3 nč. "Hjjjgg 9. številka. Izdanje za sredo 22. januvarja 1896. (v Trsta, v torek zvečer dne 21 januvarja 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" iihnja po trikrat na teden v šumih u-daDjih ob torkih, četrtkih in sobotah. Zjutranje iaduijf i?-hajn ob fi. uri zjutraj, večerno pa ob 7, uri ver'er. — Obojno izdan j t* *».*»«• : k t Jeiimi . f. 1 —, Ir.vmi Av»frtj« f. t Sf' tri ninfl^u . . . 3— , , „ 4...0 ta )
    o 4 nvŽ. Ou'lnni mh ra^uno po tarifu t petita; i« naslov« s debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. l'o«lmtn oHmrtnice in javne zahvalo, do-umri oiflasi itd. bo računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj ao pošiljajo uredniAtvu: ulica Caserraa Sf. 13. V»lo hi* TI, nadst. Naročnino ia oglase je plačorati loco Trst. Odprte reklnma ri|* •'> uruitr pnMtr>tne. Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko. Šolo, slaba pota, slaba vremena, nedostatno obleko, dostikrat cel6 slabo hrano. Nevapeh provzročuje še drug činitelj, ki je pri nas zel6 va*en — in tu je tuji jezik, ki se vsiljuje v kmetskih šolah. Kjer le morejo nastajajo šolske oblasti, da v čisto slovenske ali hrvatske šole urivajo itahjaski in, kjer tega ne morejo, nemški jezik. Kjer je le par italijanskih otrok, treba, da bode šola i tali-janska, ako je tam tudi sto hrvatskih otrok. Tu so agitaciji široma odprta vrata, a tudi drugim stvarem, ki ne spadajo v šolo. Za to imamo dokazov iz stare in nove istrske šolske zgodovine. Nepovoljnega vspeha krivo je tudi preveliko število dece, ki pripada na deželi jedni učiteljski sili: po 100 do 150 otrok; in tu je učitelj obvezan biti učitelj kakor najzadnji delavec od jutra skoro do večera. Še pregledati in urediti toliko otrok je teško. To je torej tudi jeden vzrokov. Še v tem, takozvanem glavnem mestu ni pravega vspeha. V Poreščini nimamo ni jedne ljudske sole. Čeravno je po vaši statistiki toliko našega naroda, da bi ne zadostovalo 10 ljudskih šol. Tu je nekoliko posilnih pomožnih šol, kjer se za to žrtvujejo nekateri duhovniki pod firmo prostega časa (Živili!) Ako bi tudi bilo tu kaj hrvatskih, šol, bilo bi zlo za nas, ker je nadzornik mož, ki ne pozna našega jezika. Vsako leto se tukaj tožimo o teh stvareh, kako bi bilo odpraviti to zlo, ali to se nikoli ne uvaža. Naš glas je glas vpijočega v puščavi! (Tako je! Živio !) „Velmožni" in „velmočni" Italijani. Ako motrimo dogodke v daljni Afriki (o katerih pravi podobi menda niti pojma nimamo) in ,T riHn*.iH je 0 šolstvu v Istri pregovoril je poslanec prof. M. M a n d i 6 v III. seji.dež zbora istrskega dne IB.jan. 1896 nastopno: Hotel sem izprositi besedo že pri drugi točki poročila šolskega odbora za leto 1893. Ali da ne govorim dvakrat o istem predmetu, hočem označiti naše stališče proti obračunu šolskega zaklada za leto 1893 iu hočem obrazložiti vzroke, zakaj nismo glasovali za ta obračun in zakaj nočemo glasovati za obračun šolskega zaklada za leto 1894. Prinosi države, dežele in davkoplačevalcev so ogromni in vspehi ne odgovarjajo tolikim žrtvam. Vselej, pri vsakem proračunu, smo mi na-glošali te nevspehe, akopram se žrtvujejo tolike svote. Razlogi naši so še vedno isti, torej ne o-stane drugega nego da jih ponovim. V Istri je za šolo sposobnih otrok okolo 42.000, a obiskuje jih šolo le okolo 22.000, torej je okolo 44# otrok dolžnih obiskovati šolo, ki je faktično ne obiskujejo, ker je nimajo. Ta odstotek priča žalibog na sramoto 19. stoletja, da je naša dežela med onimi, kjer se šola obiskuje najslabje. Ali kar je najbolj žalostno, je to, da so to naši otroci, ki ne obiskujejo šole in sicer za to, ker je nimajo. To so torej večinoma si »v. in hrvatski otroci. Ali, kar je še hujše, tudi tam, kjer so šole, ni takega vspeha, kakor v drugih deželah, n. pr. na Goriškem in v Trstu. Saj so se čule pritožbe tudi od vaše strani, gospoda večine, da celo mestne šole so ali slabo obiskovane, ali imajo sla'»e vspehe. Ako je torej po mestih vspeli slali, koliko slabši mora biti na kmetih, kjer imajo otroci daleč v PODLISTFK Kamniško pismo. XIII. Gospod urednik! Post festum sicer, vendar še v prosincu, trkam na Vaše duri in Vam želim srečno novo leto 1 — izvestuo vtaknete moje voščilo za tablo, v spomin na svojega satiričnega prijatelja in s tem se mi že v naprej prikupite. Nekaj malega gradiva se je mej tem že zopet nabralo za »Kamniško pismo«, čeruvno se nabira tako počasi, kakor snežnica v pogorju, kadar jo lovi na vroči svoj jezik žejni turist, A bolje malo nego nič in četudi življenje v Kamniku v sedanjih dneh le bolj životari — ,.živi" vendar-le! Včasih je človek skoro malo v zadregi radi snovi in tu in tam sem Čul že vprašati, čemu pisem „Kamniška pisma* in čemu cel6 v primorski list--Hm! tu je odgovor težak, morda bode loži čez nekaj let, ko se bode povpraševalo po teh naivnih, priprosto-srboritih „pismih* znabiti celfl od strani mojih „najboljših- prijateljev; — tempora mutantur! Torej k stvari! Zabeležka vredno je, da je mesto kamniško zopet za jedrn okrasek na boljem: nov in drag most prepenja šegavo Bistrico, ob Čije izviru je sanjala genijalna lastavica M6rica lansko leto tako krasno o dosežene m idealu Barčičuve ljube, da mi še danes zveni po ušesih mična povest in si želim, in z menoj slednji prijatelj žen>ke naše Muze, da bi nas divno-intere-sautna heroina ženskega peresa še prav dostikrat počastila svojim posetom in z rajskimi hipi, ka-koiMie smo uživali lam v njeni jasni navzočnosti. Oj pridite prav gotovo letos zopet in z , Vami ar m ada Vaših somišljenikov! Kamnik je kraj za take ljudi in njegovo lice je še jasneje, kadar ga osrečuje navzočnost njihova. In kadar bodete glasno žgoleč hiteli čez novi most, ne bode se Vam bati, da se pod Vami utrga, močan je dovolj iu tudi črez ograjo ne prekucne se nikdo, ker v i so k a je dovolj, baš toliko, da se komodno lahko pogleda na krasne naše gore in proti izviru Bistrice.... Nil, poleg novega mostu imamo tudi novega deželnega poslanca in — novo Čitalnico. Gled6 prvega Vam je itak že znano, kako je stvar bila — izvoljen je bil. A gledč Čitalnice je nekoliko zagonetke v mojih besedah in to je treba razložiti. V osodepolni noči rinil je namreč potres neusmiljeno v hišo, kjer žije živozakopana Čitalnica svoje dni in sanja o lepših, ki — so bili. Poleg materijalnih razpoklin, katere jej je prizadejala minula čra, prišle so še opasne razpokline v zi-dovju njenega doma in te bi bile skoro postale osodepolne za obstanek tega starega društva. „Odbor potresnega leta* sme si šteti v čast, da je — začasno vsaj — rešil društvo pretečega poloma in da ni že brez doma. Kako bode v bodoče, tega ne znatno, a sluti se, da je v novi dri zopet nekaj src, ki ne bijejo bas preglasno za obstoj društva in njegov namen. Toda še nekaj novega, zelo važnega imam zabeležiti, gospod urednik Narodni dom — ^ar-dou! — »Katoliški dom* smo dobili v Kamnik. Čudili se bodete morda tej novici in si mislili, od kod med katoličani katoliški dom, vsaj .ma vsakdo svoj dum doma, in katoličani smo eo ipso vsi. Toda Vam, gospod urednik, ni znano, da sluven- iste primeijamo z dogodki — v avstrijskem Primorju, tedaj nam je možno napraviti si sliko o vseiuožnosti in vsemoči krilate Italije. Ondi v Afriki mizerija, kakoršni ni primere, v Italiji mizerija, kakoršni menda tudi ni primere, in tukaj — v naši 'Avstriji nadutost italijanska, kakoršni tudi ni primere! Slepilci imajo baje to navado, ali kakor bi rekli, potrebo, da zavest o svoji pravi revščini pokrivajo samohvalivim vedenjem in visokoletečimi frazami v besedi in dejanju. Mi nočemo naravnost dajati naši italijanski gospodi v avstrijskem Primorju gorenjega naslova, toda svet naj sodi sain njihovo „poštenje*, kcje čutimo najbolje mi primorski Slovani Avstrije. Mi Slovani Avstrije, kot pravi in zvesti podaniki monarhije, moramo mirno prenašati vsakojakih kozolcev neodrešenih mogotcev, pred vsem pa bi hoteli ta gospoda, da ne mi, zvesti Avstrijci, smo gospodarji na avstrijskih tleh, marveč oni, ki škilijo neprestane v ono stran čr-nožoltih kolov. To je že nekaj tako orjaškega v predrznosti italijansko-neodrešene nature, da bi človek rajše, nego se smij al, posegel po tem in onem in stvarno dokazal zmoto, v kateri se nahaja rnkovnjač, smatrajoči tvoje za svoje A potrpljenje mora imeti, kdor je trezen, in treznim je treba biti nam, katerim se bode smijati poslednjim. . . To pa je težko — pobalinsko izzivanje od strani onih neodrešencev, katerim smo mi Slovani n a poti pri izvrševanju njihove nakane, pritira lahko Človeka do strajnosti in kdo ve, ako bi Slovenci v Primorju ne bili previdniši in ra-znmniši, nego so Italijanaši in njihovi podpihovalci ski brezverci na Kranjskem puncto ajdovščine ne zaostajajo več dosti za — Zulukafri, kajti, ako že niso črni od zunaj, so pa črni znotraj, to je na duši in to je še mnogo gorje! Od tod potreba zavoda, ki naj postane med nami to, kar so misijonski zavodi med — divjaki. O „brezdomovin-cih* poslej, vsaj pri nas, izvestuo ne bode več toliko nepotrebnega govorjenja, kajti krasni napis nad zavodom pouči poslej vsakogar, kam se mu je zateči, ako nima doma In napis, ta je zares tako krasen, da lepšega ni v vsem Kamniku in tudi v Ljubljani ne. Tabla je dolga ravno 6 met. 73 cin., črke, bele sž zlatim obrobkom — papeževe barve — visoke so po 50 cm. vsaka in dvajset jih je. Tudi prostor ima jako lep in eleganten. Šestnajst časopisov in mnogo poučnih knjig premore duševno gospodarstvo društva. Samo Vašega lista pogrešam notri, gospod urednik, no vem kako je to; saj vendar niste tako „hudi", kot je n. pr. „Slovenski Narod*; nasprotno, kakor doznam iz Vašega programa lista, hoče isti delati vso čast svojemu naslovu — — edinosti, edinosti nam je treba! Vsevečni Vas blagoslovi pri Vaši nameri, zjediuiti v jeden tabor lasajoči se narod. Pretiravanja — pretiravanja na vsako stran — ogibati se, pristno, četudi ojstro resnico govoriti v blagi, nežaljivi obliki, to je menda Vaš program, ako se ne motim in verujte mi, da morete in m o r a t e doseči svoj cilj. Ko sem zagledal Vaš preporojeni list, verujte mi, prijelo me je tako navdušenje, da bi Vam bil napisal slavnostno odo v vročih ditirambah — a ker nimam niti toliko pesniške zmožnosti, da bi spisal .kralj Matjaža" za priprosto ljudstvo, moral sem klaverno opustiti svojo namerovano proslavljevalno namero ! In veste zunaj in znotraj Avstrije, do česa bi bilo že prišlo! Iii tega se moramo izogibati, ako hočemo dokazati, da smo — ne boječi, Uog tega ne zadeni! — marveč iteligentniSi od onih, ki si domišljajo, da stoje duševno za nebo visoko nad nami. Mi moramo svoje sedanje stališče natačno poznati in zmerno iti pokojno postopanje smatrati za iirtjgotoveje sredstvo za podlago k dosegi velikega našega cilja. Prav gotovo se časi obrnejo nam na bolje, saj nam to dokazuje že divje in nervozno kretanje ljudij, ki si v svoji domišljavosti, bližajoči se propasti, ne morejo več pomagati drugače, nego 9 sredstvi, ki so najmanje dostojni razumnih in svoje stvari gotovih bojevnikov. Ako bi Italijanaši zamogli biti mirni v pogledu svoje iredentovske politike, ako bi oni ue znali, da gre njihova stvar pod nič, zelo pod nič, in da je ves njih vris le prazen grom brez liaska, tedaj bi gotovo nastopali samozavestniši in sredstvi, do-stojnisimi resnične inteligence, nego s« to godi sedaj. Oni znajo dobro, da je vsak surov pojav nasproti nam in našim zastopnikom, vsako krvav* žaljenje naše narodnosti, živa zaušnica njim samim in velik korak nazadovanja jnjihove stvari --zatoraj hočejo še v poslednjem hipu slovesa svoje slave in gospodstva v Avstriji uprav besno popadati okoli sebe, grizti in zbadati: to so zadnji napori obnemoglega leva. Da ne ostane samovlastno krčenje avstrijskih zakonov in psovanje najsvetejših pravic potrpežljive Avstrije brezi kazni za nje, to jim je dobro znano, radi tega hočejo pred odhodom svojim od tu pustiti umazan spomin na dobo svojega vladarstva. Toda Avstrija je prebolela se hujih udarcev in ni poginila radi tega, in mi, njeni Slovani, jim ohranimo baš toliko spomina v svojih srcih, kakor na — lanski sneg 1 Iiadi tega bi si lahko prihranili to zabavo, dostojno lačnih fakinov, ako bi bili pri zdravi pameti! Vsaj zavesi o odnošajih usmiljenja vredne .odrešene" domovine njihove in zavest, da ni baš častno za nobenega Italijana, kar se je dogodilo ondi doli v „raju" in se še dogaja, bi jih morala napolnjevati s takim sramom, da bi se morali po-skriti v najtemniše kote. Nas pa tolaži neizmerno ravno ta njihova duševna revščina, ker nam govori zdravi razum, da narod s tako podlago, kot je italijanska gospodarska podlaga, ne more dolgo ukazovati drugim in naj si išče zaslombe kjer koli hoče. Naša ljuba Avstrija je tujini prihajafiem od juga zares vedno dobra bila le v toliko, da so se ob njeni dobroti gmotno okoristili in jo izmozgavali, v zahvalo pa so jo zasramovali, kakor zasramuje kaj sem opazil pri Vašem novem listu? Nekaki pravi feljton. To je vrlo ! Podlistek bodi kratek, za jeden- k večjemu dvakrat in gibčen, ne težak! Le tistih dolgih morskih kač, ki se leno plazijo v brezštevilnih nadaljevanjih, tega nikar, to ni za d n e v ni k*)! Pa še nekaj, naturalizma se odločno ogibajte v podlistkih — ta umazana spaka ni za nas, zdravo še in sveže ljudstvo. V k r ? i je mnogo umazanega, zatorej se j6 je treba ogibati. Veliko nevolje bi vzbudilo ▼ našem nepokvarjenem narodu, ako bi naši pisatelji zašli v mlakužo naturalizma, misleči, da so radi tega — moderni; ka-li ? Naturalizem je potuha umetnikom in opora mora-lično, oziroma estetično pokvarjenim duhom, ki trlilost svojega propalega genija skrivajo za hrbet gnile materije. Obžalovati je, da je naš „Zvon" nekako nastopil pot .okoli svinjaka* in ostavil stezo jasne idealnosti, ki blaži duh in srce**). S takimi rečmi se ne prikupi zdravo-fiutečim ljudem in »i utegne celo škodovali v nekem drugem pogledu. Torej: Nazaj, nazaj v deželo sveto! kakor pravi naš htarosta Stiilar in ne uaprej po blatu ! „Čagar Muza valja se po blatu" ali kako že st»ji ▼ Cmokavzarju in Ušperni ? •) Drugi trdijo nasprotno. Vidite, koliko različnih monenj in — ukusov jo celo med pestjo Slovencev. Siromašni slovenski urednik ni storil nikdar prav, noj je že ukrenil tako ali tako. Pri tem pa je najlepia ta, da se ravno najostriši grajalci. pozvani, naj nam vendar enkrat pekažejo sami, kako treba pisati za list, hitro izgovarjajo: da „načeloma" ne sodelujejo prijavnih liHtih. Zato pa smo sklenili ravnati se proti takim kritikastrom po laškem reku: Non te curar de lor mu guarda e passa. Uredništvo „Edinosti".) **) O tem vprašanju imamo na razpolago par razprav, katere priobčimo čim preje - sine ira et studio. Op. uredništva. nehvaležen berač onega, ki mu je dal kos kruha, da ni poginil lakote. Ako bi Avstrija hotela — povraćati zlo z zlim, nastalo bi za lačne laške dninarje vprašanje, kje si skuhati polente ? ! Skrajni čas bi že bil, da vlada avstrijska pokaže, k d o je gospodar v njenih mejah in kdo najemnik! Vsako potrpljenje imej svoje meje in dolžnost vsacega zvestega Avstrijca, vzlasti pa narodnih zastopnikov je, kar najvztrajneje delati na to, da se tej tuji, veleprenapuhueni gospodi dokaže pulila navidez 11 ost njihove vse-možnosti in vsemoči v naši domovini. F. Politiške vesti. V TRSTU, dni 19. janurarja. 189«. Deželni zbori. Včerajšnja, druga, seja deželnega zbora tržaškega se je zaključila predčasno; vzrok zaključku pa je bil zopet značilen za vprašanje: kam jadramo ? ! Na kratko povedano : imeli smo zopet iredentovsko demonstracijo, kakoršne so toli pribljubljene pri izvestnih vročekrvnih poslaneih iz večine našega deželnega zbora. Razvoj seje je bil nastopni. Deželni glavar je otvoril sejo ob 7xfK. uri zvečer, navzočih je bilo 28 poslancev. Poročevalec dr. Dompieri je prečital poročilo deželuega odbora, katero toži, da sta le dva zakonska načrta zadobila cesarsko potrjenje : o pravu lova in pa o obdačevanju žganih pijač. Poročilo pravi nadalje, da je deželni odbor, sodeči potem, kakor je vlada rešila zakoski načrt za osnovo novih zemljiških knjig, prišel do spoznanja, da ne kaže dru-zega nego opustiti to stvar. (Gospoda so hoteli proglasiti slovenski jezik brezpravnim tudi pri zemljiški knjigi. Op. ur.) Potem naznanja poročilo, da se zopet predlože deželnemu zboru: načrt o ognjegasni policiji, razni sklepi računov, peticije radi železniških zvez, radi sezidanja ju-stične palače, radi italijanskega vseuči-iišča itd. Slednjič da se ponovi predlog, da naj se vodstvo matic izroči občinskim organom kot zastopnikom državnih ob las ti j. (Gospoda se najbrže niso učili zemljepisa, »bok česar ne vedo, da Trst leži v Avstriji in ne na Ogerskem. Op. stavčeva.) Poročilo in predlogi deželnega odbora so se odobrili brez razprave, istotako sklepčni račun deželnega šolskega zaklada za leto 1895. Poslanec B e n u s s i je interpeloval deželnega glavarja, da li je res, kar je stalo v listu .N. Fr. Presse", da so namreč zastopniki okolice doposlali predsedništvu izjavo, da se ne morejo Tamkaj doli za svinjakom, Kjer te jaz najrajši čakam, Tam, tam, tam. .. . Toda to so moji privatni nazori, s katerimi strinjati se nikogar ne .silim. Z veseljem pak ostanem, ako .Edinosti'* podlistek ne krene taka pota, Vaš prijatelj Vinko Dobri n. Obuarodiiiio še nekaj. 4 Tega n«kedaj ni bilo! In vrli naš .Ljubljanski Zvon", ki je še prinašal na | latnicah 10. in 11. svojega snopiča od 1895. lela narodno pri-povest: ,0 fantu, ki je ovc«; p a s e 1* prav v takošnej slovenščini, kakoršna su nikder ne govori in kakoršne ne bi smeli pisati, prinesel je med drugim v dvanajstej svojej številki od istega *) Lc tako dalje, vrli „Ljubljanski Zvoncw. Prebravsi znamenito razpravo dlčnega našega starine, preosvešČenega otca Ladislava: „Priložaj sedaujega časa", obnarodovano „Slovenskim Glasnikom" v št. 89. in 134. od 1862. leta, otreseš se popolnoma i tujepašnega prislovnega deležja na „t" — (saj je prislovni tak deležnik na „č" u nas, kakor je tudi v poljščini in ruščini, prav za prav le pridevnik) — in tvoja pisava bode uaorom inarsikakemu drugemu listu. Prinašaj krepke, nravno zdrave povesti iz domačega živenja za mladino, oziraj se, kakor do sedaj, na vse po-seitrimske slovanske zemlje, a ne pozabi razveseliti vsaj ogni tanto una volta, kakor nisi ni dosedaj pozabljal, i starejših svojih štovateljev znanstvenoj kakoj monografljoj. kakoršne so bile na pr. Kran Levstikove, ali uže imenovanega našega otca Ladislava, ali veleučenoga druzega našega otca Stanislava, ali sedanjega urednika tvojeg* itd., prinesi nam na pr. kako razpravo v besedah : kakor, k o, k o t, nego, no, od itd., da ne boino brali vsak dan v raznih nuših listih takih lc nepravilnostij: „Sosedov sin je tako velik ko naš (vmesto: kakor), — na Hrvaškem vlada v inarsikakem ožim še večji nered, kakor na Ogerskem (vmesto: nego), — če dokazuje „Slovenec", da smo še hujši kakor framazoni (vmesto: iipko framazoni, ali pa: o d framazonov), nas to prav nič ne briga, c. kr. okrožno kako r, ali kot trgovinsko sodišče (vmesto: c. kr. okrožno in trgovinsko sodišče, saj bes« de kot še sploh v udeležiti razprav deželnega zbora iz tega vzroka, ker se jim omejuje svoboda govora in jim ie onemogočeno parlamentarno delovanje. Deželni glavar je odgovoril v soglasju z resnico, da letos ni dobil nikake izjave ; lansko leto pač, letos pa ne. Posl. Benussi je menil potem, da naj bi se poslal popravek imenovanemu listu, odstopil pa je potem od svojega predloga, ko je deželni glavar stvar pojasnil še bolj podrobno. — Peticija pedagogi š k o - d i d a k t i s k e g a društva se je izročila deželnemu odboru v poročanje in sta se potem brez razprave odobrila proračun deželnega šolskega zaklada za leto 1896. in pa sklepčni ra-šun zemljiško-odveznega zaklada za minolo leto. Pri naslednji povsem nedolžni točki prišlo je presenečenje : v e 5 poslancev je demonstrativno ostavljl o dvorano med ploskanjem in odobravanjem na galeriji, ki je bila že poprej obveščena o tej demonstraciji. Ako povemo, da so na galeriji kričali: .Evviva Baratieri, evviva Galliano*, ter odhajajočim poslancem „bravi, bravi 1" — uganiti so menda naši čitatelji, da demonstracija ni bila baš avstrijske nravi. Stvar je bila namreč takale. Posl. Spadoni, Raskovich in družba so hoteli, da [naj deželni zbor priredi ovacijo italijanski vojski v Afriki s tem, da izrazi svojo prisrčno željo, da si italijanska vojska v Eritreji skoro pribori sijajno zmago. Ker pa deželni glavar v zmi-slu poslovnega reda ni mogel privoliti v tak predlog, uprizorili so v svojem „patrijotiškem* čutu užaljeni poslanci demonstracijo z odhodom iz dvorane ; zbornica je postala nesklepčna — na kar je deželnega glavarja opozoril najbistriši meti katoliške vere in delavskega stanu, pristojni v Trst ali njega okolica. Doti oddaje tukajšne namestništvo na god naše cesarice (dne 24. aprila t. 1.), toda denar se izplača še - le po poroki. Prositeljice morajo uložiti svojo pismeno prošnjo do 1. marca t. I. pri tukajšnjem namest-lustvn ter morajo dokazati v prilogah: 1.) dasta oba zaročenca katoliške vere, da zaročnik ni prekoračil svoje 35. leto, nevesta pa ne še 30., ter da sta oba zdrava. — 2.) Da oba stanujeta najmanj jedno leto dnij v mestu Trstu ali v njega okolici. — 3.) Da sta oba (ženin in nevesta) dobrega moralnega ponašanja, da že imata ali dobita kojo kmetijo, ali pa da se bavita s kakšnem drugim delom, katero jim omogoči, da bi mogla vzdržavati obitelj. — 4.) Konečno morata se obvezati, da se poročita še tekom tega leta. Najden in darovan zaklad družbi sv. Cirila in Metoda. Gospici Mimici S. v Senožečah. Poslane znamke so nekaj vredne, prodajo se, kadar pride kaj več skupaj. Vi ste prva in žalibože dosedaj e d i n a, ki je v zmislu Edinosti od 17. grudna p. 1. kaj nabrala in odposlala 1 — Tržaški Nemci, ali bolje rečeno: v Trstu bivajoči Nemci, slavili so 251etnico sjedinjenja nemške države — z jedačo in pijačo. Priredili so namreč banket v restavraciji „Al Giardinetto" na A«quedottu. Ta banket bil je seveda bolj udelež-n i ko m v prid, nego pa materi Germaniji m pa „rajhu*. Prvo napitnico je izustil tukajšnji nemški podkonaul na Nj. Vel. našega cesarja, potem so napili in pili („nacli altdeutscher Sitte") nemškemu cesarju in pa Bismarcku v ča«t. Poslednjemu kot osnovatelju in očetu zjedinjene Nemčije, odposlali bo brzojavko, v kateri so mu tržaški Germani izjavili svojo hvaležnost in udanost. Še-le naslednjega jutra razšla se je vesela družba, kajti: „Die al-ten Germanen trankem immer noch Ein's, bevor sie gingenV In po tem načelu bil je s to slavnostjo rneuda najzadovoljniši — gostilničar. Z Nabreiine nam pišejo: Dne 12. t. m. priredila je tukajšnja poddružnica tržaškega veteranskega društva koncert in plesno zabavo. Pevske točke je vršilo iz prijaznosti vrlo pevsko društvo „Nabrežina". Izrečena bodi topla zahvala slavnemu pevskemu društvu, ki je se svojimi izbornimi močmi pripomoglo, da se je veselica vršila v polno zadovoljnost občinstva in v najlepšem redu. Veteranskemu društvu pa bodi ta veselica v spodbujo, da priredi še takih zabav, koje vzbujajo medsebojno ljubezen in vtrjujejo prijateljstvo. Pri občnem zboru bralnega in pevskega druit^h „Slavec" v Ricmanjeh, ki se je vršil dne 12. januvarja t, 1., bilo je izvoljeno to-le načelstvo: Predsednik Lovrenc Kuret hšt. 16 v Logu, podpredsednik Jožef Kuret lišt. 3.. tajnikom Martin Kuret hšt. 102., blagajuikom Jakob Žuljan hšt. 138., vsi iz Ricmanj. Odborniki Jožef Kuret hšt. 19., Andrej Kuret hšt, 16., oba iz Ricmanj in Jakob Kuret hšt. 6 v Logu. Samomora. Minolo soboto zjutraj ustrelil se je i k malega pristanišča „Čedas*, nahajajočega se med Barkovljami in Miramarom, 45letni inženir Fibert dr. Basarig z Reke. Mož je bil stopil na kraj tamošnjega malega pomola in si sprožil hiteč iz revolverja v desno sence. Padel je v morje, a kljubu temu, da so slučajno tam blizu prisotni ljudje nesrečneža urno spravili na kopno, ni mu bilo več pomoči, — Predvčerajšnjem popoludne zavdal si je s karbolno kislino 20letni Gino Mortera, stanujoči v ulici Acqiiedotto hšt. 10., sin lastnika tiskarne Morterra. Prizadevanje zdravnika z zdravniške postaje bilo je brezvspešno, ni mogel rešiti mladeniča rane smrti. Pravijo, da je vzrok temu samomoru iskati v nesrečni ljubezni. PoskuSen samomor. Baš o predpustni dobi vsako leto skoru ne mine dan, da ne bi se kdo samovoljno preselil na „drugi svet'4, ali pa vsaj poskusil nastopiti pot v večnost. Včeraj se je hotela usmrtiti zavoljo „nesrečne ljubezni* 25letna zasebnica Ana Kalin, stanujoča v ulici Maiolica hšt. 2 Iskala je smrt v ogljenem kisleniku, ki se je razvijal iz žarečega oglja, koje si je bila postavila v sobo. Smrad je opozoril sosede na naklep Kahtiove. Pozvali so zdravnika z zdravniške postaje, ki je odklonil vso nevarnost za življenje Anke; ker pa je bila ista zelo razburjena, poslal jo je v bolnišnico. Kužne bolezni v Trstu. V tednu od 11. do 18. t. m. bilo je prijavljenih v tržaški občini 5 slučajev škrlatice, 32 si. davice (prejšnji teden bilo je 30 slučajev) in l si. leg&rja. Umrlo je 6 otrok za davico in 1 za škrlat co. Nastreljen tat. 301etni kmet Fran Sandalj iz Bresta pri Boljunu ukradel je predvčerajšnjem v domačem občinskem gozdu par butar drv. Pri tem ga je zasačil poljski čuvaj, Le ta je ukazal San-dalju, da naj odloži svoje breme, kmet pa je hotel pobegniti. Čuvaj je ustrelil za njim. Kroglja je zadela Sandolja v desno ramo. Ker je rana teške nravi, pripeljali so nastreljenega kmeta včeraj v tukajšnjo bolnišnico. Povišana kazen. V poslednjem zasedanju tržaškega porotnega sodišča bila je, kakor smo sporo-ročili, tudi razprava proti težaku Ivanu Pikjariču in mesarju Henriku Tapazinu, obtoženima, da sta umorila dne 1. maja in. I. 17letnega Ivana Brezi-gerja. Na podlagi izreka porotnikov je sodišče Tapazina rešilo obtožbe. Ivana Pikjariča pa je obsodilo na tri leta ječe. Pikjarič je proti tej obsodbi uložil otok na tržaško prizivno sodišče, katero pa je utok zavrglo ter povišalo Pikjariču kazen od 3 na 4 leta ječe. Slepar, ki se sam prijavlja policiji. Si noč ob 11. uri se je policijske - u nadzorništvu v zgradbi policij, ravnateljstva prijavil bivši trgovski pomočnik Marko Lowist (Žid ?) iz Kraljevega Gradca na Češkem. Povedal je, da ga že od leta 1893. išče tamošnje sodišče zaradi ponarejanja menjic (par tisoč goldinarjev). Izjavil je tudi, da ja prepotoval že pol sveta, sedaj si pa želi zaslužene kazni, ker mu vest ne daje miru (?). Mož bržkone nima več denarja. Sodnijsko. V petek bila je pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava tudi proti pekovskim pomočnikom: 20letnemu Angelu Mszetičuiz Vrtojbe, 271etuemu Josipu Brunnatu iz Fare iu 221etuemu Josipu Gregoruttiju iz Trsta, obtoženim tatvine. Posestnik Jurij Caliarija v Nabrežini je bil namreč minolo jesen opazil, da mu nekdo krade grozdje iz vinogradov, toda tatov ni mogel zaslediti. Omenjeni trije pekovski pomočniki bili so v službi pri peku Mihajlu Pertotu v Nabrežini. Pek jih je ovadil orožnikom, da oni kradejo grozdje. Sodišče je spoznalo Mozetiča in ^regoruttija krivima tatvine, Brunata pa sokrivega. Mozetič je dobil 6 mesecev, Gregorutti 4 mesece in Brunat 3 mesece teške ječe. Bivši mehanik, potem težak, sedaj postopač Angelj Rocco, 39leten mož, rodom iz Trsta, ukradel je dn& 14. decembra min. leta na mestnem magistratu ogledovalcu mrtvili dr. Fondi njegovo zimsko suknjo, visečo v pisarni, v koji ni bilo žive duše. Na stopnicah srečal je tatu nek mestni stražar ter mu odvzel ukradeno suknjo. Takoj potein je isti Rocc » ukradel v ulici Malcanton stojeći voziček, katerega je hotel prodati žganjarju Romanelliju na trgu Negozianti. Toda tain so ga prijeli. Pri včerajšnji razpravi pred tukajšnjim sodiščem dobil je Rocco zaradi hudodelstva poskušene tatvine tri masece ječe. Sodišče je zajedno dovolilo, da pride Rocco po prestani kazni pod paselmo policijsko nadzorstvo. Policijsko. 221etnega pekovskega pomočnika Urlia Arha iz Litije so prijeli predvčerajšnjem v njegovem stanovanju, ulica Madonnina hšt. 8 in ga zaprli, ker je bil preti dvema letoma ukradel nekoliko orodja peku Alojziju Zennerjn na Reki. — 53letnega čevljarja Jerneja Trevisana iz Gorice so zaprli, ker se je predvčerajšnjem šetal po se-nenem trgu dasi je bil že izgnan iz Trsta. — Zaprli so par ponočnih kričačev in dva postopača. — Policiji so prijavili včeraj tri manjše tatvine. Najnovejše vesti« Poreč 21. Današnja seja je bila rnznierno mirna. Pri dotični razpravi izjavil je dr. M. Trinajstić, da bode manjšina glasovala za to, da se Porto Rose proglasi javnim zdravi-ščein; z ozimni na gospodarsko vprašanje je govoril |»ost Kozulić proti zdraviškim pristojbinam. Laginja je govoril za vseob&e preustrojenje občin in je predsednik odbil pismeni predlog. Prihodnja seja bode v četrtek. Gor ca 21. Včeraj naj bi hi I pričel pouk v „novi* (!) slovenski šoli. Učitelji so čakali, toda otr6k ni bilo v staro, bivšo vojašnico. Naj nam dajo pošteno šolsko poslopje v mestu! Madrid 21. General Wey!er je odpotoval v Barcelono. (Kakor smo omenili v današnjem zju-tranjem izdanju, imenovalo je španjsko vojno mi-nisterstvo generala Weylerja poveljnikom na Kubi na mesto nesposobnega maršalaMartinez Camposa. Ured.) Pretorija 21. Veči dal politiških jetnikov stavili so na svobodo proti jamčevini. Peterburg 21. V inestu Jekaterinoslavu na-vstal je ogenj v gledališču med predstavo. Gledališče je pogorelo do tal. Doslej so izkopali iz ruševin 49 mrličev. London 21. „Times* javljajo iz Kapstadta: Jameson in njegovi ujeti pristaši odpotovali so pod dobrim varstvom v Natal. London 29. Admiral Scott javlja vojnemu u-radu : Dne 17. t. m. ob 1. pop. zasedli smo mesto Kumassi, ne da bi bila bitka. (Kumassi, ali Coomassie je glavno mesto države zamorskega plemena Ašanti, živečega ob zapadni, takozvani „zlati* obali Afrike. Angleži so ž« leta 1893. poskusili zasesti to državo, toda Ašanti so jih strašno porazili. Februvarja meseca leta 1874. vrnili so se Angleži s primerno vojsko, nžgali mesto Kumari, ki je takrat štelo okolo 60.000 prebivalcev, opu-st.ošili okolico ter ostavili Afriko. Ured.) ■» IV . laMK« Ufkum v k« —— BnalmiDeita. PSeiiic« /,r» je»en 7.15 7.16 Pior.i.j* za (pomlad 1H96 6-98 —.— V o-Uv !<»«.,M>) 33.50 34. — jako stalno Ha»ro. Kavu rtnimu goo I »v«izu jimuvar 88-75, a* maj 84.- Harabarg. Santoi >:uod /.•« janurur 69,25 za murc 70.— zamnj H8.75. Dunajatan bovsa >H9I Državni dolg 21. januvarja papirju „ „ r srebru . . Avstrijska renta t zlatu „ „ v kronali Kreditne akcije . . , . . London lOLst........12155 Napoleoni......... ft.tfS 20 mark .......11'.«7 100 italj. lir . .... 44*30 včeraj 101.«5 100 95 122 45 100 40 360-2 > * danes 10055 tol.06 122.R0 100 40 360.50 121 50 11.87 44 22«/. Nič več kašlja! Balzamski p e t o r a 1 s k i p r n h ozdravi vsak kašelj, plufni in bronhijalni katar, dobiva ko v odlikovani lekarni PRAXMARER „fti dne Mori" Trst, veliki trg. PoStne po&iljatvo izvršujejo lieategomn. lit w Josip Pimrello mehanik ir.vriuj* vsakorAno poprave Mvnlnih -trojcv in dvokolon. Prodaja nove in r«tblj ms šivalne stroje in dvoknle*a. Via Madonna del mare štev. 4, uliod via Foutanone, __ vfttrie 2. h t, 1 fSKTJUn Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gorz) ulica Morelli 17 so priporoe.n p r e č. duhovščini za napravo crkvenih |.o*ml m orodij i/, r> i m tega i-ri'bra, alpaku in mod<-ii>no, kot: 1110(1- Štranc, kolihov, itd. itd. po najniži c*ni v najn«.v»-|rtili m Iv, iii notikali. 3u.in po že|ji prcjnHtit'li |>, n. goapodnv itmoA-nikov prav ugodni plaeilni pogoji utuvili. J liiHti Tr ledina) Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vttau^rt znesku vsak dan v tednu razun praznikov, iu to od —12. uro opoiudne. (lb nedeljah i-u od 10 12. ure opoludue. Obn-sti na knjižico .......... . Plačuje vsak dan od M - 32. ure opol mino. Zneske do 10voru 2 24 T r h t, dne 5. maja 1894. «7„ 37, 4°/„ 5 V 7 Lastnik politično društva „Ediuosti". Iz