vW -wr- w M - . Foto Aleš Žagar H 7 * ALES ZAGAR Premagal je 600 metrov ledne smeri v steni gore Palcaraju. Bil je sam in bil je prvi, zato ji je nadel ime: Inmortal Beloved Rokodelci etnografsko obogatili rekordno obiskan ribniški sejem Foto Alenka Pahulje / ■- :*' xw-"'"r • ■ Takšno podobo deponije smo čakali. Zdaj smo se rešili vsaj sramote. Foto Alenka Pahulje V > ' «fCy . ' Kot v starih časih. Rudeževa poroka je bila elegantna, s kočijo in v spremstvu konjenice. Foto Alenka Pahulje Ü X f GLASILO OBČINE RIBNICA SEPTEMBER 2000, letnik IV VABILO abimo Vas na slavnostno sejo občinskega sveta in proslavo v počastitev občinskega praznika občine Ribnica, ki bo v ponedeljek, 23. oktobra 2000, ob 19. uri v dvorani centra Ideal. PROGRAM PRIREDITVE: Ribniška . ' Nagovor župana g.Jožeta Tanka Podelitev priznanj in nagrad Občine Kulturni program Vljudno vabljeni! Župan Jože TANKO Prisluhnite vsi, ki želite pomagati Zai ultrazvok! Svoj prispevek, ki ga želite nameniti boljšemu zdravju vseh občanov Ribnice, lahko nakažete na žiro račun Lions kluba.Ribnica 51310 - 078 - 20250 s pripisom "Prisluhnili smo prošnji..." V spomin na svetovno molitev za mir, ki je bila v Assisiju, frančiškanski bratje z Nove Štifte že 3. pripravljajo prireditev podaj M Roko Ribnica, trg pred Miklovo hišo, petek, 20.oktober, od 16. do 18. ure ŠPORTNA ZVEZA RIBNICA pripravlja ŠPORTNE PRIREDITVE V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE RIBNICA-MESEC ŠPORTA 2000 SOBOTA, 23. SEPTEMBER TURNIR ŠOLANIH PSOV DOLENJSKE REGIJE od 7.-16.ure, Stadion ob Bistrici, organizator Kinološko društvo Ribnica SOBOTA, 07. OKTOBER KOŠARKAŠKI TURNIR VETERANOV ob 10. uri, Športni center Ribnica, organizator Košarkaški klub Ribnica NEDELJA, 08. OKTOBER 3. RIBNIŠKI TEK ob 10. uri, Stadion Ugar, organizator Triatlon klub Ribnica ČETRTEK, 12. OKTOBER V ŠPORTNEM DUHU OD 1 DO 99 LET ob 16".30, Vrtec Ribnica, organizator Vrtec Ribnica SOBOTA, 14. OKTOBER ŠPORTNO PLEZANJE ZA POKAL RIBNICE ob 10. uri, Športni center Ribnica, organizator Planinsko društvo Ribnica- AO SOBOTA, 21. OKTOBER DAN JAHANJA od 14.-17. ure, Jahališče Ugar, organizator Konjeniški klub Ribnica NEDELJA, 22. OKTOBER ROKOMETNI TURNIR MLAJŠIH DEČKOV ob 9. uri, Športni center Ribnica, organizator Rokometni klub Ribnica NEDELJA, 29. OKTOBER TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA MLAJŠE DEČKE ob 10. uri, Športni center Ribnica, organizator Pion. nogometna šola Ribnica Območna obrtna zbornica in Borzno posredniška hiša BPH iz Ljubljane organizirata seminar na temo: KAKO POVEČATI SVOJE PREMOŽENJE oz. VLAGANJE DENARJA V VREDNOSTNE PAPIRJE Seminar bo v petek, 20. oktobra 2000, ob 19. uri, v gostilni Mihelič (gornji prostori). 002 je podoben seminar pripravila že lani, odziv udeležencev pa je bil dober, saj so bili z vsebino in organizacijo zelo zadovoljni. Po seminarju bo še degustacija vrhunskih vin svetovno priznanega vinarja g. Črnka izJarenine. Število mestje omejeno, zato svojo udeležbo potrdite na O OZ. Tel. št. 83615 56. Seminarin degustacija sta brezplačna. Pavel Hočevar, sekretarOOZ Ribnica SLAVKO ZIMŠEK, violina BRANKO BREZAVŠČEK, violina VLASTA DOLEŽAL-RUS, orgle vabijo na VIOLINSKI KONCEKT Nova Štifta, 30. september, ob 19.uri Nastopajoči bodo igrali na violinah, kijih je izdelal Ribničan Jože Šobar. Mojstrske obrti se uči pri profesorju Vilimu Demšarju vLjubljani. Pokrovitelji koncerta: SLKD Ribnica OBČINA Ribnica LAST, d.o.o. SEPTEMBRA PIŠEMO: Nejevolja vaščanov vse večja JURJEVIČA ŽE DVA MESECA Z MALO VODE Razlog je v gradnji vodovoda, krivo pa nagajanje sosednjih vasi - Potrpeti bo treba vsaj še 14 dni Stanje z malo vode ali brez je skorajda nevzdržno, čeprav gasilci vsakodnevno dovažajo vaščanom vode v rezervoar. Po besedah direktorja Hydrovoda in župana več kot zadostne, celo velikanske količine, a je vseeno redno zmanjkuje. Težava naj bi bila v tem, ker prebivalci sosednjih naselij. Kota in Brež, nočejo upoštevati dejstva, da je vodovod v izgradnji, in tako zaradi njihove potratnosti pri porabi vode najkrajšo potegnejo v Jurjeviči, saj je v rezervoarju zanje prenizka zaloga vode. Kljub pozivom, da naj vaščani Kota zato svojih avtomobilov ne perejo, se to menda redno dogaja. Že zato, da ponagajajo svojim sosedom, je dejal Antun Gašparac, direktor Hydrovoda, ki mu je eden od vaščanov Jurjeviče zaradi vsakodnevnih težav z vodo grozil celo s smrtjo na vešalih. Vaščani Brež pa se vporabi vode obnašajo neracionalno zato, ker še nimajo montiranih meribrih števcev, je dodal. Zanikal je tudi očitke, da morajo prebivalci položnice za svoje drago plačane priključke plačevati v pavšahrem znesku in zatrdil, da plačujejo za vodo toliko porabe, kot pokaže števec. Kar pa ne velja za Brežance, ki, kot rečeno, nimajo števcev, in jih ne bodo imeli vse do leta 2001 ali pa do sredine leta 2002, ko se naj bi izvedla zadnja faza obnove vodovoda.Vse je odvisno od tega, kako hitro bo zmogla ribniška občina kriti stroške investicije, saj bo morala prevzeti večino 150-milijonskega finančnega bremena. Ne glede na to, koliko godrnjanja in nejevolje povzroča rekonstrukcija, ki se je začela že leta 1998, je bila le-ta nujna. V nasprotnem primeru bi bila Jurjeviča že od maja brez vode, je dejal direktor Gašparac. Jurjeviča naj bi predvidoma resnično zadostno količino vode dobila z dvema rezervoarjema, ki bosta hranila vsak po 100 m3 te dragocene tekočine, in to nekako v 14 dneh, pravi župan Jože Tanko, ko naj bi bila urejena primerna povezava med njima in opravljeno testiranje. S tem naj bi bil jurjevski vodovodni del v celoti usposobljen. DOGODKI MESECA Cesta skozi »kasarno bo občinska last.......................4 Deponija kot prerojena......................................5 Ortnek: 0 renti pa nič......................................8 Lepovčani se sprašujejo, ali so mar nevidni.................9 V SREDIŠČU Župan kandidira za poslanca.....................................4 Semenj! Rekorden obisk..........................................6 VOLITVE 2000 na osrednjih straneh LDS NOVA SLOVENIJA SDS SKD-SLS-Slovensko ljudska stranka ZLSD 0K0 VIDI, UHO SLIŠI na straneh 11 in 12 »Sejma nisem zlorabili« NE SPREGLEJ! na straneh 13 in 14 Razpis: Inles prodaja nepremičnine Program posvetitve novih zvonov Začenjamo oblikovati »Ribniški pušeljc« KRAJE V RIBNICI SE VRSTIJO V prvi polovici septembra so bili okradeni petrolovci v Žlebiču in s krajo je odšlo 1,5 milijona tolarjev. Večinoma mobi kartic. V eni noči so bili v Nemški vasi pokradeni dokumenti in denar iz štirih avtomobilov. Slišali smo, da so sosedje zapirali pse v garaže, ker je bil njihov lajež preglasen. Čutili so lopove. Predvsem pa so se nad svojim dosedanjim početjem zamislili vsi isti, ki »nimajo navade zaklepati ne vhodnih ne avtomobilskih vrat«, medtem ko tisti, ki v svojem jeklenem konjičku nimajo nič kaj vrednega razmišljajo, da bi bilo bolje, ko bi avtomobilska vrata pustili odklenjena. Jim lopovi vsaj šipe ne bi razbili. Tistim, ki imajo, pa odpeljejo kar dva avta na mah. Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgov. urednica, Metka Tramte - članica. Lektorica: Tania Debeljak. Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.050 izvodov. Škrabčev trg 40. 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto@ribnica.si FAKS: 8361 091. 8369 765 Rok za oddalo gradiva za naslednjo številko: 12. oktober 2000 Izid naslednje številke: 30. oktober 2000 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. ZABAVNE STRANI19 s področja KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA je aktualno: Suša v ribniških gozdovih.........................................21 Program Sapard-evropska pomoč slovenskemu podeželju...............21 piše mag. Franc But Zelenjavni poskusi uspešni.........................................22 ODMEEEVI na straneh 24 in 25 Smo pač v času priprav na volitve Odgovor na javno vprašanje Ljudje ne živijo od razprav o volilnih sistemih PISMA BRALCEV na strani............................25 Kdaj naj praznujemo dan državnosti? DROBTINICE na strani...............................26 ŠPORTNI UTRINKI ALEŠEVA »INMORTAL BELOVED«.........................27 Ribniška olimpijca Tomaž Tomšič in Beno Lapajne....28 Memorial Jožeta Šilca..............................28 Šport v letu 2000..................................29 PODLISTEK na strani 31 Miklova mama. KONEC. DOGODKI MESECA CESTA SKOZI "KASARNO” BO POSTALA OBČINSKA LAST___________________________ Podpis pogodbe z vojsko v začetku oktobra Dogovor glede lastništva ceste, ki vodi skozi nekdanjo "Kasarno", je bil vse do zadnje menjave obrambnega ministra neuspešen in župan nikakor ni mogel doseči dogovora z Ministrstvom za obrambo. Deloma tudi zato, ker je cesto pogojeval s tem, da se istočasno rešuje lastništvo vseh vojaških objektov. Klima naj bi se po njegovem mnenju s prihodom Janeza Janše spremenila in odnos vojske do podobnih vprašanj bistveno spremenil oz. "postal bolj življenjski". Podpis pogodbe z MORSOM naj bi bil konec septembra ali v začetku oktobra, čeprav je bil predviden že na sejemski dan, a je bil preložen zaradi vrste drugih obveznosti tako Janše kot župana. Podpis naj bi bil dogovorjen, saj po županovem mnenju ostaja odprto samo še vprašanje varovanja objektov v "Kasarni", ki pa naj ne bi bilo sporno. Cesta naj bi razbremenila promet po mestnem naselju, župan pa jo je ves čas izpostavljal tudi kot glavni pogoj za začetek celostne ureditve ribniškega prometa. Tovorni promet bi preko obrtne cone lažje potekal in zmanjšala bi se gostota vozil po trgu. S tem bi se lahko ponovno obudila misel o enosmernem prometu. Razmišljati bi bilo moč tudi o novem avtobusnem postajališču na Merharjevi ulici, poleg Gasilnega doma. Župan pričakuje, da bo vojska določila tudi površine, ki jih v Ribnici dejansko potrebuje, in upa, da se bo večini le-teh odpovedala ter se umaknila na Ugar. Občina bi si še posebej želela pridobiti športni stadion, ki ga ima sedaj v brezplačnem najemu. S festivalom SDS se je lahko prvič izkazal kot imeniten prireditveni prostor, saj sprejme od 15 do 20 tisoč ljudi; poleg tega bi se na njem lahko organizirala široka rekreativna dejavnost. Objektov v "Kasarni" občina po županovem mnenju ne bo kupovala, ker ima omejene finančne vire in bo raje v ta namen kreditirala podjetnike. ODLIČNA OCENA ZA ULITE RIBNIŠKE ZVONOVE Naši štirje zvonovi, za katere so prebivalci doslej uspeli zbrati 12 milijonov tolarjev, kar predstavlja dobro polovico vsega potrebnega denarja, so že povsem dovršeni. Tako pravi dekan Maks Ipavec, kije skupaj s še osmimi Ribničani 2. septembra prisostvoval tudi tonskemu preizkušanju zvonov v Passauu, kjer jih livarna Ferner uliva že od 12. maja letos. Zvonove, ki so že opremljeni s simboli in napisi, je pregledal strokovnjak, mag. Matjaž Ambrožič, in ugotovil, da so tonsko usklajeni in da imajo pravo melodijo v molu-parsifal. Dvig zvonov v zvonika farne cerkve ne bo atrakcija samo na dan posvetitve, ampak tudi poprej, saj jih bodo s kamioni ali traktorji vozili po vaseh, da bi sijih tako lahko ogledalo čim več ljudi, pravi dekan. Zvonove bo posvetil škof Jožef Kvas, čeprav je bil vse od začetka govor o nadškofu Rodetu. Najslovesnejši dogodek tega leta za župnijo pa se bo zgodil 1. oktobra ob 15.uri. Še pred sveto mašo bodo posvečeni trije manjši zvonovi, veliki pa po njej. Glede na to, daje menjava zvonov sila redek dogodek, ki ga ne doživi vsaka generacija, je takšno ponujeno priložnost dobro izkoristiti ter tistega dne ob farni cerkvi nastaviti vsaj svoje uho in oko. I0ŽE TANKO ŽUPAN, KI SE MU OBETA POSLANSKA KARIERA Nobeden izmed kandidatovza mesto poslanca ni presenetil, levsi po vrsti so se v tem času dokazali, da so še kako vešči politične besedne meglenosti in se urili vzanikanju tistega, karje velik del ribniškejavno-sti pogruntal s preprostim sklepanjem. V politični (ne)živosti ribniških strankarskih podružnicježe nekaj let jasno kot beli dan, da primanjkuje za politične bitke voljnega kadra, ki bi si izboril dovolj glasov, da bi lahko odšel v Ljubljano. Vrtimo se v krogu imen, kijih je toliko kot prstov naroki. Morda ješe najbolj presenetil župan. Iz dveh razlogov: kerjena novinarsko vprašanje, ali se bo potegoval za mesto poslanca, za kar smo izvedeli izvirov, ki so blizu strankarskega vrha, govoril, da ne. Drugič, kerjegovoril, da je treba župansko funkcijo vtako veliki občini, kot je Ribnica, opravljati profesionalno. Če bo izvoljen, bo snedel besedo, saj ne bo smel več opravljati delo župana profesionalno. Luknjo bo moral zapolniti nekdo drug, kerzevajoča praznina zdrami še tako apolitične in alokalno nastrojene prebivalce, kot nas uči sosednji primer. Kočevci se namreč kar ne morejo nehati zmrdovati nad tem, kako malo je njihovžupan Veber prisoten na domačih tleh. V primeru, da bo Jože Tanko dobil mesto v Ljubljani, bo fizično praznino najverjetneje zapolnil podžupan, ki ga Ribnica sedaj nima, čeprav ga zahteva zakon. Racionalna poraba proračunskega denarja, pravi Jože Tanko, ki mu do izteka drugega županskega mandata preostajata še dve leti. Festival SDS 3. september 2000 Ribnica Ko sva se še nedolgo pogovarjala, ste mi rekli, da ne nameravate kandidirati na državnozborskih volitvah. Zakaj zdaj takšen preobrat? Ste se uklonili željam stranke ali gre tudi za vaše osebne ambicije? "Dejstvo je, da sem bil evidentiran kot možen kandidat za državnozborske volitve, vendar glede na to, da je socialdemokratska stranka kadrovsko in strokovno izjemno močna, si nisem pripisoval posebnih možnosti, še posebej, ko je bil potrjen proporcionalni volilni sistem. Le-ta namreč omogoča kandidiranje kogarkoli kjerkoli. Sam tudi nisem človek, ki bi se favoriziral, a če so tisti, ki bdijo nad delom stranke, ocenili, da lahko predstavljam pomembno pomoč, je popolnoma normalno, da tega ne odrečem." Vašo kandidaturo je razglasil prvak stranke na festivalu SDS in verjame v vašo zmago...Mnoge pa je s to potezo vendarle presenetil. "Priznam, da sem bil tudi sam zelo presenečen, da je to storil, ker je svet stranke kandidature potrjeval šele po 10. septembru in je bila njegova napoved precej hitra, še posebej zato, ker je težko priti v igro za kandidate. Rezultate pa je težko napovedati. V volilnem okraju, ki je dokaj velik, saj obsega Ribnico, Sodražico in Loški Potok, bo nastopalo več strank z zelo močnimi kandidati, podobno kot pred štirimi leti (Janša, But, Henigman, Voljč)." Kako boste pa združevali župansko in poslansko funkcijo? Tudi Ribničani ne bodo mirno sprejeli, če se bo izkazalo, da jih župan zapušča, ker odhaja na državno mesto, a oddali so mu svoj glas... "Funkciji poslanca in župana se mnogo bolj nadgrajujeta, kot to morda kaže na prvi pogled, saj je možno mnoge interese in programe občine bolj enostavno in hitrejše uveljaviti. Navsezadnje je poslanec neposredno prisoten pri mnogih pomembnih odločitvah. To je gotovo velika prednost. Seveda bom, če bom izvoljen, ostal tudi župan in se potrudil, da bom to funkcijo še naprej kvalitetno opravljal. Imam dobro organizirano občinsko upravo, brez notranjih težav in prepričan sem, da bo tudi v naslednjih letih delo normalno poteka- DEPONIJA KONČNO VREDNA SVOJEGA IMENA HNTERVJU /o. Svojim sodelavcem zaupam." S to potezo ste kar nekako izničili ugibanja o tem, ali boste ponovno kandidirali za župana ali pa je ta morda še v vaših mislili? "Na to ni možno odgovorili, ker sploh ni še jasno, ali bom izvoljen za poslanca." In če boste, kakšnega župana si lahko Ribnica sploh obeta? Težko bo sedeti na dveh stolih. "Vsekakor v primeru, da bi bil izvoljen, ne bom zanemarjal sedanje funkcije župana. Tudi sedaj moramo vsi župani opraviti številne razgovore z vladnimi uradniki, če želimo, da si naši programi pridobijo vladno podporo in podporo drugih institucij. Brez teh kontaktov ni možno skoraj ničesar doseči. Zavedati pa seje treba, daje poslanska funkcija že po zakonu prioriteta in da delo župana ne bi več smel opravljati profesionalno." Toda še pred kratkim ste mi dejali, daje za tako veliko občino to skorajda nuja? "Da, ker je razmeroma težko to delo početi neprofesionalno, oziroma v kombinaciji z drugimi službami, ki z županovanjem in delovanjem občine niso neposredno povezane. Poslanska funkcija pa omogoča predvsem boljši stik z državnimi uradniki in ustanovami, torej nadgrajuje delo župana in občine." Kaj nam bo torej preostalo, če boste seveda izvoljeni? Podžupan? "Po zakonu je podžupan obvezen, vendar rok za predložitev in imenovanje ni določen.Do sedaj ga nisejn predlagal, ker smo poskušali bolj racionalno upravljati z denarjem, pa tudi druge stranke niso izrazile želje po tem, da bi se ga imenovalo. Vendar ga bomo do konca mandata morali." Zdaj imamo dokaz. Ne fotografijo, ampak dejstvo, da župan kandidira za poslanca. Namigi, da je Janez Janša izredno naklonjen ribniškemu županu in da ga bo slej ko prej potegni! v Ljubljano, ker ima zanj veliko pomembnejše naloge (in funkcije), so se uresničili. Vhodna zapornica je tu, nadzornika pa še ne Zdaj ribniško goro odpadkov v Mali gori od pogledov ločujeta obrobni nasip in zelenica, zemeljska oziroma površinska dela, ki potekajo od aprila, pa se sedaj zaključujejo. Zadnji del deponije z nasipnim materialom sicer še ni docela pokrit, ker je le-tega za ureditev 15 metrov visokega nasipa zmanjkalo, pridobili pa naj bi ga ob širitvi skladišča naftnih derivatov v Ortneku, je povedal Jože Zakrajšek, direktor ribniške Komunale. Druga faza sanacije deponije je stala 27 milijonov tolarjev, naslednja, ki bo obsegala položitev posebne zaščitne plasti in izgradnjo čistilne naprave, pa bo na vrsti prihodnjo spomlad. Toda sanacija se bo zavlekla in bo najverjetneje potrebna še četrta faza, je dejal Zakrajšek, saj v letu dni ne bo možno doseči potrebne višine odpadkov, da bi lahko obstoječi del dokončno sanirali in začeli s širitvijo deponije. Vhodna zapornica je že postavljena, izbran pa je tudi nadzornik, ki naj bi v začetku prihodnjega leta redno nadziral deponijo. Trenutno nadzor opravlja dva- do trikrat tedensko, za zdaj pa mu komunala ne more zagotoviti niti bivalnega kontejnerja, saj je zanj zmanjkalo denarja. Poleti je na največjem ribniškem odlagališču odpadkov prišlo tudi do površinskega vžiga. Obstaja sum, daje bil ogenj podtaknjen, je dejal direktor Komunale, možno pa je tudi, da se je narava poigrala z dnom steklenice, ki lahko ob sončnih žarkih deluje podobno kot leča. Zaradi bolj zahtevnega odlaganja in sortiranja odpadkov, ki jih bo zahtevala preurejena deponija, se bo oktobra povišal tudi strošek cene odvoza smeti, in to za predvidoma od 20 do 40 odstotkov, je povedal Zakrajšek. V primeru, da se ga izvoli, naj bi bil iz vrst SDS, kot vi, glede na to, da kot župan lahko predlagate podžupana? "Ni nujno, daje iz vrst SDS, mora pa biti eden od svetnikov. Prav tako lahko v primeru, da župan svoje funkcije ne opravlja profesionalno, on deluje poklicno. Bojazni ni, ker je svet že sedaj relativno mirno in sinhrono deloval. Delo občinske uprave in OS je bila pravzaprav prava "mora za novinarje", ker ni nikakršnih razprtij. Takšno delovanje pa lahko v največji meri omogoči ravno župan." Lahko bi vas onemogočili, če bi hoteli, so večkrat poudarjali svetniki drugačne politične obarvanosti? "Če bi hoteli, pa bi... To bi počeli bolj iz zlobe kot s tehtnimi argumenti, a očitno sem ob strokovni pomoči občinske uprave predlagal takšne rešitve, ki so bile povsem sprejemljive. Sam se zavestno ne odločam za aferaško reševanje občinskih zadev, ker bis tem izgubil osnovo za sodelovanje z OS in občani. To pa Ribnici in Ribničanom gotovo ne bi prineslo nič dobrega." Pogovarjala sem se ALENKA PAHULJE Foto Foto TONI SLABA RAČUNICA Na Ribniškem naj bi bilo za 105 milijonov tolarjev škode, ki jo je povzročila suša. Lastniki kmetijskih zemljišč sojo prijavili le za 32 milijonov tolarjev. Država pa seje odločila, da bo Ribnici povrnila le 2, 2 milijona tolarjev. To za 220 upravičencev, ki so oddali vloge, pomeni, da bo vsak izmed njih dobil le 10.000 tolarjev. Suša na zemlji, suša v denarju! Novice zbrala A. PAHULJE KBŠIiT» miti; »tl. oktobra. cimimvo oiiitii.ru: »O 12. oktobra. NOVICE IZ DOLINE V SREDIŠČU Slavnostni govornik, dr. Bajuk z ženo Foto Foto TONI Andrej Klemenc prejel zlati znak za uspešno delo Foto Foto TONI Ženske narodno-zabavne skupine imele največ poslušalcev Foto AP Hrovačani so se povezali s Prekmurjem Foto AP Jubilejni sejem ohranjal narodni ponos: glasbo in mojstrovine domače obrti REKORDEN OBISK! Brez barantanja pa tudi političnega negodovanja ni šlo Sejmu ni moč ničesar oporekati. Biljejubilejni,že25. po vrsti, doživel je rekorden obisk, popestrilo ga je 32 rokodelcev in mu vdahnilo novo etnografsko noto, na ulicah je suho robo in lončene izdelke ponujalo toliko naših zdomarjev, daje bilo kar težko verjeti, da sovsinaši.Še vremejedržalo, čeprav seje skušalo kisati, in pravvsi smo držali fige, da bi nam nebo "stalo ob strani" vsaj ta dan - da bi se organizatorponovno veselil lepega uspeha, da bi se našim delo le splačalo in obrestovalo in da bi Ribnica vsaj enkrat na leto res zaživela. In je. Vsa pohvala! Ampak: v vsem tem vrvežu se je v oko domačina le ujela kakšna bodica! Ribnica je bila na semanji dan pravzaprav prepolna. Po trgu in okoliških ulicah, kjer je bilo nameščenih 300 stojnic, seje po navedbah predsednika TD Andreja Klemenca trlo 50.000 ljudi. Kot še nikoli doslej in preveč za dober ogled vsega ponujenega, saj je vsakogar, ki je hotel stopiti na stran, val množice dobesedno odnesel s seboj. Na bližnjem stadionu, kije bil fizično res ločen od sejma, je pa požel mnogo neodobravanja političnih ali apolitičnih domačinov, medijev in obiskovalcev, ki so zanj vedeli (ga pa niso obiskali), se je gnetlo še preostalih 15.000 simpatizerjev, članov, ministrov in državnih sekretarjev SDS. Ko se je ta truma začela valiti domov, si postal ujetnik množice. Sesul seje celo mobilni sistem. O političnem prizvoku pišemo na drugih straneh, splošna (ob)sodba pa se je glasila: sejem je bil zlorabljen. S tem se ne strinja predsednik TD, kije tudi organizator sejma, čeprav je slišal marsikatero krepko na ta račun. Županu daje vse priznanje, daje uspel pripeljati v Ribnico še več ljudi, ki so videli tudi sejem. Kar se visokih gostov tiče, drenja na odru pred zadrugo ni bilo. Odzvali so se le poslanec Henigman in državni sekretar But, ki ju že lojalnost do doma zavezuje, da sta prisotna. Poleg njiju so prišli še: predsednika Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah in Turistične zveze dr. Marjan Rožič, župani sosednjih občin in predstavniki pobratene občine Arcevia. Zakaj so umanjkali vsi ostali, se ne ve. Odprtje seje začelo s 15-minutno zamudo, ker se je predsednik vlade in slavnostni govornik dr. Andrej Bajuk odločil prej iti še k maši. V protokolu to ni bilo predvideno. Prav tako bi se še kako spodobilo, da bi kakšno besedo ob tem jubileju povedal tudi idejni pobudnik ribniškega sejma Andrej Klemenc, ki seje zadovoljil le z zlatim državnim odlikovanjem, ki mu gaje podelil Rožič. Opaženo je bilo, da se TD itak v svojih govorih nista spomnila ne Bajuk ne župan, toda po 25 letih je sejem očitno postal ribniški in ne turistični. Rokodelski festival! Zamisel je izvirna, tako kot je bila že pred tremi leti, ko se je na ribniškem trgu zbralo preko 90 mojstrov in naslednje leto polovico manj. Tokrat le 32, razlog pa naj bi bil v izboru najboljših. Po mnenju Pavla Hočevarja, sekretarja Območne obrtne zbornice, ki je prevzela organizacijo festivala, so bili udeleženci in obiskovalci zelo zadovoljni, se pa strinja z opazko, da so bili rokodelci postavljeni na povsem neprimerno mesto. Vsako drugo bi bilo boljše: ali pred Miklovo hišo ali od Ceneta navzgor po Šeškovi ulici in pomaknjeni do Zavarovalnice Triglav, samo da bi bila njihova predstavitev celovita. Glede na to, da je bila peščica izbranih mojstrov domače in umetne obrti zbrana prvič v imenu nekega festivala, ki naj bi že drugo leto postal tradicionalen, se jih pač ne bi smelo postaviti bogu za hrbtom. Čeprav je prostor pri Cenetovi hiši v centru mesta, ni na osrednjem trgu in je povsem umaknjen od pogledov. Prav tako je bil del rokodelcev pomešan še med suhorobarje in je na koncu večina tistih obiskovalcev, ki jih ni zgrešila, dobila občutek, da jih je itak samo okrog 10. Prihodnje leto, ko naj bi se rokodelci zbrali na samostojni prireditvi ob koncu junija,' te napake verjetno ne bo moč ponoviti. Potem pa je prišel večer. Najbolje seje odrezal Edo Gorše (kije, mimogrede, zakupil prostore po sko- IZJEMNI ODZIVI NA JUBILEJNI SEJEM raj celi Kolodvorski ulici) s svojim letnim vrtom, so govorili ljudje. Vrt je bil lično urejen, imel pa je to prednost, da je bil v sami srčiki mesta. To odtehta. Vsi, ki so se znašli na njegovem repu, so namreč svoj posel sklenili veliko prej, oziroma samevali. In bognedaj, da bi kdo pozabil omeniti javno razsvetljavo. Že po osmi zvečer so se sprehajalci po trgu dobesedno zaletavali drug v drugega, kaj šele, da bi kdo videl kaj kupiti pri suhorobarjih, ki so vztrajali, da bi morda še zaslužili kak tolar. Hrovačani, ki so bili preko dneva na parkirišču pred Cenetovo hišo, so, sreča v nesreči, svoje delo zaključili že prej. Kako ne bi, ko pa se jim je noč pred sejmom pokvarilo 500 porcij golaža. Nepravilna hramba vroče jedi je bil pripetljaj, ki je Hrovačanom skoraj povzročil živčni zlom. A so se znašli in vaščanke so na vrat na nos skuhale druge priboljške. Glede teme...: Dobro, da so pred avtobusno postajo svetili vsaj Hare Krišna. Drugače pa? Razen tega, da se nekateri Ribničani nočejo ničemur odpovedati v prid sejma in so raje ponagajali ali grozili organizatorjem za malenkosti, ki so jim obremenile tisti dan...in razen tega, daje bil na križišču pretep glede zakupljenega prodajnega prostora ter marsikje prepiri zaradi prevelike ko-moditete (najel enega, se razlezel na dva prostora)...in razen tega, da je bil kdo užaljen zaradi netaktnosti, nesramnosti... vse dobro. Sejem bilje živ. Kot vedno. ALENKA PAHULJE 25. RIBNIŠKI SEMENJjepostregelz rekordnim obiskom in izredno dobrim odzivom medijev, čeprav je marsikdo od domačinovznejevoljo pričakoval največjo slovensko manifestacijo suhe robe in lončarstva, ki ježe zdavnaj presegla lokalneokvire in se prebila vsamvrh podobnih dogajanj v državi. Obisk, ki smo ga bili deležni letos, je presenetil celo organizatorje, kaj šele ostale Ribničane, ki so sejma že kar nekako naveličani. Marsikdo na ta dan raje odide izven Ribnice in, kar je najbolj žalostno, se iz Ribnice umaknejo celo tisti, ki bi morali odigrati vidno vlogo pri tovrstnih prireditvah službeno. Že res, da vsi niso naklonjeni ljudskim prireditvam in obratno, toda bistveno je, da skupaj pokažemo obiskovalcu, česa smo Ribničani zmožni, kaj imamo, s čim lahko postrežemo... Toda ozka usmerjenost je še precej zakoreninjena in še sami ne vemo, ali živimo na podeželju ali naj bi se obnašali malomeščansko ali pa bi se kar enačili z Dunajčani, če že ne z Ljubljančani. In spet smo slišali staro obrabljeno pesem, ki je doživela že nič koliko priredb - (Če nisem zraven, moram negirati). To ni za nikamor, to ni nič, to bi moralo biti drugače, kaj se sploh grejo ti amaterji... so znani refreni poznavalcev kulturnih, turističnih dogajanj, ki konkretno naredijo bore malo oz. se določenih projektov raje sploh ne lotijo, ko uvidijo, koliko je s tem dela. Resje, da bi moralo biti marsikaj drugače, še kako res pa je, da bi bile kritike zelo dobrodošle na odprtih sestankih organizacijskih odborov, kjer je vsaka ideja dobrodošla, je pa treba za njo tudi stati. Vsekakor pa jo najprej na glas izreči. Druga resnica je ta, da je za vse potreben čas oz. za vsako stvar se je treba žrtvovati. Če ideja ne naleti na plodna tla prvič, še ne pomeni, da so ta tla zanič, nedovzetna za novo seme, temveč je potrebno vedno znova sejati, dvakrat, trikrat, desetkrat, ni vrag, da bo enkrat seme vzklilo! Veliko seje letos govorilo tudi o "festivalskem sejmu". Res je, da politični festival ni primeren za "izkoriščanje" prireditev, kot je sejem, pa naj si bo to SDS, SLS+SKD, LDS ali kakšne druge eksotične stranke. Gledano s stališča profesionalnega turizma pa je tudi politični turizem sestavni del promocije kraja in obiskovalci festivala SDS so si med drugim ogledali tudi sejem, ostale znamenitosti našega kraja in spet smo dobili nove poznavalce Ribniške doline, ki se bodo radi vračali k nam. In nenazadnje, 50 - tisočglava množica, kije to nedeljo preplavila Ribnico in blokirala celotno GSM omrežje, se zlepa ne bo več ponovila in priznanje za to gre tudi organizatorjem festivala, ki z ničimer niso okrnili sejma, niti mu niso dali političnega predznaka, temveč so mu dali še večji odmev. Kar se tiče medijev in novinarjev, s katerimi sem imel tudi največ kontak- ta, moram povedati, da se vidi politično simpatizerstvo določenih novinarjev, ki so zavoljo festivala pustili ob strani celo sejem (dovolj žalostno za demokratično družbo). Politika je jasno medijska top tema in festival je bil v vseh medijih pred sejmom, toda naklonjenost medijev sejmu je že leta precej velika in zadovoljiva in tudi letos so razne reportaže v tednu po sejmu pričale o tem. Ribnica je bila prisotna v vseh medijih. In kar daje sejmu še večjo veljavo: letos je kot medijski pokrovitelj sodelovala celo TVS, ki se temu načelno izogiba v velikih lokih. Skratka, sejem bil je živ, bil je rekorden in daje nam nov zagon za v bodoče, da Ribnico še bolj dvignemo med priljubljene in opazne kraje, vendar bo treba za to tudi še kaj narediti, ne samo negirati posameznike, ki jim ni vseeno, ali bo Ribnica jutri za ljudi odprto ali le spalno in z mrkimi obrazi ukalupljeno naselje. MARKO MODREJ REŠETO rešetari po celem ribniškem terenu, zato smo težko dosegljivi. V uredništvu nas zato obiskujte po predhodni najavi na telefon: ROKODELSKI FESTIVAL RIBNICA 2000 Festival rokodelcev iz vse Slovenije, ki so nastopili na Ribniškem semnju, je uspel. Da je ta trditev na mestu, potrjuje zanimanje rokodelcev, saj je bilo prijav več, kot jih je bilo možno sprejeti. Koncept festivala je pripravila Območna obrtna zbornica Ribnica ob sodelovanju Občine Ribnica, Turističnega društva Ribnica, Področnega centra za razvoj gospodarstva in ob strokovni pomoči Sekcije za domačo in umetnostno obrt pri Obrtni zbornici Slovenije. Želja, da se predstavi čimveč različnih rokodelskih dejavnosti, se je deloma izpolnila, saj je nekatere dejavnosti nemogoče prenesti iz delavnice na teren. Kriterij, da vsak rokodelec v živo demonstrira svoje spretnosti, so vsi udeleženci spoštovali in prelepo je bilo opazovati tudi mlajše rokodelce, ki so se uspešno naučili obrti od svojih prednikov. Slavnostni gostje in govorniki na Ribniškem semnju, predsednik vlade dr. Andrej Bajuk, predsednik Obrtne zbornice Miha Grah, župan občine Ribnica Jože Tanko, državni sekretar Franc But in drugi gostje so si po odprtju semnja posebej pozorno ogledali izdelke in demonstracije tridesetih rokodelcev. Vsi po vrsti so festival rokodelcev izredno pohvalili in poudarili pomembnost ohraniti narodno izročilo. Sami rokodelci so bili zadovoljni z organizacijo svojega sodelovanja, navdušeni pa so bili nad množico obiskovalcev. Ta je botrovala tudi dobri prodaji izdelkov, kar je po drugih sejmih bolj redkost. Zanimiv je bil odziv obiskovalcev, saj so menili, da je rokodelski festival prava popestritev sejma, s tem pa obogatena ponudba izdelkov med množico kiča in kra-marije. Spričo vsesplošne dobre ocene festivala se sama po sebi ponuja odločitev, da prireditev postane tradicionalna. Idejo za festival je dal ribniški župan, navdušen nad nastopom rokodelcev na prireditvi Srečanje v moji deželi, kije bila pred leti v Ribnici. V sami organizaciji so bile tudi manjše pomanjkljivosti, vendar po svoje nevidne. Morda bo treba resneje razmišljati o sami postavitvi festivala, ki naj bi bila bolj enotna -ulica rokodelcev. V bodoče naj bi bil festival samostojna prireditev v mesecu juniju, o čemer bodo pristojni še razmislili in morda poleg festivala vključili še etno glasbo, Vaško etnološko društvo Hrovača, revijo starodobnih vozil... PAVEL HOČEVAR Foto AP 17 SREDIŠČU 5» Po navedbah nekaterih ribniških ribičev so v P5 potoku Tržiščica pri Žlebiču dokaj pogosto še »•j vedno lahko vidne sledi nafte, ki seje tja izlila G pred dvema letoma, ob ekološki nesreči v ort-$> neškem skladišču naftnih derivatov. iT Župan pravi, da tega ni vedel, če pa bi, bi us-Z trezne službe intervenirale. Dejstvo je, da naftni madeži povzročijo dolgotrajno in celo nepopravljivo škodo okolju ali vodnim virom in žalostno je, da potoka, ki je bil ob nesreči toliko razvpit, pravzaprav ves ta čas nihče več ni budno nadzoroval. Takrat vodnega življa menda nafta ni pomorila, je pa hudo onesnažila zajetje v Globočcu. S-Trade sicer bencinskega servisa ne more odpreti, bo pa lahko ponovno upravljal s taistim skladiščem. Prenovljenim in še razširjenim, kot načrtuje država. Gradnja prvega rezervoarja bi se morala začeti že lansko jesen, a izdelovanje posebnih in rednih študij o vplivu na okolje in pridobivanje ustreznih dovoljenj so se krepko zavlekli. V ta namen je bila 12. septembra v sejni sobi ribniške občine tudi javna razprava, ki so seje večinoma udeležili Poljanci, saj je skladišče praktično na njihovi zemlji. Predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in Zavoda za blagovne rezerve so jim bili na voljo za vsa vprašanja, le tista, ki so se tikala rente, so ostala brez odgovora. V Sloveniji tak način še ni uzakonjen, pa tudi drugače, pravijo, niso oni pravi naslov za to. Prebivalce Velikih Poljan je poleg morebitne odškodnine zanimalo tudi, ali se bo čutilo kakšno večje onesnaženje vode, vendar jim je bilo rečeno, da se bo uredilo tudi vodno zajetje. Hlapi naj ne bi uhajali, smrad, ki je tolikokrat prej prekril pol- janske hribe, pa naj bi bil bolj rezultat prejšnjega sistema v skladišču. Le-ta se je, kot smo lahko izkusili, izkazal za skrajno nezadostnega. Zanimivo je, daje v fazi zbiranja pripomb na osnutek sanacije in širitve Ortneka prispela le ena uradna pripomba, pa še ta seje nanašala na stroške in ne na varnost za okolje in prebivalce. Sicer pa naj bi bila varnost obratovanja sistema, kije nekoč že zatajil, v bodoče zelo visoka in računalniško nadzorovana, pravijo odgovorni. Ves transportni sistem bo potekal po železnici, za eksplozijo pa je menda bolj malo možnosti. Poleg tega se za skladišče predvideva poklicna gasilska brigada. V kratkem naj bi bili vendarle izdani lokacijsko in gradbeno dovoljenje, kar je pogoj za javni razpis, ki naj bi bil objavljen še letos, medtem ko je začetek prve faze v letu 2000 manj verjeten. A. PAHULJE ZAHVALA Ob smrti naše drage mame JULKE HENIGMAN iz Prigorice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Alenki Nadler Žagar in negovalkam, ki so zanjo skrbele v času bolezni, gospodu župniku, pevskemu zboru Lončar, mladinskemu pevskemu zboru, pogrebcem in komunalni službi. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi moje ljubljene mame POLDE MATE se zahvaljujem vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali, posebej še v času njene bolezni. Prisrčna hvala vsem, ki ste darovali sveče in cvetje in jo pospremili k večnemu počitku. Hčerka Martina Rome v Glažuto! "Notri je treba dati dežurnega policista, zdravnika, trgovino in učitelja. Ce Romi neželijo bivati vopuščenem objektu, pa naj se jih namesti ob gozdu na državni zemlji in se naredi nekakšen rezervat." Toje najbolj sveža zamisel, kije bila izrečena na sestanku ribniške krajevneskupnosti. Po enem letu so vaške skupnosti iz Nemške in Goriče vasi ter Ribnice namreč le dobile odgovor, ki so ga naslovile na sedem ministrstev in pristojnih služb za reševanje romskega vprašanja. Ašele potem, ko so 14. junija leto ponovno naslovile dopis za odgovor. Le-tajepričakovanosplošen. Rome bodržava reševala v okviru programa boja proti revščini in socialni izključenosti, ki gajevladasprejela 3. februarja letos. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je KS poslalo odgovor, v katerem piše, da je treba "nemudoma poseči v dogajanje", sklicati sestanek med državnimi (Urad za prostorsko planiranje na MOP-u) in občinskimi organi (Občina in KS) ter prizadetimi krajani. Predlaga tudi, da koordinacijo prevzame Urad za narodnosti. TrenutnostanjevRibnici: 1. Krajani so nedavno tega gostili inšpektorja za okolje in prostor Emsada Fajiča, a uvideli so, da ni tisti, ki bi lahko pretrgal začarani krog. 2. Glažuta ni nespameten predlog, saj leži na državni zemlji, daleč od oči in vbližini policijskega" gnezda". 3. Najbolje bi bilo ustanavljati vaške straže, je bilo rečeno na sestanku KS, 15. septembra. AP STANOVALCI LEPOVČ SE SPRAŠUJEJO, ALI SO MAR ZA OBČINO NEVIDNI Poleg prebivalcev Gornjih Lepovč so ureditev o ko I ice p revzel I v svoje ro ke tu d i sta n ova I ci Lepovč, ki bivajo neposredno ob železniški progi in jih oblega gost promet, potekajoč preko Inlesa, mimo carinarnice in Pikovega kompleksa. Skrbi jih varnost, saj voznike ob prehodu preko železniške proge na naselje ne opozarja niti tabla. Prav tako ni prehodov za pešce po cesti, ki vodi mimo tovornih vozil na carinarnici. 35 podpisnikov moti tudi neosvetljena cesta skozi Inles, ki jo uporabljajo kot bližnjico, čeprav bi podjetje to cesto najraje zaprlo za zunanji promet. Stanovalce motijo bližnji Romi, ki vsakodnevno trkajo na njihova vrata in prosijo vode, zato predlagajo, da jim Občina zagotovi vsaj pitno vodo. Manjka javna razsvetljava oz. je obstoječa zelo slabo vzdrževana, želijo urejeno kanalizacijo in dodatni hidrant. Podobno kot stanovalci Lepovč so se organizirali tudi v Gornjih Lepovčah, kjer bodo BREZ KOMENTARJA? Čiščenje za vandali je postalo Sizifovo delo. Vse hišice na avtobusnih postajališčih so bile še pred nedavnim sveže prepleskane. Spet so vse porisane. Grafite z grajskega zidovja in spomenikov v Parku kulturnikov je specializirano podjetje ravno očistilo. Zdaj je v njem odkrušen vodnjak, povsem razdejane vse klopi. Morda bi bilo treba začeti razmišljati o nadzoru z videokamero; takšno, ki bi bila skrita pred vandali in bi jih zalotila pri samem dejanju. Ali pa se najame honorarnega nadzornika z zavoda za brezposelne (policija ima pomembnejši posel?), namesto da se denar meče v jamo brez dna. Sedaj se namreč izvajalci pod okriljem Občine kot plačnika vsako popravilo spravijo z besedami, da bo v tednu ali mesecu dni že spet vse uničeno ali poškodovano.Tu ni logike! AP poskušali urediti športno igrišče, želijo pa tudi javno razsvetljavo, urejeno kanalizacijo, asfalt in pločnike, kar pravzaprav manjka v vrsti naselij po ribniški občini. Večina vaških odborov pa poskuša trenutno izkoristiti vsaj možnost, ki jo ponuja Občina, saj letno namen- 1 sko dodeli milijonska sredstva ravno za ureditev igrišč. Vzor jim je lahko igrišče na Griču, kjer je upravljanje z njim prevzelo novoustanovljeno športno-turistično društvo in igrišče si menda že ogledujejo zainteresirani iz Gornjih Lepovč in Sv. Gregorja. Prebivalci so tudi dojeli, da je na svojo stran dobro pridobiti kakšnega svetnika, ki bi lahko uradno zastopal njihove interese v občinskem svetu, poleg vsega pa dobro poznajo administrativne postopke. Grič ima Benjamina Henigmana in je uspel, Gornje Lepovče so si izbrale sostanovalca Andreja Mateta, Sveti Gregor ima Vinka Levstka, Lepovče pa 35 podpisnikov, ki upajo, da za Občino vendarle niso nevidni. A. PAHULJE POLEG ŽUPANA ZA POSLANCA ŠE FRANC BUT IN BENJAMIN HENIGMAN Edina stranka, ki seje potrudila svoje kandidate za poslanska mesta v parlamentu predstaviti javnosti, še preden se je volilna kampanja začela, je SLS in SKD-Slovenska ljudska stranka. Franci But je bil tako 6. septembra napovedan kot kandidat za območje Velikih Lašč, Škofljice, Iga in Brezovice in to zato, ker tamkaj menda ne najdejo nobenega bolj primernega. But je bil izbran tudi za predsednika imenovane stranke v Ribnici, in tako so se želje državnega sekretarja in Benjamina Henigmana, da bi bilo bolje kot njiju najti kakšno novo politično moč, izkazale za pobožne. Henigman pa bo še tretjič poskušal zasesti poslanski stol in se bo za volivce potegoval na ribniškem, sodraškem in po-toškem območju. But je priznal, da so svetniki SLS in SKD v ribniškem občinskem svetu že pred skupno navezo delovali kot enotna skupina, medtem ko jim stranka Nova Slovenija ni bistveno okrnila članstva. Izpisala sta se le 2 člana. Stranka naj bi se v svojem programu še posebej ubadala s tem, kako iz apatije zbuditi mladino ter dvigniti nivo političnega življenja v lokalni skupnosti. But, ki je bil v zadnjem mandatu že izbran za nadomestnega poslanca, a je mesto zapustil zaradi funkcije državnega sekretarja, pravi, da kandidatura v sosednjem okraju ne pomeni, da se iz našega območja umika. "Moje zavzemanje zanj se ne bo zmanjšalo," je pripomnil. Poleglega bo v volilnem času odigral ključno vlogo pri medijski predstavitvi stranke na nacionalni ravni. Benjamin Henigman pričakuje zelo pozitiven rezultat stranke na območju Ribnice in upa na nacionalno zmago stranke na volitvah, saj "kot opozicijski poslanec ni imel takšne teže". A. PAHULJE AKTUALNO OKO VIDI, UHO SLIŠI Na ribniškem koncu nov radio! ZELENI VAL - RADIO 2000 slišen na 89,8 MHz Poskusno obratovanje se je že začelo Sredi septembra je radio, ki naj bi pokrival tako območje Ribnice, Sodražice, Loškega Potoka kot Velikih Lašč, le dobil dovoljenje za poskusno obratovanje. Na frekvenci 89, 8 bo tako možno v začetku 24 < ur na dan poslušati glasbo, v času 30-dnevnega poskusnega roka, ko je po zakonu treba testirati oddajno frekvenco, pa bodo vzpostavljene tako tehnične zmožnosti, kot sestavljena programska zasnova. Radio naj bi imel v svojih začetnih minutah obstoja 6 ur lastnega programa, predvidoma od 13. do 19. ure, preko vikenda pa naj bi poslušalcem družbo delal tudi dlje. Ves preostali čas bo namenjen programu grosupeljskega Zelenega vala, ker se bosta radia vsebinsko dopolnjevala. Za zdaj bodo glasbo prekinjali le spoti, ki bodo opozarjali na obstoj radia in njegovo poskusno oddajanje, novičke in ostala nekomercialna vsebina. Ko bo radio dobil dovoljenje za stalno obratovanje, kar naj bi se zgodilo pozno jeseni, ko bo frekvenca dana tudi na javni razpis, pa se obeta obogatitev programa. Dotlej se vodstvo Zelenega vala-Radia 2000 opravičuje za motnje, ki bodo v začetku nastale, saj se bodo opravljala testiranja in ostala dela na oddajniku pri gradu Ortnek, je dejal odgovorni urednik Boris Peterka. Vse ostale informacije pa so vam že na voljo na tel. linijah 8369 816, 8369 818. PO »PRAVICO« V DRŽAVNI ZBOR Znajti seje treba in Kohkovi s Knafljevega trga 9 so to spretnost, ki dandanes omogoča zdna preriniti sevospredje, kjerteopazijo mediji, varuh človekovih pravic in celo parlament, razvili do popolnosti. So razvpit socialni primer, s katerim se že leta ubada tudi sama Občina, a po njihovem mnenju je to mlin, ki nič ne zmelje in se tako raje kot nanjo, na katero občasno le naslovijo kakšno pismo, obračajo na nacionalne medije. In uspejo vzbuditi »iskrico v žalostnih očeh«. A družina je še vedno nezadovoljna, ker jim Občina ne namenja posebnih sredstev za preživljanje. Župan smatra, da to itak ni neposredna obveza Občine in daje pravi naslov Center za socialno delo, ki odreja denarna nadomestila. Če bi se Občina hotela povečati svoj čut za socialne upravičence v smislu odpiranje svoje proračunske mošnje, bi v ta namen morala izdelati poseben pravilnik, »da se ne bi denar namenjal samo glasnejšim,« meni župan Jože Tanko. Za zdaj tistim, ki ustrezajo kriterijem, zagotavlja le socialna stanovanja in odkupila je tudi stanovanje Kohkovih, ki naj bi pri razdelitvi premoženja med občinama Ribnico in Loškim Potokom pripadlo slednjemu. Kohkovi so tako uspeli obdržati stanovanje. V kako hudih življenjskih razmerah živijo Kohkovi, je težko soditi, ker se govori marsikaj, kar ne govori njim v prid, gotovo pa je, da so prototip ribniške družine socialnega tipa, ki znajo iz svoje, še tako slabe situacije, izvleči najboljše. Nazadnje so se obrnili celo na Državni zbor, ki je na občino naslovil prošnjo, da naj obrazloži, kaj neki je že storila v reševanju primera Kohek. Če bi povzeli občinski odgovor, potem lahko zapišemo, da občina meni, da ima čisto vest. Morda pa je ne bi smela imeti v primerih tistih ubogih, ki se svoje revščine niti ne zavedajo, če pa sojo prepoznali, jo v obrekljivem ribniškem in slovenskem okolju ne obešajo na veliki zvon. Toda tako se, sodeč po Kohkovih, nič ne doseže. Država, ki se utaplja v zlaganem socialnem čutu, se namreč ravna po relativnem dejstvu: tišine ne slišim, glasu se ustrašim. V Pripravila ALENKA PAHULJE Sejemska oddaja Zelenega vala v ribniškem studiu Foto Foto TONI RADIO POGANJA KORENINE TUDI NA RIBNIŠKIH TLEH Radio 2000 je razrešil prenekatera ugibanja, tudi bolj zlonamerne narave, ki so se pojavljala od februarja, ko je napovedal svoj prihod na teren zahodnodolenjske regije in najavil konkurenčnost. Na razdalji 18 kilometrov bosta namreč odslej dva radia, komercialnega in nekomercialnega značaja, ki se bosta borila za naklonjenost prebivalcev in podjetij demografsko ogroženega področja in se poskušala preživljati s trženjem svojega programa. Ribnici seje tako bolj naključno kot načrtno uresničila želja po radiu, ki je tod okoli tlela še v študijah Staneta Hafnarja. Slednji je namreč v svoji diplomski nalogi izpred 13 let dokazoval smiselnost obstoja radia, nakar je dejansko prišlo do nekaj skupnih poskusov s Kočevjem, da bi se ustanovila lokalna radijska postaja. Le-ti so se vsi po vrsti izjalovili, po mnenju Hafnarja pa naj bi bila kriva kočevska »nepripravljenost za kompromise«. (Rešeto, dec.1990, št.5, str.5) Pred desetimi leti seje zato nekaj ribniških zanesenjakov opogumilo in aprila in maja 1990 eksperimentalno oddajalo program. Zaradi odobravanja javnosti so upali na kaj več kot le dvomesečno veselje, a Radio Ribnica, ki naj bi svoje prostore dobil na podstrešju Miklove hiše, je ugasnil. Podpore takratne skupščine ni bilo, ker so seji Hafnarjev! načrti zdeli prevelikopotezni in finančno neprebavljivi. Ribnica je tako ostala v tišini, slednjo pa je šest let kasneje izkoristil Radio Univox, ki seje porodil na kočevskih tleh in v svojem programu zajel tudi ribniški konec. A Ribnica se sanjam ni hotela odpovedati, bržkone tudi zaradi klišejskega »Ribničani in Kočevci niso za vkup«. Iz intelektualnega kroga, kije imel idejo, denarja pa ne, seje po tolikih letih podobna zamisel znašla v naročju Zelenega vala in Tonija Prusa. Tokrat je čas drugačen. Ustanavljanje radijskih postaj v Sloveniji je že od osamosvojitve v rokah podjetnikov in ni odvisno od državne finančne zaslombe, odtehtata namreč njihova prodornost in iznajdljivost. Tudi v boju za del revne oglaševalske pogače, ki si jo trgajo mediji na tem koncu. Festival SDS v Ribnici »SEJMA NISEM ZLORABIL!« V pouličnih govoricah seje sejem vrtel le okrog župana in stranke SDS, saj so mnogi Ribničani vse povprek obtoževali, češ daje bil sejemski dan zlorabljen v politične namene, za volilno dokazovanje moči in prestiža omenjene stranke. Župan na takšno obtoževanje ne pristane in pravi, da sejma SDS ni zlorabila, »saj ni bilo na slavnostnem odru nobenega predstavnika stranke«, festivalski del je bil popolnoma ločen od sejemskega dogajanja, v dobro takšne odločitve pa naj bi bilo tudi dejstvo, da so v Ribnico pripeljali 15-tisoč glavo množico iz vse Slovenije. Po županovem mnenju seje vsaj 80 odstotkov udeležencev festivala odločilo že zjutraj priti na sejem in niso bili le statisti na političnem shodu, na katerem je bil tudi kulturni in zabavni program »ubran na ribniško vižo«. Simpatizerji in člani SDS so bili še posebej vidni popoldne, ko so se z rumenimi čepicami na glavi prerivali v množici ostalih obiskovalcev, da bi s stadiona prišli do svojih avtobusov, vlaka in osebnih vozil, ki so bili parkirani na drugi strani mesta. Pri tem je dobro zapisati opazko domačinov, kijih politični prizvok sejma toliko ne moti, kot moti dejstvo, daje bilo zaradi silne množice premalo parkirnih mest in bi bilo že zaradi tega dobro prireditvi pripraviti ob različnih dneh. Festival je bil fizično slabo označen, na to pa je človek postal pozoren, ko je opazoval mnoge udeležence, kako brezglavo so iskali pot do glavnega prizorišča. Človek se nato sprašuje, čemu neki je bila izdana zloženka v 20.000 izvodih s skico prometnega režima in zemljevidom naselja, in zakaj le-teh niso dobili vsi redarji ob vstopnih postajah, da bi jih znali razdeliti, ne pa da jih bo sedaj vsaj okrog 5000 vrženih v smeti. Tehtna pripomba glede na to, da se naj bi po nekaterih navedbah v Ribnici zbralo 75.000 ljudi!!! Koliko je festival barval podobo Ribnice v medijih, je težko soditi. Prišle so skoraj vse ekipe TV in RA, predstavniki tiskanih medijev in sejem je povsod dobil svoje mesto. Nihče se v poročanju ni obregnil ob festival, ker je le-temu pripadlo posebno mesto v novicah in dnevnikih. Povsem razumljivo v predvolilnem in novic praznem poletnem obdobju. Festival je bil politični dogodek dneva, ribniški sejem pa tako visokega ranga nacionalne medijske pozornosti ne bi mogel doseči, niti če bi bil festival pripravljen 100 dni prej ali 100 dni za njim. Programska politika medijevje ponavadi takšna, daje sejem le živahna popestritev,je pa res, da tokrat sejem, čepravje bil jubilejni, ni bil prva dvominutna novička v nedeljskih večernih dnevnikih (kot npr. lani). Grenak priokus je pri marsikaterem domačinu le ostal. Sejem že 25 let na prvo septembrsko nedeljo privablja množico ljudi in ohranja renome. Zato je živ dokaz, da ob sebi ne rabi ne političnega ne kakršnegakoli drugega festivala ali prireditve. Še en dokaz? Samo sejem je menda obiskalo 50.000 ljudi. Za spodoben ogled stojnic celo preveč. TAKO PA JE TO Z MODRO KRVJO” Foto A P Pričakovali smo daleč najbolj imenitno poroko leta, zakaj zvestobo sta si zaobljubila veleposestniški dedič Jure Rudež in njegova izvoljenka Maja. Toda nič pompoznosti ni bilo v njej. Bila je tiha, razmeroma preprosta, predvsem pa drugačna in v okolju, kjer je sledi zapustil Rudežev rod. »Da« sta si vpričo dekana Maksa Ipavca dahnila pri domači kapelici v Jelenovem Žlebu, se civilno potrdila pred matičarjem v gradu, kamor sta se pripeljala s kočijo in spremstvom ugarske »konjenice«, nakar seje svatba z 200 ljudmi nadaljevala v ljubljanskem hotelu Union. Noč mladoporočencev je slovo jemala v predsedniškem apartmaju. Na njuno zakonsko pot ju je pospremilo malo domačinov, le okrog 20 se jih je zbralo v Gradu, med svati pa je bilo moč opaziti člane Rudeževe rodbine, nevestino sorodstvo, znance ter kar nekaj predstavnikov ugarskega konjeniškega kluba. Slednji so ohranili vez s tradicijo in Juretu pripravili fantovščino ter mladoporočencema šrangali pred Rudeževo vilo. Tako kot se za dediča spodobi. OKO VIDI, UHO SLIŠI MAL’ OD TOD in mal’ od tam Iz uredništva Miha je dejal: "V vojsko moram. Odslužit svojo državljansko dolžnost." Kot že toliko drugih pred njim in kot jih bo šlo še toliko za njim. Ampak! Miha je intelektualec, ki nam je dobesedno priletel na uredniška vrata. Iz vojske lahko prinese še kaj več kot le osebno izkušnjo. Dragocene misli o tem, kako seje v letih samostojnosti napravil red v slovenski vojski in dokaze o tem, ali je potihnilo zlovešče dejstvo o zatiranju svobode intelektualnega uma in posameznikove identitete. Miha je prav poklican za to sodbo. Z njegovega vidika, seveda. Z vidika mladega razmišljujočega intelektualca, ki je ravnokar z de-setko diplomiral na ekonomski fakulteti. (Op.ured.) Objavljamo v nadaljevanjih. Iz vojaškega vsakdana VOJAK MIHA MIHIČ POROČA 17. 8. 2000: Po dveh dnevih se že počasi zavedam, kje sem. Na kraju brez ženskega spola, brez alkohola in kjer ni pomemben posameznik, temveč skupina - vod oz. četa. Red je osnova vojaškega kolektiva, omarice so urejene, postelje pospravljene, čevlji se svetijo. Povzdigovanje avtoritete je temelj vojaške vzgoje, kar je povsem v nasprotju z individualističnim duhom človeka z začetka ŽPstoletja. Že ob prihodu so nas poenotili: dobili smo enake nogavice, enake spodnjice, enake pižame in celo enake zobne ščetke. Skrbno so nas poučili tudi o uboganju ukazov. Nenadoma se v meni začne oglašati nenehno razmišljajoči posameznik, ki ne prenese potiskanja v kalupe, brezprizivnega ukazovanja in nesmiselnih povelj. A že se zavem svoje zakonske in moralne obveznosti do lastne države. Narodno zavednost simbolizira vsakodnevno jutranje dvigovanje zastave ob spremljavi slovenske himne. Takrat se mi zazdi civilno služenje smešna alternativa. Naši očetje in dedje so služili v trših pogojih in za domovino, ki ni bila njihova lastna. Mi, razvajeni mladi Slovenci, pa se mrščimo nad "našo” nacionalno vojsko, ki nas za nameček še kar solidno obravnava. Očitno lahko v naslednjih mesecih pričakujem boj med mojo nacionalno zavestjo in neodvisnim duhom. 25.8. 2000: Danes sem v praksi spoznal, zakaj je okrog vojašnice postavljena ograja. "Ne zato da ne bi vojaki mogli ven, temveč zato, da logika ne bi prišla notri." Naj razložim. Vsak dan nekajkrat čistimo škornje, saj se za vojaka spodobi, da nosi zloščene škornje. Žal ima vsak poveljnik drugačne predstave o čistoči. Nekaterim natančno čiščenje skoraj ni važno, za druge je pomembno le da so temeljito namazani s črnim loščilom za čevlje, spet tretji obožujejo sijaj zloščenih škornjev. Višek vojaške discipline pa predstavlja povelje, ki zahteva poleg vsega drugega še temeljito očiščene podplate, ki jih vojak očisti z vodo in sirkovo krtačo. 60 vojakov tako pred spanjem zdrvi na nadaljnje čiščenje. Kaže, da moramo v vojski pogosto pozabiti na logiko, saj prevladujeta zakona avtoritete in moči, ne pa racionalnost in učinkovitost. 1.9. 2000: Dan zaprisege mineva v rahli nervozi mladih vo- Miha Mihič. Brez fotografije v vojaški obleki. "Ne boš je dobila. Na njej sem preveč grd, "je dejal Miha, za katerega njegov znanec takoj ve, da je vojak za sedem mesecev. Vojaško frizuro ima. jakov, ki nestrpno pričakujejo prvi izhod po sedemnajstih dnevih odrezanosti od civilnega življenja. To jih mnogo bolj vznemirja kot misel na svečano zaprisego, ki je "častna" za vsakega mladega Slovenca. Večinoma se niti ne zavedajo njenega pomena. Ob omembi prave vojne se marsikateri vojak izreče za beg preko meje, saj ni pripravljen žrtvovati življenja za domovino. Žalostno. Domovinska zavest Slovencev za svobodno Slovenijo se mi zazdi nižja kot nekdaj zvestoba SFRJ. V tistih časih smo po šolah in v javnosti peli domovinske pesmi in občudovali našo "skupno domovino Jugoslavijo". Morda si pa Slovenci samostojnosti ne zaslužimo. 7.9. 2000: Včeraj sem doživel največjo neprijetnost v dosedanjem služenju vojaškega roka. Zgodba se je začela še pred vstopom v vojsko, ko sem na fakulteti oddal diplomsko delo. Zagovarjati sem ga nameraval kar med vojaško službo. Glede na to, da danes živimo v samostojni Sloveniji, sem pričakoval, da z izhodom dan prej ne bo težav. Vse je tudi kazalo tako. Na dan pred zagovorom, 6.9., sem bil pozno popoldne že oblečen v civilni obleki in pripravljen za izhod. Nenadoma mi je bilo sporočeno, da višja raven poveljevanja ni odobrila moje prošnje. Razlaga - danes ima nekdo pač slab dan. O tem sem takoj obvestil očeta, kije bil že na poti na Vrhniko. Ker je izvoljeni ribniški poslanec tudi Janez Janša, se je oče po pomoč obrnil na lokalne predstavnike SDS. Ti so obvestili generalštab, ki je ukrepal naprej. A to ni zadostovalo. Zaplet je rešil šele dežurni vojašnice, ki mi je ob očetovi podpori končno odobril izhod. Tako sem se lahko primerno pripravil na obrambo diplomskega dela in zelo uspešno opravil zagovor. Zato bi se želel iskreno zahvaliti najprej dežurnemu vojašnice, ribniškemu županu Jožetu Tanku, svetniku Mihi Klunu, oba iz vrst SDS, ter mojemu očetu. MIHA MIHIČ, Ribnica SVETI MISII0N V RIBNICI 13. do 22. oktober 2000 V ribniški župniji je bil zadnji ljudski misijon pred petnajstimi leti (leta 1985). Tedaj so ga pripravili redovniki jezuiti. Letos pa bodo imeli misijon bratje frančiškani, insicerfrančiškan-ski provincial p. StaneZore in p. Mihael S.Vovk. Vodilna misel misijona bo "S KRISTUSOM IN MARIJO VTRETJETISOČLETJE". Kaj je dejansko misijon in čemu je potreben? Misijon je posebna priložnost, da poglobimo, utrdimo ali pa oživimo svoje duhovno življenje. MISIJON JEVAB1LO. Pridite in poglejte! Tako je Jezus odgovoril učencema, ki sta ga spraševala, kje stanuje. Pridite torej tudi kristjani sedanjega časa in poglejte ter prisluhnite oznanilu misijonarjev! MISIJON JE IZZIV. Ali smo sposobni odriniti na globoko ali pa se zadovoljimo s povprečnostjo svojega duhovnega, krščanskega življenja? MISIJON JE PROŠNJA. Odprimo po Mariji svoje srce Jezusu. Zakaj ju ne bi sprejeli medse? Izkazala sta nam ljubezen do konca. Zato pogumno prestopimo prag upanja v novo tisočletje. MISIJON JE NAMENJEN VSEM, VERNIM IN NEVERNIM. Vsi smo božji otroci. Po misijonarjih nas Bog vabi k sebi: otroke, mlade, odrasle in ostarele, zdrave in bolne, poročene in samske. Ponuja nam roko tolažbe, upanja, vere, ljubezni in sprave. Bilo bi škoda, če bi šel misijon-praznik naše župnije svetega papeža Štefana-neopažen mimo nas. Še večja škoda pa bi bila, če si ne bi vzeli časa za Boga, za nas same in za svoje bližnje. Vsi ste vabljeni, da opravite dobro misijonsko spoved. Spovedovali bomo pred vsako mašo, med njo in po njej. Priložnost za OSEBNI POGOVOR IN SPOVED z misijonarjem bo vsakdan popoldneod 15.do 17. ure ter v četrtek in petek od 10. do 12. ure. BOLNIKE IN OSTARELE, ki ne morejo priti v cerkev, prijavite, da jih bosta misijonarja obiskala na domu. Vsak večer ob 20.uri nas bo MISIJONSKI ZVON v župnijski cerkvi in po podružnicah povabil k osebni in družinski molitvi za uspeh misijona ob prižgani misijonski sveči. Misijonsko svečo boste lahko dobili v župnišču ali v cerkvi teden pred misijonom. Če boste imeli PISNA VPRAŠANJA, jih boste oddali v poseben nabiralnik in misijonarja vam bosta nanje odgovorila pri večernih mašah. Dekan MAKS IPAVEC ZAHVALA Zahvaljujem se zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma za nesebično pomoč ob nesreči, ki se mi je pripetila 10. avgusta. D.B. SLOVESNOST POSVETITVE ZVONOV Že v soboto, 30. septembra, bomo peljali nove zvonove po vseh vaseh ribniške župnije po tem razporedu: NEMŠKA VAS 8.00 GORIČA VAS 8.30 OTAVICE 9.15 HROVAČA 10.00 LEPOVČE 10.30 GOR.LEPOVČE 11.00 BREG 11.30 GRIČ 12.00 DOLENJI LAZI 12.30 ŽLEBIČ 13.00 SLATNIK 13.20 GOR. LAZI 14.00 SUŠJE 14.40 BREZE 15.10 JURJEVIČA 15.40 KOT 16.10 SAJEVEC 16.40 BUKOVICA 17.10 DANE 17.40 ZADOLJE 18.20 RIBNICA 19.00 Zvonove bomo peljali s štirimi traktorji na prikolicah. V vsaki vasi bo sprejem zvonov, ko bomo zapeli pesem, molili in si zvonove ogledali. Ob 19. uri bo SLOVESEN SPREJEM ZVONOV PRED ŽUPNIJSKO CERKVIJO. Pred cerkvijo bomo zbrani duhovniki, ministranti, narodne noše in tudi ostali farani pridite v velikem številu! Ob prihodu zvonov naj bi zaigrala godba državno himno. Nato bo pozdrav domačega župnika. Potem bi zapeli primerno pesem, sledil pa bo pozdrav župana Jožeta Tanka. Primerna pesem. Pozdrav predsednika odbora za pripravo in nabavo zvonov (Andrej Pucelj). Kratka predstavitev zvonov (napisi, simboli, okrasje). Ogled zvonov. Po ogledu bo nastopila častna nočna straža. BOGOSLUŽJE NA DAN POSVETITVE, nedelja, 1. oktober, ob IS.uri Ob škofu posvečevalcu g. Jožefu Kvasu, bomo zbrani duhovniki, ministrante, botri in vsi ostali farani. Med igranjem godbe bo avtodvigalo dvignilo veliki zvon, posvečen Sveti Trojici in papežu Štefanu. Nato bo ključar ali član župnijskega sveta pozdravil g.škofa s prošnjo, da blagoslovi naše nove bronaste zvonove. Sledi • začetni obred in pozdravni nagovor (g. škof); • prošnja (g. škof); božja beseda, psalm (zbor), prošnje za vse potrebe, Oče naš; • blagoslovilna molitev nad vsemi zvonovi (g. škof); • g. škof pokropi prvi zvon z blagoslovljeno vodo in ga pokadi • maziljenje zvona s sveto krizmo. Pod zvon se lahko postavi kadilnica, g. škof na štirih straneh s sveto krizmo mazili zvon in potem nanj s posebnim kladivom prvi udari. S kladivi nato udarijo še botri. Ves postopek se ponovi še pri ostalih treh zvonovih. • Zaradi lažje tehnične izvedbe bomo pred sveto mašo dvignili v zvonika (na zadružni strani) drugi, tretji in četrti zvon. Takoj po maši, ko bo avtodvigalo premaknjeno, pa bomo spremljali še dvigovanje velikega (tritonskega) zvona na farovški strani. Dekan MAKS IPAVEC ® inles inles d.d. Proizvodnja, trženje in inženiring, Kolodvorska 22, 1310 Ribnica, objavlja JAVNI RAZPIS ZA PRODAJO NEPREMIČNIN z zbiranjem ponudb I. Najugodnejšemu ponudniku prodamo 1. Pokrite tovarniške površine v Prigorici v skupni izmeri 5.700 m2 in s pripadajočim zemljiščem v izmeri 4.273 m2. Kompleks treh objektov je ob magistralni cesti Ribnica-Kočevje, 50 km od Ljubljane, primeren pa je za opravljanje industrijske ali trgovinske dejavnosti. Izhodiščna prodajna cena je 195,000.000,00 SIT. 2. Poslovna stavba na Merharjev! 3 v Ribnici, v tlorisni izmeri 435 m2, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem pare. št. 282/7 zelenica v izmeri 945 m2, pare. št. 282/9 dvorišče v izmeri 245 m2 ter del pare. št. 282/13, 282/17 in 282/19, v približni izmeri 1000 m2. Objekt je podkleten, ima dve etaži in mansardo. Izhodiščna cena je 54,300.000,00 SIT. II. Razpisni pogoji: 1. Ponudnik je lahko pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji. Izkaže se z izpiskom iz sodnega registra, ki ni starejši od 30 dni, ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu. 2. Pisne ponudbe morajo vsebovati predmet ponudbe in ceno ter plačilne pogoje. Upoštevane bodo samo fiksne ponudbe, kar pomeni, da pri višini kupnine ni možno naknadno spreminjati ponudbe. 3. Nepremičnine pod zap. št. 1 se prednostno prodajajo kot celota, lahko pa tudi po posameznih delih, vključno s pripadajočo infrastrukturo ter sorazmernim deležem funkcionalnega zemljišča. 4. Odpiranje in izbor najugodnejšega ponudnika bo opravljen komisijsko. 5. Uspešni ponudnik mora v roku 15 dni od obvestila, daje izbran, skleniti pisno pogodbo o nakupu. 6. Davek na promet nepremičnin in druge dajatve ter stroške prenosa lastništva nosi kupec. 7. Nepremičnine so naprodaj po načelu »videno-kupljeno«. 8. Lastnik ni obvezen skleniti kupoprodajne pogodbe z nobenim od ponudnikov. 9. Drugi pogoji bodo dogovorjeni s pogodbo. Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 15 dneh po objavi na INLES d.d., Kolodvorska 22, 1310 Ribnica, pod oznako »Javni razpis za prodajo nepremičnin« z navedbo zaporedne številke, na katero se ponudba nanaša. Ogled nepremičnin je možen po predhodnem dogovoru. Kontaktna oseba je Dragica Abrahamsberg, tel. 83-77-104. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, bakice in prabakice MILKE MARIJAN iz Žlebiča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo gospodu kaplanu, pevskemu zboru, pogrebcem in komunalni službi. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, podarili sveče in cvetje. Žalujoči vsi njeni NE SPREGLEJTE RIBNIŠKI F» US E L. J C W Tako, Ribniški pušeljc je zaživel. Tokrat objavljamo seznam nominirancev, ki smo TJ jih izbrali. Za razliko od lanskega leta, ko ste svoje predloge podajali vi, smo se 50 letos odločili, da na podlagi dela v javnem življenju izberemo osebnosti mi, jih PJ damo v vašo presojo in na koncu izberemo pet oseb, ki so po našem skupnem mnenju najbolj zaslužne za razvoj Ribnice v gospodarskem, kulturnem in šport-|-i nem smislu. m Delo v javnih ustanovah, podjetjih, medijih, na javnih prireditvah smo skrbno hn spremljali skozi celo leto in danes vam imena ljudi, ki so zanje najbolj zaslužni, tu-lej di razkrivamo. pj Seveda smo tudi mi zmotljivi in morda se nam je nenamerno izmaknila kakšna oseba, ki bi si zaslužila svoje častno mesto med nominiranci. Pa še nekaj. Delo smo spremljali izključno v letu 2000, torej ne gre za življenjsko delo oz. zasluge iz preteklih let, kajti le tako lahko dobimo vsako leto sveže obraze. Akcijo bomo letos vodili skupaj z radiom ZELENI VAL - RADIO 2000. Prva oddaja, v kateri bomo glasovali za Ribniški pušeljc, bo na sporedu v petek, 6. oktobra, ob 18. uri na frekvenci 89.8 MhZ. In tako se bomo družili vsak petek, na isti frekvenci, ob istem času, vse tja do sklepne prireditve, v petek, 15. decembra 2000, v Športnem centru Ribnica. Istočasno bo takrat sklepna prireditev »ŠPORT V LETU 2000«, ki jo bo organizirala Športna zveza Ribnica. JOŽE TANKO (župan, skrb za razvoj občine) ANDREJ KLEMENC (40 let v TD, 25 let sejma - drž. priznanje) MAKS IPAVEC (projekt novih bronastih zvonov) ALENKA NADLER ŽAGAR (skrbna, priljubljena zdravnica) CVETO MARINŠEK (organizator pustnega karnevala) FRANC BUT (pogajalec pri vstopu SLO v EU, skrb za podeželje) JURE RUDEŽ (donatorstvo) HUBERT KOSLER ml.(donatorstvo, uspešen meneger) JANEZ ŠKRABEC (donatorstvo, uspešen meneger) JANEZ ILC (trener leta) DAMIJAN KROMAR (državni vice prvak v triatlonu) ALEŠ ŽAGAR (prvenstvena smer Inmortal Beloved) LUCIJA ČIROVIČ(Fata) UROŠ BREGAR (promocija ribniškega rokometa) BRANE KOZINA (raziskovanje ribniške zgodovine) ANDREJA ŠULENTIČ (skrb za razvoj šole) ANDREJA HOJČ (sveže ideje in sodobni pristopi pri preobrazbi vrtca) IVAN PRELESNIK (ohranjanje vaške tradicije) ALOJZ OSVALD (zborovsko petje) JOŽE LAMPE (355x kri) FRANC JAKLIČ (promocija suhe robe) JAKOB NOSAN (promocija lončarstva) PAVLE HOČEVAR (rally oldtimerjev, motoklub, rokodelski festival) TOMAŽ TOMŠIČ (olimpijec) BENO LAPAJNE (olimpijec) BERNARDA KOGOVŠEK (vsestransko delo na glasbenem področju) MAJDA VRH (socialno-varstveni programi, preventivni program za mlade) ŽELJKO VALČIČ (dobrosrčen in human donos do pacientov) ZDENKA MIHELIČ (neutrudno delo z mladimi na področju planinstva) TONE PRUS (donatorstvo, aktivno delo v športu) NOVA AKCIJA!!! FOTO SMEŠNICE Vsak izmed vas ima doma verjetno kakšno fotografijo, ob kateri ste se že ničkolikokrat nasmejali. In zakaj bi se smejali le doma? Pošljite nam fotografijo in mi jo bomo pokazali ostalim. Zbirali bomo najzanimivejše, najbolj smešne, najbolj posrečene fotografije, jih ocenili, objavili in nagradili z barvnim foto filmom ter jih shranili do decembra, ko bomo na sklepni prireditvi Ribniški pušeljc vse zanimive fotografije tudi razstavili. Najboljši oz. najbolj posrečeni fotografiji oz. lastniku pa podelili lep, predvsem pa funkcionalen fotoaparat, ki ga poklanja ekskluzivni sponzor akcije Foto Toni. Kaže, da bi se nekateri radi najslajše smejali kar ob takšnih prizorih, kijih ustvari narava. Zadnjič smo za pokušino objavili krompirček nenavadne oblike, tokrat pa je v naše uredništvo priletel korenček v obliki...hmmm? Celulitni korenček...? Zdaj pa pričakujemo še kakšne druge motive. “Korenčkova družina" Foto Slava iz Sodražice NAtillAIIA! KA11KAI1A! NAGRADA! NAGRADA! NAGRADA! POPRAVEK Popova kmetija iz Lazca je gostom na voljo ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 22. ure. Če želite na turistični kmetiji gostovati ob delavnikih, jih prej pokličite na tel.: 8368 149 ali GSM: 041 402 790 OBVESTILO Popova kmetija bo predvidoma zaprta mesec dni. Vse informacije na tel.: 041 402 790 Fotoaparat znamke BRAUN trend zoom 70 C-AF (ni brivski aparat!) Ekskluzivni sponzor akcije FOTO TONI i«--*rr*i5S;,»saww' Čiščenje in zaščita kamnitih in betonskih nagrobnih spomenikov in okvirov grobov BÄMBÄ NEPREMIČNINE Franc TANKO s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: - RIBNICA - Prigorica, starejša stan. hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem, vel. parcele 619 m, vseljiva v prvem mesecu, cena 6.2 mio SIT ali 58.000 DEM. • RIBNICA - Jurjeviča stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gosp. posl., takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m, CK, cena 19 mio SIT ali 179.000 DEM. ■ LJUBLJANA • center Moste, nadstandardna stan. hiša, kompletno urejena in obnovljena, vel. pare. 553 m, KT, CK, tel, primerna za reprezentančni objekt na mirni lokaciji, cena 94.9 mio SIT ali 895.000 DEM. • RIBNICA - Sajevec, stanovanjska stavba in delavnica, brez fasade, KT, CK, el, voda, vel. parcele 2343m', kmet. parcela in gozd ca 14 ha, cena 25 mio SIT ali 250.000 DEM. (Oddamo tudi v najem posl. prostor in stanovanje 98.000 SIT ali 950 DEM / mesec). - KOČEVJE • center, starejša stanovanjska hiša velikost parcele 1395 m, el, voda takoj vseljiva možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (188.000 DEM). • SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša s poslovnim prostorom 37 m, trgovina in gosp. poslopje, vel. pare. 608 m', zemljišče 162 m', klas. ogrevanje, el, voda Cena za stan. hišo in posl. prostor 12.3 mio SIT ali 117.000 DEM, cena za gosp. poslopje 6.8 mio SIT ali 65.000 DEM. VIKENDI: • ORTNEK - bivalni vikend 5 x 4 m in gradbena parcela ca 1342 m z začeto novogradnjo (prva plošča 10x12 m) s popolno gradbeno dokumentacijo, lepa lokacija možna zamenjava za enosobno stan. v Ljubljani, cena 9.950.000 SIT ali 99.500 DEM.c ■ KOLPA • Bosljiva Loka stanovanjska hiša primerna za vikend, stara 15 let, takoj vselj, SAT. tel, voda klas. ogrevanje, cena 8.5 mio SIT ali 85.000 DEM. • Kolpa • Ribjek, vikend -brunarica novejša na lepi mirni lokaciji, vel. par. 171 m, el. voda takoj vseljiva cena 3.4 mio SIT ali 71.500 DEM. POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - center, gostinski lokal, 399 m: stanovanjski del ca 150 m', potreben adaptacije; mnogo pomožnih prostorov ca 300 m', lastni parkirni prostor 1200 m', zelenica 600 m', vrt 160 m'; el, voda klas. ogrevanje, cena 58 mio SIT ali 580.000 DEM. PARCELE: - PIJAVA GORICA - nad gostilno Čot, gradbena parcela vel. 1298 m, dokumentacija delno urejena, cena za m' 7.500 SIT ali 75 DEM. - RIBNICA - Gorenja vas, kmet parcela cca 26 a cena po dogovoru. - RIBNICA - Ob ribnikih, kmet. parcela cca 47 a, cena po dogovom. - DOLENJA VAS - več kmetijskih parcel in nekaj gozda skupaj 11.744 m , prodamo v paketu, cena 550.000 SIT. DDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - center, poslovni prostor - nov v nadstropju za mimo dejavnost oddamo, vel. 45 m', CK, voda ä, tel, dokumentacija urejena cena po dogovom. - RIBNICA - strogi center, posl. prostor, 35m', vsa infrastruktura v nadstropju, dokumentacija urejena cena_40.100 SIT ali 400 DEM mesečno, vseljivo takoj. - KOČEVJE - center, poslovni prostor v pritličju, cca 40 m, z vso infrastrukturo, ter cca 30 m' pomožnih prostorov oddamo, lastni park. prostor, dok. urejena cena po dogovom, vseljivo takoj. PRODAMO STANOVANJA - RIBNICA - center, dvosobno, 54,81 m, 2. nadstr, KT, tel, CK, cena 8.1 mio SIT ali 77.000 DEM, vseljivo v prvem mesecu. - RIBNICA - center, trosobno, vel. 67,01 m', 3. nadstr. klas. ogrev, KT, tel, (vrt), cena 8.4 mio SIT ali 79.500 DEM, vseljivo takoj. KUPIMO - RIBNICA - Prijateljev trg, za znanega kupca kupimo enosobno stan. gotovinsko plačilo ODDAMO - RIBNICA - center, dva dvosobna stan. oddamo v najem, opremljena cena po dogovom, vseljivo takoj. Pokličite nas in nam zaupajte svoje želje! Serijska oprema: servo volan, 2x air bag, daljinsko-centralno zaklepanje, el. pomik stekel, ABS, 5 vrat, voznikov sedež nastavljiv po višini, volan nastavljiv po višini in globini, tonirana stekla, deljiva zadnja klop, spojler zadaj... NOVI LEON - LEVJA MOČ Možen kredit na položnice. Joras Center Prodaja in servis vozil SEAT e= a -r- 1310 Ribnica, Slovenija *—• * ' ■ * Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045' STORITVE, KI JIH NUDI BPH d.o.o. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev Upravljanje s finančnim premoženjem Investicijsko svetovanje KDD storitve telefon: 01/200 20 20 (tinmm-suKOPLKMsmi ra.: 01/83 61 $81, MOB.: 060W188, GSM: MIAM - Nudimo vam: - polaganje talnih oblog: itisonov, toplih podov, PVC talnih oblog, vinflex, pluta, laminatov, parketovz brušenjem in lakiranjem - pleskanje in kitanje stenskih površin ter barvanje oken, vrat, opažev, žlebov - obnovitev fasad - redna in generalna čiščenja poslovnih ter stanovanjskih prostorov -globinsko čiščenje preprog, stolov in sedežnih garnitur - obnovitev marmorja in teraca ploščic (kristalizacija) UGODNE CENE NAŠIH STORITEV Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) (sina Vam nudi: • očala na recept tudi brez doplačila • okvirp, stekla, dodatki • športna sončna očala s kvalitetnimi stekli in antirefleksnim slojem, ki odbija bleščanje in varuje vaše oči • tekočine za leče BAUSH & LOMB (za vse mehke kontaktne leče v eni steklenički) POTRCßUJCTC ZAŠČITO PR€D ŠKODLJIVIMI UV ŽARKI? Delovni čas: ponedeljek od 8‘-12*, 15"20‘ torek, četrtek od 8‘-12', IGMS' sreda, petek od 811 -14l, 161 -181 sobota od 9‘-IB1 PAN TRGOVINA ZIMZLEN Babič Stane, s.p. Knafljev trg 1310 Ribnica Tel:. 01/ 8363 - 348 Ot*i/ TRGOVINA BREG Breg 22 1310 Ribnica Tel:. 01/ 8361 379 UGODNE CENE, BOGATA PONUDBA... A SPLOH VESTE, KAJ STE ZAMUDILI, ČE MIMO TRGOVINE PAN STE ZAVILI ? ODGOVOR: NASLEDNJIČ ZAVIJTE K NAM, KER PRI NAS VSE, PA ŠE POCENI, BOSTE DOBILI! e*** Bora 1.4 16V Uživam v udobju. Že od 2.920.135 SIT RAN PELI Mahovnik 2, 1330 Kočevje teleton: aas-n-ae, aas-M-bö, teiefax: aab-b2-4U E-mail: damjan.randelj@porsche.co.at ZELO UGODEN KREDIT IN LEASING ITCROP Fegro, d.o.o.. Cesta na Ugar 8,1310 Ribnica Tel.: 01/8361-775 8361-082 Fax: 01/8361-775 • Železnina * Gradbeni material • Kmetijska mehanizacija in rezervni deli • Razkladanje z dvigalom • možnost dostave na dom UGODIM POIHJDBR KR0U5K0 KLEPARSKIH IZDELKOV: žlebovi, kljuke, odtočne teui (pocinkane, bakrene, alu.l, ostali materiali DELOVIH MS: ponedeljek - petek: od T00 da 19" sabata: od T'30 da IZ1 JOŽE TANKO Spoštovani občani, cenjeni volivci! Socialdemokratska stranka me je izbrala za kandidata za poslanca na državtiozborskih volitvah, ki bodo 15.oktobra. Izbrala zato, ker je prepričana, da sem najbolje seznanjen z interesi, možnostmi in priložnostmi Ribnice in njenega okraja in ker verjame, da jih bom lahko uspešneje kot drugi kandidati tudi uveljavil. Potrudil se bom. Vsekakor pa je pomembno, da se udeležite volitev in oddaste svoj glas kandidatu, ki mu najbolj zaupate. Čas je za Slovenijo, je pa tudi čas za Ribnico! Cenjeni občani, le še nekaj dni nas loči od parlamentarnih volitev. 15. oktobra bomo opravili izbiro med programi in kandidati političnih strank in določili smer za naslednja 4 leta. Naša izbira bo dokončna in popravki ne bodo več možni. Prav zato je potrebno v tem predvolilnem obdobju še dodatno preveriti politično ponudbo, predvsem pa preveriti, kako so stranke in poslanci uresničevali svoje obljube v preteklem obdobju. Socialdemokrati smo večji del iztekajočega se mandata delovali v opoziciji, zato so bili potrebni izjemno veliki napori za uresničitev obljub in volilnega programa. Kljub temu pa so poslanci SDS dosledno zastopali program in volilne obljube. Še posebej pa so spoštovali tiste odločitve ljudi, ki sojih le-ti podprli na referendumih. SDS ni podpirala rešitev, ki bi koristile ozkemu krogu ljudi ali pa prinašale kratkoročne uspehe. To načelno opredelitev je stranka obdržala tudi v zadnjih nekaj mesecih, ko je dobila priložnost, da sodeluje in odloča v izvršni oblasti - v vladi. Stranka je gradila politični kapital na dani besedi. Prav na dani besedi pa se gradijo mostovi - mostovi zaupanja. Zaupanje je tisto, ki nas medsebojno povezuje in utrjuje, nas naredi močne in samozavestne, kot osebnosti in kot skupnost. Tu se začenja zgodba o uspehu, saj se s tem ustvarijo pogoji za vsestranski, duhovni in materialni narodni razvoj. Le tako lahko vsak član skupnosti prispeva po svoji moči, znanju in hotenju k oblikovanju sodobne družbe, take, ki bi vsem prebivalcem nudila enake izhodiščne možnosti in v kateri ne bi bilo privilegijev. Sam sem dolga leta opravljal odgovorne naloge v gospodarstvu, državnem in zasebnem. Zadnjih šest let pa opravljam najodgovornejšo fimkcijo v lokalni skupnosti, funkcijo župana. V svoji skoraj 20-letni delovni praksi sem se prepričal, da so možni pomembni razvojni koraki le ob zelo visoki stopnji zaupanja med sosedi, med ljudmi, med sodelavci, ki sodelujejo v javnem življenju. V Ribnici smo uspeli vzpostaviti primerno politično kulturo, zgledne odnose med lokalnimi politiki in političnimi strankami. Lahko rečem, da smo vzpostavili zgledno zaupanje. To pa omogoča občini, da uspešno izvaja z letnimi načrti zastavljene naloge ter se uspešno loteva najzahtevnejših projektov. V zadnjih letih so bile izvršene investicije v cestno in komunalno infrastrukturo, v šolske, športne, kulturne in druge objekte. Potrudili smo se, da so bili občinske pozornosti deležni vsi predeli občine in vse dejavnosti. Občina je resnično hitro napredovala, saj imamo družbeni standard, ki nam ga zavidajo tudi večje občine. Ribnica je uspešna občina, poleg Novega mesta edina, ki na Dolenjskem nima večjih razvojnih problemov. Postaja iskana in se vse bolj uveljavlja kot pomembno lokalno središče. Kljub pomembnim premikom na vseh področjih so potrebne nove uglašene odločitve in odločni koraki. Iz izkušenj vemo, da nihče ne bo opravil ničesar za nas namesto nas. Prav tako vemo, da lahko odločamo le, če smo zraven. Ribnica je imela v preteklosti in ima tudi danes pomembno vlogo. Tako vlogo želi imeti tudi prihodnja leta, zato je pomembno, da se odločneje zastopajo tudi njeni interesi in interesi tega okolja. Jože Tanko, kandidat za poslanca v DZ o o o lil Iti > h ■ J 9 > Spoštovane občanke in občani Ribnice! Veliko čast in odgovornost čutim ob tem, ko sem bil v tretje izbran, da kandidiram v domačem okraju Ribnica za poslanca na listi združene krščansko - ljudske stranke. Ponovno se potegujem za vašo naklonjenost in podporo. To mi vliva dodatno energijo, potrditev in samozavest, čeprav se hkrati zavedam, da sem samo človek kot vsakdo, z omejitvami in napakami. Pred vas polagam vse svoje dosedanje delo in svoje odločitve. Za vsem trdno stojim, ker verjamem in zaupam našemu programu. Odločam se po vesti in s srcem za tisto, kar je v dobro posamezniku in družbi kot celoti. Odločitve v življenju niso vedno lahke, v poslanstvu, ki ga zadnjih osem let opravljam, pa nujne. Za vse ključne odločitve, ki sem jih sprejel, bi se ponovno enako odločil, čeprav je v življenju potrebno sprejemati kompromise. Seveda poštene, demokratične, ob spoštovanju različnosti mišljenj in z veliko mero strpnosti. Vsak dan spoznavam, da nam prav tega po desetih letih uvajanja demokratičnih načel in trdnih moralnih in etičnih vrednot še vedno manjka. Prav zato želim vso svojo voljo do dela in življenja poleg skrbi za družino usmeriti v dobro ljudi, prihodnost in razvoj. Verjamem v prihodnost. Zanimajo me predvsem gospodarstvo, kmetijstvo, obrt, razvoj podeželja in ekonomska perspektiva ljudi. Ponosen sem na premike in svoj prispevek. Tudi naprej želim po svojih močeh pomagati, prinašati upanje, da prihodnost pripada nam vsem. Vi ste tisti, za katere sem pripravljen dati vse dosedanje izkušnje in najboljše kar znam, kar imam. Zato združimo moči in ne ozirajmo se na malenkosti, ki nas vse prevečkrat po nepotrebnem slabijo. V bivših SKD in SLS smo to spoznali in letos spomladi vzporedni poti tudi združili in utrdili. Samo enotni smo lahko močni in uspešni. Delitve praviloma le slabijo. Ne dovolimo novih, predvsem ne med-podobno čutečo in mislečo, na krščanskih vrednotah vzgojeno večino Slovenk in Slovencev. Prihodnost je v strpnih in pretehtanih odločitvah. Lepo in trdno bodočnost smo dolžni zagotoviti vsem generacijam, predvsem pa mladim. Na mladih svet stoji, pravi ljudski rek. Verjamem v njihove sposobnosti, neobremenjenost, ideje, korajžo in energijo. Ribnica z bogato kulturno in gospodarsko tradicijo, pridnostjo in iznajdljivostjo, s pomembnimi rojaki in sedanjimi osebnostmi je dokaz, da tudi sedanji rod zmore in mora zagotoviti socialno, gospodarsko, kulturno in duhovno bogato prihodnost vsem. Prihodnost posebno mladim, tukaj, pri nas, na podeželju, trenutnem obrobju. To je ob razvoju slovenske stvarnosti tudi moj glavni moto in cilj, ki mi daje moči pri poslanstvu, ki ga iskreno razumem kot delo z ljudmi, za dobro ljudi. V letih dela v Državnem zboru sem pridobil izkušnje. Še vedno pa sem poln energije in z optimizmom gledam v prihodnost. Zaupam vam in verjamem, da lahko z vašo podporo za Slovenijo in Ribnico naredimo skupaj veliko dobrega. Strpno, povezovalno in z občutkom odgovornosti. Več na internetu: WWW.SKD.SIWWW.SLS.SI Vaš Benjamin Henigman Za Ribnico odločno in s ponosom! SKD SLS Slovenska ljudska stranka Držimo skupaj! Bivši stranki SLS in SKD smo v Ribnici združili z veseljem in soglasno. Ustvarjamo stranko prihodnosti. Odslej smo končno eno. Sam sem bil izvoljen za prvega predsednika SLS-SKD Slovenska ljudska stranka Ribnica. Slovenska družba potrebuje socialno, gospodarsko pravičnost in pravno varnost in s tem prihodnost. Ljudi ne zanimajo zdrahe, delitve, vlečenje narazen in prepiri, niti ljudje, ki jim ni marža človekovo dostojanstvo. To naj postane preteklost. Mi želimo biti ljudje prihodnosti. Mladi, ki so prihodnost, starejši, ki imajo življenjsko modrost, podjetniki in obrtniki, kisi upajo, kmetje, ki še vedno vztrajajo, ti so tisti, s katerimi in za katere smo pripravljeni dati tisto najboljše, kar imamo. Sam tokrat kandidiram za poslanca v Državni zbor v Velikih Laščah. Benjamin Henigman pa je s soglasno podporo naš kandidat v Ribnici. Je človek z izkušnjami, ugledom v SLS-SKD, prepoznaven ribniški poslanec s pomembnimi rezultatipri delu v Državnem zboru. Benjamin je tudi moj prijatelj in kandidat, ki mu zaupam. Stopimo skupaj, z zaupanjem in ponosom za Ribnico in njeno prihodnost. Mag. Franci Bid SLS -SKD Slovenska ljudska stranka Za Slovenijo s ponosom Stranka ZLSD delaje strpno, ne žali drugih, ne ustvarja afer in na ta način postaja sodobna socialdemokratska stranka. Ne potvarja zgodovine, temveč soustvarja prihodnost. Nova energija. ZMUitNA LISTA socialnih demokratov Voli modro! www.zlsd.si Sem VILI LEVSTEK, roj. 1932 v Kočevski Reki. Ko sem bil star tri leta, smo se preselili v Ribnico, kjer živim še danes. Izhajam iz delavske družine. Moji starši izhajajo iz Loškega Potoka. Mama mi je umrla, ko sem bil star štiri leta, očeta sem izgubil med drugo svetovno vojno; umrl je v taborišču na Rabu. Osnovno šolo sem končal v Ribnici ter se zaposlil, še predno mi je bilo 15 let, kot nekvalificiran delavec v Tovarni LIP v Ribnici. Velika želja po izobraževanju me je vodila, da sem začel študirati ob delu in tako končal srednjo in potem še višjo šolo. Po končanem šolanju sem v službi napredoval in postal direktor Tovarne INLES Dolenja vas, kjer sem delal 30 let vse do upokojitve. Zakaj sem se odločil, da kandidiram za poslanca? Sam sem začel kot nekvalificiran delavec in delal z delavci vso svojo delovno dobo. Poznam probleme delavstva in inteligence, ki so z dneva v dan večji, posebno v krajih, oddaljenih od večjih mest. Poznam socialne probleme in vem, kako je mlademu človeku in tudi starejšemu, če nima dela ne dohodkov, da bi preživljal svojo družino. Obljubljam vam, če bom izvoljen, se bom zavzemal: - da bodo delavci ustrezno zaščiteni na delovnem mestu in za opravljeno delo pošteno plačani; - zavzemal se bom za takšen razvoj Slovenije, ki bo zmanjšal razlike v kvaliteti življenja med mestom in podeželjem. To pa pomeni odpiranje novih delovnih mest, tako da bodo imeli mladi strokovnjaki možnost zaposlovanja v domačem kraju. S tem bi bil zagotovljen vsestranski razvoj kraja ter mladi ljudje ne bi več hodili s trebuhom za kruhom. ker sem upokojenec in poznam probleme starejših občanov in pomanjkanje domov za ostarele na našem področju, se bom zavzemal za to, da država prispeva del sredstev za gradnjo domov starejših občanov in predvsem za dom, ki bi bil v eni izmed naših treh občin. Sam sem starejši in vem, da se starejši ljudje težko ločijo od krajev svoje mladosti. - predlog območne organizacije ZLSD Ribnica za kandidaturo na njihovi listi sem sprejel na podlagi njihovega programa, čeprav sam nisem član nobene stranke. Ugotovil sem, da program lahko v celoti podprem, saj je razvojno usmerjen in daje največji poudarek uravnoteženemu razvoju in socialni problematiki. Presodite, če sem vreden vašega zaupanja, glasujte zame, jaz pa se vam za zaupanje naprej zahvalim! Vili Levstek mag. JANEZ DROBNIČ BESEDA VELJA. Nova Slovenija je razlog, da 15. oktobra z zaupanjem pridemo na volitve! Nova Slovenija je nova stranka, ki hoče, da beseda velja - zato smo tudi nastali. V javnem življenju hočemo uveljaviti pravičnost, duhovno čilost in zvestobo dani besedi. Ustvariti moramo Slovenijo, ki bo gmotno premožna, evropsko pluralna, notranje složna in po meri lastne duše povezana z narodi, ki pripadajo evropski kulturi. Želimo uresničiti, da se bo končala kriza pravne države in vzpostavilo zaupanje v sodstvo. Kot rojen Sodražan s poklicnimi izkušnjami na področju zaposlovanja in podjetništva, tako pri nas kot tudi drugod po svetu, cenim zasebno pobudo, podjetništvo in obrt in zato sem še toliko bolj kritičen do birokratskih ovir. Na podlagi lastnih poklicnih izkušenj se zavzemam tudi za socialno pravičnost, utemeljeno na osebni odgovornosti in solidarnosti za tiste, ki sojo potrebni. Perspektive Slovenije so v znanju, zato bomo uveljavili kakovostni izobraževalni sistem, uvedli davčne olajšave pri šolanju in vrnili ugled učiteljem. Večje prednosti bomo dali družini, mladim pa zdrav razvoj brez drog in nasilja. Ohranitev narodove biti vidimo v razvoju podeželja, zboljšanju položaju kmeta in slovenskega življenja na podeželju. Mi gradimo Slovenijo, kakršno sl želimo! Vaš kandidat za državni zbor mag. Janez Drobnič N.Si Nova Slovenija Krtčanstca ijucMcn stranka N.Si Nova Slovenija Krščanska IJudaka stranica N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranica N.Si Nova Slovenija Krščanska Uudska stranka N.Si Nova Slovenija N.Si Nova Slovenija Krščanska mittska stranka N.Si Nova Slovenija Moji koraki naprej: 0 § 0 M 1 > N ■ J mag. Dunja Obersnel Kveder, dr. med. kandidatka za poslanko Državnega zbora • Omogočimo mladim ženskam in moškim, da prepoznajo svoje življenjske zmožnosti in priložnosti! • Napravimo starajočo se družbo modrih in aktivnih žensk in moških ustvarjalno in socialno varno! • Z znanjem opremljeni in zdravi ženske in moški so največji kapital naše družbe! • Zagotovimo enako pravico do zdravja! Za krepitev zdravja potrebujemo dobro izobrazbo in zaposlitev, zdrave medosebne odnose, dobre ceste in čisto okolje! • Ni dovolj priznati, da smo nezdrava družba, napravimo jo bolj zdravo! • Odpravili smo veliko nalezljivih bolezni, odpravimo še druge bolezni, ki najbolj ogrožajo zdravje in življenja naših žensk in moških! • Zagotovimo pravično dostopnost do zdravstvenih storitev in kvalitetno zdravstveno varstvo! • Omogočimo ženskam in moškim, da uresničijo svoje želje po otrocih, da lahko uskladijo svoje poklicno in družinsko življenje! Poskrbimo za uravnotežen razvoj prebivalstva! Sem poročena, mati dveh odraslih otrok in stara 53 let. Po poklicu sem ginekologinja. Svojo poklicno kariero sem začela na Inštitutu za načrtovanje družine in Ginekološki kliniki v Ljubljani. Po opravljenem magisteriju populacijskega raziskovanja na Exetrski univerzi v Veliki Britaniji sem prevzela vodstvo oddelka za raziskovanje zdravja žensk in otrok na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije. Danes sem raziskovalka na Inštitutu za medicinske vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer se ukvarjam s problemi nizke rodnosti in izboljšanjem reproduktivnega zdravja ter kvalitete življenja naših prebivalcev. Zadnjih sedem let po svojih najboljših močeh skrbim tudi za zdravje žensk v Dispanzerju za ženske v ribniškem zdravstvenem domu. LDS Liberalna demokracija Slovenije Vsi, mladi in starejši, volite za boljšo prihodnost naše države! Prehodni čas je za nami, prihodnji svet pred nami! Vabimo vse državljanke in državljane Slovenije, ki želijo čim boljšo prihodnost: tako mlade, ki vidijo svojo življenjsko perspektivo v razviti Sloveniji, kakor tudi starejše, ki želijo s svojimi izkušnjami prispevati k učinkoviti, ljudem prijazni državi. Slovenijagrenaprej Kje me dobite? naslov: Ruska 9, Ljubljana telefon: 01/232-12-80 v popoldanskem času e-pošta:dunja.okveder@!ds.si www.2000.lds.si Delovni čas: vsak dan od 8.00 -19.00, sobota od 8.00 -12.00 RAZSTAVNO - PRODAJNA GALERIJA PRUS TONE s.p. Gorenjska c. 10 1310 Ribnica tel.: 01/83 60 569 tel./fax: 01/83 62 400 GSM: 041 -633-415 NUDIMO VAM: @ izdelava fotografij v 1 uri @ fotografije dobite v albumih @ za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film ® film, kupljen pri nas, vam razvijemo brezplačno @ fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti velika izbira fotoaparatov, albumov, okvirov ter drugega fotografskega materiala ® hitro in kakovostno okvirjanje fotografij, slik, gobelinov,... @ strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata OD SEDAJ VSE NA ENEM MESTU • ZA VAS IN Z VAMI FOTO TONI OPTIK JANEZ POZNIČ, sp. Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL.: 01/83 60 367 Delovni čas: vsak dan od 9h do 19h sobota zaprto 0 71 TTW rW'i TIRS d.O.O./ KOITipoljG 110 cl/ videm-Dobrepolje POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA VOZIL RENAULT POKLIČITE NAS NA TEL: 01 / 7807- 161 ali 041 / 787-361 DELOVNI ČAS: pon. - pet: 8.00-12.00 in 13.30- 18.00 Sobota: 8.00 - 12.00 MONTAŽA PRODAJA SERVIS Starc Matjaž, s.p., Goriča vas 86, Ribnica tel.: 83 61 130, MBT: 0609-612-590 10 Is! GARANCIJE Garažna in industrijska avtomatska vrata na daljinsko upravljanje Protipožarna vrata od 41.000 SIT Notranja kovinska vrata 20.000 SIT Servis električnih strojev in naprav MENJALNICA JkJfSJUr IS*W Kolodvorska 9a, Ribnica tel./fax: (01) 83 60 657 $ odkup in prodaja deviz $ non - stop od 8 do 18 $ hitro opravljene storitve, brez vrst $ ugodni tečaji - popust na večje količine $ hrvaške kune vedno na zalogi $ DEM CHF ATS ITL Borzno posredovanje odkup in prodaja vseh delnic nizke provizije, hitra izplačila svetovanje o vrednostnih papirjih JL, Pooblaščena trgovina v Ribnici ■ ■ Gornje Lepovče 86, 1310 Ribnica tehnounion MARIJA MARKEU, s.p. KELOmat El Casco Nobel Nobel Industrier V TRGOVINI TEHNOUNION VAM NUDIMO UGODNE CENE TV, VIDEOREKORDERJEV, GLASBENIH STOLPOV ZNAMK SONY, SHARP, GOSPODINJSKE APARATE CANDY, MIELE, BLANCO, POMIVALNE, PRALNE, SUŠILNE STROJE, PEČICE, HLADILNIKE, NAPE, GORSKA KOLESA, SESALNIKE, MIKROVALOVNE PEČICE, POMIVALNA KORITA. NOVO: PRODAJA GSM APARATOV DRUŽBE MOBITEL (MOBIKOSEC, KVAKAČ, SOKOL ...) JjJ -pojčJ-JoUlT-e: -ejo; s-j tz-j-ču some SHARP BLANCO Mlele Cunstf ßtpe/äa Pekarna nm Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept p° (A £ GO Slikopleskarstvo HOJ C £>* Peter Bojc,&p. • : i Humec24, 1331 Dolenja vas, tel.: 01 8634 -533 GSM: 041 712 103 F FEUan ZE OD 1JB4 JD4,0D Sli tarna u oa 15511000,00 sir omivin ZEooziBZ3B5,aasn • Eomm ZE OD 2.478.883,00 Sli • E0mm4H4 ZE 00 3.338^40.00 SH - KREDIT DO 5 LET - LEASING - PRODAJA RABLJENIH VOZIL - PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV - PRODAJA DODATNE OPREME Volkswagen gtoup Gornje Lepovče 36, 1310 Ribnica, tel.: 01/83 62 196, fax: 01/83 62 186 iArt j SERVIS IN PRODAJA d.o.oT HRANILNO KREDITNA SLUŽBA RIBNICA p.o. Škrabčev trg 19,1310 Ribnica, tel.: 83 60 813 Našim varčevalcem nudimo celovito ponudbo: » varčevanje po ugodnih obrestnih merah » ugodna dolgoročna in kratkoročna posojila » možnost prejemanja pokojnine in ostalih osebnih » vodenje žiro računov » možnost plačevanja vseh vrst položnic » odkup in prodaja deviz » odkup in prodaja delnic Delovni čas vsak delovnik od 7.30 do 14.30 ure in ob sobotah od 8.00 do 11.00 ure DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URŠNJAKU OBRAČA! SPREJEmnmO REZERUHEIJE ZR ZflHLJU[ERE DRUŽRE, OHIETRIiE, poroke DELOVNI CAS: GOSTILNA: • pon.: od 9h -15" • tor, sre., čet: od 9h - 22h • pet., sob.: od 9h - 24h • ned- od 10h ■ 15h • Tel.: 83 62 621 MESARIJA: • pon. - pet.: od T" - 19h30 • sob.: od 7h-13” • ned.: od 8h-1f • Tel.: 83 62126 Avtohiša _dD CUBEJ d,o.o., Grosuplje POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER <&> HYUnDAI Ljubljanska c. 66, 1290 Grosuplje Tel.: 01 / 7860 - 788, Fax.: 01 / 7860 - 789 ODPRLI SMO NOV SODOBEN PRODAJNO SERVISNI CENTER HYUNDAI Vee na enem meetu: • prodaja vozil HYUNDAI • servis za vozila HYUNDAI (mehanična, kleparska in ličarska popravila) • servis za skuterje in motorna kolesa KYMCO • prodaja nadomestnih delov in dodatne opreme • prodaja akustike KENWOOD, SHARP • avto kozmetika, olja, akumulatorji, prtljažniki, alu. platišča • skuterji KYMCO, MALAGUTI, TGB, HYOSUNG, ITALJET • motorna kolesa TRIUMPH, MOTO GUZZI, KYMCO, RIEJU, TGB • oprema za motoriste • sklepanje avtomobilskih zavarovanj • prodaja na kredit samo z osebno izkaznico, leasing Avtohiša ČUBEJ d.o.o., Ljubljanska c. 66, 1290 Grosuplje ZAGOTOVITE VAŠEMU VOZILU KVALITETNE SERVISNE STORITVE Delovni čas: od 800 do 18°°, sobota od 800 do 12°° VE LUX TESARSTVO ORAZEM tesarstvo in gradbena dela Vladimir ORAŽEM s.p. Dolenja vas tel./fax: 83 64149, 83 64 810 Kompletna ponudba tesarskih, gradbenih in obrtniških del CREATON NATÜRLICH'JONANGtBEND' ' - , , v v • i . ......... • Pooblaščeni dobavitelji m izvajalci za BRAMAC.TONDACH, CREATON, VELUX SIRtŠNA OKNA ■ r PODJETJE ZA -■ vse vrste gradenj GRADBENIŠTVO gradnje na ključ IN TRGOVINO ► adaptacije Prigorica 12 1331 Dolenja vas zal<|iu^na de,a Tel.: 01 / 8364 -701 hiša od temeljev do strehe Fax.: 01 / 8364 702 ^ vsa obrtniška dela PRIHAJA ČAS GRADBENIH DEL JAMSTVO ZA TA OGLAS SO ZADOVOLJNE STRANKE X MOTOMAN (XŠSQS3„d,.o. Robotizacija in avtomatlzaSifä V industriji * % \ * PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE IN AVTOMATIZACIJE V INDUSTRIJI SVETOVANJE PROJEKTIRANJE RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME IZVEDBA, ŠOLANJE in VZDRŽEVANJE V POVEZAVI Z RENOMIRANIMI EVROPSKIMI FIRMAMI VAM NUDIMO KOMPLEKSNE REŠITVE: 1.0 PODROČJE ROBOTIZACIJE JAPONSKI ROBOTI - MOTOMAN - YASKAWA NOSILNOSTI od 3 kg do 200 kg POKRIVAJO CELOVITO PODROČJE UPORABE: • Obtočno varjenje • Uporovno varjenje • Strega • Brušenje • Poliranje • Paletiranje 2.0 PODROČJE MONTAŽNIH UNIJ NA OSNOVI TRANSFERNIH PALETNIH SISTEMOV • Montažne postajo • Postajo za CNC - 3 osno Orbitalno kovičenje • Merilne in testne postaje • Postaje za označevanje izdelkov NAŠE REFERENCE DOMA IN V TUJINI TPV-ARSED, Novo mesto CIMOS, Koper REVOZ, Novo mesto ISKRAEMECO, Kranj KIG Kovinska industrija Ig GORENJE d.d. Ga ECIA ČESA Francija ZEUNASTAERKER, Italija PERI, Nemčija BERTRAND FAURE, Nemčija, Poljska SITECH - VW, Nemčija, Poljska HENRICH GIU.ET, Nemčija EBERSPAECHER, Nemčija Zabavne strani pripravil in uredil Marko Modrej VOLITVE KOT ŽENITVENO SNUBLJENJE ! Poletje je dokončno reklo "Zbogom", karje naznanil že Ribniški semenj. Kot pustni karneval naznani konec zime in prikliče pomlad, tako se semenj poslovi od poletja in naznani začetek jeseni. Jesen pa napove nove borbe v šoli, službi in neusmiljeno pehanje za dobrinami, ki nas je dobesedno obsedlo. V tem času je tudi konec gasilskih veselic, sproščenih zabav in na obzorju so resnejše proslave, težje teme... Letos je pa sploh zanimivo. Olimpiada je na vrhuncu in nenavadne ure športnih prenosov majejo naš bioritem, za dokončno obremenjeno počutje pa poskrbijo še politiki, ki tekmujejo, kdo bo več obljubil, komu bo uspelo volivce bolj prepričati, čeprav je kristalno jasno, da obljub tudi teoretično ne bodo mogli izpolniti, razen ob umetni ekonomiji, ki nas že pošteno pritiska k tlom. Volitve me spominjajo na snubljenje ženina, ki bodoči nevesti obljublja gradove v oblakih, ko pa se poročita, ostane oblak brez gradu (izjeme potrjujejo pravilo). Še tako navidezno moralno neoporečen politik, ko mu odstotek glasov preseže volilni prag, pozabi na svoje obljube in vidi samo še koristi in denar. Za vsako ceno se hoče prebiti na oblast(ideološki predznak ne igra vloge), si podrediti večino, uveljavljati svoje interese in, karje najbolj žalostno, se maščevati nasprotnikom za žal besede, izrečene ali napisane v preteklosti. Pa vendar-upajmo na najboljše! Da bodo tudi politiki doumeli, da brez nas, volivcev, tudi njih ne bi bilo tam, kjer kraljujejo, in da bodo znali vračati dobro med navadne smrtnike, ki smo jih dvignili natron. Upamo, da se bo v naslednjih štirih letih to vsaj malo uresničilo, kajti brez tega upanja bi bila volilna udeležba nesramno nizka. Med tehtanjem, komu boste pomagali v prenovljeni parlament, pomislite še na nas in nam pošljite kakšno zanimivo fotografijo, rešite kviz in ostanite še naprej naši bralci. Mi vam ne obljubljamo nemogočega, pa še voliti nas ni treba! Marko Modrej HUVO (NIEjtoSNO Ob poplavi medijev In astronomsko hitrih Informacijah se čudim, kako so mogli predniki živeti brez radia In televizije. Če na hitro pogledamo, sploh niso mogli, saj so vsi pomrli. Ribniška dolina velja za deželo suhe robe in lončarstva. V zadnjem času pa sta ti dve obrti dobili konkurenco. To so festivali. Če bi bile volitve vsako leto, bi lahko našo dolino poimenovali kar Dolina festivalov. Naše ministrstvo za finance delile kot pralni stroj: ožema in suši. Le da se razvija hitreje kot najsodobnejši stroji in vedno Ima na voljo več programov kot sorodni ožemalnlkl. Ob vedno večjih uspehih prebežnikov čez našo mejo se vse pogosteje spominjam anekdote pri zdravniku. Zdravnik je rekel očetu: "Vaš sin je precej kratkoviden..." "Nič hudega, bo pač carinik ali kakšen inšpektor," odvrne oče. Pa še dve predvolilni: Samo osli verjamejo tistim, ki pravijo, da smo na koi\ju. Ena največjih laži, M Jih vsem ljudem po svetu trobijo vsak dan, se glasi takole: "LjuI2, Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste pravilno rešitev, povezano s praznikom naše občine. 1. Izmed številnih razstav ob ribniškem sejmu letos ni bilo...? A-Lovske razstave R - Gobarske razstave B - Razstave rabljenih metel 2. Letošnji slavnostni govornik ob odprtju sejma je bil? I - preds.vlade dr. Andrej Bajuk S - Beno Lapajne F - Borut Veselko 3. Zmagovalca Slovenske popevke 2000, ki sta v nedeljo, 3. septembra, nastopila v Ribnici, se imenujeta (prevedeno v slovenščino)... T- Majski duet U - Krošnjarja B - Dvojčka 4. Rokodelski festival, kije bil letos novost na sejmu, je organizirala... N - Območna Obrtna zbornica Ribnica D - Lucija Čirovič-Fata E - Akademija za lončarstvo 5. Na fotografiji je ne samo v naši dolini, temveč tudi preko meja vsem znani suhorobar.... Z - Boris Kobal Š-Franc Jaklič K - Oto Pestner 6. Reka Bistrica izvira... K - v Kadicah nad Sodražico C - pri Novi Šifti L-vZadolju 7. Katero podjetje oz. zavod izmed naštetih ni bil sponzor letošnjega sejma? Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 12. oktobra 2000. KINO IDEAL Kolodvorska 9/a OKTOBER 2000 Mesec komedije In akcije Sobota, 7. oktober, ob 21. uri 28 dni ameriška romantična komedija Sobota, 14. oktober, ob 21. uri MOŠKI ŽIGOLO ameriška super komedija-uspešnica Sobota, 21. oktober, ob 21. uri MIRNO JEZERO ameriški akcijski film - srhljivka Sobota, 28. oktober, ob 21. uri MISIJA NEMOGOČE II ameriška akcijski triler-uspešnica iimli OGLASI 1 D-TVS F-Pivovarna Union O - Mura 8. Sedež konjeniškega kluba Ribnica je... Č - na Ugarju G-pri Maršičih H-v Rakitnici Prodam poslovni prostor, ca 45 m2, v strogem centru Ribnice, L nadstropje (Johanova hiša). Dokumentacija urejena, cena po dogovoru. Tel.:041-746 808,041-676 138 9. Poleg Veselih Štajerk so na 25. Ribniškem sejmu nastopile še ene vesele ženske... 1 - Vesele pubertetnice S-Vesele babice J - Depilirane Primorke 10. Turistična kmetija Drobnič je. P - na Grabnu v Slemenih K - v Grčaricah L- na Brinju v Jurjeviči 11. V osmi številki Rešeta je na naslovnici zanimiv primerek poljskega pridelka, kije pri nas zelo razširjen. Če ga prikličete v spomin, veste, da gre za... M-kumare A-krompir R-banane Študentka nemškega jezika inštruiram nemški jezik za osnovno in srednjo šolo. Informacije: Tel.: 01 / 8361 - 295, 041 / 991 - 926 Prodam kotno banjo za tuš kabino, bide, wc (bele barve). Tel.:01-8364-808 Profesor nemškega jezika inštruiram nemški jezik za osnovne in srednje šole. Tel.: 01 / 8360 - 072 Prodam APN 6s, letnik 94, temno rdeče barve, s smerniki, zelo lepo ohranjen.. Tel.: 01 / 8366 -361,041 / 950- 865 Kočevje, Mestni log. Prodam parcelo v izmeri 1031 m2, s starejšo stanovanjsko hišo.Tel.: 01 / 7889 002 12. Kratica RŠK pomeni... U - Radio amaterska šola Kočevje Z- Ribniški študentski klub Š- Ribniški šahovski krožek Prodamo enonadstropno hišo v Kočevju; 12x12 m, spodnji prostori prazni in primerni za vsako dejavnost. Cena po dogovoru. Tel.: 01/851 957 ali 334 718. Prodam rabljeno pohištvo za garsonjero. Tel.: 01 /851 957 ali 334 718. V___________________________ _____________________________________/ ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE SUŠA povzročila škodo TUDI V RIBNIŠKIH GOZDOVIH Letošnjasušajepovzročilavkmetijstvuzavečkot 10 milijard tolarjev škode. Kaj pavgozdovih? Gozdovi so ravno tako sestavni del našega okolja in so bili ravnotako izpostavljeni visokim temperaturam in pomanjkanju padavin kot kmetijske površine. Ženo razliko, da ima večina drevesnih vrst globlji koreninski sistem in da lahko še nekaj časa črpa zaloge vode izglobljih plasti. Pa vendarle. Suša spada med abiotske povzročitelje škod. Prizadeva drevje v vseh rastnih obdobjih: ovirana je kalitev semena, kalčki in sadike venejo, se sušijo in propadajo, drevju venejo in se sušijo ter odpadajo listi in iglice, drevje hira, slabo semeni, vrhovi se sušijo, poganjki so kratki, branike (letnice) so ozke, posušijo se lahko tudi cela drevesa. Obseg poškodb od suše je odvisen od njenega trajanja in časa, kdaj se pojavi. Najbolj škodljive so spomladanske suše, saj takrat rastline v svoji rasti potrebujejo največ vlage. Poletna suša se pozna na prirastku več let šele naslednja leta. Mlajše sestoje suša bolj prizadene kot starejše, prvič zato, ker imajo drevesca še plitvejši koreninski sistem, drugič pa zato, ker je njihova rast bolj intenzivna in zato potrebujejo več vlage. Bolj prizadeti so sestoji na vlažnejših rastiščih kot tisti na bolj suhih rastiščih. Najbolj je drevje izpostavljeno suši na prisojnih legah in na plitkih, kamnitih tleh. Učinek suše se z nadmorsko višino zmanjšuje. Sušo težko prenašajo drevesne vrste s plitkim koreninskim sistemom npr. smreka, trepetlika, macesen, težkojo prenašajo tudijelka, hrast, jesen, najbolj pa so odporni proti njej bor, bukev, gaber. Posledica suše so tudi močno upadli ali celo usahnjeni vodotoki. Razne kaluže in manjši vodni viri, ki so zelo pomembni kot napajališča za divjad, so večinoma usahnili. Divjad zadovolji svoje potrebe po vodi z večjim obžiranjem, tako da bodo tudi poškodbe na mlajših razvojnih fazah večje. Kakšne so posledice suše za različne življenjske oblike v tleh, lahko le ugibamo. Verjetno pa so razmere v tleh v sušnem obdobju podobne, kot so v času globoke zime (mirovanje). S prispevkom želimo predvsem opozoriti lastnike gozdov na zelo povečano verjetnost prenamnožitve podlubnikov. Smrekova žarišča se že pojavljajo, tudi večja (do 100 m'), zaznati je tudi več jelovih sušic, kot je običajno. Vsekakor je vzroke iskati tudi v sušnih razmerah. Opozoriti želimo lastnike gozdov, da striktno izvajajo preventivne varstvene ukrepe (dosledno izvajanje gozdnega reda, beljenje smrekovih panjev) oz. ukrepe, ki so vam predpisani z odločbo. Dobro je pogosteje obhoditi svoje parcele, predvsem tiste, v katerih so iglavci. Morebitna žarišča lubadarja je potrebno čim prej sanirati v skladu z navodili gozdarske službe. Vsa ta opozorila so namenjena zato, da se izognemo katastrofalnim razmeram, podobnim, kot so že bile v letih 1994 in 1995. Takrat seje posušilo na tisoče kubikov jelke in smreke. Se še spomnimo? ANDREJ ANDOUŠEK,univ.dipl. inž. PROJEKT UREJANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Projekt zložbe kmetijskih zemljišč poteka že od aprila letošnjega leta. K rešitvi neugodne posestne strukture smo najprej povabili lastnike zemljišč na območjih katastrskih občin Dolenja vas, Prigorica in Goriča vas. V vaseh Dolenja vas, Prigorica in Nemška vas smo že v maju organizirali informativne sestanke, na katerih so geodeti obrazložili postopek komasacije. V vseh vaseh so bili izvoljeni komasacijski odbori, katerih člani bodo v samem postopku komasacije aktivno sodelovali in svetovali tako lastnikom kot izvajalcem. Lastnikom so bila nato poslana v podpis soglasja za uvedbo komasacijskaga postopka. Pridobivanje soglasij je v polnem teku, tako da bomo lahko kmalu določili prvo komasacijsko področje. Za rešitev posestne strukture pa so pokazali zanimanje tudi lastniki, ki jih prvotno nismo predvideli za vključitev v projekt ureditve. Zaradi njih smo se odločili ureditveno območje razširiti še na zemljišča v katastrski občini Rakitnica. 14. septembra smo organizirali prvi informativni sestanek za lastnike iz te k.o. Strokovnjaki iz Geodetskega zavoda Ljubljana so tudi tu podrobno obrazložili postopke in izvedbo komasacije. Udeležba in odziv lastnikov sta bila zelo zadovoljiva, tudi tuje bil izvoljen komasacijski odbor. Nekateri lastniki so že na samem sestanku podpisali soglasja za uvedbo komasacijskega postopka. Vse ostale lastnike iz območja katastrske občine Rakitnica, kakor tudi iz drugih območij, ki bodo vključena v projekt urejanja, lepo prosimo, da čimprej vrnejo soglasja in na ta način omogočijo nadaljevanje dela. Podpisana soglasja pošljite ali prinesite na občino Ribnica, Oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo, soba 8, Gorenjska cesta 3, Ribnica, kjer dobite tudi vse informacije. Za dodatna pojasnila lahko pokličete tudi po telefonu na številko 837-20-24. MARIJA GORNIK Občina Ribnica PROGRAM SAPARD Evropska pomoč SLOVENSKEMU PODEŽELJU Tokrat pišem iz Bruslja, le nekaj ur prej, preden bo Odborza podeželje in agrarne strukture Evropske unije obravnaval Sedemletni program razvoja podeželja, ki ga je Republika Slovenija izdela kot osnovo za pridobitev predpristopne pomoči. Ta pomoč se imenuje SAPARD in je namenjena programom razvoja podeželja v Republiki Sloveniji in ostalih 9 državah kandidatkah za vstop v EU. Trdno verjamem, da bomo ta program, ki smo ga pripravljali več mesecev, takrat ko boste to prebirali, že tudi sprejet in v pripravah na začetek izvajanja še pred koncem tega leta. V tem primeru bomo v Sloveniji dobili možnost, da v obdobju od letos in vnaslednjih sedmih letih izkoristimo okrog 46 milijonov Evrov pomoči EU za naše programe razvoja podeželja. To bo prvi primer, da bo EU financirala tudi konkretne projekte individualnih vlagateljev, in ne le programov države na področju postavitve institucij, ki jih Republika Slovenija mora vzpostaviti do dneva vstopa v EU. Hkrati pa bo to začetek novega načina in pristopa, ko bo programe razvoja financirala ne samo naša država, pač pa vedno bolj tudi EU. Program razvoja SAPARD bo namenjen štirim ukrepom: investicijam na kmetijo, uskladitvi živilskopredelovalne industrije s pravnim redom EU, lokalni infrastrukturi in ekonomski diverzifikaciji. Program investicij na kmetijo bo vključeval izgradnjo novih hlevov in ostalih kmetijskih objektov ali objektov za predelavo in dodelavo živil in kmetijskih proizvodov na domu ter nakupu posebne mehanizacije. Prednost pri programih bodo imeli mladi kmetje, ki so hkrati prevzemniki kmetij. S tem ukrepom se namreč želi doseči izboljšanje slabe posestne in starostne strukture kmetov v Sloveniji, kije že skoraj na meji kritičnega. Mladim, ki si upajo in so se pripravljeni ukvarjati s kmetijstvom, je treba pomagati in jih vzpodbuditi pri njihovi odločitvi, kiji časi in gospodarske možnosti niso najbolj naklonjene. Podpora njihovim novim investicijam v višini nepovratnega deleža v vrednosti 45% od vrednosti investicije bo tako pozitivna in nova spodbuda. Upam, da bodo to možnost izkoristili tudi nekateri mladi iz Ribnice, ki nujno potrebuje novih vzpodbud in novih smeri v kmetijskem razvoju. Program prilagoditve slovenske živilskopredelovalne industrije zahtevam pravnega reda EU je naslednje področje, kjer bo investicijska podpora v višini 35% od vrednosti investicije zelo dobrodošla. Težave, ki smo jih v zadnjem letu imeli z inšpektorji EU v naših klavnicah, zahtevajo nujno prestrukturiranje. Časa za to nimamo veliko. Le dobra in kvalitetna živilskopredelovalna industrija je za Slovenijo tudi porok za uspešen razvoj in preživetje kmetijstva. Lokalna infrastruktura, to so lokalne in vaške ceste, vodovodi, telefoni in podobno so osnova, da ostane podeželje živo in privlačno za ljudi. Zato je vključitev izgradnje vaške in lokalne infrastrukture v eno izmed štirih prioritet programa SAPARD pomembna posebej tudi za Ribnico. Pogoj za pridobitev sredstev iz tega naslova bo namreč predhodno izdelan regionalni razvojni program, v katerem morajo podobne investicije imeti svoje mesto ali pa morajo iz njega izhajati. Ribnica je že dve leti vključena v tak program, na iniciativo Ministrstva za kmetijstvo, ki je ob pomoči britanske vlade ta program doslej tudi financiralo. Izgradnja infrastrukture iz tega programa bo pokrita v višini 75 % nepovratnega vložka EU in proračuna Republike Slovenije. Ekonomska diverzifikacija predstavlja vključevanje razvoja podeželja v regionalni razvoj. Gre za podporo programov investicij v obrt, kmečki turizem, dopolnilnih dejavnosti, domače obrti in drobnega podjetništva pod enakimi pogoji in na enak način, kot v primeru gradnje hlevov in nakupa mehanizacije. Kmetijstvo že dolgo ni več glavna gospodarska dejavnost na podeželju, celo vedno manj mladih se odloča, da bodo nadaljevali s kmetovanjem. Zato moramo ob dopolnilnih dejavnostih na kmetiji začeti majhne kmetije razumevati kot dopolnilno dejavnost drugim, osnovnim dejavnostim, kot sta obrt in podjetništvo. V tem je prihodnost razvoja na podeželju, prihodnost sobivanja mesta in vasi, kmetijstva in ostalih delov gospodarstva. Program SAPARD pomeni novo možnost. Ne bo odpravil vseh problemov, verjetno niti večine vseh ne, bo pa pokazal, da se da podeželje, regije in gospodarstvo razvijati tudi na drugačen način, z novimi, času in razmeram prijaznejšimi oblikami. Če bo s pomočjo tega programa, v katerega verjamemo in za katerega smo trdo delali zadnje leto, na podeželju ostalo nekaj sto mladih več, kot bi sicer, bo namen dosežen in opravljeno delo bo imelo svojo vrednost. FRANC BUT državni sekretar in pogajalec Republike Slovenije z EU KMETIJSTVO BIO-KMETIISTVO Biološko-dinamična metoda je preizkušen način za ohranitev življenja (zaključek) Kaj pomeni licenca DEMETER? Licenco DEMETER za prodajo pridelkov lahko pridobi v Sloveniji le član društva "AJDA", ki kmetuje po biološko-dinamični metodi, izpolnjuje za to vse pogoje in uspešno prestane kontrolo dela ter ostale preizkuse, ki jih opravijo mednarodni inšpektoiji svetovnega združenja znamko DEMETER, kar je za celotni prostor Slovenije zelo veliko, saj je v letošnjem letu to blagovno znamko prejelo 23 naših članov. Prizadevamo si, da bi se še več naših članov odločilo za pridobitev blagovne znamke DEMETER. To bi pomenilo veliko več zdrave hrane za vse, tudi za vas. Člani naše sekcije izvajajo na svojih zemljiščih poskuse z žiti (pira, več vrst gngmmw Biološko pridelana pira v Jurjeviči, ki jo že drugo leto pridelujeta Franc in Marija Osvald. Foto Helena Gornik DEMETER. Pred podelitvijo te licence je kandidat določeno obdobje v tako imenovani "preusmeritvi na DEMETER", po ponovnem pregledu kmetije pa se mu na predlog mednarodne komisije podeli licenca. Slovenska zveza DEMETER je članica svetovne zveze DEMETER, imenovane DEMETER INTERNATIONAL, in je s tem v družbi z dvajsetimi evropskimi zvezami in organizacijami DEMETER iz Amerike, Azije in Afrike, ki na svojih območjih združujejo tovrstne pridelovalce hrane in redno kontrolirajo kakovost pridelkov in pridelave po enotnih merilih DEMETER. Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje "AJDA" Društvo ima sedež na Vrzdencu pri Horjulu. Povezuje 700 članov in prijateljev iz vse Slovenije. Delo društva, ki je leta 1991 začelo pri nas s teoretičnim in praktičnim izobraževanjem širiti biološko-dinamično metodo, je organizirano v šestih sekcijah. Tri od teh so delovne skupnosti. Naša delovna skupnost se uradno imenuje Sekcija za ribniško-kočevsko dolino. Sekcija za ribniško-kočevsko dolino Naša delovna skupnost je bi 1 a ustanovljena leta 1996. Od ustanovitve seje v delo vključilo približno 15 članov, ki s pomočjo izobraževalnih delavnic in strokovnih predavanj ter neformalnih srečanj uresničujemo uveljavljanje te metode gospodarjenja v praksi. V naši delovni skupnosti ima 6 članov priznano blagovno pšenice, več vrst ječmena, oves, ajda). V sadjarstvu pa potekajo poskusi s cepljenjem starih sort jabolk na sejanca. V letošnjem letu pa so trije člani prvič poskusili s tržno pridelavo rdeče pese. Vsi poskusi pridelave na biološko-di-namičen način so bili uspešni. Omeniti moramo tudi sodelovanje s kmetijsko svetovalno službo, kije po začetni zadržanosti kar zgledno. Kot smo prebrali v časniku Kmečki glas, bo vseh 37 naših članov, ki so jih letos obiskali mednarodni inšpektorji svetovnega združenja DEMETER, prejelo poleg certifikata blagovne znamke DEMETER, še certifikat Evropske unije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije je v svoji zloženki (izdani leta 1999) predstavilo društvo "AJDA" skupaj s še petimi slovenskimi društvi in združenji, ki se ukvarjajo z različnimi oblikami naravne pridelave hrane in so tako skupaj z nami pobudniki in nosilci ekološkega kmetovanja v Sloveniji. Če bi želeli o biološko-dinamičnem gospodarjenju izvedeti kaj več, vam priporočamo Setveni koledar za poljedelce, vrtičkarje in čebelarje avtorjev Marie Thun in Matthiasa K. Thuna, ki ga vsako leto izda društvo "AJDA” in ga lahko kupite v knjigarnah, nekaterih prodajalnah časopisov, pri nekaterih naših članih ali pa ga naročite na sedežu društva. DRUŠTVO ZA B-D GOSPODARJENJE AJDA SLO 1354 Horjul, Vrzdenec 60 SEKCIJA ZA RIBNIŠKO-KOČEVSKO DOLINO Tel. 00386 (0)61 861-307 JANEZ GORŠE Kmetijski zavod Ljubljana, Enota Ribnica Škrabčev trg 19, 1310 Ribnica,tel.: 861-927 ZELENJAVNI POSKUSI RIBNIŠKIH KMETOV V LETOŠNJEM LETU NAMEN POSKUSOV Boljše je dvakrat slišati kot nikoli, največ pa je vredno tisto, kar človek sam preskusi. Slovenija je kljub svoji majhnosti podnebno, talno in tudi razvojno tako raznolika, da imajo splošne ugotovitve nešteto razlik. Zelenjava v ribniški občini je vezana le na pridelavo za lastne potrebe. Vendar lahko tudi zelenjava nudi odličen dohodek. S poskusi želimo dokazati, da je s primerno tehnologijo možno tudi na ribniškem območju pridelovati zelenjavo za prodajo. Potrebe po zelenjavi na našem območju so večje, kot jo pridelamo. Pridelovalec, ki vodi poskus, se seznani s tehnologijo in se lahko naslednje leto sam odloči, ali bo nadaljeval s pridelavo zelenjave ali ne. Velik problem nastaja prodaja. Zavedati se moramo, da moramo pridelati kvalitetno hrano in hkrati bi je morali pridelati večje količine. Le tako bomo tudi našli primernega in stalnega od-kupovalca. Za kmete, ki sodelujejo v poskusu, občina Ribnica pokrije stroške za seme. Rezultati se predstavijo v času zimskega izobraževanja in so namenjeni vsem, kijih kmetijstvo zanima. KDO SODELUJE V POSKUSU Običajno so to mladi kmetje, ki se tudi udeležujejo naših predavanj v zimskih mesecih. Naloga kmetov je, da odstopijo prostor za poskus, nosijo tveganje pridelave (lahko so pridelki odlični ali pa pridelka sploh ni). Zapisujejo si čas sajenja, vznik, pojav bolezni in škodljivcev, če so prisotni, in cvetenje. Na končuje potrebno pridelek stehtati. Vzorec pridelka je potrebno odpeljati v Ljubljano na Kmetijski inštitut, kjer se določijo še ostali parametri. Kmetija mora preko celega leta omogočati ogled poskusov vsem zainteresiranim. KAJ PRIDELUJEMO V LETOŠNJEM LETU 1. krompir, in sicer naslednje sorte: jerla, ro-mano, bright, concord, proventa. Te sorte so imele v poskusu tri kmetije. Rezultate objavimo -predstavimo v času zimskega izobraževanja. To je namenjeno vsem, ki vas kmetijstvo zanima. 2. čebulo: exibition Fl, daytona Fl, Sajenje in setev čebule sta imela dva kmeta (Dolenje Podpoljane in Breže). Pri obeh je šlo za sajenje iz čebulčka in setev iz semena. Površina je bila velika 10 a. 3. papriko, lubenice, paradižnik: Že drugo leto pri Stanetu Oblaku, ki ima zemljo v najemu na Opekarski ulici v Ribnici. 4. koruzo za silažo: fanion, aljaž, matilda, PR 38 F 26, BC 278, gancho, domingo, galice. Preskuša se pri Jožetu Lovšinu iz Brež. 5. solato čez celo leto. Sorte: glaive, aimee, vani-ti, endivije: sardana, ego n (Metka Kromar, Marija Kozina, Anica Petek). 6. zelje, cvetačo pri Anici Petek iz Hrovače. UGOTOVITVE Vsako leto je več zanimanja za vodenje poskusov. Predlagali bomo, da se vsi zainteresirani prijavijo na razpis, ki bo objavljen. Pripravila IRENA ŠILC POLETJE V ZNAMENJU POLETNIH NESREČ IN OGNJA Iz arhiva ribniških gasilcev V poletnih mesecih juliju in avgustu smo gasilci PGD Ribnica opravili 10 (deset) akcij. Od teh je bilo šest reševanj v prometnih nesrečah in štirje požari, od teh trije na stanovanjskih in gospodarskih objektih in eden na deponiji komunalnih odpadkov. Pri reševanju v prometnih nesrečah se na srečo ni zgodilo tisto najhujše. Daleč od tega pa ni bilo, posebej še v prvem primeru, ko je na avto, s katerim se je peljala cela družina, padla cela paleta cementa. V drugem primeru je avto zapeljal z gozdne ceste med Novo Štifto in So-dražico-Vagovka- približno 30 metrov po gozdu v globino pod cesto. V tretjem primeru je prišlo do čelnega trčenja pod Vinicami. Posredovali smo tudi v prometni nesreči na Cesti na Ugar, ko seje osebni avto prevrnil na streho. To so bile težke nesreče, v katerih bi se lahko zgodilo še kaj hujšega, kot seje. Največji požar, pri katerem smo posredovali, je bil prav gotovo v Dolnjih Podpoljanah, saj sta tam zgorela kozolec, in skedenj. Na Hrastju, kamor smo bili klicani, nam ni bilo treba posredovati, ker so že sami domačini in sosedje pogasili požar, še predno se je ta razbohotil. Tretji požar, ki gaje v Lepovčah zanetila strela, pa je zaradi hitrega dobrega obvestila soseda in hitrega posredovanja našega društva povzročil skoraj minimalno škodo, saj bi lahko zgorelo celo ostrešje stanovanjske hiše. Četrti požar smo pogasili na deponiji komunalnih odpadkov v Mali gori, kjer se zbirajo odpadki treh občin. MATJAŽ VIRANT predsednik PGD Ribnica Čebela se predstavi Zemlji-planetu se čebela predstavlja že okoli petdeset milijonov let. Do dandanašnjih dni ni veliko dopolnila svojih nalog. V čebelarskem krožku, ki je pod okriljem Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica in Čebelarskega društva Ribnica, ne spremljamo samo izkušenj in spoznanj o življenju in pomenu nedonosne čebele. Ve se, da nam je med njimi najbolj zanimiva kranjska čebela-sivka. Po osmih letih delovanja smo v okviru Ribniškega semnja javnosti drugič odprli vrata šolskega čebelnjaka ob Majnikovi ulici. Na razstavnem travniku ob njem so bili prikazani nepogrešljivo orodje, čebelji pridelki / med, vosek, cvetni prah, propolis, čeprav matičnega mlečka in čebeljega strupa nismo imeli /, panji in tudi strokovne knjige. Na panojih so se razkazovale tudi fotografije učencev iz čebelarskega krožka. Dan odprtih vrat že izziva čebelarje, ki so tradicionalno zazrti v svoje čebelje družine, da bi na imenovanem razstavnem travniku, do lipe, na prihodnjih ribniških semnjih nastopili s svojimi izkušnjami in zamislimi ter ponudili pridelane čebelje proizvode. Krožkarji sicer medice nismo prodajali, vseeno pa je bila gostom ponujena pod lipo naša staroslovanska medica letnik 1997. Prisrčna hvala vsem, ki ste osebno ali družbeno pomagali v letu 2000 odpreti zelena vrata šolskega čebelnjaka v zadovoljstvo ljubiteljem prirode. Tekst in foto BOGOMIR ABRAHAMSBERG NA POMOČ! ODMEVI SMO PAG V ČASU PRIPRAV NA VOLITVE Ko sem prebral članek gospoda Franca Mihiča v zadnjem Rešetu "Vse za zmago na volitvah", sem se vprašal, koliko časa bomo še pogrevali zgodovino, se obtoževali in zastrupljali odnose. Sistem preteklega časa pa le ni bil tako slab, kot bi ga nekateri radi naredili. Vsi smo delali. Gradili smo tovarne, šole, zdravstvene domove.... tudi mostove, da smo kaj premostili. Šolali smo se - izobraževali, tudi tisti, ki se danes sramujejo "rdeče knjižice" iz preteklega časa. Kaj vse smo dosegli in naredili, nam dokazuje statistika. Pa vsaj ta naj ostane, tako kot je. Največje bogastvo preteklosti pa je prav gotovo sloga med ljudmi, ki smo jo dosegli. Nismo se toliko prepirali in sovražili, kot se sedaj. Komu vse to koristi? Ali se kdo vpraša, kdo je za to kriv? Če pa že se, dajem primer, daje komisija orožarsko afero razčiščevala cel mandat, lepo tudi sama služila, da je na koncu ugotovila, daje šlo za blagovno menjavo. Ko to pišem, sem se spomnil mojega članka" Bil si prah in v prah se povrneš", objavljenega pred leti v Dnevniku. Nanj mi je odgovoril gospod Stane Hribar iz Ljubljane, da bom lahko dobil odgovore na nekatera vprašanja v Svetem pismu. Res je že dolgo, odkar sem ga prebral. Ker so ga napisali ljudje po svoji volji, svojemu hotenju in prepričanju, so mi nekateri predstavniki Cerkve pa tudi jehove priče zatrjevali, da je Sveto pismo napisano po božjem navdihu, da gre vse po Božjem načrtu. Vse lepo in prav. Mislim, da gospod Mihič temu ne bo nasprotoval. Ko sem v razgovorih spraševal, če so po Božjemu načrtu nastajali tudi družbeni sistemi; kapitalizem, komunizem, se rodil Hitler, Stalin, razne bolezni, poplave, potresi, politična nestrpnost.....Bili mogoče pobiti tudi komunisti, ki so se potegovali za oblast in ne nazadnje tudi domobranci, ki so sodelovali z okupatorjem. Razumljivo, da odgovora nisem dobil. Pošla jim je sapa. Ves prepih, ki ga vsakodnevno delamo, pa se lovi v veje krošnje mogočnega drevesa, ki gaje posejala mati narava. Mislim pa, da temu ne bodo nasprotovali znanstveniki. Imamo eno samo zgodovino. Tako pač kot je. Če pa ni dobra, delajmo, da bo pojutrišnja lepša. Imeli smo spravo v Rogu in kaj smo dosegli? Čarodeja pa ne zna nihče narediti, da bi nas spravil. Da bi bili navznoter in navzven videti lepši, kot smo, da bi lažje prišli v Evropo. Vsak zase smo vredni svojega spoštovanja, ne oziraje se, kateri stranki pripadamo. Naš semenj nam je tudi letos zelo lepo uspel. Zahvala gre lahko tudi vsem tistim, ki so za to poskrbeli. Bil je tudi nekoliko politično obarvan. Gospod Janša in gospod Bajuk sta ga dobro izkoristila. Stadion pa je bil politična oaza priprav na volitve. Politiki se pač trudijo na vse načine, kako bi pridobili naklonjenost volilcev, da bi obdržali oblast oz. prišli do nje. Vsi smo na nek način za zmago na volitvah. Za oblast, ki nam bo zagotavljala boljšo prihodnost. To je odvisno, kako bomo volili. Ali po svoji vesti ali po strankarskem ali kakem drugem navdihu. Smo pač v demokraciji. Enoumje se je sedaj razraslo v strankarsko enoumje, ki nam ga vsakodnevno vsiljujejo. Eni manj, drugi več. Za uspeh volitev se ne obmetujmo z vsem mogočim, da bomo videti mogoče slabši, kot smo. To naj ne bo strankarska kultura. Pa tudi ne cilj za uspeh volitev. Pisec članka "Vse za zmago na volitvah" pa piha na dušo volilcev, koga naj bi volili. STANE LAVRIČ, Grčarice Spoštovana gospa Stanka Hitij Hočevar! Sprejel sem vaš izziv. Vaše vprašanje, od kod pravica nekomu, da sprejme neki akt, kot je odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, čeprav je po vašem mnenju diskrimi-natoren in nepravičen. Naš odgovor naj se ne bi naslanjal na zakonske predpise. Človeška družba pozna že od začetka civilizacije vejo znanosti, ki seji reče filozofija (v svojem prvotnem pomenu pomeni ljubezen do modrosti). Že od svojega začetka se človek sprašuje, zakaj želi živeti v neki skupnosti in kako naj bo ta skupnost urejena. Vsi so prišli do spoznanja, da ima človek dve vrsti potreb: fiziološke (potreba po hrani, pijači, toploti, zaščiti pred vremenskimi vplivi...) in družbene (ljubezen, spoštovanje, življenje v skupnosti...). Da bi te potrebe zadovoljil, se človek združuje v skupnosti (družina, vas, občina, država). Z združevanjem v skupnosti prihaja do tega, da se posameznik mora odreči delu svoje svobode in sprejema obveznosti, da lahko ta skupnost funkcionira. Moderna civilizacija pozna delitev pravic in svoboščin na štiri osnovne skupine: - pravice negativnega statusa so tiste, na osnovi katerih se ne sme vmešavati v človekovo osebno sfero; sem štejemo predvsem svoboščine in pravice osebnosti; - pravice pozitivnega statusa so tiste, na osnovi katerih član skupnosti lahko zahteva od države ali od skupnosti določeno dejavnost ( do vodovodne napeljave, priključka za električno energijo); - pravice aktivnega statusa so tiste, na osnovi katerih in s pomočjo katerih človek uveljavlja svojo politično aktivnost v javnem življenju in se uveljavlja kot subjekt odločanja (politične pravice); - pravice pasivnega statusa, to so tiste, na podlagi katerih lahko skupnost zahteva od državljana, da zanjo opravlja določene aktivnosti. Da se zagotovi delovanje skupnosti, mora imeti skupnost vodstvo (občinski svet), katerega izvolijo člani skupnosti in predstavlja interese celotne skupnosti. Če tega ne opravlja dobro, ga skupnost izloči (ga ne izvoli na volitvah). Vsak član skupnosti mora nekaj žrtvovati za delovanje skupnosti, del svoje svobode (da ne hodi po tujih stanovanjih brez dovoljenja lastnika, čeprav je zagotovljena ustavna pravica do prostega gibanja) in seveda tudi del svojih finančnih sredstev za delovanje skupnosti. Skupnost lahko deluje in zadovoljuje potrebe članov skupnosti, vendar mora zato sprejeti tudi kakšen "diskriminatoren" predpis (preko članov občinskega sveta), kot je Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zem Ijišča. V končni fazi svetnik odgovarja za svoje dejanje pred volivci (da ga naslednjič ne izvolijo) in tudi pred višjo silo (svojo vestjo ali pred "bogom"). Če želite še več izvedeti o navedeni temi, vam priporočam, da zavijete v Miklovo hišo in preberete kakšno knjigo iz množice naslovov, kijih ponuja v branje, ali sledite člankom, ki jih naši in tuji strokovnjaki objavljajo v publikacijah, kot so Pravnik, Pravna praksa, Teorija in praksa, Ampak... MARKO KOVAČIČ, Občina Ribnica Znamenitosti okoli Grmade zbrane v zloženki Turističnemu društvu "Grmada" Velike Poljane-Ortnek je ob 40-letnici doma na Grmadi z malo sreče uspelo izdati zloženko, v kateri so okoliške znamenitosti predstavljene v sliki in besedi. Z malo sreče pravim zato, ker brez naše blagajničarke Mare Okoren in njenega sina Mateja, kije arhivskim fotografijam dodal tudi svoje, do izdaje sploh ne bi prišlo. Hvala obema, kot tudi dopolnjevalcu gradiva prof. Janezu Debeljaku in lektorici prof. Tanji Debeljak. Tako smo omogočili Andreju Ambrožiču z Velikih Poljan in njegovi ABO Grafiki, daje zloženko na "svet spravila”. Dodal je še pet novih motivov, ki so na voljo na razglednicah in bodo naprodaj na okoliških poštah. Najlepše pa se pozdravček napiše kar iz doma na Grmadi... Hvala tudi Andreju, vam pa na snidenje na Grmadi. Franci Šilc MOJIH 40 LET Dom na Grmadi V junijski številki Rešeta smo vas povabili na sodelovanje pri pripravi razstave ob 40-letnici doma na Grmadi. Žal je bil odziv bolj skromen, saj smo nagradili samo konjenika ob takratnem odprtju, Matica Novaka-Štruklja, z Velikih Poljan. Naj bralce seznanim, daje bil na letošnji proslavi edini možakar-konjenik v narodni noši Matičev sin l-ojze. To in še nekaj fotografij nam je prijazni Foto Toni povečal za "boglonaj", tako daje kljub vsemu na Grmadi lepa razstava. Avtor Toni Andolšekje iz arhiva društva pobral zanimive stvari, povečeval, kaj dopisal, dopolnjeval z vsebino iz preteklih razstav in je tako res vidna življenjska pot doma in tudi društva. Vzemite si čas, da boste v prenovljenem domu podoživeli teh naših 40 let. Franci Šilc ODLOČITVE, KO NI BOLJŠE IZBIRE KDAI NAI PRAZNUJEMO DAN DRŽAVNOSTI? V zadnjih tednih v medijih veliko beremo in poslušamo o pomenu AVNOJ-skih sklepov za slovenskodržavnost. Nekaterijihkujejov zvezde, drugi pa jim ne pripisujejo posebnega pomena. Razgrete razprave sta sprožila predvsem avstrijski politik Haider in sedanji predsednik Slovenije, Kučan. Na žalost seje pokazalo, da se mnogo slovenskih medijev še danes ne zaveda, kako smo Slovenci prišli do samostojnosti. S plebiscitom smo se odločili za odhod izavnojskeJugoslavije, karsmo si morali izboriti vosamosvojitveni vojni. Že pred nekaj leti je koroški deželni glavar od Slovenije zahteval odpravo AVNOJ-skih sklepov. (AVNOJ - Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije je bil politični organ komunističnega odpora, ki je skrbel za delo odporniških narodnosvobodilnih odborov in za graditev komunistične ljudske oblasti.) Za zdaj ni povsem jasno, na katere sklepe meri Haider, saj obstaja mnogo avnojskih sklepov in odlokov. Najverjetneje Haiderja motijo odloki AVNOJ-a z dne 21. 11. 1944 (formalno in objavljeni v uradnem listu Jugoslavije šele po vojni), s katerimi se odvzema premoženje nemškim državljanom, vsem pripadnikom nemške manjšine (razen tistim, ki se borijo v sklopu NOB) in vojnim zločincem. Del odloka, ki pripisuje krivdo vsem članom nemške manjšine v Jugoslaviji, je očitno v nasprotju s človekovimi pravicami. Zaradi vojnih okoliščin je tak sklep moč razumeti. Podoben sklep so sprejeli tudi zavezniki na konferenci v Potsdamu. K temu dodajmo še Beneševe dekrete, ki so povzročili izgon sudetskih Nemcev, in za odpravo katerih se Haider prav tako zavzema. Skoraj gotovo pozna še nekatere druge sklepe AVNOJ-a, npr. tiste z dne 29. 11. 1943, ko se je jugoslovanska partija odločila za prevzem oblasti:... "Jugoslovanski vladi v Londonu se odvzamejo vse pravice zakonite jugoslovanske vlade. Kralju Petru se prepove vrnitev v domovino." ... Sklepi so postali vsebinska osnova, ne pa pravna osnova povojne socialistične Jugoslavije. Haider kot spreten populistični politik izkorišča komunistični značaj AVNOJ-a, saj razvite demokratične države uvrščajo komunizem v isti razred kot fašizem in nacizem. Zaradi neprijetnega dejstva, daje AVNOJ nastopil kot "revolucionarna ustavodajna skupščina", bi se morala Slovenija po mojem mnenju sklicevati predvsem na avstrijsko državno pogodbo (15. 5. 1955), s katero so bila rešena povojna odprta vprašanja vključno z vprašanjem slovenske Koroške in razlastitev. V nasprotju s tem je predsednik Slovenije označil AVNOJ-ske sklepe za temelj slovenske državnosti in zahteval od sedanje, po usmeritvi desne vlade, da se do njih opredeli. S tem je po mojem zavestno sprožil ponovne diskusije o partizanskem boju in revoluciji, s čimer je v predvolilni čas zopet vstopila ideologija, namesto da bi se politiki bolj posvetili konkretnim problemom vsakdana. Razumljivo je, da politik z odlično politično kariero v prejšnjem režimu prisega na NOB, kar se samo po sebi ne zdi nič narobe, saj je vsaka borba proti nacizmu poštena in zasluži hvalo. Žal pa je NOB obremenjen z izvedbo socialistične revolucije in uvedbo "novega" totalitarnega reda, česar se velik del slovenskega naroda zaradi nekdanje komunistične propagande še vedno ne zaveda. Zelo neprimerno in nedržavotvorno je, da kdorkoli s priseganjem na AVNOJ zmanjšuje pomen slovenskega plebiscita, ko smo se Slovenci z ogromno večino odločili za samostojno Slovenijo. S tem omalovažuje tudi dan osamosvojitve, 25.6.1991, kojezačela veljati ustava samostojne Slovenije. Plebiscit in ustava sta pravi pravni temelj slovenske države, kateremu je prisegel tudi predsednik sam. AVNOJ-ski sklepi in odloki strogo formalno nikoli niso bili temelj FLRJ in SFRJ, saj je bila v času njihovega sprejetja še vedno aktivna mednarodno priznana jugoslovanska begunska vlada v Londonu. Šele ko so komunisti preko sporazuma Tito - Šubašič in kasnejših volitev v ustavodajno skupščino prevzeli oblast, so lahko tudi formalno objavili vsebino sklepov v uradnih listih Jugoslavije. Šele takrat so ti postali dejansko legalni in pravno veljavni ter sestavni del pravnega reda povojne Jugoslavije. Slovenija je ob osamosvojitvi sprejela pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz nasledstva nekdanje Jugoslavije, npr. podpisane mednarodne pogodbe. Pri tem je v Sloveniji prenehala veljati ustava SFRJ in začela veljati slovenska. Po bivši Jugoslaviji smo podedovali številne zakone in predpise, od katerih nekateri veljajo še danes. Prav tako veljajo v Sloveniji tudi nekateri zakoni iz kraljevine Jugoslavije, pa celo neki akti iz kraljevine Srbije in iz Avstroogrske. Vse to je del našega pravnega reda, ni pa pravni temelj slovenske državnosti. Trditi, da so "sklepi" pravni temelj samostojne Slovenije, je grda besedna igra in huda politična manipulacija. Glede veljavnosti AVNOJ-skih sklepov je ustavno sodišče leta 1995 tako ali tako presodilo, da za Slovenijo nimajo pravnega pomena, s čimer lahko zaključimo brezplodne razprave. Haider torej nima nikakršne podlage za njihovo razveljavitev, saj v Sloveniji ne veljajo, vsa medsebojna vprašanja pa so bila rešena z Avstrijsko državno pogodbo. Predsednik Slovenije pa bi se moral prvi zavedati, daje zaprisegel slovenski ustavi, ne pa AVNOJ-u. Glede na porazno sliko v mnogih medijih, ki brez dlake na jeziku trdijo, daje AVNOJ temelj slovenske državnosti, se človek zave, da mnogi med nami verjetno še vedno "praznujejo 29.11. 1943 kot dan slovenske državnosti", čeprav je to v resnici dan jugoslovanske komunistične državnosti, ki smo ga slovesno praznovali v SFRJ. Slovenci žal prepogosto pozabljamo na najpomembnejša dneva v slovenski zgodovini. To sta 23.12.1990, ko je bil izveden plebiscit, in 25. 6. 1991, ko je bila proglašena slovenska samostojnost in ustava. To sta naša prava dneva samostojnosti in državnosti, ki ju na žalost številni državljani še po imenu slabo razločujejo. MIHA MIHIČ, Ribnica Letošnje leto jevslovenski politiki prineslozgodovinski od-ločitvi.Za slovensko prihodnostje pomembnazdmžitev krščanske in ljudske strankevSLS+SKD.Zzdružitvijo greza odgovorno dejanje za prihodnost. To smo hoteli in vto zaupamo. Združitevje prineslatudi zamenjavo oblasti in stem novo slovensko vlado. Veseljeinhkratiodgovomostza prihodnostje padla vnaročjenovi koaliciji. Pred nami so bila odprta vrata in gladka pot potrditve dela na bližnjih volitvah. Toda ne! Doživelismoočitnodelitevin nezvestobo. Kako naj človek dejansko drugače gleda na rušenja vsega, kar smo vsi skupaj gradili in uspeli združitiv osmih letih. Še nikoli v življenju se kot politik in človek z dosedanjimi življenjskimi izkušnjami nisem počutil tako izigranega, ogoljufanega, kot pri odstopu in odhodu predsednika vlade. Nedoumljivo je , kako lahko predsednik vlade in podpredsednik stranke obenem, kije to postal ob skupnih naporih stranke in poslanske skupine SLS SKD, prelomi besedo in odide. Dr. Bajuk, še pred petimi meseci javnosti nepoznan, si potem, ko smo mu v celoti zaupali, tega moralno ne bi smel privoščiti. Pri tem pa pod vprašaj postavi združitev in odpira poizkuse zmede in delitve med programsko in duhovno enotno narodno telo. Razlog za to naj bi bilo nespoštovanje ljudske volje? V SLS+SKD smo si do konca vseh možnosti prizadevali upoštevati in uveljaviti odločbo ustavnega sodišča. Štirikrat smo glasovali za večinski volilni sistem VSI poslanci združene SLS+SKD(28) in SDS(16), ki pa skupaj zberemo le 44 glasov. Vsem je postalo dokončno jasno, da večinski voblni sistem v tem mandatu ne more dobiti ustrezne večine, 60 poslancev. Tudi socialdemokratom, ki so se slepo oprijeli poizkusov za odločanje na zakonodajnem referendumu. Pogoj za razpis ponovnega referenduma je prav tako dvotretjinska večina poslancev. Zopet neizvedljivo in nemogoče! Približal seje 16. julij, ustavni rok za razpis volitev. SDS je pritiskala s stališči in napetostmi v vladi, da nimamo veljavnega volilnega sistema. Takšno mnenje je na hitro sprejela tudi vlada. Kljub izjavam predsednika vlade dr. Bajuka ob izvolitvi, da je to vprašanje v pristojnosti DZ. Ustavno sodišče kot varuh ustavnosti dejansko nikoli v celoti ni razveljavilo volilnega zakona. Državni zbor, ki je zavezan odločitvam Ustavnega sodišča, je potegnil edino še preostalo potezo. Z prepričljivo dvotretjinsko večino in spremembo ustave smo popravili volilni sistem z edinim možnim dogovorom. Na predlog dr. Zagožna smo zakonito presekali gordijski vozel, ki ga DZ ni zmogel rešiti v štirih letih. Končno smo izključili vsako senco dvoma, ki bi lahko padla na letošnje volitve, kot je to poudarjal v svojih nastopih v DZ tudi dr. Andrej Bajuk. Vlada, mednarodna javnost in Ustavno sodišče so odločitev sprejeli kot dokončno, ustavno, zakonito in demokratično. Naj ob koncu poudarim, da bi poslanci SLS+SKD lahko tudi tiščati glavo v pesek pri tako občutljivem vprašanju. Vendar to ne bi pripomoglo k ničemur. Vnašalo pa bi še večjo negotovost in zmedo v slovenski politični, gospodarski in celotni družbeni prostor. Vsaka odgovorna in resna politična stranka je zavezana sprejemati odločibe v korist ljudi in dobro celotne države. V ničemer nismo prelomiti dane besede, saj z nemogočimi rešitvami in z glavo skozi zid v življenju pa tudi v odgovorni politiki ne gre. Volilni sistemi končno niso naša vojna, ki se vsiljuje kar cela štiri leta. Ljudje ne živijo od razprav o volilnih sistemih. Nezvestoba in nehvaležnost ter ustvarjanje konfliktov in delitev pa niso pisane na kožo slovenskemu človeku, ki je zmeren, previden in zna ločiti zrno od plev. Zgodovinske izkušnje zadnjih osmih let od razpada Demosa naprej in stalnih delitev na desnici nam pri odločanju lahko pomagajo. BENJAMIN HENIGMAN, poslanec DZ PISMA BRALCEV IN ODMEVI DROBTINICE PROGRAM KORAK ZA KORAKOM TUDI V RIBNIŠKI OŠ? II. del Od 26.6. do 28.6. je v Rogaški Slatini potekal tridnevni celodnevni seminar/Organizacija: Open Society Institute, New York, Children' s Resources International Washington terZavod za odprto družbo Slovenija, Pedagoški inštitut, Center Korakza Korakom/za učitelje prvih razredov.sveto-valne delavce in ravnatelje, ki smo se ga aktivno udeležile štiri učiteljice iz 1. oz. 2. raz. naše šole. V skupini za prvi razred smo bile najprej seznanjene s filozofijo in predstavitvijo metodologije Korak za korakom. Sledilo je spoznavanje pomena organiziranja kotičkov v razredu. Pri 7 - 9-letnikih se močno poudarja izkustveno učenje, saj le-to spada med tipične razvojne značilnosti otrok v prvih razredih OŠ. Po skupinah smo nato razmišljale, kako (postopno) vpeljati delo po kotičkih, poskušale načrtovati preurejanje in opremljanje učilnice... Ogledale smo si, kako v praksi poteka spremljanje razrednih novic in oblikovanje dnevnega reda, ki nastaja skupaj z učenci v vsakodnevnem jutranjem krogu, s čimer se je zaključil prvi seminarski dan. Naslednji dan je bil namenjen predstavitvi kooperativnega (sodelovalnega) učenja, spoznavanju multiple-inteligenc (Howard Gardner: Razsežnosti uma; Teorija o več inteligencah), ciklih učenja, praktičnem delu v matematičnem kotičku (projekt "naredi in uporabljaj", ki temelji na tem, da otrok čimveč preizkusi sam, ko ob razmišljanju o problemski situaciji oz. miselnem izzivu in s praktičnim preizkušanjem v zvezi z le-tem sam ali v skupini otrok- pride do ustreznih, lahko tudi različnih-rešitev). V zadnjem seminarskem dnevu smo se srečale z nekaterimi postopki pri razvijanju sposobnosti branja in pisanja. Poudarjen je bil pomen glasnega branja doma, v družini, ne samo v obdobju "bralne nepismenosti" ampak skozi vse življenje. Izpostavljeno je bilo, da se tako branje nikakor ne bi smelo opustiti z vstopom otroka v osnovno šolo, ko si le-ta prične "že sam brati". Glasno branje doma naj bi imelo tako velik pomen zaradi dvojega: najprej zaradi spodbude, nato pa še zaradi danega zgleda (modela). To naj bi se trudili v vsakdanjiku uporabljati vsi starši, so odgovorni za vzgojo in tudi za odnos do pridobivanja znanja učečih se otrok, saj je bilo dokazano, da so rezultati v tej smeri zagotovo spodbudni. Udeleženci seminaija smo se seznanili z načini opazovanja, beleženja, ocenjevanja lastnega dela in dela otrok. Pri tem je potrebno poudariti, da program (vsaj v prvem triletju) predvideva ti. opisno ocenjevanje učencev, ki je značilno (obvezno, predpisano) tudi za ti. obdobje prve triade v (bodoči) devetletki. Zanj se bo pri nas potrebno dodatno usposobiti na modulu Opisno ocenjevanje. Le-tega učiteljice na naši šoli še nismo imele priložnosti poslušati, opraviti, razen v obliki drobnih izmenjav in informacij na posameznih srečanjih v okviru študijskih skupin, kjer se tri- do štiri- krat letno srečujemo učiteljice iz različnih (bližnjih, okoliških) občin. Na seminarju je bil govor tudi o participaciji staršev, oziroma o različnih načinih vključevanja staršev v šolo (starši kot sponzorji, starši kot razredni pomočniki...), s strani izkušenih praktikov pa smo ob zaključku dobili še nekaj smernic, kako začeti. Kljub natrpanemu umiku smo skušale zabeležiti in odnesti čimveč informacij in vtisov; ob spretnem vodenju predavateljic skoraj nismo opazili, kako hitro je preko različnih pedagoških delavnic, zanimivih praktičnih prikazov in ne preobsežnih teoretičnih predavanj - minil čas. Na nek način nam je bil tako nevsiljivo posredovan model zanimivega poučevanja. POLONA GOLOUH, prof. razred, pouka irz-. ■ —.. ___Z-.; ur; &>. ----------------'c- A!.«fcs< Skrivnostnost arhitekturne risbe je v njeni subtilnosti...gre ra zelo intimen pogovor arhitekta s samim seboj. Krhek zapis o tem, kar ve, vidi in hoče videti. Marko Mušič Tomaž Brate (v razmišljujoči pozi) je razstavo pospremil na pot, njen avtor pa je arhitekt Marko Mušič (na desni) FotoAP "Dostojanstvo arhitekture" oli Vtisi s poti... V prekrasnem razstaviščnem prostoru Miklove hiše, kot ga sedaj opisuje že širok del umetniške srenje, seje 15. septembra odvijalo tudi odprtje razstave arhitekturnih risb. Gre za intimno doživljanje objekta, s katerim arhitekt ne beleži stanja, ampak shranjuje spomin. Beleži tisto, kar vidi in želi videti in kot takšna skica predstavlja dragocen zaklad za rekonstruiranje ideje, je dejal Tomaž Brate, ki je k razstavi dodal svojo spremno besedo. Ponavadi so takšne risbe razstavljene v arhitekturnih birojih, tokrat pa v galeriji, kjer se prepletata dve generaciji arhitektov; Magana in Marka Mušiča. Slednji je dejal, da je razstava pravzaprav uresničitev želje pokojnega očeta, da bi skupaj predstavila vsaj nekaj svojih arhitekturnih risb. Marjan Mušič namreč velja za klasika slovenske arhitekturne risbe ter je poznan kot zelo pronicljiv in ustvagalen arhitekt. Njegov sin Marko, ki je, mimogrede, tudi snovalec ideje o Marofu kot kulturnem centru, je ob tej priložnosti opozoril na dejstvo, da Slovenija izgublja stik s svetom in postaja le arhitekturna provinca. In to potem, ko je vseskozi rojevala izjemne arhitekte in je ta veja umetnosti postala celo predmet nacionalnega ponosa. Razstava bo odprta do 1. oktobra. AP Komorni zbor KUD Gallus vabi vse tenorje, ki ne presegajo starosti 40 let, AVDICUO za TENORJE, Id bol. In 8. oktobra 2000, v prostorih KUD-a Gallus Ribnica, vTVD Partizanu. Umetniški vodja Marjan Cvitak 600 poledenelih metrov na perujski gori Palcaraju bo »večno ljubljenih« Aleševa INMORTAL BELOVED Smeri.kivalpinističnan svetu velja za ekstremno težko, AlešŽagarnajprej sploh ni mislil plezati.Toda Alpamayose muježedmgičponesriečil.vremejebiloslaboinvAlešuje zaradi tega vse boljtiela želja, dase bi nekje le poskušal dokazati. Palcaraju! Kojestal pred njimjevedel, dabošelv steno. Začelo seje spet slabo. Vreme seje zarotilo s snegom in plazovi. Led in skale v srednjem predelu so prinašali pričakovane težave, vrhnji del stene pa ga je presenetil. »Prekrila je bila z ogromno količino sveže zapadlega snega, v položnem delu se mi je udiralo pod nogami..., plazil sem se po vseh štirih. Zatem sem se znašel pred globoko razpoko, ki se je raztezala preko cele stene. Iskal sem pot čez. Našel sem previs, ki se je nagibal v smeri 1100 . Cuka! me je vrh, ves leden in pokrit s pršičem. Vračal nuj bi se po grebenu, ne po steni navzdol. Nišlo. Pogled mi je obvisel na dveh, še nepreplezanih metrih. Delo/Alpinistične novice/17.7.2000 V Andih V južni steni Palcaraju sur je Aleš Žagar (AO Ribnica) preplezal po vsej veijetnosti prvenstveno smer. Smer je pretežno ledna z nekaj strmimi odstavki. Najtežji del je predstavljala vršna stena (50 m) in krajna zev pred vršno steno. Tu se je bilo potrebno spustiti »■ zev in nato plezati iz nje s pomočjo tehnike. Zaradi težavnih opasti pod vrhom je Žager smer zaključil v Španski smeri, po kateri je plezaje in s spusti ob vrvi tudi sestopil. Novo smer se imenuje Inmortal Beloved in je ocenjena ED-, 600 m. TJ. Nikamor nisem mogel zapičiti cepina. Poskusil sem še po drugi strani, a tam so name prežali snežni pokrovi. Kaj zdaj'!