METOVALEC.
IlustMan gospodarski list s prilogo Jrtnar".
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire. družbeni tajnik.
^Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld , za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto — Udje c. kr. kmetijsko družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) zarrčnnjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani IG gld., na >/„ strani 8 gld., na »/« strani 5 gld. in na «/„ strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
L St. 3. Y Ljabljani, 15. februvarija 1893. Leto X.
Obsejr; Beseda o rastlinski hrani. — Nekatere važne določbe novega zakona zastran erarnih mostnin, cestnin in brodnin. Vprašanja in odgovoii. — Gospodarske novice. — Razglas. — Listnica uredništva — Tržne cene. — Inserati.
Beseda o rastlinski hrani, i.
Veči ali manjši uspeh na polji ali na travnikih je zelo odvisen od množine rastlinske hrane, ki jo rastline morejo užiti. Hrana, ki je še trdno spojena t. j. vezana na druge spojine, nič ne koristi tistim rastlinam, ki ravno rastejo. Biti mora pripravna, da jo lahko užijejo in se ž njo okoristijo. Res se tudi vezana neužitna hrana sčasoma raztopi in jo rastline porabijo, pa to se godi le počasi, in pridelki bi se čim dalje bolj manjšali, če bi ne gnojili. Znano nam je, da moramo zemlji povrniti toliko, kolikor ji vzamemo s pridelki, posebno najvažnejših redilnih snovi, če nočemo, da nam ne opeša. Znano pa nam je tudi, da mnogo pri-
1. Brez gnoja.
2. Gnojeno s kalijem in fosforovo kislino.
delkov prodamo in ž njimi mnogo zelo važnih redilnih snovi, ki so zaradi tega izgubljene za naše zemljišče.*) Za nadomestilo moramo dobiti gnojil od drugod. Vprašal sem v Švici kmetovalca, če rabi kaj umetnih gnojil. Odgovoril mi je, da jih rabi, ker je to potrebno, in sicer
naroči več kmetovalcev skupaj po cel vagon gnojil, ker so tako cenejša. Kedaj bodo naši kmetovalci toliko skrbeli za napredek? Pri naročevanji umetnih gnojil moramo gledati najbolj na redilne snovi. Največkrat potrebujemo dušika, fosforove kisline in pa kalija. Kjer je v zemlji malo apna, tamkaj je treba tudi apna. Vpraša se le, kako si je moči nabaviti teh
3. Gnojeno s kalijem, fosforovo kislino in dušikom.
Poskusi z grašieo.
Podoba 9.
snovi najceneje ?
*) Več o tem glej v članku: „Gnoj.-' I. v ^Kmetovalci" iz 1. 1892. str. 40.
1. Brez gnoja.
2. Gnojeno s kalijem in fosforovo kislino.
II.
Ok-olo naše zemlje kroži zrak, ki je sestavljen približno iz y4 kisika in s/4 dušika. Poleg teh dveh glavnih sestavin ima še nekaj drugih primeskov, o katerih pa tukaj ne bom govoril, ker mi je le za dušik. Kakor vidimo,
je dušika v zraku ogromno mnogo in zadostoval bi še toliko rastlinam, če bi se mogle okoristiti ž njim. Ali to se dogaja le v_ gotovihv slučajih. Še do predkratkim so sploh mislili, da rastline prostega zračnega dušika ne morejo rabiti. Zadnji čas pa so nas izkušnje preučile. Nekatere rastline namreč lahko uživajo prosti zračni dušik in ga tudi porabijo. Take rastline so stročnice, n. pr. domača detelja, nemška detelja
(lucerna), turška detelja
(esparzeta), volčji bob (lupina), seradela, grašica, grah, leča, bob, fižol i. dr. V začetku te rastline jemljo duši-kasto hrano iz zemlje, ko pa je začne pri-mankovati, za-rede se jim v korenine neke glivice, vsled česar se jim napravijo go-moljaste bulice, <in sedaj rastline lahko
3. Gnojeno s kalijem, fosforovo kislino in dušikom.
Poskusi s pšenico.
Podoba 10.
Grašica.
(pridelek iz poskusa podoba 9.)
Podoba 11.
uživajo in podelavajo tudi prosti zračni dušik. To je velikanskega pomena za kmetijstvo. Če se kmetovalec s to okoliščino ve okoristiti, priskrbi lahko svojim rastlinam mnogo dušikaste hrane, ne da bi si moral naročevati
dragih dušikastih gnojil. Vselej tega seveda ni moči storiti, mnogokrat pa vender le.
Kalija in fosforove kisline ne moremo dobiti tako
lahko, zato je
treba kupiti kalijevih gnojil in fosfatov.
III.
Na poskuša-lišči v Darm-stadtu na He-senskem so poskušali, kolikšno vrednost imajo najnovejše izkušnje z zračnim dušikom. Uspeh teh poskusov je bil čudovit. Zato bodem navedel nekaj primerov, iz katerih se tudi častiti čitatelji lahko uverijo o njih vrednosti. Pod. 9.*) nam kaže uspeh poskusov z gra-šico. Prvi dve posodi (št. 1.) nam kažeta ne-pognojeno grašico, drugi dve posodi (št. 2.) grašico, pognojeno s kalijem in fosforovo kislino, tretji dve posodi (št. 3.) pa grašico, pognojeno s kalijem, fosforovo kislino in dušikom. Prvi pogled na podobo kaže nam uspeh, iz katerega sklepamo ta le pravila:
1.)	Nepo-gnojena grašica se razvije popolnoma,
vzraste pa le toliko, kolikor dobi hrane.
2.)	Če po-gnojimo grašico s kakim kalijevim gnojilom
Pšenica.
(pridelek iz poskusa podoba 10.).
in s kakim fosfatom, raste prav bujno, ker srka dušik
*) Vse podobe v tem članku nam je radovoljno poslal v porabo voditelj poskušališča v Darmstadtu gospod profesor dr. Pavel \Vagner.
iz zraka. Da ji sam kalij in fosforova kislina nista pomagala tako zelo, razvidimo iz pod. 10.
3.) Št. 3. v pod. 9. nam kaže, da grašici ni treba gnojiti še s kakim dušikastim gnojilom, ker se lahko okoristi z zračnim dušikom. Rastline v zadnjih dveh posodah so le neznatno bolj razvite, nego v drugih dveh.
Iz tega zopet sklepamo, da moramo gnojiti grašici in vsem drugim stročnicam s kalijevimi gnojili in s fas-fati, če hočemo doseči največi pridelek. Če pognojimo jeseni, po zimi ali zgodaj spomladi kak travnik s kaj-nitom (kalijevo gnojilo) in s Tomasovo žlindro (fosfat), porasle bodo razne detelje in druge podobne rastline zelo bujno, zatrle bodo slaba zelišča ter tako izboljšale in pomnožile mrvo prav zelo. Isto tako gnojimo stročnicam po njivah.
Če pogledamo podobo 10., vidimo precejšen razloček mimo pod. 9. Na pod. 10. so naslikani uspehi, ki so jih dosegli v Darmstadtu s pšenico. Zemlja in gnojenje sta prav taka, kakeršna pri grašici (pod. 9.), uspeh pa ves drugačen. S kalijem in fosforovo kislino pognojena pšenica ni bila prav nič boljša, nego nepognojena. Če pa so tema dvema gnojiloma dodali še dušika, bil je uspeh ves drugačen (štev. 3. v pod. 10.)
Iz tega sklepamo, da pšenica ne pripada k tisti skupini rastlin, katere srkajo dušik tudi iz zraka. Iz tega pa tudi razvidimo, kako napačno človek lahko sklepa, če kako reč poskuša, ki je ne razume. Recimo, da bi v našem slučaji (pod. 10. št. 2 ) poskušal nevešč kmetovalec kakšno kalijevo in fosfornato gnojilo,*) pa bi videl, da sta bili brez vpliva, gotovo bi bil za svojo osebo trdno prepričan, da umetna gnojila kratko in malo niso za nič. Vse drugače pa dela izobražen strokovnjak. Poskuša namreč toliko časa in v tolikih slučajih, da pride slednjič do trdnih uspehov in sklepov. Vedeti je namreč treba, da potrebujejo rastline redilnih snovi v gotovem razmerji. Če torej damo le enostranskih gnojil, rastlini prav nič ne pomagamo, če nima kake druge redilne snovi. V tem slučaji namreč ponujanih ji snovi ne more porabiti.
Da si uspeh navedenih poskusov še jasneje postavimo pred oči, oglejmo si še podobo 11., iz katere razvidimo množino pridelanega zrnja. Na levi strani je gra-šica, na desni pšenica. Pri obeh je v steklenici štev. 1. zrnje iz prvih dveh posod, v steklenici štev. 2. zrnje iz drugih dveh posod i. t. d. Blagovoljni čitatelj iz teh podob razvidi, kolikega pomena je pravilno gnojenje.
Pridelek je bil ta le: Pri grašici:	Pri pšenici:
štev. 1,— 82 g	štev. 1.— 25 y
„ 2.-703 „	„ 2,- 22 „
„ 3.-724 „	„ 3.-466 „
Nekatere važne določbe novega zakona.
zastran erarnih mostnin, cestnin in brodnin.
Posebna mostnina za rabljenje mostov, ki jih vzdržuje država (erarnih mostov), se odpravlja. (§ 1.)
Vozna živina, oziroma težka gonjena živina so: konji, voli, biki, krave, junci, junice, mule in osli; lahka gonjena živina: teleta, ovce, koze in prašiči (ščetinarji).
*) Kot najnavadnejši kalijevi gnojili imenujem kajnit in ž veplenokisli kalij, kot najnavadnejša fosfata kostno moko in Tomasovo žlindro; sicer pa opozarjam na dr. E. Kra-merjev članek ..o pomenu in uporabi umetnih gnojil', katerega je lansko leto objavil v „Kmetovalcr'.
Vozna živina nevprežena in pa jezdne ter tovorne živali veljajo za gonjeno živino. Razen telet ravna se z mlado gonjeno živino (na primer z žebci, prašički, jagnjeti, kozliči itd.) s starko ali brez starke glede na cestnino kakor z odraslimi živalmi iste vrste. Vozna živina vprežena v vozila s kolesi, pri katerih so platišča široka nad 15 cm, plačuje cestnine, kakor je gori izmerjena, samo polovico. Za živino, ki se nosi ali vozi, ne plačuje se cestnina. (§ 3.)
Vsak občinski predstojnik (župan) je dolžan organom, ki imajo nalogo izvrševati cestninske predpise, ko zahtevajo, nemudoma pomagati pri njih uradovanji ter jim sploh dajati vso zakonito pomoč. (§ 6)
Cestnino je plačati vselej, ko se gre čez cestninišče (mitnico). Za vozno in gonjeno živino torej, katera ne gre čez cestninišče, ni plačevati cestnine. Isto tako je ni plačevati za vozno in gonjeno živino, katera gre samo mimo cestninišča čez cesto, a ne rabi zopet, dalje grede, erarne ceste za cestniniščem. Ako pa se krene z vozno ali gonjeno živino, zavezano cestnini, z erarne ceste pred kakim cestniniščem in se, dalje grede, za cestniniščem s to živino zopet rabi cesta, naj se, ko se kedo zasači, ne samo cestnina pobere, ampak tudi, ako okolnosti kažejo namero izogniti se cestnini, naloži zakonita kazen. (§ 9.)
če se je ob kaki vožnji rabila erarna cesta, pa se potem izpreže vozna živina pred cestniniščem, in se voz brez vozne živine dalje potegne mimo cestninišča, plačati je cestnino v tisti izmeri, kakor ko bi bila vožnja s prvotno vprego šla čez cestninišče. Isto tako je v takem slučaji, ko se ob kaki vožnji vozna živina, rabljena za vprego, izpreže pred cestniniščem in potem žene preko njega ter okolnosti kažejo, da se je to storilo iz tega namena, da bi se ukratila cestnina, kar je gre zakonito od vozne živine vprežene, cestnino plačati v tisti izmeri, kakor ko bi bila izprežena živina šla vprežena čez cestninišče. (§ 16.)
V	nastopnih slučajih naj se daje oprostitev od plačevanja erarne cestnine:
V	slučajih, ko se konji in tovorne živali stavijo zastran nabora ali poklica v vojaško službo, ali da se po komisiji pregledajo in razrede z ozirom na svojo vojaško sposobnost, tako tja kakor nazaj, če se pokaže potrdilo občinskega predstojništva, ki potrjuje namembo in število teh konj in tovornih živali. Ta cestninska oprostitev naj velja tudi takrat, če se živali jezdijo sli pa se privedo vprežene in če take vprežene privedene živali vozijo blago ali potnike. Pri gonjeni živini, ki jo je država nabavila za prehranjevanje krdel, ako se prinese od vojaškega oblastva izdano potrdilo, da je ta gonjena živina res erarna svojina (§ 17. odstavek 11.)
Ob vožnjah škofov in drugih cerkvenih viših in njih namestnikov in pa dekanov ter njim enakovrstnih organov drugih priznanih verskih druščin z czirom na ogledne vožnje, ki so jim naročene, dalje ob vožnjah dušnih pastirjev v uradnih poslih, katere so vršiti dolžni, kakor: opravljati božjo službo, bolnike obiskavati, mrliče pokopavati itd. po svojih uradnih okrajih; tudi pri onih ob pregraji prazno gredočih vozovih, s katerimi se gre po dušnega pastirja za duhovska opravila po svojem dušno-pastirskem okraji, če se s potrdilom občinskega predstojništva izkaže ali pa je iz okolnosti brezdvomno razvidno, da gre za dušnopastirsko vožnjo; tako tudi pri vozovih, ki se vračajo prazni od bivališča dušnega pastirja. Vse te oprostitve veljajo tudi, če se rabijo jezdne živali. (§ 17. odstavek 16.)
Ob vožnjah k gradnjam za obrambo bregov in za uravnavo rek in pa k zazidovanju hudournikov, ki jih je potreba zvršiti skladoma, da se zabranijo povodnji, če se
pokaže potrdilo onega oblastva, tki ima dolžnost voditi delo ali nadzirati njegovo vzdrževanje, tja in nazaj. (§ 17. odstavek 26.)
Ob vožnjah, katere je po zakonu opravljati zastonj, za cerkvene, župniške (podružnodušnopastirske) in šolske zgradbe in pa ob brezplačnih vožnjah, s katerimi se šolam dovažajo potrebna zastonj jim prepuščena drva, in ob vožnjah v gradnjo mrtvišč, ki jih je opravljati zastonj, in ob vožnjah gradiva v zidanje mrtvaščnic, če se pokaže občinsko-uradno potrdilo, tja in nazaj. Ta oprostitev se daje brez razločka, ali te vožnje opravljajo oni, ki imajo to dolžnost, sami, ali pa drugi proti plačilu. (§ 17. odstavek 27.)
Pri vozovih z gradivom v zopetno napravo kake zgradbe, razdrte po uimi (elementarnem dogodku), če se pokaže potrdilo občinskega urada, tja in nazaj. (§ 17. odstavek 28.)
Ob pogrebih, in to za priprego mrtvaškega voza tja do pokopališča in nazaj, ter za priprego vozov, ki spremljajo mrtvaški voz, tja. (§ 17. odstavek 29.)
Ob vožnjah z gasilnicami (brizgalnicami), vodnimi vozovi in drugimi gasili, če gredo ob kakem požaru na pomoč, ali pa se vračajo z njega. (§ 17. odstavek 30.)
V slučajih, ko se goni živina past na planine, če se pokaže potrdilo občinskega urada, tja in nazaj. (§ 17. odstavek 31.)
Prebivalcem kakega cestninskega kraja in pa njegovega okoliša in pa onim, kateri sicer ne prebivajo ondi, pač pa vrše kmetijstvo, kak obrt ali kako drugo gospodarsko podjetje, oprošča se v tem kraji cestnine tja in nazaj:
a)	Živina, ki gre na pašo, kopanje, na vodo, zdravljenje, na podkovanje in uplemenjenje (obrejenje).
To se ne dotika obširneje cestninske oprostitve za živino, ki se žene na planine na pašo (§ 17., točka 31.)
b)	Vozna živina,-ki je vprežena v vozilo za poljedelstvo, na primer v plug, brano itd , in pa vozna živina ob vožnji z naravnim gnojem in tekalnimi tvarinami.
Vozna živina pri vožnjah z umetnim gnojem je tedaj cestnine prosta, če se umetni gnoj uporablja na zemljiščih, katera obdelujejo prebivalci cestninskega kraja in njegovega okoliša, in če se ta na-memba dokaže s potrdilom občinskega urada.
c)	Vozna živina pri vožnjah, ki niso za prevažanje oseb in se vrše za obrat raznih del lastnega kmetijstva od lastnih ali zakupljenih hišnih ali gospo-darstvenih poslopij do lastnih ali zakupljenih njiv, travnikov, vrtov, vinogradov, pašnikov, planin, gozdov (tudi občinskih gozdov, iz katerih občani vsled vkupne rabe dobivajo drva), jezer, močvirij in ribnikov in do potokov in rek, ki se rabijo za ribne vode, in od tod nazaj do lastnih ali zakupljenih hišnih ali gospodarstvenih poslopij; dalje vozna živina in jezdni konji za osebno prevažanje lastnikov, zakupnikov, kmetijskega paznega osebja ali kmetijskih delavcev za nadziranje ali obrat imenovanih del kmetijstva.
d)	Vozna živina ob vožnjah, ko se za lastno gospodarstvo ali lastni obrt vozijo surovine ali na pol zdelano blago od hiš in gospodarskih poslopij ali od obr-tovališč v predelanje ali podelanje in predelano ali podelano zopet nazaj, na pr. če se vozi žito v malin in moka nazaj, moka v peko in kruh nazaj, nebeljeno platno na beljenje in beljeno nazaj, surova volnina v valjanje in valjana nazaj.
e)	Vozna živina pri vožnjah z gradivom za zidanje,
dobljenim na zemljišči cestninskega kraja in za cestninski kraj sam namenjenim. Prazna vožnja, ki je v neposrednji zvezi s tako vožnjo (b, c, d, e) ter gre pred njo ali za njo, bodi tudi cestnine prosta.
Pri teh vožnjah pa ni cestninske oprostitve, če so zraven naložene kupljene ali za prodajo namenjene stvari.
Pod a, b, c omenjene cestninske oprostitve uživajo tudi tisti prebivalci sosednih sel cestninskega kraja, kateri imajo onkraj cestninišča tistega cestninskega kraja lastna ali zakupljena zemljišča in so zaradi njih obdelovanja primorani iti čez cestninišče tistega cestninskega kraja, če ne uživajo za svojo vozno živino, oziroma tovorno živino na potu do tega cestninišča cestninske oprostitve že pri kakem drugem erarnem cestninišči. (§ 18)
Cestnina se prejema zunaj mitnice na cesti na cestninišči, in to po dnevi in po noči brez pomude, in strankam se, ako zahtevajo, vročajo potrdila (bolete) o plačani pristojbini. (§ 25 )
Ako cestninski zakupnik ali pa kak postavljenec njegov pobere cestnino v slučaji, v katerem mu ne gre, ali ako se je pobere več, kakor je zakonito določeno, zapade zakupnik kazni (globi) v deseternem do dvajseternem znesku tiste cestnine, ki jo je prejel nepravšno, razen tistih kazni, katere bi ga še lahko zadele po kazenskih zakonih. (§ 26.)
Z globo od 1 do 100 gld. kaznuje se, kolikor se ne uporabljajo določila občega kazenskega zakona, kedor
a)	neupravičeno rabi z zaporno pregrajo zaprt ali s prepovedno tablico za zaprtega oznamenjen pot;
b)	navlašč (hotoma) poškoduje kako cestninsko pregrajo ali zaradi cestnine postavljeno tarifno, prepovedno ali svarilno tablico;
c)	svojevoljno odpre kako pregrajo. (§ 29.) Pobiralec cestnine ima pravico, od tistega, katerega
zasači pri kakem cestninsko dohodarnem prestopku, pobrati sedemkrat in pol toliko, za kolikor je ukračena pristojbina, v zagotovilo kazni proti pismenemu prejemnemu potrdilu (§ 30.) _
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 32. Bral sem nekje, da se da z apnom dobro gnojiti ilovnata zemlja. Ker ne vem, kako se to
z vrši, prosim odgovora. (J. M. v K )
Odgovor: Apno prav za prav ni gnoj, ampak le pomaga, da se zemlja hitreje razkroji in se tako pripravi rastlinam več hrane. Iz tega vzroka je uspeli gnojenja z apnom viden, a če so zemlji ob enem z diugimi rečmi dobro ne gnoji, kmalu opeša. Nemška prisloviea veli: Apno naredi očete bogate, otroke pa revne. Učinek apna na njivi smemo primerjati z učinkom biča pri konji. Apno pa tudi fizikalno zboljšuje zemljo, dela namreč težko ilovnato zemljo bolj rahlo. Gnojenje se zvrši, ako žgano in v moko razpadlo apno po njivi potre-semo, in sicer jeseni. Na hektar se računi 10 do 20 meter-skih centov, a na težki ilovnati zemlji sme se ga tudi veliko več vzeti Z apnom se sme gnojiti kvečemu vsaka štiri leta, a to le, če tudi na drug način dobro gnojite.
Vprašanje 33. V hlevu imam strašno veliko podgan, ki glojejo celo konjem kopita, govedi pa parklje in rogove. Mnogo si prizadevam, da bi jih odpravil, a vse zastonj. Kaj mi svetujete? (M. K. v L)
Odgovor: Ako imate toliko podgan, ne preostaja Vam druzega, nego redno in trajno rabiti vsa sredstva proti njim. Nastavljajte jim strupa, a tako, da ne pridejo druge domače živali ali pa otroci blizu. Nastavljajte na vseh straneh in po
vseh kotih pasti, katerili si ceno sami naredite. Opozarjamo Vas, da mora biti vsaka past potem, ko se je podgana uiela, v vroči vodi izprana, da izgine duh po podgani. V hlev, zlasti pa po noči, zapirajte dobre mačke, one jih bodo največ pokončale. Vse luknje in rove v zidu in v tleh zamašite ter jih zazidajte z malto, kateri pridejte drobnih koscev stekla Prav zelo tudi priporočajo ujete žive podgane namazati s katranom ter jih potem izpustiti Podgana se neki strašno boji katrana, (lide v luknje ter jih s katranom pomaže, druge bežijo pred njo, se ob stenah lukenj tudi omažejo, in ker slednjič povsod nalete na katram, pa raje zapuste dotične prostore Poskusite vse to, a ne pričakujte kmalu uspeha, kajti potrebno je nekaj mesecev pridnega dela, predno bodete vso golazen zatrli.
Vprašanj' 3f. Imam senožet, katere seno živina rada je, otave pa ne. Kravar trdi, da je vzrok konoplja, katero po-kladamo jaz in tudi sosedje na to senožet Ali je res gojenje konoplje na sencžeti vzrok, da živina ne mara otave? (F. S. v B.)
Odgovor: Vaš kravar vsekakor prav sodi, ker vsled gojenja konopelj na šenožetih dobi otava (seno je takrat uže po-košeno) ne le neprijeten okus, ampak postane celo škodljiva. Konoplja ima v sebi namreč tudi strupene snovi, vsaj je postavno prepovedano goditi konoplje v vodah, kitere služijo ljudem in živini za pijačo Prepovedano je pa tudi zarad ribištva, ker ribe v takih vodah poginejo.
Vprašanje 35. Poleg vinograda imam nekaj prodaste slabe zemlje. Sedaj sem imel tam oves Lega je zahodna. S kakšnim drevjem naj zasadim ta prostor? (W. v D.)
Odgovor: Na taki zemlji s sadnim drevjem ne bodete imeli uspeha. Uspavale bi kvečemu češnje, a bati se je, da bo drevje kmalu vse smolikavo. Priporočamo Vam ta svet po-gozditi, in sicer s tistim drevjem, ki v Vaši okolici na takem svetu in v tisti legi najbolje uspeva
Vprašanje 36. S čim naj gnojim vinograd, zasajen 2 izabelo, da bode bolje rodil? Kateri gnoj bo najboljši in koliko ga je Ireba za oralo? (W. v D.)
Odgovor: Vinograd lahko gnojite s hlevskim gnojem ali pa umetnim gnojem Množina klevskega gnoja, ki je potrebna za gnojenje vinograda, je zelo različna, in sicer je zavisna od tega, koliko močno bodete gnojili. Na oralo se računi hlevskega gnoja od 100 do 200 q in tudi več. Glede umetnih gnojil za vinograde berite na strani 145. lanskega letnika ^.Kmetovalčevega". Umetnih gnojil za vinograde doboste pri Vas v kemijski tovarni v Hrastniku, od koder zahtevajte cenik, in sicer slovenskega.
Vprašanje 37. Zmrznilo mi je mnogo krompirja, tako da ni več za rabo. Ali je kak način, narediti zmrzel krompir zopet poraben? (M. D. v D.)
Odgovor: Za zmrzal krompir ni drugega sredstva nego hitro ga porabiti, ker tak krompir takoj hitro gnije brž ko nastane gorko vreme. Gniloba se pekoliko zadrži, ako ga v mrzli vodi odtalimo. Dokler krompir ni še gnil, je dober za jed ali za krmo, a za krmo le kuhan. Zmrzli krompir postane vsled tega sladek, ker se nekaj škroba (štirke) spremeni v sladkor. Kolikor boljši krompir, tem slajši postane, če zmrzne.
Vprašanje 38. Imam 16 mesecev staro, močno in lepo rejeno junico, ki je bila uže štirikrat pri biku, a ne ostane breja. Pri vsakem pojanji krvavi in še potlej po nekoliko dni. Kaj je temu vzrok? (T. M. v S.)
Odgovor: Junica se morebiti ne obreji, ker je preveč rejena in premalo pride na piano, vsled česar so spolovila za-tolstela Proti temu pomaga manj tečna krma in dovolj pregibanja po planem. Lahko je pa tudi vzrok kaka bolezen na spolovilih, kar bi se dalo sklepati iz krvavenja, ki pa lahko prihaja tudi od poškodbe pri prvem plemenjenji. Pokličite ži-
vinozdravnika, ker le on lahko izreče sodbo na podlogi natančne preiskave.
Vprašanje 39. Imam tri leta staro kravo, ki se je ravnokar oteletila. Od tedaj ji leva noga zastaja. Kako naj jo zdravim? (A. 11. v D. B. pri Šrnarji)
Odgovor: Kaj se to pravi: Leva noga ji zastaja? Ker niste tega povedali, zato Vam tudi ne vemo svetovati. Menda ima krava trdo nogo t. j da jo le težko premika. Ob tem slučaji je vzrok bolezni prehlajenje, ki kaj rado pride ob porodu, kajti pri nas se veliko premalo pazi na tako živino, ki je ravno takrat posebno občutljiva Sic<r se je pa kravi morebiti kaj pripetilo tudi ob porodu, zato pokličite živinozdravnika, ki jo bole preiskal in Vam dal dober svet. Zastran lišajev pa berite na 195. strani Mohorsknga „Domičega živinozdravnika" .
Vprašanje 40. Moj travnik je silno zaraščen s ku minom in divjim Česnom. Kako naj zatrem ta plevel? (V M. v H )
Odgovor: Malo kumina nič ne škoduje v senu, a če ga je prevtč, je seno zoprno govedi. Tu ne pomaga nič dru-zega, nego ga pridno puliti, predno naredi seme. Isto velja sa česen, ki dela seno slabo, a zatreti ga je še teže, kor se ne množi samo po semenu, ampak tudi s podzemeljskimi čebulicami, katere je treba pridno ruvati. Treba je pa tudi gnojiti, da si potem žlahtne trave in zeljišča opomorejo.
Vprašanje 41. Prof. M. Cilenšek opisuje v letošnjem „Mohorskem koledarji" solučnice in omenja med njenimi drugimi koristnimi lastnostmi tudi to, da dajejo njena debla trpežno vlakno. Ali je to resnica ter ali imate o tem kaj izkušenj, kako se dela predivo od stebel solnonic. Morda bi nam znal kij o tem povedati naš rojak gosp profesor Hostnik, ki je na Ruskem, koder solnčnico rabijo v ta namen? (Fr. L. pri Sv. D. na Štajarskem).
Odgovor: Slišali smo uže o tem, a kako se izdeluje predivo iz stebtl solnčnice, nam ni znano, zato bodemo prosili dopisujočega Člana naše družbe gosp. prof. llostnika, da nam o tem blagovoli poročati.
Vprašanje 42. Iz česa obstoji zmleta Tomasova žlindra? Ali bi je mogel dobiti v Oelovci in kitero nemško ime ima? (J. B. v V. na Koroškem.)
Odgovor: Pri topljenji železa po Toinasovem načinu se dobi žlindra, ki sestoji največ iz fosforeve kisline ter iz apna. To žlindro meljejo ter jo prodajajo za gnojilo, ker ima v sebi veliko velevažne fosforove kisline. Nemški se imenuje „Thomas-Schlackenmehl". Če je v Celovci dobite, ne vemo, a vprašajte pri kmetijski družbi.
Vprašanje 43. S katerim žitom razen ovsa bi konja nahitreje in najceneje odebelil? (J- B. v V)
Odgovor: Najceneje se to doseže z zdrobljeno turščico, ki se poklada mešana z rezanico. Dobro je vse to poškropiti z nekoliko slano vodo. A veliko turščice ne smete kla3ti, ker potem trpe konju prebavila, zlasti če se malo pregiblje. Najboljša krma konju je in ostane oves, k večemu ječmen. Turščico pokladajo navadno težkim konjem, da ostanejo debeli, a tudi v tem slučaji naj turščica nadomesti le eno tretjino ovsa.
Vprašanje 44. Ali bi zmleta Tomasova žlindra in kajnit popravila kaj naše zapuščene Pivške travnike? (J. J. v G.)
Odgovor: Seveda bi jih popravila, ker ti gnojili dajeta rastlinam prepotrebnih redilnih snovi. Le to omenjamo, da je v suhih krajih s tema gnojiloma najbolje gnojiti jeseni. No, pri Vas na Pivki pa ni suho podnebje. Prav zelo priporočamo gnojiti s tema gnojiloma, a če hočete še posebnega u-peha, gnojite tudi s kako dušikovo tvariuo, recimo z gnojnico, hlevskim gnojem, čilskim solitarjem, ker potem trave bujno
rasto, doČim kajnit in žlindra največ pomoreta drugim žlahtnim zeliščem, zlasti detelji in stročnicam, a ob enem zatirata mah i. t. d.
Gospodarske novice.
*	Jakob Brolih, posestnik v Gunceljah pri Št. Vidu ter ud naše družbe, je ninrl 12. januvarija t. 1. Naj počiva v miru!
*	Licencevanje težkih zasebnih žrebcev se je vršilo v pričetku tega meseca. Pravico spuščati to leto svoje žrebce so dobili Marija Šimnovec na Vrhpolji pri Kranji, J. Ropret v Bohinjski Beli in Janez Waland v Hlebcih pri Lescah.
*	Trtnoušna deželna komisija bode imela 20. februvarija t 1. svojo sejo. Obravnavala bode o nameravani mini-eterski naredbi glede izjem zakona, ki prepoveduje izvoz trt, potem o predlogu deželnega odbora zastran premij vinščakom, ki zasade nove vinograde, in slednjič o letnem poročilu o razširjanji trtne uši.
*	0 oddaji semenske detelje je razglas med inserati današnje številke. Opozarjamo, da je rdeča detelja, katero družba oddaje, domač pridelek, torej kranjska detelja, ki slovi zbok male občutljivosti proti mrazu in suši. Povemo pa uže zdaj, da letošnja domača detelja vzlic visoki ceni ni posebno lepa. Lucerna je prava francoska. Družbi se je posrečilo dobiti jako lepe.
*	Semenski krompir bode družba oddajala pomladi po tržni ceni, a le z vrečami vred, ker ga ne utegnemo presipati. Oddajali bodemo le cele vreče po 50 kg. 0 raznih vrstah, katere bo imela družba na razpolaganje, bodemo pisali prihodnjič. Nov, s Češkega naročen „onejidovec" bo tudi na prodaj, in sicer 100 kg po 7 gld. 50 kr. Kdor ga hoče sam naročiti, obrne naj se do C. Rambouseka v Zborovvu pri Forbesu na češkem.
*	Rusko laneno seme je došlo. Kdor ga je naročil in pride sam po nje, dobo ga vsak dan v pisarni ob uradnih urah. Drugim ga bomo doposlali.
*	Izvoz prašičev in govedi s Kranjskega na Hrvaško je zarad kuge na parkljih prepovedan. Da bi raje naša dežela enkrat za vselej uvoz prašičev s Hrvaškega v našo deželo prepovedala, potem bi kuga na parkljih pri nas kmalu ponehala.
*	Glede umetnih gnojil, katera bole, kakor smo objavili v zadnji številki, oddajala kmetijska družba, opozarjamo, da je naročitve precej prijaviti, ker je dosedaj došlo uže mnogo naročil in bodo dobili gnojila le tisti, ki se bodo o pravem času oglasili.
*	Glede nakupa žrebcev nam je c. kr. deželna vlada doposlala nastopni ministerski razglas:
C. kr. kmetijsko ministerstvo vabi, ker želi primerno urediti popolnjenje števila žrebcev in nakupiti potrebnih žrebcev kolikor le mogeče doma, vse, ki imajo konje, ter konjerejce, da naznanijo v času od 1 do 30. aprila neposrednje in pismeno c. kr. kmetijskemu ministerstvu žrebce, katere menijo prodati.
Naznanjene žrebce bode pregledal na njih domu, in sicer, ako le mogoče, tedaj, kadar se spuščajo, zastopnik žrebčarsko postaje ter jih glede na njih rabncst popisal Ob tej priliki je dokazati legalnim potom, od katerega žrebca in od katere matere izvira ponujeni žrebec.
Nakup zvrši potem od c. kr. kmetijskega ministerstva pooblaščeni zastopnik žrebčarske postaje z zastopi vred. katerim so izročene reči, ki se tičejo konjske reje v deželi. Število nakupljenih žrebcev je zavisno od potrebe, od njih ple-
mena in od novcev, ki so na razpolago. Nakup se vrši še tisto jesen.
čigaver je naznanjeni žrebec, pa nikakor ni oviran ukreniti z žrebcem, kar mu je drago, in ravno tako tudi kmetijska ministerstvo ni zavezano naznanjenega žrebca kupiti, če je-žrebec tudi popolnoma raben.
Vsako naznanilo naj ima nastopno vsebino: Kakšni io kateri so žrebčevi roditelji, velikost, barvo, starost in ceno žrebčevo ter slednjič kraj, kje je žrebca videti.
Glede starosti je omeniti, da se bode oziralo le na tiste-žrebce, kateri so tedaj, kadar so naznanjeni, uže tri leta stari, ako so žlahtnega plemena, — ali pa vsaj dve leti, če so težkega in čistega mrzlokrvnega plemena. Na mlajše konje se-nikakor ne bode oziralo.
Ne žrebce, kateri so bili prijavljeni po imenovanem roku, oziralo se bode le toliko, kolikor bo kazala potreba.
Razglas.
Po današnjem sklepu svojega odbora preskrbela bode podpisana zadruga letos sploh udom in neudom svojega okrožja, kateri se za to o pravem času oglasijo, semenskega krompirja po primerno nizki ceni.
Oglase vzprejema podpisano predsedništvo takoj, najkasneje pa do 1. marcija t. 1. Z naznanilom množine krompirja je položiti primerno kaparo.
Ob svojem času se bo naznanilo naročevalcem, kedaj naj pr -dejo po krompir, in cena, po kateri se bo oddajal z ozirom na denarno pomoč, katera je v ta namen zadrugi na razpolaganje.
Predsedništvo gospodarske zadruge za okraj Podgrad
v Materiji v Istriji dne 9. februvarija 1893.
Zupančič, predsednik.
- Listnica uredništva.
F. N. nt B. Na Vaše vprašanje je obširno odgovorjeno r v članku zastran mitnic v današnji številki. Ker je Vaša mitnica, deželna, morate se obrniti do deželnega odbora, če ni kaj prav. Na korist kranjskih mlinov in pil bode, če se potegnete, da bode-vožnja iz sosedne Primorske prosta mitnine v tistih slučajih kakor na državnih cestah. To bo lahko doseči, če je res, da ima deželni mitničar nalogo ravnati se po državnih naredbah.
J. M. v K. Zahtevajte cenik W. Klenerta v Gradci. Tam zveste, po čem so sadike belega cesarskega ivanovega grozdjiča. — Občinske račune mora župan najkasneje dva meseca po preteku, leta predložiti občinskemu odboru. 14 dni poprej morajo pa biti računi za preteklo leto in proračun za prihodnje leto pri županu razpoloženi na ogled občanom (§ 6G. občinskega red al. — Ako so-kosti po 2 kr. kilogram, izplača se delati iz njih gnoj, vsaj stoji v tovarni koščena moka nad 5 gld.
W. v D. Divje meso, ki raste na konjevi nogi,odstrani živinozdravnik z operacijo.
J. K. v Št. P. Zahtevajte cenik od W. Klenerta v Gradci. V njem najdete, česar želite. To tvrdko poznamo kot prav pošteno. Cene so zelo povsod enake. Povrtna semena ima Korsika v Ljubljani, kateri Vam pošlje na zahtevanje svoj slovenski cenik zastonj.
J. C. v V. Glede Vaše kobile, ki se noče več obrejiti, velja-tisto, kar odgovarjamo na 38. vprašanje v današnji številki.
M. P. v jR. Ako v Vašem posekanem gozdu smreka sama/ od sebe dobro raste, ji svet gotovo prija. Bor raste povsod, koder uspeva smreka, a ga je škoda saditi, ker je smreka več vredna. Kako je pa z macesnom in tiso, pa ne moremo reči, ker ne poznamo ne zemlje ne lege Vašega zemljišča. Glede tise berite članek na strani 174 »Kmetovalca1 iz 1. 1891.
V. J. v G. Podpore za vodotoke je prositi pri c. kr. deželni vladi in sicer potom glavarstva. V prošnji mora biti dokazano, da je vodotok občekoristen in potreben, ter morata biti priložena-načrt in proiačun.