Inovativna pedagogika Priporoč ila pri izbiri tablič nih rač unalnikov v inovativnih uč nih okoljih Maribor, januar 2019 K O L O F O N Naslov: Inovativna pedagogika: Priporočila pri izbiri tabličnih računalnikov v inovativnih učnih okoljih Title: Recommendations for choosing tablets in innovative learning environment Avtorji: Bogomir Marčinković, OŠ Bistrica ob Sotli Kristijan Perčič, Zavod Antona Martina Slomška Janko Harej, Šolski Center Nova Gorica Jože Brecl, Zavod Antona Martina Slomška Iztok Osredkar, Šolski center Velenje Mirko Đukić, Zavod Antona Martina Slomška Boris Volarič, OŠ Bratov Polančičev Maribor Robert Gajšek, OŠ Hruševec, Šentjur Roman Drstvenšek, OŠ Blanca dr. Andrej Flogie, Zavod Antona Martina Slomška Urednik: dr. Andrej Flogie Recenzent: ddr. Boris Aberšek Lektor: Vesna Kušar Fotografije: Robert Gajšek Uredniški odbor: dr. Andrej Flogie, dr. Magdalena Šverc, Maja Vičič Krabonja Založnik: Zavod Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30, 2000 Maribor Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=300762880 ISBN 978-961-92190-6-5 (pdf) - 2 - Inovativna pedagogika Priporoč ila pri izbiri tablič nih rač unalnikov v inovativnih uč nih okoljih Maribor, januar 2019 - 3 - K A Z A L O Inovativna učna okolja 6 Tablice v šoli 8 Velikost tablice in baterija 9 Kakovost zaslona 9 Senzorji 10 Izhodi 10 Priklop tablice na projektor 10 Razlike med operacijskimi sistemi 11 iPad 11 T Android 11 K Windows 10 tablice 11 I Primer izvedbe nujnih opravil na posameznih z operacijskih sistemih 12 at Skupne pomanjkljivosti vseh sistemov 17 rp Minimalne tehnične specifikacije, ki zagotavljajo d kvalitetno delo 18 op Dobavljive naprave na trgu v Sloveniji 20 a 20 prednosti in slabosti izvajanja BYOD v šolah 21 jl Prednosti 21 ok Slabosti 22 o Zaključek 23 a Konzorcijski partnerji projekta 24 n Razvojne inštitucije 24 u Razvojne srednje šole 24 a Razvojne osnovne šole 24 n Razvojne osnovne šole 24 v Implementacijske srednje šole 24 it Implementacijske osnovne šole 25 avonI - 5 - I N O V A T I V N A U Č N A O K O L J A Projekt Inovativna učna okolja, podprta z povezavi z izmenjavo dobrih praks, ki s IKT (skrajšano Inovativna pedagogika 1:1), je razvojno raziskovalni projekt, sofinanciran s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Evropskega socialnega sklada v sklopu 10. prednostne osi: »Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost« in prednostne naložbe 10.1 »Izboljšanje enakega dostopa do vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine pri formalnih, neformalnih in priložnostnih oblikah učenja, posodobitev znanja, smotrno rabo IKT podpira sodelovalno spretnosti in kompetenc delovne sile ter delo, dostop do izobraževalnih virov, spodbujanje prožnih oblik učenja, tudi s spremljanje napredka in vrednotenje poklicnim svetovanjem in potrjevanjem miselnih procesov. Na zahtevnejših takpridobljenih kompetenc«. sonomskih stopnjah lahko učiteljem predstavi različne možnosti ustvarjanja Projekt povezuje in nadgrajuje rezultate učnih priložnosti in sodobnih didaktičnih prejšnjih projektov, ki so že začeli sprempristopov, kot so problemsko učenje, injati učna okolja v slovenskem prostoru, avtentične naloge, projektno učenje in kot so prenova gimnazij, E­šolstvo, mnoge druge. Inovativna pedagogika v luči kompetenc Vsi, v izobraževanje vključeni deležniki, 21. stoletja 1:1, E­šolska torba, EU­folio se morajo pri tem zavedati, da uporaba in ATS 2020. sodobnih e­storitev in e­vsebin sama po sebi še ne pomeni spremembe in uvajan­ Namen projekta je tako premišljena in ja inovativnih metod poučevanja in učencelovita uporaba orodij, storitev in ja, lahko pa ga močno spodbuja in podpiprenosnih naprav, kar že samo po sebi ra, če je uporabljena tako, da v ustrezno opozarja na izziv preseganja pasivne rabe pripravljenih prožnih učnih okoljih IKT v šolah. Usmerjeno usposabljanje v omogoča aktivno vlogo učencev. Microsoft Inovativna učna okolja, podpr­ Za doseganje vzgojno­izobraževalnih cil­ ta z IKT, opredeli kot kvalitetne učne jev in kompetenc, potrebnih v sodobni priložnosti, ki postavljajo učenca v šoli, med drugim potrebujemo tudi središče učnega procesa ter mu dostop do izobraževalnih virov, ustrezno omogočajo aktivnosti, s katerimi gradi didaktično usposobljenost učiteljev ter svoje znanje in razvija kompetence podporo s strani tehnologije. Govorimo o (Microsoft Corporation, 2017). holističnem – celostnem pristopu v izobraževanju, ki v veliki meri korelira z - 6 - vzpostavitvijo ustvarjalnih in inovaranjem generativnega procesiranja. tivnih učnih okolij. Med prečnimi Kako učinkovito poučevati z ugotovitvami strokovnjaki ugotavluporabo IKT in različnimi tehnikami jajo pomembnost ustreznega učnein načeli ter kaj nam povedo ga okolja in njegov vpliv na raziskave o načinih učenja z IKT učenčeve dosežke (OECD, 2013, str. (znanost o učenju) in načinih 18­21): uporabe IKT kot pomoči pri učenju ­ Učno okolje prepoznava učence (znanost o poučevanju), bomo v kot ključne udeležence in zato spoddoločenem segmentu podrobneje buja njihovo aktivno vključenost ter izpostavili v naslednji številki bilteo njih razvija razumevanje njihove na, tokrat pa se bomo osredotočili lastne dejavnosti v vlogi učencev. na samo tehnologijo ­ izbiro ­ V učinkovitem učnem okolju obstatabličnih računalnikov. T ja velika občutljivost za individualne KI razlike med učenci, ki se nahajajo v Pripravljen dokument naj nam služi z njem, enako velja tudi za njihovo kot priporočilo in smernica pri a predznanje. nakupu mobilnih naprav (tablic) v tr ­ Učno okolje razvija programe, ki od sklopu projekta Inovativna peda­ pd vseh zahtevajo trdo delo in jim predgogika 1:1. Pomembno se nam zdi, o stavljajo izziv brez pretirane obreda se seznanite s tehničnimi speci­ p menitve. fikami posameznih operacijskih sis­ ajl ­ Učno okolje na podlagi jasnih temov in posameznih proizvajalcev, o pričakovanj uporablja strategije saj boste le tako lahko sprejeli opti­ ko vrednotenja, ki so skladne s temi malno odločitev. Dejstvo je, da a pričakovanji: močan je poudarek na boste odločitev glede nakupa n formativnih povratnih informacijah, določene naprave sprejeli na podla­ u ki podpirajo učenje. gi številnih dejavnikov. a ­ Učno okolje močno spodbuja »hor­ n izontalno povezanost« med področji V tem dokumentu predstavljamo vit znanja in predmeti kot tudi tehnična priporočila, ki zagotavljajo a med skupnostjo in širšim minimalne pogoje za uspešno vo svetom (Flogie, 2019). delo s tablicami v projektu n ter veljajo kot neke vrste I Učinkovito poučevanje z IKT standard glede varnosti, lahko učencem pomaga pri zanesljivosti delovanja, kognitivnem procesiranju, ne da administracije naprav in bi pri tem preobremenili njiprogramske opreme ipd. hov spoznavni sistem. To pa lahko dosežemo z zmanjšanjem procesiranja nebistvenih informacij in usmeritvijo na bistveno procesiranje ter s podpi­ - 7 - T A B L I C E V Š O L I V zadnjih letih se v šolstvu srečujemo s ­ možnosti komentiranja in skupne rabe pojavom novih tehnologij, predvsem vsebin; mobilnih telefonov in tabličnih računal­ ­ raznolika programska oprema; pri tem nikov. Nekaj izkušenj in primerov rabe je so pomembne predvsem storitve oz. podal pilotni projekt testiranja tabličnih aplikacije, ki pokrivajo praktično vsa računalnikov v okviru projekta E­šolstvo predmetna področja (najmanjša izbira (url.sio.si/tablice). Prav tako so nekatere aplikacije je pri Windows platformi); šole pri nas na tem področju zelo usmer­ ­ vključeni so različni senzorji/zmožnosti: jene v prihodnost, zato so v dokumentu GPS, merilec pospeška, giroskop, upoštevane tudi njihove izkušnje. videokamera, mikrofon, zvočnik, zaslon, občutljiv na dotik; Pri odločitvi, katere mobilne naprave bi ­ ni podpore za Flash in programe, bilo najbolj smotrno izbrati za napisane v Javi; posamezno šolo, se postavlja veliko ­ možnosti uporabe alternativnih vprašanj in izzivov. V nadaljevanju brskalnikov . . izpostavljamo ključne elemente, na katere je potrebno biti pozoren pred nakupom. Bistvene značilnosti tabličnih računalnikov v primerjavi z ostalimi napravami (prilagojeno po url.sio.si/tablice): ­ teža in velikost – tablice so lahke in ravno prav velike, da jih po potrebi hitro vzamemo v roke in uporabimo; ­ hiter zagon – tablice ponavadi le uspavamo, zato so za uporabo pripravljene v nekaj sekundah; ­ porabijo zelo malo energije – z enim polnjenjem delamo tudi do 10 ur; V tem smislu je potrebno izpostaviti, da ­ preprosta in intuitivna uporaba; tablice v osnovi ne nadomeščajo osebnih ­ drsenje po zaslonu in možnost povečein prenosnih računalnikov. Naštete vanja – uporabniška izkušnja je zelo značilnosti silijo k drugačni rabi. Tablica je dobra, uporabnik ima občutek, da ima naprava, ki je ves čas na dosegu roke, ne napravo pod nadzorom; pa nujno ves čas v roki. Učenci jo lahko ­ kakovosten zaslon – zelo velik vidni kot, med uro večkrat uporabijo, in sicer po ostrina in svetilnost (cenene tablice imajo potrebi ter v manjših časovnih intervalih. slabši zaslon); Potrebno je upoštevati, da je tablica ­ možnosti fotografiranja, snemanja in neprimerna za urejanje daljših dokumenpredvajanja avdio­vizualnih vsebin; tov, preglednic, animacij ipd. - 8 - ­ slabše kakovosti ohišja in USB ter drugih izhodov. Pred dokončno odločitvijo o nakupu predlagamo testiranje in preverjanje tehničnih karakteristik, saj višja cena še ni zagotovilo za ustrezno kakovost. Tehnične značilnosti tablic Velikost tablice in baterija Obstajajo splošne dileme glede Znotraj določenega cenovnega velikosti naprav, ki bi bile za pouk T razreda imamo različne proizvajalce najprimernejše. Glede na lastne KI in operacijske sisteme, med katerimi izkušnje menimo, da se bodo z obstajajo nekatere razlike in značilobdržale velikosti med formati od 8” a nosti, ki pa na kakovost izvedbe inodo 10”. Večji formati tablic se nam tr vativnega poučevanja nimajo zdijo preveč okorni, manjši pa so p bistvenega vpliva. Pomembno je premajhni oz. prevzemajo do predvsem, da tablice delujejo tekoče funkcionalnosti pametnih telefonov. p in da učitelji poznajo način delovanja V primeru nabave tablic za učitelje ajl tablic, ki jih učenci v razredu priporočamo vsaj 9” velikost o uporabljajo. zaslona. Na splošno torej velja, da ko Večina tablic, ki smo jih testirali, so: a ponujajo: ­ 8” tablice primernejše za nošenje n ­ možnost predvajanja multimedi­ (slabše zmogljivosti za isto ceno?!), u jskih vsebin (slika, video, zvok); ­vendar pa na 9” do 10” tablici lažje a ­ možnost ustvarjanja multimedikaj zapišemo, zaradi velikosti pa je n jskih vsebin; lahko nekoliko bolj oddaljena od oči, vit ­ možnost deljenja vsebin; kar je za uporabnika lagodnejše. a ­ možnost povezovanja v splet; vo ­ vgrajene senzorje (običajno neko­ Kakovost zaslona n liko dražji modeli). Pri kakovosti zaslona bi priporočali, I da se glede na čas, ki ga bodo učen­ Z nakupom cenejših naprav obstaja ci/dijaki preživeli s tablicami, izbere večje tveganje: kar se da kakovostne zaslone. Glede ­ da naprave ne bodo delovale na ponudbo naprav bi se osredotekoče; točili na uradne teste različnih neod­ ­ da bodo komponente manj visnih inštitucij, ki tovrstne primerkvalitetne (slaba kamera, jave samih naprav opravljajo že dlje neodzivnost naprave, slabši zaslon, časa. slabša baterija); - 9 - Primera tujih testov sta na naslednji ­ razširitvena SD kartica; spletni povezavi: ­ HDMI (če naprava nima tega izhoda, se ­ http://reviews.cnet.com/tablets/ lahko preko Chromecast ali Apple TV http://www.tabletpccomparison.net. zaslonska slika prenese na projektor). V slovenskem prostoru je test tabličnih Priklop tablice na projektor računalnikov opravila Zveza potrošnikov Nekatere tablice imajo možnost priklopa Slovenije (junij 2017), ki je primerjala vse preko HDMI priključka. Pri tem je potrebkomponente naprav no imeti ustrezen projektor. Tablica tako ­ h t t p s : / / w w w . z p s . s i / i n d e x . p h p / učencu omogoča, da se priklopi na protehnologija/raunalnik/4984­test­tablicnijekcijo iz svoje naprave in opravi predracunalniki . stavitev (potreben kabel in adapter). V nadaljevanju je primer predloga izbora naprav na osnovi pripravljenih priporočil. Obstaja elegantnejša rešitev za prenos slike preko brezžičnega načina. Za to Pri kakovosti zaslona se nam zdijo potrebujemo dodatno napravo (ali propomembni še: jektor, ki to podpira), ki se priključi na ­ občutljivost zaslona; projektor. Presenter in ta naprava se ­ svetilnost in povežeta na isto brezžično omrežje, slika ­ resolucija. pa se nato prikazuje na projekciji. Cene takšnih naprav se gibljejo med 40 in 150 Senzorji € (Apple TV in Chromecast). Vgrajeni senzorji so pri vseh napravah v glavnem podobni. Večina tablic se deli na Obstaja še tretja možnost. Nekateri WIFI in WIFI + LTE modele. Slednji imajo proizvajalci ponujajo/podpirajo svoje ponavadi GPS sprejemnik, njihova cena je protokole in/ali aplikacije za prikaz višja. namizja določene tablice preko brezžičnega omrežja na Izhodi namiznem/prenosnem računalniku ­ USB (pri iPadih ni vgrajen, obstaja pa učitelja, ki je običajno direktno priključen možnost dokupa adapterja); na projektor. Primer aplikacije je ­ avdio; TeamViewer. ­ video; - 10 - R A Z L I K E M E D O P E R A C I J S K I M I S I S T E M I V nadaljevanju izpostavljamo in ­ cena naprave. navajamo glavne prednosti ter slabosti tablic z različnimi operacijskimi Slabosti: sistemi. Pri tem izpustimo poseb­ ­ več verzij OSa in posledično nosti in upoštevamo samo tablice z različni uporabniški vmesniki originalno programsko opremo. in zmožnosti; ­ sistem ni najbolj varen, saj iPad obstaja možnost vdora celo s Prednosti: kupljenimi aplikacijami. T ­ preizkušenost – največ primerov K pilotnih projektov v tujini je bilo Windows 10 tablice I izvedenih s to tablico; Prednosti: z ­ izredna kakovost zaslonov pri zad­ ­ možnost nadzora in upravl­ at njih modelih; janja preko aktivnega imenika; rp ­ omejena skupna raba vsebin med ­ delujejo Windows programi; d programi; ­ razen tabličnega načina op ­ dobra baterija; učiteljem dokaj znano okolje; a ­ z nakupom ene licence oz. aplikaci­ ­ nizka cena za nekatere mod­ jlo je je možno naložiti aplikacijo na ele (Asus transformer). k največ 5 naprav hkrati; o ­ varnost sistema. Slabosti: an ­ slabša baterija pri cenejših Slabosti modelih; u ­ cena: za cca. 400 € se dobi naprava ­ izredno majhno število an z velikostjo pomnilnika 32 GB (maj aplikacij (v primerjavi z iOS in vi 2018). Android platformo); t ­ visoka cena za Microsoft av Android Surface (paradni konj); o Prednosti: ­ pri cenejših modelih ni vgra­ nI ­ veliko programske opreme, velik jenih senzorjev. delež je brezplačen; ­ ogromno različnih modelov; ­ enostavna skupna raba vsebin – prenašanje iz enega programa v Zavedamo se, da mobilne naprave drugega oz. iz enega sistema na (telefoni) v veliki meri prevzemajo drugega; mesto tabličnih računalnikov. Pred ­ enostavno povezovanje z androidnami je velik izziv kako slediti nimi mobilnimi telefoni; temu razvoju? ­ dobra baterija; - 11 - P R I M E R I Z V E D B E N U J N I H O P R A V I L N A P O S A M E Z N I H O P E R A C I J S K I H S I S T E M I H - 12 - . . TKI z atrpdop ajlok . o anu anvit . avonI - 13 - - 14 - TKI z atrpdop ajloko anu anvitavonI - 15 - - 16 - Skupne pomanjkljivosti vseh sistemov Pri vseh sistemih bi kot problem Kakovosten test tabličnih računal­ izpostavili centralno nameščanje in nikov je opravila Zveza potrošnikov posodabljanje sistema ter aplikacij. Slovenije (junij 2017), ki nam je Le to predstavlja vsem vzdrževal­ lahko v pomoč pri odločanju ­ cem učne tehnologije velik izziv, saj https://www.zps.si/index.php/tehn je to časovno zelo zahteven proces. ologija/raunalnik/4984­test­tablicniracunalniki . Ne obstaja prostodostopna rešitev, ki bi omogočala centralno upravljanje naprav. Obstajajo plačljive rešitve, T ki so za šolo precej drage (mobile KI classroom od Samsunga, System z Center Configuration Manager za a Windows). Prav gotovo takšna tr rešitev olajša delo ter prihrani mar­ p sikatero slabo voljo na šoli. dop ajloko anu anvitavonI - 17 - M I N I M A L N E T E H N I Č N E S P E C I F I K A C I J E , K I Z A G O T A V L J A J O K V A L I T E T N O D E L O - 18 - - 19 - D O B A V L J I V E N A P R A V E N A T R G U V S L O V E N I J I ( J U N I J 2 0 1 7 ) Navedene cene so za posamičen nakup. Nakup večih naprav ponavadi pomeni tudi nekoliko nižjo ceno. Po pregledovanju aktualne ponudbe na trgu imamo informacije, da so nekateri modeli že cenejši (Apple iPad NEW je 399 eur. .). - 20 - 2 0 P R E D N O S T I I N S L A B O S T I I Z V A J A N J A B Y O D V Š O L A H “Bring your own device “(BYOD) je 6. Ko učenci uporabljajo svoje ena izmed iniciativ/smernic na naprave, poskrbijo za lastno "uspospodročju uvajanja sodobne informaabljanje". cijsko­komunikacijske tehnologije v šolah. Iniciativa enostavno pred7. BYOD ponuja priložnost za poučepostavlja, da vsak udeleženec vanje za spoštljivo/primerno pedagoškega procesa pri pouku uporabo, kar bo pomembno za njihouporablja svojo mobilno napravo vo pravilno pripravo v prihodnosti. (tablico, telefon. .). Iniciativa postaja T v zadnjem obdobju zelo aktualna, 8. Učenci bodo bolj organizirani z K saj ima v slovenskem šolskem prosvsemi svojimi zapiski in nalogami na I toru vsak otrok vsaj svoj pameten enem mestu. z mobilni telefon (tablični računalniki at pa so vse manj aktualni). Takšen 9. Učencem daje neomejen dostop rp pristop prinaša veliko prednosti in do informacij in virov. d slabosti, ki so izpostavljene v nadal­ op jevanju. 10. BYOD omogoča učencu in a učitelju, da zamenjata vlogi. jlo PREDNOSTI k 1. Učenci že poznajo svojo napravo 11. Učitelji lahko uporabljajo o in se lažje osredotočijo na dejansko določene aplikacije, ki so bolj an učenje z njo. povezane z učenci in starši kot kdajkoli prej. u 2. Osebne mobilne naprave učencev an so praviloma bolj napredne, tako da 12. Učenci so navdušeni nad vi lahko šole lažje ostanejo v stiku s tehnologijo, tako da BYOD vključi t sodobno tehnologijo. učence in ustvarja navdušenje in av navdušenje nad učenjem. o 3. Učenci so bolj navezani na svoje nI mobilne naprave kot na učbenike in 13. Če učenci v šolo prinesejo svoje zvezke. pripomočke, lahko šole koncentrirajo sredstva za učence, ki si tega ne 4. Za šolo je to stroškovno učinkovit morejo privoščiti. način, kako ostati v stiku z novo tehnologijo. 14. BYOD omogoča več priložnosti za bolj osebno učenje, kjer lahko 5. Z metodo BYOD učenci bolj verjetučenci izstopajo z lastno hitrostjo. no nadaljujejo učenje zunaj šolskih klopi. 15. Učenci prevzamejo nadzor nad - 21 - tem, kako zagotoviti, da njihova naprava 6.) Učenci morda pozabijo napolniti svoje deluje in jim tako daje občutek odgovnaprave. ornosti. 7. Učenci, ki v šolo prinesejo svoje pripo16. BYOD ponuja način dostave e­knjig. močke, lahko povečajo možnost kraje. 17. Obstaja veliko odličnih izobraževalnih 8. Učenci si morda ne bodo mogli aplikacij, da se učenci navdušijo nad privoščiti teh naprav. učenjem. 9. Kaj, če učenec prinese virus iz doma na 18. Večina učencev in odraslih že razpo­ šolsko brezžično omrežje? laga z napravami, ki so potrebne za BYOD. 10. Šola bi lahko imela težave z zagotavljanjem dovolj velike 19. Učenci lahko uporabijo pasovne širine. napravo, ki so jo izbrali za dokončanje svojih nalog, 11. Študenti pozabijo zato je verjetneje, da bodo to prinesti svoje mobilne naprave. storili. 12. Aplikacije niso dosegljive na 20. BYOD se lahko uporablja vseh platformah. kot privilegij, ki spodbuja učence, da ostanejo fokusirani na izvedbo. 13. Pred izvajanjem boste morda morali rešiti vašo brezžično omrežno Slabosti infrastrukturo. 1. Vse te mobilne naprave lahko preobre14. Nekateri učitelji se lahko upirajo menijo vaše brezžično omrežje. učenju s tehnologijo. 2. Zloraba naprav v smislu goljufanja. 3. Tehnologija lahko postane statusni simbol za učence, ki povzročajo socialno razslojenost. 4. Starši morda niso zadovoljni z idejo, da bodo mobilne naprave plačevale za uporabo v šoli. 5. Med delom na lastnih mobilnih napravah lahko študentje lažje motijo. - 22 - Z A K L J U Č E K Spremenjene družbene, tehnološke in pedagoško upravičena. in gospodarske okoliščine zahtevajo spremembe tudi v izobražeanju, Uvajanje tehnologije v pouk je kjer tehnologija postaja eden izmed vedno bolj prisotno ne le pri vedno bolj samoumevnih poučevanju ampak tudi pri dejavnikov poučevanja in učenja. učenju. V projektu Inovativna Če večina učiteljev nima večjih učna okolja podprta z IKT je cilj težav pri uporabi tehnologije, ko se uvajanja tehnologije podpora pripravlja na pouk, pa so razmere transformaciji pouka na ta drugačne, kadar uporabljamo tehnnačin, da se učencem in TKI z atrpdop ajloko anu anvitavonI logijo v podporo procesu učenja. dijakom pripravijo učne priložnosti, v katerih pridobivajo Ustvarjanje učnih priložnosti, v znanje in razvijajo kompetence. katerih bodo učenci laho pridobivali nova znanja in razvijali svoje kom­ Učiteji pri tem potrebujejo znanpetence, od učitelja zahteva nov je in orodje, s katerim lahko način razmišljanja, začenši z načrtoocenijo, ali so aktivnosti, podprte vanjem, učitelji pa potrebujemo z IKT, primerne za doseganje zasorodje, s katerim lahko preverimo, tavljenih ciljev in omogočajo ali je načrtovana raba IKT smiselna transformacijo pouka. - 23 - K O N Z O R C I J S K I P A R T N E R J I P R O J E K T A Razvojne inštitucije LNIŠKA ŠOLA 1. ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO (ZRSŠ) 10. GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA 2. UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO (FNM) Razvojne osnovne šole 3. UNIVERZA V MARIBORU, PEDAGOŠKA 1. OSNOVNA ŠOLA HRUŠEVEC­ŠENTJUR FAKULTETA (PEF) 2. OSNOVNA ŠOLA BISTRICA OB SOTLI 4. PEDAGOŠKI INŠTITUT (PI) 3. OSNOVNA ŠOLA ČRNA NA KOROŠKEM 4. OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA BISTRICA 5. OSNOVNA ŠOLA BREŽICE 6. OSNOVNA ŠOLA CERKLJE OB KRKI 7. OSNOVNA ŠOLA BRATOV POLANČIČEV MARIBOR 8. OSNOVNA ŠOLA BELOKRANJSKEGA ODREDA SEMIČ Implementacijske srednje šole 1. GIMNAZIJA CELJE – CENTER 2. ŠOLSKI CENTER KRANJ, STROKOVNA GIMNAZIJA 3. GIMNAZIJA ŠKOFJA LOKA 4. GIMNAZIJA MOSTE, LJUBLJANA Razvojne srednje šole 5. ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA VIPAVA 1. VZGOJNO­IZOBRAŽEVALNI ZAVOD 6. GIMNAZIJA LITIJA ANTONA MARTINA SLOMŠKA 7. GIMNAZIJA POLJANE LJUBLJANA MARIBOR – ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA, 8. ZAVOD SVETEGA STANISLAVA, 2. GIMNAZIJA BREŽICE, ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA 3. GIMNAZIJA JOŽETA PLEČNIKA Ljubljana, 9. ŠOLSKI CENTER PTUJ, EKONOMSKA 4. BIOTEHNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER ŠOLA PTUJ LJUBLJANA, GIMNAZIJA IN 10. ŠOLSKI CENTER LJUBLJANA, SREDNJA VETERINARSKA ŠOLA STROJNA IN KEMIJSKA ŠOLA 5. SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA MARIBOR 11. GIMNAZIJA IN SREDNJA KEMIJSKA 6. SREDNJA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA ŠOLA RUŠE 7. ŠOLSKI CENTER KRANJ, SREDNJA 12. ŠOLSKI CENTER NOVA GORICA, STRO­ TEHNIŠKA ŠOLA JNA PROMETNA IN LESARSKA ŠOLA 8. ŠOLSKI CENTER LJUBLJANA, SREDNJA 13. EKONOMSKA ŠOLA LJUBLJANA LESARSKA ŠOLA 14. EKONOMSKA IN TRGOVSKA ŠOLA 9. ŠOLSKI CENTER NOVA GORICA, BREŽICE ELEKTROTEHNIŠKA IN RAČUNA15. LESARSKA ŠOLA MARIBOR - 24 - 16. BIOTEHNIŠKI IZOBRAŽEVALNI KRANJCA VELIKA POLANA CENTER LJUBLJANA, ŽIVILSKA 19. DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA ŠOLA GENTEROVCI Gonterhazi 17. ŠOLSKI CENTER ŠKOFJA LOKA Ketnyelvu Altalanos Iskola 18. SREDNJA GOSTINSKA IN TURIS20. OSNOVNA ŠOLA POLJANE TIČNA ŠOLA RADOVLJI21. OSNOVNA ŠOLA MATIJE ČOPA CA KRANJ 19. ŠOLSKI CENTER SLOVENJ 22. OSNOVNA ŠOLA SIMONA GRADEC KOSA Podbrdo 20. ŠOLSKI CENTER VELENJE, ELEK23. OSNOVNA ŠOLA BRANIK TRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA 24. OSNOVNA ŠOLA COL 25. OSNOVNA ŠOLA ČEPOVAN T Implementacijske osnovne 26. OSNOVNA ŠOLA Antona KI šole: Žnideršiča Ilirska Bistrica z 1. JAVNI VIZ II. OSNOVNA ŠOLA 27. OSNOVNA ŠOLA KANAL a ROGAŠKA SLATINA 28. OSNOVNA ŠOLA ŠENČUR tr 2. OSNOVNA ŠOLA BOŠTANJ 29. OSNOVNA ŠOLA FRAM p 3. OSNOVNA ŠOLA FRANCETA 30. OSNOVNA ŠOLA RADA do PREŠERNA KRANJ ROBIČA LIMBUŠ p 4. OSNOVNA ŠOLA FRANJA 31. OSNOVNA ŠOLA RAČE aj MALGAJA ŠENTJUR 32. OSNOVNA ŠOLA STANETA lo 5. OSNOVNA ŠOLA “BLAŽA ŽAGARJA LIPNICA ko KOCENA” PONIKVA 33. OSNOVNA ŠOLA IDRIJA a 6. OSNOVNA ŠOLA KOZJE 34. OSNOVNA ŠOLA DOBROVO n 7. OSNOVNA ŠOLA LESIČNO 35. OSNOVNA ŠOLA Bistrica u 8. OSNOVNA ŠOLA PODČETRTEK 36. OSNOVNA ŠOLA JOSIPA VAN­ a 9. OSNOVNA ŠOLA BLANCA DOTA Kranjska Gora n 10. OSNOVNA ŠOLA NEZNANIH 37. OSNOVNA ŠOLA Ivana vi TALCEV DRAVOGRAD Cankarja ta 11. DRUGA OSNOVNA ŠOLA v SLOVENJ GRADEC on 12. OSNOVNA ŠOLA RADLJE OB I DRAVI 13. OSNOVNA ŠOLA MUTA 14. OSNOVNA ŠOLA RIBNICA NA POHORJU 15. OSNOVNA ŠOLA JANEZA KUHARJA RAZKRIŽJE 16. OSNOVNA ŠOLA BELTINCI 17. OSNOVNA ŠOLA KAJETANA KOVIČA RADENCI 18. OSNOVNA ŠOLA MIŠKA - 25 - http://www.inovativna­sola.si Zavod Antona Martina Slomška Vrbanska cesta 30 2000 Maribor http://www.z-ams.si