajajo takšne in podobne stvari. Samo vprašanje časa je, kako dolgo bo še prenašal vaše muhe in izlete na tuje. Kozorog od 23. decembra do 20. januarja Nekdo vam bo nehote zlomil srce, saj vas bo s svojo izjavo, izrečeno v javnosti, tako prizadel, da še nekaj časa ne boste prišli k sebi. Ko boste vse premislili in vsaj malce preboleli, mu boste odpustili, saj vam bo pravzaprav le vrnil milo za drago. Nekaj težav boste imeli zaradi denarja, ki ga že dolgo pričakujete, pa ga ni od nikoder. Nikar se ne bojte, saj dobro veste, da je tudi ta suša le začasna. Dokler ste tako zdravi, kot ste zadnje čase, nimate razloga za strah. Vodnar od 21. januarja do 19. februarja Sorodniki bodo od vas zahtevali skorajda nemogoče, vi pa jim boste sprva želeli celo ustreči. Ko boste videli, v kako nevarne vode se spuščate zaradi njih, jim^boste to na glas povedali in se še pravočasno umaknili. Se dobro da tu in tam prisluhnete tudi kakšnemu nasvetu, ki zraste na partnerjevem zelniku. Tokrat mu boste iskreno hvaležni. Ribi od 20. februarja do 20. Marca Počutili se boste čustveno prazne, neizživete. Izgleda, da vas bo tokrat pomlad veliko bolj zavrtela kot ponavadi. Krivo bo tudi neko srečanje, ki vam bo po dolgem času močno poganlo kri po žilah in vam dvignilo pritisk. Ne, vaša čustva se kljub številnim minulim letom še niso povsem ohladila. Zato ne bo nič čudnega, če boste več sanjarili kot delali, kar pa vašim nadrejenim ne bo ušlo. Koža pa je. Ni toliko važna, ali prava ali v zadnjih letih tako popularna odlična imitacija. Vedno priljubljeno usnje bo z nami in ljubitelji lepega oblačenja tudi v tej pomladi, pa še kakšen poltene večer bo v njegovem znamenju. Kot velja za vso modo v tej sezoni, so tudi pri usnjenih zažarele in zaživele barve. Torej nič več le črno in rjavo v vseh odtenkih, usnje je sedaj pogosteje živo rdeče, modro, rumeno, zeleno, vijolično. Pa nikar ne mislite, da se boste z nakupom živobarvnega usnjenega oblačila »opekli«, ker bo prišlo iz mode. V času, ko bo prišlo iz mode, se bi tudi klasično črnega ali rjavega že malce naveličali. Če pa je to del vašega osebnega stila, pa tako nikoli ne bo prišlo iz mode. Ker je to del vas. Kratke jakne, ne več toliko v »pilotskem« in rockerskem stilu, so močno zastopane med usnjenimi oblačili. Tu pa so tudi kratki plašči in zanimive obleke brez rokavov, pod katere oblečemo puli ali body. Če boste barvno usnje, za kar koli se boste že odločili, uspeli kombinirati še z barvnimi usnjenimi čevlji, ki naj bodo modno spredaj ravno odrezani, boste res modni... KUHARSKI NAMIG KUHARSKI NAMIG KUHARSKI NAMIG KUHARSKI NAMIG Riževi dnevi so zelo koristni za zdravje. Človek se izvrstno počuti, svež je in dobi voljo do dela. V organizem pride čisto malo natrija in zato voda v tkivu ne more zastajati, telo pa se znebi nerabnih snovi. Ves riž - 200 gramov - pripravite zjutraj za ves dan. Skuhajte ga v neosoljeni vodi, nato pa ga razdelite na štiri ali pet obrokov. Riž lahko kombinirate s sadjem, na primer z jabolki, pomarančami ali pa z zelenjavo, ki jo dušite le malo časa. Vzemite korenje, cvetačo, brokoli... Kaj pa hujšanje s skuto? Vsi mlečni izdelki so hkrati lepotilo za kožo. Veliko je v njih kalcija in fosforja, ki ohranjata zdrave nohte, zobe, kožo in lase. Na dan smete pojesti pol drugi kilogram skute. Teknila vam bo skupaj s čebulo, kumaricami, paradižnikom, pa tudi z dvema ali tremi koščki prepečenca ali pa s tremi srednje debelimi krompirji. O KROMPIRJU O KROMPIRJU 00© Mladi krompir se v teh dneh že pojavlja v naših trgovinah. Zagotovo gre vsem v slast, žal pa ga mnogi olupijo in s tem zavržejo dragocene snovi, ki so v lupini - vitamin C in kalij. Mladi krompir vsebuje približno toliko kalorij kot enako debelo jabolko. Če krompir ponudimo skupaj z jajcem in surovim maslom ali kakim drugim mlečnim izdelkom, dobi telo beljakovine, ki jih najlažje presnovi. BODITE ZVEST! VEGRADOVIM1R60VINAM - PRIJETNO BOSTE PRESENEČENI! Vegradove trgovine nagrajujejo zvestobo kupcev z nagradnim kuponom za vsak nakup v vrednosti 5.000 tolarjev. Žrebanja bodo 30. maja, 30. septembra in 30.decembra! ▼ TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJE V TERMAH ČATEŽ ▼ TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJE NA KOPAH T LETNA KARTA ZA TENIS . IN ŠE 30 PRAKTIČNIH NAGRAD IZ VEGRADOVIH TRGOVIN L4-I & K nakupu vas vabijo prijazne Vegradove trgovke in trgovci: i g ▼ TRGOVINA ALFA, Simona Blatnika 1, Velenje /živila, i S čistila, pijače, gospodinjski pripomočki ; g T TRGOVINA BETA, Kajuhova 12, Šoštanj/živila, čistila, \ S pijače, gospodinjski pripomočki \ § t TRGOVINA DELTA, Kajuhova 12, Šoštanj /železnima, j" elektro, vodovodni in vrtičkarski program, hobi orodja, bela ; ~ tehnika, zabavna elektronika, gradbeni program, | g ARMSTRONG,KNAUF, TEG0LA... : g ▼ TRGOVINA ANA. Šaleška , Velenje /moška, ženska in j s otroška oblačila, spodnje perilo, nogavice/ i S ▼ TRGOVINA NAŠ DOM, Prešernova 9,Velenje \ ^ /zabavna elektronika, bela tehnika, orodja, električni aparati/ j § T TRGOVINA GAMA. Prešernova 9, Velenje /diskont i |j pijač, papirna galanterija, pisala/ PROČ Z ZIMSKIMI MERAMI! Za 4 osebe potrebujemo: 12 rezin pariške salame, 150g gor-gonzole, 1 50g masla ali margarine, 1 50g ementalskega sira, poper, peteršilj, 25g prepraženih mandljev, nekaj listov zelene solate. Sir in maslo ali margarino pretlačimo z vilicami in gladko razmešamo. Dodamo na kockice narezani ementalski sir in sesekljane mandlje. Če je zmes pregosta, jo razredčimo z malo sladke smetane. Zmes nabrizgamo na rezine pariške salame, rezine zvijemo v škrniclje in zložimo na pladenj. Okrasimo s peteršiljem in s solatnimi listi. NAS OS 20 Čestitamo! 25. aprila 1997 SEDEŽ PODJETJA: SALON VELENJE FORI d.o.o. Hrastovec 24, 3320 Velenje tel.: 063 893 884 tel./fax: 063 893 715 TRGOVSKO-PROIZVODNI CENTER SLOVENJ GRADEC (PROIZVODNJA, PRODAJA IN POOBLAŠČENI SERVIS) FORI d.o.o. Celjska cesta 45, 2380 Slovenj Gradec tel.: 0602 45 169 tel./fax: 0602 42 986 0 HONDi^ (KT/V) KIA MOTORS Mercedes-Benz Ugodni kreditni pogoji, leasing, menjava staro za novo She„ MKHEun ŽELIMO VAM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE ! ■ JA ČISTA DESETKA" rezplacna telefonska številka za naročanje zavarovalniškega zastopnika 080 - 19 - 20 Z VARNIMI KORAKI DO SVOJEGA ZAKLADA VEC KOT EN RAZLOG ZAKAJ SKLENITI ZLATO NALOŽBO PRI ZAVAROVALNICI MARIBOR 1. Zavarovalnica Maribor je zanesljiva zavarovalna družba, ki ji upravičeno zaupa večina slovenskih življenjskih zavarovancev! 2. Z ZLATO NALOŽBO varčujete in ste hkrati tudi življenjsko zavarovani! 3. Z ZLATO NALOŽBO ste udeleženi pri dobičku zavarovanja, ki vam ga Zavarovalnica Maribor izplača po preteku zavarovalne dobe skupaj z zavarovalno vsoto! 4. Pri ZLATI NALOŽBI lahko po preteku zavarovalne dobe sami izberete obliko izplačila: ali rentno, kot dodatek k pokojnini ali v enkratnem znesku! 5. ZLATO NALOŽBO lahko sklenete za dobo po svoji želji (od 5 do 25 let), za vsoto, ki vam najbolj ustreza, v tolar jih ali z devizno klavzulo! 6. V ZLATO NALOŽBO lahko vključite dodatno nezgodno zavarovanje! 7. Pri ZLATI NALOŽBI sami izberete način plačila: mesečno, kvartalno, polletno ali letno! 8. Zavarovanki ZLATE NALOŽBE ob rojstvu otroka Zavarovalnica Maribor podari vsoto za opremo novorojenčka! IN ŠE NOVOST V SLOVENSKI PONUDBI ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ: 9. Ob hujši bolezni si lahko z ZLATO NALOŽBO zagotovite predčasno izplačilo dela zavarovalne vsote! ZLATA NALOŽBA je vaša pot do zaklada, saj življenje ni pravljica! i i [PETER KOPRIVNIKAR - LOKOSTRELEC - SLOVENSKI OLIMPIJEC) ZLATA NALOŽBA JE M ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. 2507 MARIBOR, Cankarjeva 3, tel.: 062/224-111 Kuptem in braltem želimo prijetne prvomajske praznike ter jih vabimo v naše poslovalnite: • Mesnica Šoštanj (za Kajuhovim domom), tel. 882-527 • Mesnica in delikatesa Velenje (Tomšičeva l Ob), tel. 851-454 • Mesnica in delikatesa Šalek - Velenje (pri Prislanu), tel. 858-223 • Kmetijska trgovina Šmartno ob Paki, tel. 885-124 • Prodaja jabolk Turn - Velenje (Mrastovec 1), tel. 856-574 • Kmetijska trgovina Velenje (C.talcev 2), tel. 863-780 PROIZVODNJA IN TRGOVINA „ KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. telefon (063) 882 567,882 626 • ravnanje s komunalnimi odpadki 854-570 • vzdrževanje mestnih površin 854-559 • vrtnarstvo in cvetličarne 855-510 • pogrebna služba 851-012 mobitel 0609 640-208 • cvetličarna Cankarjeva 855-536 • cvetličarna Kidričeva 855-323 • cvetličarna Podkraj 851 -012 • storitve z gradbeno mehanizacijo 854-559 • komunalne gradnje 856 900 25. aprila 1997 Čestitamo! NAS OS 21 PREMOBOUNIK UELEHJE ŠOLSKI CENTER VELENJE Trg mladosti 3, 3320 Velenje Tel.: 063/853-181 * Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola * Poklicna in tehniška strojna šola * Poklicna in tehniška rudarska šola * Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti * Gimnazija * Višja strokovna šola * Dijaški in študentski dom Dijaki, študenti in delavci ŠC Velenje Vam želimo prijetne praznične dni. gorenj etrgovina Partizanska 12, 3320 Velenje Tel.: 063 /862 416 * Traktorji Zetor VSE * Kmetijska mehanizacija Claas OD SETVE * Kmetijski priključki Amazone DO ŽETVE * Maia kmetijska mehanizacija AGS * Bagerji Pel - Job * Čelni viličarji Clark * Paletni, regalni in ročni viličarji Deca ŽELIMO VAM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE! EfOTECH ESOTECH, d.d. Preloška c. 1 družba za izvajanje projektov 3320 Velenje v energetiki in industriji Slovenija Poslovnim partnerjem in občanom čestitamo ob dnevu upora in želimo prijetne prvomajske praznike! gorenj emofemp Vsem prebivalcem Šaleške doline želimo prijetno praznovanje prvomajskih praznikov! Program Keramika Gorenje 1/ b, 3327 Šmartno ob Paki, telefon: 063 / 885 - 030 Želimo vam prijetne prvomajske praznike! V času sejma gradbeništva v Gornji Radgoni in do 26. aprila vam v naši industrijski prodajalni keramičnih ploščic v vasi Gorenje nudimo: ■ 5 % sejemski popust - do razprodaje zalog so na voljo keramične ploščice iz ostankov izvoznega programa, kjer so posamezni modeli znižani tudi do 50 odstotkov. gorenjeKeramika 22 NAS vas Čestitamo! 24. aprila 1997 I Hi da/ oA miiii^lpuiitiem- sažbtfM/, pMMji&i/ in/ sajoAoAv teAmoAianj^, ki aAicuijzv SMnaAitna&t bn/ iazruw^slnaat. v Čestitamo ob DNEVU UPORA in PRAZNIKU DELA. OBČINSKI SVET IN ZUPAN OBČINE ZAUEC Sindikat pridobivanja energetskih surovin ^čmm ——— imin Slovenije Na začetku najlepšega meseca v letu si pripnimo nageljne, oprtajmo si nahrbtnike in družine povabimo na pot. S kančkom dobre volje, rojene v trdoživosti delavske zavesti, si privoščimo praznovanje, ki bo s čudovito lahkotnostjo opravilo s pritlehnimi strastmi novodobnega človeka. V tem bomo našli bogastvo, ki bo mnogim, zlasti prenekateremu zmagovalcu sedanjega časa, ostalo prikrito. To bo zanesljivo samo naš dan. v Čestitamo ob 1. maju, mednarodnemu delavskemu prazniku Predsedstvo S PES S in Izvršilni odbor sindikata Premogovnika Velenje HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ Trg svobode 12, 3325 ŠOŠTANJ vam želi prijetne prvomajske praznike in se veseli vašega obiska na poslovnih enotah: - v Velenju, na Prešernovi 10 (poslovna stavba ERA); - v Šoštanju, na Trgu svobode 12 in - v Šmartnem ob Paki 139. STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE p.o. Koroška 48, Velenje Telefon: 853-281, 856-045, 855-031 Fax: 855-844 - prenove, popravila in novogradnje vseh gradbenih delov stavb in hišnih instalacij - polaganje talnih oblog in keramike ter izvajanje vseh vrst slikopleskarskih in fasaderskih del - strojno čiščenje kanalizacijskih priključkov - upravljanje s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter poslovnimi prostori in objekti ŽELIMO VAM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE! aF ming Nič več v Intereuropi, odslej v centru Velenja! Trgovina, imenovana v pritličju novega poslovnega objekta A Fining v Velenju (med Delavskim klubom in Kulturnim domom) OTVORITEV v četrtek, 24. aprila ob 15.00 . Prvih 10 kupcev čaka pri nakupu nad 9.000,00 SIT super presenečenje! Atraktivna PONUDBA: - ženska OBLAČILA vrhunskih znamk (Elegance, Madeleine, Li Ola, Chic, Furst...) - modni ČEVLJI (ženski in moški) - USNJENA galanterija (torbice, pasovi, oblačila...) - vedno AKCIJSKA ponudba (ta hip: otroška trenirka 1.499,00, otroški komplet 1.499,00...) - ZA VSAK OKUS IN VSAK ŽEP! Del. čas: pon. - pet. 9.00 - 19.00 h sob. 8.00- 13.00 h VLJUDNO VABLJENI - TE PRILOŽNOSTI NE KAŽE ZAMUDITI! 24. aprila 1997 ZA RAZVEDRILO KilS vas 23 PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA VELEBLAGOVNICA NAMA VELENJE Želimo vam prijetne prvomajske praznike! Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom,pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka "VELEBLAGOVNICA NAMA",najkasneje do ponedeljka, 12.maja. 1. nagrada: zlata verižica 2. nagrada: palični mešalnik Bosch 3. nagrada: Namina košarica iz samopostrežne Prijazno vabljeni v VELEBLAGOVNICO NAMA! STARO HEBREJSKO IME ZA PETERO MOJZESOVIH KNJIG (PENTATEVH) NORMA, KAR DOLOČA, KAKŠNO SME, MORA BITI KAKO RAVNANJE, VEDENJE, MIŠLJENJE VESELOST UŽIVANJE RADOSTI VRSTO ACEWNE CELULOZE GLAVNO MESTO REPUBUKE JEMEN OBLACIt/ LETOVIŠČE NA DUGEM OTOKU GRAFIK JUSTIN PpKOPALI-ŠCE(UUD) OPERNI SPEV VRSTA IGLAVCA, JELKA DEL KOLESARSKE DIRKE SMUČARKA ZAVADUW SHVNSKA PRINCESA NAMEN, NAKANA DRŽAVA V BRAZIUJI SLONOV ČEKAN SOD. SLOV. PISATELJICA UMEK 38 NEM. ALP SMUČARKA SKEL VNETJE KOŽE TOMISLAV NERAUČ 15 FASTIR V SNEGUROCKI KOKOŠJI PROIZVOD PRIPADNIK ARABCEV TV IN RADIJSKI MODE- RATOR VODOPIVEC 2. PREDSE-DNIK ZDA FR.AVANTG. DRAMATIK MAKEDONSKA JUNAKINJA (VERA) PREBIVALEC NEKD ETRURUE | LUKA V IZRAELU ,; KRATKA MOŠKA SUKNJA, KORET PRIPADNIK! ADAMITOV RETOROMA-Nl V ITALIJI STIME ZA MALAVI SLCV. IGRALEC (IVO) PEVEC PESTNER TONSKI NAČIN (MOL IN) CIRIL IZGORŠEK <2 OSEBNI ZAIMEK PREDPLAČILO, PLAČILO VNAPREJ 35 SLCV. IGRA-LEC(AU) ib LOMLJENJE USTANOV BUpijMA LEZISCE DOJENČKA AVTOR IN INTERPRET ZAB. GLASBE FUSAR IS DRA(?Q IVANOC MESTO V KOLUMBIJI BROSCEVO RDECILO .29 ANDREJ RVLOVEC DELAVEC V ILEGALI SL PESNICA PESJAK APETTT FRANC. PISATELJ (PIERRE) % EDEN OD DUMASO-VIH MUŠKETIRJEV MOŠKO IME (EGIDIJ) TOMBOLSKI ZADETEK PREGRETI VOD HLAPI OBLJUBA NENADNA SMRT MESTO V ITALIJI (AVTOMOB DIRKE) ED/ARD BENEŠ STALNI ODJEMALEC OTOŠKA SREDOZEM. DRŽAVA U) ILUSTRATOR MAVEC jftfc^ MERSKA ENOTA ZA POSPEŠEK PREBIVALEC SARAJEVA NEKUTUR. VEUKAŠ VLADIMIR -?•■ »alamut« IKOSCEVO 1 ORODJE POMORSC, KI JE ODKRIL AMERI-K0(KRIŠT0F) ČEŠKO ŽEN. IME RUDNIŠKI DELAVEC NEKDANJI DAVEK THOMAS MIUAN RADIOTE-LEVIZIJA EMIL ROŠKAR 11 RADO MURNIK MEJNA REKA MED ŠKOTSKO IN ANGLIJO PREBIVALEC TURČIJE REKA V CHAMONIXU ALBAN. MESTO (UPOR) GOLI POLZ PUUČAR NEKVAU-TETMO BLAGO REKA V ŠVICI POLJSKO ŽEN. IME GORA NAD OFOTIJO IGRALKA GARDNER PISATELJ SVENSSON UČENJAK, IZOBRAŽENEC 10 EMBRIO GL MESTO mL IZTOK BOŽIČ KONEC V MOLITVI LOJZE DOUNAR KOVAŠKO GORIVO EjSIPT DRŽAVNIK (ANVAR P' lf AVTOR KRIŽANKE R. NOČ ANTON OCVIRK 1Z ^Sg^^gF^p Kotalke • Rolerji • Drsalke ASA Naklo d.a.a. 50 KOSILO VRSTA HLA-DNE OMAKE TONE ANDERUČ BRIT NOBE-LOVEC (J. B.) JANKO KERSNIK ZMRZNJENA VODA IGOR DEKLEVA POHORSKI GRANIT jan »kozmične pesmi« JL ČLAN SENATA LETOVIŠČE V ISTRI Ub APNENEC IKRAVEC D'ALBERTO-VA OPERA GR MESTO VEPIRU NAJVIŠJA GORA V TURČIJI SLOV PEDA-GOG (MIHA) MESTO V B. KOTORSKI MINERAL VRSTA KREMENA IVAN ŽUŽEK BREZALKOHOLNA PIJAČA PREBIVALCI IRSKE PEVEC ANS. ROLIING STONES JAGGER ANG. FILM. REŽISER (CAROL) ANGL. REKA TOVARNA ČEVLJEV V TRŽIČU « POLITIK ŠASTRI POJAV PRI GORENJU Ih REKA NA PE-LOPONEZU OBUKA RASTLIN. STEBLA HRV.GLED. REŽISER 31 SUŽENJ V ST.ŠPARTI ANTQN JANŠA VRSTA KOVINE (Te) IRENA AVBEU LADO STRUŽNIK ISLAMSKA DINASTIJA V NEKDANJI KAŠGARI- JI, V 10. IN II. STOLETJU BANKOVEC ZA STO ENOT IS NEKD RIMSKA PROVINCA i i 3 5 6 7 8 9 10 1-i M 11 125 W 16 17 18 M9 _L 20 l\ 2H 25 2& 2? 29 30 J31 _L 32 53 35 36 57 38 MAS CAS 24 Čestitamo! 25. aprila 1997 Izdelava tekstilne dekoracije za stanovanja in lokale Prešernova 7, Velenje tel.: 856-742 lepo doživete prvomajske praznike ob 30. obletnici Vašega zaupanja! CEHNER kEliliUELEiLUlirili JUJLUIIJ r.W. Že več kot štiri desetletja skrbimo za slovensko blagostanje s proizvodnjo električne energije. Zadnja leta pa uresničujemo tudi obsežne ekološke naložbe. Odžveplalna naprava na četrtem bloku že obratuje, prav tako smo z izgradnjo zapitega krogotoka tehnoloških voda povsem prekinili z onesnaževanjem jezer in Pake. Pripravljamo vse potrebno za izgradnjo čistilne naprave še na največjem, petem bloku. To nalogo hočemo uresničiti še v tem tisočletju. Javni zavod LEKARNA VELENJE Vodnikova 1 Lekarna Velenje, telefon: 854-303 Lekarna Šoštanj, telefon: 881-329 Lekarna Šmartno ob Paki, telefon: 885-136 Farmacevt svetuje ŽELIMO VAM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE! Preživimo praznike skupaj. Iskreno čestitamo ob prazniku dela -1. maju! EKONOMSKA ENOTA POTNIŠKI PROMET mestni, primestni, medkrajevni, linijski in prosti prevozi ter avto šola Posebni popusti pri nakupu mesečnih vozovnic v mestnem in primestnem prometu! EKONOMSKA ENOTA GOSTINSTVO CELEIA s posebno ponudbo v hotelu Žetimo vam prijetna prvomajske prc Sedanjost preteklih stvari je spomin. Sedanjost sedanjih stvari je pogled. Sedanjost prihodnjih stvari je pričakovanje. Stanko Glinšek Škale 35 b, 3320 Velenje telefon/fax: 063/893-608