3 nč. "Hjjjgg
9. številka.
Izdanje za sredo 22. januvarja 1896.
(v Trsta, v torek zvečer dne 21 januvarja 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
iihnja po trikrat na teden v šumih u-daDjih ob torkih, četrtkih in sobotah. Zjutranje iaduijf i?-hajn ob fi. uri zjutraj, večerno pa ob 7, uri ver'er. — Obojno izdan j t* *».*»«• : k t Jeiimi	. f. 1 —, Ir.vmi Av»frtj« f. t Sf'
tri ninfl^u . . . 3— , , „ 4...0 ta )<ol	. . , fi — . , „
»» vir |.'<t.n . , m 12,— ,	,	. 1 ■< -
Naročnino je plačevati naprej ni naročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
PonamićP* Stnvilko se dobivajo v pro-dajalnkah tobaka v JrAtu po 31 nvi., izven Trata |>o 4 nvŽ.
Ou'lnni mh ra^uno po tarifu t petita; i« naslov« s debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic.
l'o«lmtn oHmrtnice in javne zahvalo, do-umri oiflasi itd. bo računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj ao pošiljajo uredniAtvu: ulica Caserraa Sf. 13. V<ako pismo mor« biti frankovnnn, ker nefrankovann s« n« tpropmajo. fl.»ltoi«iHi no vračaj«.
Naročnino, reklamacije in "glase nprt»-jfiriH Hpmvniktvo oti^H Molin« pir-■>»lo hi* TI, nadst. Naročnino ia oglase je plačorati loco Trst. Odprte reklnma
ri|* •'> uruitr pnMtr>tne.
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
Šolo, slaba pota, slaba vremena, nedostatno obleko, dostikrat cel6 slabo hrano. Nevapeh provzročuje še drug činitelj, ki je pri nas zel6 va*en — in tu je tuji jezik, ki se vsiljuje v kmetskih šolah. Kjer le morejo nastajajo šolske oblasti, da v čisto slovenske ali hrvatske šole urivajo itahjaski in, kjer tega ne morejo, nemški jezik. Kjer je le par italijanskih otrok, treba, da bode šola i tali-janska, ako je tam tudi sto hrvatskih otrok. Tu so agitaciji široma odprta vrata, a tudi drugim stvarem, ki ne spadajo v šolo.
Za to imamo dokazov iz stare in nove istrske šolske zgodovine. Nepovoljnega vspeha krivo je tudi preveliko število dece, ki pripada na deželi jedni učiteljski sili: po 100 do 150 otrok; in tu je učitelj obvezan biti učitelj kakor najzadnji delavec od jutra skoro do večera. Še pregledati in urediti toliko otrok je teško. To je torej tudi jeden vzrokov. Še v tem, takozvanem glavnem mestu ni pravega vspeha. V Poreščini nimamo ni jedne ljudske sole. Čeravno je po vaši statistiki toliko našega naroda, da bi ne zadostovalo 10 ljudskih šol. Tu je nekoliko posilnih pomožnih šol, kjer se za to žrtvujejo nekateri duhovniki pod firmo prostega časa (Živili!) Ako bi tudi bilo tu kaj hrvatskih, šol, bilo bi zlo za nas, ker je nadzornik mož, ki ne pozna našega jezika. Vsako leto se tukaj tožimo o teh stvareh, kako bi bilo odpraviti to zlo, ali to se nikoli ne uvaža. Naš glas je glas vpijočega v puščavi! (Tako je! Živio !)
„Velmožni" in „velmočni" Italijani.
Ako motrimo dogodke v daljni Afriki (o katerih pravi podobi menda niti pojma nimamo) in
,T riHn*.iH je
0 šolstvu v Istri
pregovoril je poslanec prof. M. M a n d i 6 v III. seji.dež zbora istrskega dne IB.jan. 1896 nastopno:
Hotel sem izprositi besedo že pri drugi točki poročila šolskega odbora za leto 1893. Ali da ne govorim dvakrat o istem predmetu, hočem označiti naše stališče proti obračunu šolskega zaklada za leto 1893 iu hočem obrazložiti vzroke, zakaj nismo glasovali za ta obračun in zakaj nočemo glasovati za obračun šolskega zaklada za leto 1894.
Prinosi države, dežele in davkoplačevalcev so ogromni in vspehi ne odgovarjajo tolikim žrtvam. Vselej, pri vsakem proračunu, smo mi na-glošali te nevspehe, akopram se žrtvujejo tolike svote. Razlogi naši so še vedno isti, torej ne o-stane drugega nego da jih ponovim.
V Istri je za šolo sposobnih otrok okolo 42.000, a obiskuje jih šolo le okolo 22.000, torej je okolo 44# otrok dolžnih obiskovati šolo, ki je faktično ne obiskujejo, ker je nimajo. Ta odstotek priča žalibog na sramoto 19. stoletja, da je naša dežela med onimi, kjer se šola obiskuje najslabje. Ali kar je najbolj žalostno, je to, da so to naši otroci, ki ne obiskujejo šole in sicer za to, ker je nimajo. To so torej večinoma si »v. in hrvatski otroci. Ali, kar je še hujše, tudi tam, kjer so šole, ni takega vspeha, kakor v drugih deželah, n. pr. na Goriškem in v Trstu. Saj so se čule pritožbe tudi od vaše strani, gospoda večine, da celo mestne šole so ali slabo obiskovane, ali imajo sla'»e vspehe. Ako je torej po mestih vspeli slali, koliko slabši mora biti na kmetih, kjer imajo otroci daleč v
PODLISTFK Kamniško pismo.
XIII.
Gospod urednik! Post festum sicer, vendar še v prosincu, trkam na Vaše duri in Vam želim srečno novo leto 1 — izvestuo vtaknete moje voščilo za tablo, v spomin na svojega satiričnega prijatelja in s tem se mi že v naprej prikupite.
Nekaj malega gradiva se je mej tem že zopet nabralo za »Kamniško pismo«, čeruvno se nabira tako počasi, kakor snežnica v pogorju, kadar jo lovi na vroči svoj jezik žejni turist, A bolje malo nego nič in četudi življenje v Kamniku v sedanjih dneh le bolj životari — ,.živi" vendar-le!
Včasih je človek skoro malo v zadregi radi snovi in tu in tam sem Čul že vprašati, čemu pisem „Kamniška pisma* in čemu cel6 v primorski
list--Hm! tu je odgovor težak, morda bode
loži čez nekaj let, ko se bode povpraševalo po teh naivnih, priprosto-srboritih „pismih* znabiti celfl od strani mojih „najboljših- prijateljev; — tempora mutantur!
Torej k stvari! Zabeležka vredno je, da je mesto kamniško zopet za jedrn okrasek na boljem: nov in drag most prepenja šegavo Bistrico, ob Čije izviru je sanjala genijalna lastavica M6rica lansko leto tako krasno o dosežene m idealu Barčičuve ljube, da mi še danes zveni po ušesih mična povest in si želim, in z menoj slednji prijatelj žen>ke naše Muze, da bi nas divno-intere-sautna heroina ženskega peresa še prav dostikrat počastila svojim posetom in z rajskimi hipi, ka-koiMie smo uživali lam v njeni jasni navzočnosti.
Oj pridite prav gotovo letos zopet in z , Vami ar m ada Vaših somišljenikov! Kamnik je kraj za take ljudi in njegovo lice je še jasneje, kadar ga osrečuje navzočnost njihova. In kadar bodete glasno žgoleč hiteli čez novi most, ne bode se Vam bati, da se pod Vami utrga, močan je dovolj iu tudi črez ograjo ne prekucne se nikdo, ker v i so k a je dovolj, baš toliko, da se komodno lahko pogleda na krasne naše gore in proti izviru Bistrice....
Nil, poleg novega mostu imamo tudi novega deželnega poslanca in — novo Čitalnico. Gled6 prvega Vam je itak že znano, kako je stvar bila — izvoljen je bil. A gledč Čitalnice je nekoliko zagonetke v mojih besedah in to je treba razložiti. V osodepolni noči rinil je namreč potres neusmiljeno v hišo, kjer žije živozakopana Čitalnica svoje dni in sanja o lepših, ki — so bili. Poleg materijalnih razpoklin, katere jej je prizadejala minula čra, prišle so še opasne razpokline v zi-dovju njenega doma in te bi bile skoro postale osodepolne za obstanek tega starega društva. „Odbor potresnega leta* sme si šteti v čast, da je — začasno vsaj — rešil društvo pretečega poloma in da ni že brez doma. Kako bode v bodoče, tega ne znatno, a sluti se, da je v novi dri zopet nekaj src, ki ne bijejo bas preglasno za obstoj društva in njegov namen.
Toda še nekaj novega, zelo važnega imam zabeležiti, gospod urednik Narodni dom — ^ar-dou! — »Katoliški dom* smo dobili v Kamnik. Čudili se bodete morda tej novici in si mislili, od kod med katoličani katoliški dom, vsaj .ma vsakdo svoj dum doma, in katoličani smo eo ipso vsi. Toda Vam, gospod urednik, ni znano, da sluven-
iste primeijamo z dogodki — v avstrijskem Primorju, tedaj nam je možno napraviti si sliko o vseiuožnosti in vsemoči krilate Italije. Ondi v Afriki mizerija, kakoršni ni primere, v Italiji mizerija, kakoršni menda tudi ni primere, in tukaj — v naši 'Avstriji nadutost italijanska, kakoršni tudi ni primere!
Slepilci imajo baje to navado, ali kakor bi rekli, potrebo, da zavest o svoji pravi revščini pokrivajo samohvalivim vedenjem in visokoletečimi frazami v besedi in dejanju. Mi nočemo naravnost dajati naši italijanski gospodi v avstrijskem Primorju gorenjega naslova, toda svet naj sodi sain njihovo „poštenje*, kcje čutimo najbolje mi primorski Slovani Avstrije. Mi Slovani Avstrije, kot pravi in zvesti podaniki monarhije, moramo mirno prenašati vsakojakih kozolcev neodrešenih mogotcev, pred vsem pa bi hoteli ta gospoda, da ne mi, zvesti Avstrijci, smo gospodarji na avstrijskih tleh, marveč oni, ki škilijo neprestane v ono stran čr-nožoltih kolov.
To je že nekaj tako orjaškega v predrznosti italijansko-neodrešene nature, da bi človek rajše, nego se smij al, posegel po tem in onem in stvarno dokazal zmoto, v kateri se nahaja rnkovnjač, smatrajoči tvoje za svoje A potrpljenje mora imeti, kdor je trezen, in treznim je treba biti nam, katerim se bode smijati poslednjim. . .
To pa je težko — pobalinsko izzivanje od strani onih neodrešencev, katerim smo mi Slovani n a poti pri izvrševanju njihove nakane, pritira lahko Človeka do strajnosti in kdo ve, ako bi Slovenci v Primorju ne bili previdniši in ra-znmniši, nego so Italijanaši in njihovi podpihovalci
ski brezverci na Kranjskem puncto ajdovščine ne zaostajajo več dosti za — Zulukafri, kajti, ako že niso črni od zunaj, so pa črni znotraj, to je na duši in to je še mnogo gorje! Od tod potreba zavoda, ki naj postane med nami to, kar so misijonski zavodi med — divjaki. O „brezdomovin-cih* poslej, vsaj pri nas, izvestuo ne bode več toliko nepotrebnega govorjenja, kajti krasni napis nad zavodom pouči poslej vsakogar, kam se mu je zateči, ako nima doma In napis, ta je zares tako krasen, da lepšega ni v vsem Kamniku in tudi v Ljubljani ne. Tabla je dolga ravno 6 met. 73 cin., črke, bele sž zlatim obrobkom — papeževe barve — visoke so po 50 cm. vsaka in dvajset jih je. Tudi prostor ima jako lep in eleganten. Šestnajst časopisov in mnogo poučnih knjig premore duševno gospodarstvo društva. Samo Vašega lista pogrešam notri, gospod urednik, no vem kako je to; saj vendar niste tako „hudi", kot je n. pr. „Slovenski Narod*; nasprotno, kakor doznam iz Vašega programa lista, hoče isti delati vso čast svojemu naslovu — — edinosti, edinosti nam je treba! Vsevečni Vas blagoslovi pri Vaši nameri, zjediuiti v jeden tabor lasajoči se narod. Pretiravanja — pretiravanja na vsako stran — ogibati se, pristno, četudi ojstro resnico govoriti v blagi, nežaljivi obliki, to je menda Vaš program, ako se ne motim in verujte mi, da morete in m o r a t e doseči svoj cilj. Ko sem zagledal Vaš preporojeni list, verujte mi, prijelo me je tako navdušenje, da bi Vam bil napisal slavnostno odo v vročih ditirambah — a ker nimam niti toliko pesniške zmožnosti, da bi spisal .kralj Matjaža" za priprosto ljudstvo, moral sem klaverno opustiti svojo namerovano proslavljevalno namero ! In veste
zunaj in znotraj Avstrije, do česa bi bilo že prišlo! Iii tega se moramo izogibati, ako hočemo dokazati, da smo — ne boječi, Uog tega ne zadeni! — marveč iteligentniSi od onih, ki si domišljajo, da stoje duševno za nebo visoko nad nami. Mi moramo svoje sedanje stališče natačno poznati in zmerno iti pokojno postopanje smatrati za iirtjgotoveje sredstvo za podlago k dosegi velikega našega cilja. Prav gotovo se časi obrnejo nam na bolje, saj nam to dokazuje že divje in nervozno kretanje ljudij, ki si v svoji domišljavosti, bližajoči se propasti, ne morejo več pomagati drugače, nego 9 sredstvi, ki so najmanje dostojni razumnih in svoje stvari gotovih bojevnikov. Ako bi Italijanaši zamogli biti mirni v pogledu svoje iredentovske politike, ako bi oni ue znali, da gre njihova stvar pod nič, zelo pod nič, in da je ves njih vris le prazen grom brez liaska, tedaj bi gotovo nastopali samozavestniši in sredstvi, do-stojnisimi resnične inteligence, nego s« to godi sedaj. Oni znajo dobro, da je vsak surov pojav nasproti nam in našim zastopnikom, vsako krvav* žaljenje naše narodnosti, živa zaušnica njim samim in velik korak nazadovanja jnjihove stvari
--zatoraj hočejo še v poslednjem hipu slovesa
svoje slave in gospodstva v Avstriji uprav besno popadati okoli sebe, grizti in zbadati: to so zadnji napori obnemoglega leva.
Da ne ostane samovlastno krčenje avstrijskih zakonov in psovanje najsvetejših pravic potrpežljive Avstrije brezi kazni za nje, to jim je dobro znano, radi tega hočejo pred odhodom svojim od tu pustiti umazan spomin na dobo svojega vladarstva. Toda Avstrija je prebolela se hujih udarcev in ni poginila radi tega, in mi, njeni Slovani, jim ohranimo baš toliko spomina v svojih srcih, kakor na — lanski sneg 1
Iiadi tega bi si lahko prihranili to zabavo, dostojno lačnih fakinov, ako bi bili pri zdravi pameti! Vsaj zavesi o odnošajih usmiljenja vredne .odrešene" domovine njihove in zavest, da ni baš častno za nobenega Italijana, kar se je dogodilo ondi doli v „raju" in se še dogaja, bi jih morala napolnjevati s takim sramom, da bi se morali po-skriti v najtemniše kote.
Nas pa tolaži neizmerno ravno ta njihova duševna revščina, ker nam govori zdravi razum, da narod s tako podlago, kot je italijanska gospodarska podlaga, ne more dolgo ukazovati drugim in naj si išče zaslombe kjer koli hoče. Naša ljuba Avstrija je tujini prihajafiem od juga zares vedno dobra bila le v toliko, da so se ob njeni dobroti gmotno okoristili in jo izmozgavali, v zahvalo pa so jo zasramovali, kakor zasramuje
kaj sem opazil pri Vašem novem listu? Nekaki pravi feljton. To je vrlo ! Podlistek bodi kratek, za jeden- k večjemu dvakrat in gibčen, ne težak! Le tistih dolgih morskih kač, ki se leno plazijo v brezštevilnih nadaljevanjih, tega nikar, to ni za d n e v ni k*)! Pa še nekaj, naturalizma se odločno ogibajte v podlistkih — ta umazana spaka ni za nas, zdravo še in sveže ljudstvo. V k r ? i je mnogo umazanega, zatorej se j6 je treba ogibati. Veliko nevolje bi vzbudilo ▼ našem nepokvarjenem narodu, ako bi naši pisatelji zašli v mlakužo naturalizma, misleči, da so radi tega — moderni; ka-li ? Naturalizem je potuha umetnikom in opora mora-lično, oziroma estetično pokvarjenim duhom, ki trlilost svojega propalega genija skrivajo za hrbet gnile materije. Obžalovati je, da je naš „Zvon" nekako nastopil pot .okoli svinjaka* in ostavil stezo jasne idealnosti, ki blaži duh in srce**). S takimi rečmi se ne prikupi zdravo-fiutečim ljudem in »i utegne celo škodovali v nekem drugem pogledu. Torej:
Nazaj, nazaj v deželo sveto! kakor pravi naš htarosta Stiilar in ne uaprej po blatu !
„Čagar Muza valja se po blatu" ali kako že st»ji ▼ Cmokavzarju in Ušperni ?
•) Drugi trdijo nasprotno. Vidite, koliko različnih monenj in — ukusov jo celo med pestjo Slovencev. Siromašni slovenski urednik ni storil nikdar prav, noj je že ukrenil tako ali tako. Pri tem pa je najlepia ta, da se ravno najostriši grajalci. pozvani, naj nam vendar enkrat pekažejo sami, kako treba pisati za list, hitro izgovarjajo: da „načeloma" ne sodelujejo prijavnih liHtih. Zato pa smo sklenili ravnati se proti takim kritikastrom po laškem reku: Non te curar de lor mu guarda e passa. Uredništvo „Edinosti".)
**) O tem vprašanju imamo na razpolago par razprav, katere priobčimo čim preje - sine ira et studio. Op. uredništva.
nehvaležen berač onega, ki mu je dal kos kruha, da ni poginil lakote. Ako bi Avstrija hotela — povraćati zlo z zlim, nastalo bi za lačne laške dninarje vprašanje, kje si skuhati polente ? !
Skrajni čas bi že bil, da vlada avstrijska pokaže, k d o je gospodar v njenih mejah in kdo najemnik! Vsako potrpljenje imej svoje meje in dolžnost vsacega zvestega Avstrijca, vzlasti pa narodnih zastopnikov je, kar najvztrajneje delati na to, da se tej tuji, veleprenapuhueni gospodi dokaže pulila navidez 11 ost njihove vse-možnosti in vsemoči v naši domovini.	F.
Politiške vesti.
V TRSTU, dni 19. janurarja. 189«.
Deželni zbori. Včerajšnja, druga, seja deželnega zbora tržaškega se je zaključila predčasno; vzrok zaključku pa je bil zopet značilen za vprašanje: kam jadramo ? ! Na kratko povedano : imeli smo zopet iredentovsko demonstracijo, kakoršne so toli pribljubljene pri izvestnih vročekrvnih poslaneih iz večine našega deželnega zbora. Razvoj seje je bil nastopni.
Deželni glavar je otvoril sejo ob 7xfK. uri zvečer, navzočih je bilo 28 poslancev. Poročevalec dr. Dompieri je prečital poročilo deželuega odbora, katero toži, da sta le dva zakonska načrta zadobila cesarsko potrjenje : o pravu lova in pa o obdačevanju žganih pijač. Poročilo pravi nadalje, da je deželni odbor, sodeči potem, kakor je vlada rešila zakoski načrt za osnovo novih zemljiških knjig, prišel do spoznanja, da ne kaže dru-zega nego opustiti to stvar. (Gospoda so hoteli proglasiti slovenski jezik brezpravnim tudi pri zemljiški knjigi. Op. ur.) Potem naznanja poročilo, da se zopet predlože deželnemu zboru: načrt o ognjegasni policiji, razni sklepi računov, peticije radi železniških zvez, radi sezidanja ju-stične palače, radi italijanskega vseuči-iišča itd. Slednjič da se ponovi predlog, da naj se vodstvo matic izroči občinskim organom kot zastopnikom državnih ob las ti j. (Gospoda se najbrže niso učili zemljepisa, »bok česar ne vedo, da Trst leži v Avstriji in ne na Ogerskem. Op. stavčeva.)
Poročilo in predlogi deželnega odbora so se odobrili brez razprave, istotako sklepčni račun deželnega šolskega zaklada za leto 1895.
Poslanec B e n u s s i je interpeloval deželnega glavarja, da li je res, kar je stalo v listu .N. Fr. Presse", da so namreč zastopniki okolice doposlali predsedništvu izjavo, da se ne morejo
Tamkaj doli za svinjakom, Kjer te jaz najrajši čakam, Tam, tam, tam. .. .
Toda to so moji privatni nazori, s katerimi strinjati se nikogar ne .silim. Z veseljem pak ostanem, ako .Edinosti'* podlistek ne krene taka pota, Vaš prijatelj
Vinko Dobri n.
Obuarodiiiio še nekaj. 4
Tega n«kedaj ni bilo! In vrli naš .Ljubljanski Zvon", ki je še prinašal na | latnicah 10. in 11. svojega snopiča od 1895. lela narodno pri-povest: ,0 fantu, ki je ovc«; p a s e 1* prav v takošnej slovenščini, kakoršna su nikder ne govori in kakoršne ne bi smeli pisati, prinesel je med drugim v dvanajstej svojej številki od istega
*) Lc tako dalje, vrli „Ljubljanski Zvoncw. Prebravsi znamenito razpravo dlčnega našega starine, preosvešČenega otca Ladislava: „Priložaj sedaujega časa", obnarodovano „Slovenskim Glasnikom" v št. 89. in 134. od 1862. leta, otreseš se popolnoma i tujepašnega prislovnega deležja na „t" — (saj je prislovni tak deležnik na „č" u nas, kakor je tudi v poljščini in ruščini, prav za prav le pridevnik) — in tvoja pisava bode uaorom inarsikakemu drugemu listu. Prinašaj krepke, nravno zdrave povesti iz domačega živenja za mladino, oziraj se, kakor do sedaj, na vse po-seitrimske slovanske zemlje, a ne pozabi razveseliti vsaj ogni tanto una volta, kakor nisi ni dosedaj pozabljal, i starejših svojih štovateljev znanstvenoj kakoj monografljoj. kakoršne so bile na pr. Kran Levstikove, ali uže imenovanega našega otca Ladislava, ali veleučenoga druzega našega otca Stanislava, ali sedanjega urednika tvojeg* itd., prinesi nam na pr. kako razpravo v besedah : kakor, k o, k o t, nego, no, od itd., da ne boino brali vsak dan v raznih nuših listih takih lc nepravilnostij: „Sosedov sin je tako velik ko naš (vmesto: kakor), — na Hrvaškem vlada v inarsikakem ožim še večji nered, kakor na Ogerskem (vmesto: nego), — če dokazuje „Slovenec", da smo še hujši kakor framazoni (vmesto: iipko framazoni, ali pa: o d framazonov), nas to prav nič ne briga, c. kr. okrožno kako r, ali kot trgovinsko sodišče (vmesto: c. kr. okrožno in trgovinsko sodišče, saj bes« de kot še sploh v
udeležiti razprav deželnega zbora iz tega vzroka, ker se jim omejuje svoboda govora in jim ie onemogočeno parlamentarno delovanje. Deželni glavar je odgovoril v soglasju z resnico, da letos ni dobil nikake izjave ; lansko leto pač, letos pa ne. Posl. Benussi je menil potem, da naj bi se poslal popravek imenovanemu listu, odstopil pa je potem od svojega predloga, ko je deželni glavar stvar pojasnil še bolj podrobno. — Peticija pedagogi š k o - d i d a k t i s k e g a društva se je izročila deželnemu odboru v poročanje in sta se potem brez razprave odobrila proračun deželnega šolskega zaklada za leto 1896. in pa sklepčni ra-šun zemljiško-odveznega zaklada za minolo leto.
Pri naslednji povsem nedolžni točki prišlo je presenečenje : v e 5 poslancev je demonstrativno ostavljl o dvorano med ploskanjem in odobravanjem na galeriji, ki je bila že poprej obveščena o tej demonstraciji. Ako povemo, da so na galeriji kričali: .Evviva Baratieri, evviva Galliano*, ter odhajajočim poslancem „bravi, bravi 1" — uganiti so menda naši čitatelji, da demonstracija ni bila baš avstrijske nravi. Stvar je bila namreč takale. Posl. Spadoni, Raskovich in družba so hoteli, da [naj deželni zbor priredi ovacijo italijanski vojski v Afriki s tem, da izrazi svojo prisrčno željo, da si italijanska vojska v Eritreji skoro pribori sijajno zmago. Ker pa deželni glavar v zmi-slu poslovnega reda ni mogel privoliti v tak predlog, uprizorili so v svojem „patrijotiškem* čutu užaljeni poslanci demonstracijo z odhodom iz dvorane ; zbornica je postala nesklepčna — na kar je deželnega glavarja opozoril najbistriši me<l vsemi poslanci: naš stari prijatelj Burgstaller — in tako je za ta dan dovršil deželni zbor tržaški svoje plodonosno delo za javni blagor. O tem dogodku pride sevela v svet še mnogokateri komentar.
V deželnem zboru kranjskem je poročal posl. Kluu o proračunu normalno šolskesra zaklada za leto 1896. Potrebščina znaša 859.775 gld. in je narasla v primeri z lanskim letom za 7298 gld. Po primerni pritožbi posl. S e h a fferj a radi neprimernih prostorov, v katerih je nastanjen veliki gimnazij v Ljubljani, odgovoril je deželni predsednik H e i n, da se najbrže že letos prične zidanje novega poslopja. — Posl. P o v š e je poročal
0	proračunu deželne sadjarske in poljedelske šole na Grmu. Potrebščina znaša 18 083 gld. Po kratki razpravi se je odobril proračun. Potem so sledila poročila o raznih prošnjah za podpore. O poročilu posl. P o v š e t a o 'povspeševanju vinogradarstva na Kranjskem se je vnela precej razsežna razprava,
leta ne samo razkaz: .Groga" od 715. do 736. iu od 738. do 744. strani, nego tudi svoj program za 1896. leto tako pisauo, kakor da bi mu jaz kazalcem svojiin na strani stal.*) Take hvale dostojen je za vabilo na naročbo tudi poslednji list krepkega našega .Slovenskega pravnika'.
Prost hvastavec*) bi jaz bil, ako bi hotel take uspehe pripisavati svojej razpravi. Omenil sem v ist.ej takoj početkom, da imamo med našimi pisatelji jako častnih, vse hvale dostojnih izjem, saj na ona načela, o katerih sem ja/. pisal, mora priti vsakdo, ki naravno misli, a laskati si vendarle mogo, da je i moja razpravica uže nekaj pripomogla i da se dokaj pomore praviluojšemu pisanju veličajnega našega jezika. Gntta cavat la-pidem non vi, red saepe cadendo!
(Dalje prih.)
narodu ni), — do kedaj bo vlada Badenijeva, kije ko svoje geslo izjavila pravičnost (vmesto: ki je svojim geslom izjavila pravičnost) še trpela krivice, ki se god<5 alovevskemu narodu v Nemškem Gradei, — prej, k o (vmesto: n o) som prvič stopil pred kip, prevzela me j« njih lepota,— kakor hitro, ali: brž kakor (vmesto: čem) je bil zakon redno razglašen, veže vse državljane, — gosp. I. I. je bil kot K. M. junak od nog do glave (vinesto: g. I. I„ predstavljajo K. M. je bil junakod nog do glave), ■= kot samcu (vmesto: njemu, samen,) jo delalo živenje mnogo neprijetnostij, — Istra je poznana kot siromašna zemlja (vme»to: za siromašno zemljo, ali pa: siromašnjoj zemljoj, ali: znano je, da je Isra siromašna zemlja, — Zora vdova Brestovka (Brestočevka) rojena Škočirjeva, kot mati in varihinja (vmesto: Z. v. B. roj. Š., mati in vari-hinja) in Krošeinir Zabukovec kot privarih (vmesto: Kr. Zab., privarih) ml. Vladka Mirkovima Brestovca itd., torej dulce et utile, — in tebe se okleno i mladi i stari, č'o prav
1	ne boš se prinašal svetlopisnih stiemlcov, več ali menj ponesrečenih.
*) Navadno pišemo besede, o 1 glagolov izvedene, ki poinenjajo nekaj aktivnega z v, na pr. zmagavee, požigavec, raz^rajavec, bravee, izdajavec, delavec itd., one, ki poinenjajo nekaj pasivnega, pa z 1, na pr. pog <relec, zbesne-lec, ovenelcc, osamelec, osivelec, preslepelec itd,, izjem je pa i tu, na pr. strelec, silec, prelec, stradalec itd.
t
katere so se udeležili razni poslanci. Iz deželnega zaklada se je dovolilo v to svrbo za leto 1896 26.100 gld. Deželnemu odboru sti se odstopili prošnja županstev Borovnica in Preserja za name-ščenje živiuozdravnika v Borovnici in prošnja občin Crnivrli, Godovič, Spodnja Idrija in Idrija, da se mitnica na Colu zopet preloži na dosedanje mesto.
Državni zbor se snide zopet najbrže dne 10. februvarja. Listi poročajo, da ministerski predsednik takoj v prvi seji predloži in utemelji svoj načrt za volilno preosnovo in pa predloge za u-ravnanje plač državnih uradnikov ter službeno pragmatiko.
Demonstracije v Pragi. Včeraj je bil v Pragi shod onih, ki so brez dela. Sešlo se jih je kakih 3000. Zborovanje je bilo viharno in tudi po zborovanju vršile so se demonstracije po ulicah praških, zlasti pred ravnateljstvom policije. Redarji so napravili zopet mir in so zaprli tri osebe.
Odškodnina za kazen — po nedolžnem prestano. Državno sodišče na Dunaju bavilo se je dne 16. t. m. z jako zanimivim predmetom. Dninar R a u s je tožil ministerstvo pravosodja zaradi odškodnine za kazen, katero je bil prestal po nedolžnem. Evo na kratko povoda tej razpravi in razsodbe: Dne 19. semptembra 1894. leta obsodilo je okrožno sodišče v Plznu 19letnega dninarja Antona Rausa na tri mesece teške ječe zaradi teškega telesnega poškodovanja, storjenega na škodo nekega orožnika. Obsojeni Anton Raus, da-si nekriv, vsprejel je kazen, toda njegov oče uložil je pri višem deželnem sodišču v Pragi prošnjo, da naj bi se uvedla nova preiskava, ker je bil njegov sin obsojen po nedolžnem. Ta prošnja imela je povoljen vspeli, kajti pri drugi razpravi pred okrožnim sodiščem v Plznu dne 9. aprila 1895. leta bil je Anton Raus rešen obtožbe, ker obtožba sama ni mogla dokazati objektivnega dejstva. Med tem je bil Raus seveda že dovršil prej naloženo kazen, bilje tri mesece po nedolžnem v ječi. Na temelju zakona z dne 16. marca 1892. tožil je na to Raus ministerstvo pravosodja, da mu plača primerno odškodnino za dobo od 28. avgusta do 1. decembra 1894., v kateri dobi je sedel po nekrivem v preiskovalnem zaporu in dovršil tudi prisojeno mu kazen. Raus je zahteval 339 gld. odškodnine na izgubljenem zaslužku in 300 gld. odškodnine za sramoto. Ministerstvo pravosodja pa je priznalo Rausu le 87 gld. 60 nvč. odškodnine na izgubljenem zaslužku , vsa druga zahtevanja odklonilo je, češ, da v tem slučaju ne gre za zahtevo, pripadajočo zasebnemu pravu, ampak da gre za javno pravno stvar. Raus se je proti tej razBodbi ministerstva pravosodja pritožil pri državnemu sodišču. Le to je razglasilo svojo razsodbo o tej stvari dne 18. t. m. Razsodilo je, da mora državni erar, odnosno ministerstvo pravosodja plačati Rausu razven že prisojenih 87 gld. 60 nč. še 12 gld. 40 nč. (!) in to v štirnaj-stih dneh, pod grožnjo ovršbe ministerstvu. Bi-stveuo utemeljuje državno sodišče svojo razsodbo tako-le: V zakonu ni utemeljena zahteva tožiteljeva za odškodnino na izgubljenem zaslužku za dobo preiskovalnega zapora, še manj pa je v zakonu utemeljena kakšna odškodnina za prestano sramoto. Pač pa mora se izplačati tožitelju 12 gld. 40 nč. kot odškodnino za izgubljeni zaslužek po prestani kazni (1). — Brez komentarja!
Italija v Afriki. Naše včerajSnje domnevanje potrjujejo današnja poročila iz Eritreje: pre-klicujejo namreč vest, da bi se Menelik hotel pogajati z Baratierijeui glede miru. Italijani namreč kaj radi govore o tem — česar si želć in zato so skromno svojo željo, da bi se Menelik globoko poklonil slavnemu Baratieriju, izjavili kar naravnost v obliki — dejstva. Kako malo pa se boji Menelik Italijanov, in kako malo mu je do miru žnjimi, o tem naj služi v dokaz dejstvo, o katerem poročajo Londonske „Times", resnoben, svetovnoziiani list. Ta časopis javlja, da je Menelik poveril ras Mangaši vladarstvo nad pokrajino Tigre, ras Aluli pa vladarstvo nad pokrajinama Serae in Hamasen.
Iz Rima javljajo, da so poslednje slabe vesti iz Eritreje provzročile med ljudstvom v Rimu toliko razburjenost, da je vojno ministerstvo ukazalo prefektom, naj odredijo vse potrebno, da preprečijo morebitne demonstracije, sovražne vladi. Vojno ministerstvo italijansko je doznalo, da so došla Meneliku nekaka pisma v roke, ki jih je pisal ras
Makonnen Baratieriju. Ta pisma da zelo kompre-mitujejo ras Makonnena in nekatere druge načelnike, ker kažejo na neko namerovano izdajstvo.
O gibanju italijanske vojske ni slišati drugega, nego da so vojaki, katere je doposlala vlada v pomnožitev vojske, dospeli v Adigrat in pa da vso vojsko prešinja, kakor po navadi, »izboren duh".
Različne vesti.
0 »dogodku" v »inočni seji deželnega zbora tržaškega. Na drugem mestu poročamo, kako so sinoć deželni poslanci tržaški Spadoni, Rascovich in tovariši hoteli vprizoriti nekako ova-cijo ..slavnemu« generalu Baratieriju in še „slav-nišemu" podpolkovniku Gallianu, hoteči izjaviti poklon in sočustvovanje deželnega zbora tržaškega italijanskim vojakom v Eritreji. To nalogo je prevzela „mularija" na galeriji. — O tem — „dogodku" piše današnji „II Mattino" :
m.....Sedaj, vpoštevši dejstvo, da bi
na „onorevole" Menelik, Makonnen, ras Alula in tovariše napravila jako malo utiša tako plato-niška izjava, kakoršno so hoteli izzvati ras Spadoni, Ras . . . covich in tovariši, sodi naj občinstvo, v koliko je koristilo razpravljanju deželnih stvarij, interesom mestne pokrajine, resnobnosti in dostojanstvu mestno-pokrajinskega zastopa, ono otročje postopanje dotičnih sveto-valcev-poslancev, postopanje, ki je v nasprotju z vsemi načeli parlamentarizma.
Potem se bodo pa še pritoževali, ako se bodo v prestolnici pojavljali nekaki predsodki vselej, kadar pojde za kojo naših želj (in želj imamo precejšnje število) ter da bodo tržaško prebivalstvo (italijansko namreč) nazivljali še nadalje z zaničljivim priimkom „Katzelmacher"; čudili se bodemo konečno, ako se jutri zažentf vsi časopisi raznih slovanskih strank na Trst, nazvavši ga iredentistiikega ter bodo zahtevali strogih meril, da bodo tako gonili vodo na svoj mlin?!
Ni kaj reči k temu! Onorevoli ,RasM ugan-ajo zares izborno protitržaško politiko in zato bodemo te ljudi vsikdar pobijali, ker smo osvedočeni, da za nami stojć vsi dobro misleči TržaČani in teh je več, nego mislijo ti gospodje!"
Dobro je povedal to pot ,11 Mattino", samo to nam ne ugaja, da se „Mattino" toliko boji ostre sodbe slovanskih listov, kar utegne vzbuditi domnevanje, kakor da imenovanemu listu ni bilo toliko do protesta proti takim, ne otročjim, ampak nedopustnim demonstracijam, nego da ga je mučila bolj skrb, da bi taki dogodki mogli škodovati — „italijanskemu značaju" Trsta in pa sedanjemu zistemu v naši mestni palači.
Lov na volilce. Po dolgi in hudi borbi proti mestni oblasti dobe vendar Gropajci in Padričani svojo osnovno šolo, seveda slovenskim učnim jezikom. Mnogo prošenj, mnogo truda, mnogo poti, mnogo denarnih žrtev od strani prizadetih vaščanov in mnogo priporočil se strani naših slovenskih z a s t o p n i ko v je trebalo, predno se je vlada odločila za to, da je dala mestni oblasti ukaz, naj vendar poskrbi za kulturne potrebe svojih občino? v omenjenih dveh vaseh. Jasno je tor«*j, da so v tem slučaju slednjič zmagali Gropajci in Padričani in je podlegel mestni zastop, in jo jasno kot beli dan, da mesto zasnuje- šolo za vasi, omenjeni že parkrat, le zato, ker mora in dotični občani dobe šolo ne s pomočjo ali pa dobri volji, ampak ukljub mestni oblasti. To je gola in naga resnica. Zato pa res ne vemo, kako bi označili postopanje poznanega „tudiokoličanskega" poslanca, ki je rekel neki deputaciji iz rečenih vasi j — kakor nam poročajo iz Padriča; „Sedaj pa vam mesto res napravi šolo, seveda le pod tem pogojem, ako se dobro obnese t e pri prihodnjih volitvah."
Torej za to, da je vsled trdovratnosti mestne oblasti trebalo toliko naporov in se je stvar u-godno rešila še le po strogem ukazu cesarskih ob-lastij, za to naj bi Padričani in Gropajci ie posebno nagradili pri volitvah one, ki so jim delali ovire!! Padričani in Gropajci! Ali hočete biti res tako slepi in tudi nehvaležni?
Niti najveći vaš in resnični dobrotnik ne
more zahtevati od vas, da bi mu ob volitvah oddajali glasove proti svoji krvi in svojim gospodarskim, političkim in narodnim koristim, torej proti samim sebi, kamo-li, da bi smeli kaj takega zahtevati ljudje, ki vam nočejo dobrega in ki vrše. svojo dolžnost do vas še le potem, kadar m o r a j o ! Res, drznost ne more segati dalje, kakor če kdo, ki mi ni bil nikdar naklonjen, še zahteva nazadnje najvzvišenejih dokazov hvaležnosti, to je zaupanja pri volitvah. Zapomnite si torej Padričani in Gropajci: ne mestni oblasti, ampak posamičnim šolskim organom ces. kr. vlade in pa neumornemu poslancu N a b e r g o j u — ta se je neumorno potezal za vas — se imate zahvaliti na ugodnem rešenju vašega šolskega vprašanja!! Ako pa vam laška gospoda govore drugače, je to le grda zvijača — drzen lov na volilce poznanih posilidobrotnikov! Kot možje, ki veste, kaj delate in ki se zavedate svojih koristi in svoje dolžnosti, boste menda zaupali svojim pravim, v sto in sto slučajih izkušenim dobrotnikom. Ne oni mi je prijatelj, ki stori kaj za me, kadar mora, ampak oni, ki mi pomaga, ker mu tako veleva blago, sočutstvujoče, ljubeče bratsko srce! Okoličani! veliko borb smo že prebili na tem našem ozemlju, včasih dobrim, včasih slabim vspehom. Sreča nam ni vsikdar kazala pri-aznega lica v naših narodnih in volilnih borbah, ali toliko smo vendar dosegli vzlic nejednakosti v orožju in v sredstvih, da s m o še t u! In sedaj pa, ko so žarki spoznanja in pravice jeli prodirati temne oblake na našem obzorju, sedaj, ko kažejo vsa znamenja, da je jela temneti zvezda naših starih nasprotnikov, sedaj, ko so menda tudi velmožni gospodje na Dunaju jeli obračati svoje oko doli do naše pokrajine, sedaj, ko smo menda pretrpeli najhujše: sedaj naj bi seli na limanico, zvito nastavljeno od posilidobrotnikov, sedaj naj bi sami se svojimi glasovi pomagali daljšati obstanek gospodstvu ljudij, ki so vsikdar mislili le nase in ki se spominjajo nas le tedaj, kadar se hočejo (lo-tekniti ali naših gmotnih ali pa duševnih koristi! Volitve v mestni zastop, oziroma deželni zbor tržaški že mečejo svojo senco na pot pred nas; nasprotniki so že zapričeli lovna volilce in se sklicujejo pri tem cel6 na take dogodke, o katerih bi pač modro molčali, ako ne bi računali na nezavednost in nevednost jednega dela okoličanov. Oni vedo pač, da izvestnim vrstam okoličanov na-tvezijo lahko vsako še toli gorostasno pravljico, ne da bi se jim bilo bati, da bi kdo zmajal z glavo v znamenje, da ne verjame. Tako bi heteli, da bi se jim klanjali tudi Padričani in Gropajci sedaj, ko dobe poslednji šolo proti volji mestne gospode! Mi pa se nadejamo, da imenovaui vaščani dokažejo gosp di ravno ob prihodnjih volitvah, da kot zavedni in umni možje vedo, kje so jim resnični in ne navidezni prijatelji in da dokažejo, da tako drzen lov na volilce nima pričakovati v p e h o v med poštenimi okoličani.
Še nekaj o .otročariji". Kakor smo sporočili v današnjem zjutranjem izdanju, prijavil je tukajšnji poluslužbeni italijanski list v včerajšnji svoji številki, da je nekdo zamazal podobo Nj. Velič. našega cesarja, visečo v neki šolski sobi tukajšnje občinske više realke. Ravnateljstvo te šole dopo-slalo je omenjenemu listu „popravek" na podlagi tiskovnega zakona, v katerem isto ravnateljstvo trdi, da ni res, da .bi bil kdo zamazal podobo Nj. Veličanstva cesarja, visečo v neki šolski s o b i o b č i n s k e v i š e r e a 1 k e. No, uredništvo istega lista je poizvedelo, da res ni nihče zamazal pobobe Nj. Velič., visečo v neki šolski sobi, ker v tem „patrijotiškem" šolskem zavodu podob Nj. Vel. menda niti ni, pač p a j e nekdo zamazal podobo cesarjevo, katero je bil nekdo obesil v temen kot hodnika v istem šolskem poslopju! Ako stoji stvar res tak6, kakor izjavlja že večkrat omenjeni poluslužbeni list „II Mattino", potem pač lahko rečemo, da ravnateljstvo občinske više realke tržaške s svojim „popravkom" te — umazane stvari ne le nikakor nI opralo, ampak da jo je z a m a z a 1 o še bolj!
Nov zdravnik. Dr. Feliks Bernardi dobil je dovoljenje, da sme vršiti v Trstu zdravniško prakso.
Razpisani doti. Iz ustanove „Cesarica Elizabeta" (ustanova barona Ambroža Rallija iz leta 1876.) razpisani sti dve doti po 520 gld. za dve
ubožni neve>ti katoliške vere in delavskega stanu, pristojni v Trst ali njega okolica. Doti oddaje tukajšne namestništvo na god naše cesarice (dne 24. aprila t. 1.), toda denar se izplača še - le po poroki. Prositeljice morajo uložiti svojo pismeno prošnjo do 1. marca t. I. pri tukajšnjem namest-lustvn ter morajo dokazati v prilogah: 1.) dasta oba zaročenca katoliške vere, da zaročnik ni prekoračil svoje 35. leto, nevesta pa ne še 30., ter da sta oba zdrava. — 2.) Da oba stanujeta najmanj jedno leto dnij v mestu Trstu ali v njega okolici. — 3.) Da sta oba (ženin in nevesta) dobrega moralnega ponašanja, da že imata ali dobita kojo kmetijo, ali pa da se bavita s kakšnem drugim delom, katero jim omogoči, da bi mogla vzdržavati obitelj. — 4.) Konečno morata se obvezati, da se poročita še tekom tega leta.
Najden in darovan zaklad družbi sv. Cirila in Metoda. Gospici Mimici S. v Senožečah. Poslane znamke so nekaj vredne, prodajo se, kadar pride kaj več skupaj. Vi ste prva in žalibože dosedaj e d i n a, ki je v zmislu Edinosti od 17. grudna p. 1. kaj nabrala in odposlala 1 —
Tržaški Nemci, ali bolje rečeno: v Trstu bivajoči Nemci, slavili so 251etnico sjedinjenja nemške države — z jedačo in pijačo. Priredili so namreč banket v restavraciji „Al Giardinetto" na A«quedottu. Ta banket bil je seveda bolj udelež-n i ko m v prid, nego pa materi Germaniji m pa „rajhu*. Prvo napitnico je izustil tukajšnji nemški podkonaul na Nj. Vel. našega cesarja, potem so napili in pili („nacli altdeutscher Sitte") nemškemu cesarju in pa Bismarcku v ča«t. Poslednjemu kot osnovatelju in očetu zjedinjene Nemčije, odposlali bo brzojavko, v kateri so mu tržaški Germani izjavili svojo hvaležnost in udanost. Še-le naslednjega jutra razšla se je vesela družba, kajti: „Die al-ten Germanen trankem immer noch Ein's, bevor sie gingenV In po tem načelu bil je s to slavnostjo rneuda najzadovoljniši — gostilničar.
Z Nabreiine nam pišejo: Dne 12. t. m. priredila je tukajšnja poddružnica tržaškega veteranskega društva koncert in plesno zabavo. Pevske točke je vršilo iz prijaznosti vrlo pevsko društvo „Nabrežina". Izrečena bodi topla zahvala slavnemu pevskemu društvu, ki je se svojimi izbornimi močmi pripomoglo, da se je veselica vršila v polno zadovoljnost občinstva in v najlepšem redu.
Veteranskemu društvu pa bodi ta veselica v spodbujo, da priredi še takih zabav, koje vzbujajo medsebojno ljubezen in vtrjujejo prijateljstvo.
Pri občnem zboru bralnega in pevskega druit^h „Slavec" v Ricmanjeh, ki se je vršil dne 12. januvarja t, 1., bilo je izvoljeno to-le načelstvo: Predsednik Lovrenc Kuret hšt. 16 v Logu, podpredsednik Jožef Kuret lišt. 3.. tajnikom Martin Kuret hšt. 102., blagajuikom Jakob Žuljan hšt. 138., vsi iz Ricmanj. Odborniki Jožef Kuret hšt. 19., Andrej Kuret hšt, 16., oba iz Ricmanj in Jakob Kuret hšt. 6 v Logu.
Samomora. Minolo soboto zjutraj ustrelil se je i k malega pristanišča „Čedas*, nahajajočega se med Barkovljami in Miramarom, 45letni inženir Fibert dr. Basarig z Reke. Mož je bil stopil na kraj tamošnjega malega pomola in si sprožil hiteč iz revolverja v desno sence. Padel je v morje, a kljubu temu, da so slučajno tam blizu prisotni ljudje nesrečneža urno spravili na kopno, ni mu bilo več pomoči, — Predvčerajšnjem popoludne zavdal si je s karbolno kislino 20letni Gino Mortera, stanujoči v ulici Acqiiedotto hšt. 10., sin lastnika tiskarne Morterra. Prizadevanje zdravnika z zdravniške postaje bilo je brezvspešno, ni mogel rešiti mladeniča rane smrti. Pravijo, da je vzrok temu samomoru iskati v nesrečni ljubezni.
PoskuSen samomor. Baš o predpustni dobi vsako leto skoru ne mine dan, da ne bi se kdo samovoljno preselil na „drugi svet'4, ali pa vsaj poskusil nastopiti pot v večnost. Včeraj se je hotela usmrtiti zavoljo „nesrečne ljubezni* 25letna zasebnica Ana Kalin, stanujoča v ulici Maiolica hšt. 2 Iskala je smrt v ogljenem kisleniku, ki se je razvijal iz žarečega oglja, koje si je bila postavila v sobo. Smrad je opozoril sosede na naklep Kahtiove. Pozvali so zdravnika z zdravniške postaje, ki je odklonil vso nevarnost za življenje Anke; ker pa je bila ista zelo razburjena, poslal jo je v bolnišnico.
Kužne bolezni v Trstu. V tednu od 11. do 18. t. m. bilo je prijavljenih v tržaški občini 5
slučajev škrlatice, 32 si. davice (prejšnji teden bilo je 30 slučajev) in l si. leg&rja. Umrlo je 6 otrok za davico in 1 za škrlat co.
Nastreljen tat. 301etni kmet Fran Sandalj iz Bresta pri Boljunu ukradel je predvčerajšnjem v domačem občinskem gozdu par butar drv. Pri tem ga je zasačil poljski čuvaj, Le ta je ukazal San-dalju, da naj odloži svoje breme, kmet pa je hotel pobegniti. Čuvaj je ustrelil za njim. Kroglja je zadela Sandolja v desno ramo. Ker je rana teške nravi, pripeljali so nastreljenega kmeta včeraj v tukajšnjo bolnišnico.
Povišana kazen. V poslednjem zasedanju tržaškega porotnega sodišča bila je, kakor smo sporo-ročili, tudi razprava proti težaku Ivanu Pikjariču in mesarju Henriku Tapazinu, obtoženima, da sta umorila dne 1. maja in. I. 17letnega Ivana Brezi-gerja. Na podlagi izreka porotnikov je sodišče Tapazina rešilo obtožbe. Ivana Pikjariča pa je obsodilo na tri leta ječe. Pikjarič je proti tej obsodbi uložil otok na tržaško prizivno sodišče, katero pa je utok zavrglo ter povišalo Pikjariču kazen od 3 na 4 leta ječe.
Slepar, ki se sam prijavlja policiji. Si noč ob 11. uri se je policijske - u nadzorništvu v zgradbi policij, ravnateljstva prijavil bivši trgovski pomočnik Marko Lowist (Žid ?) iz Kraljevega Gradca na Češkem. Povedal je, da ga že od leta 1893. išče tamošnje sodišče zaradi ponarejanja menjic (par tisoč goldinarjev). Izjavil je tudi, da ja prepotoval že pol sveta, sedaj si pa želi zaslužene kazni, ker mu vest ne daje miru (?). Mož bržkone nima več denarja.
Sodnijsko. V petek bila je pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava tudi proti pekovskim pomočnikom: 20letnemu Angelu Mszetičuiz Vrtojbe, 271etuemu Josipu Brunnatu iz Fare iu 221etuemu Josipu Gregoruttiju iz Trsta, obtoženim tatvine. Posestnik Jurij Caliarija v Nabrežini je bil namreč minolo jesen opazil, da mu nekdo krade grozdje iz vinogradov, toda tatov ni mogel zaslediti. Omenjeni trije pekovski pomočniki bili so v službi pri peku Mihajlu Pertotu v Nabrežini. Pek jih je ovadil orožnikom, da oni kradejo grozdje. Sodišče je spoznalo Mozetiča in ^regoruttija krivima tatvine, Brunata pa sokrivega. Mozetič je dobil 6 mesecev, Gregorutti 4 mesece in Brunat 3 mesece teške ječe.
Bivši mehanik, potem težak, sedaj postopač Angelj Rocco, 39leten mož, rodom iz Trsta, ukradel je dn& 14. decembra min. leta na mestnem magistratu ogledovalcu mrtvili dr. Fondi njegovo zimsko suknjo, visečo v pisarni, v koji ni bilo žive duše. Na stopnicah srečal je tatu nek mestni stražar ter mu odvzel ukradeno suknjo. Takoj potein je isti Rocc » ukradel v ulici Malcanton stojeći voziček, katerega je hotel prodati žganjarju Romanelliju na trgu Negozianti. Toda tain so ga prijeli. Pri včerajšnji razpravi pred tukajšnjim sodiščem dobil je Rocco zaradi hudodelstva poskušene tatvine tri masece ječe. Sodišče je zajedno dovolilo, da pride Rocco po prestani kazni pod paselmo policijsko nadzorstvo.
Policijsko. 221etnega pekovskega pomočnika Urlia Arha iz Litije so prijeli predvčerajšnjem v njegovem stanovanju, ulica Madonnina hšt. 8 in ga zaprli, ker je bil preti dvema letoma ukradel nekoliko orodja peku Alojziju Zennerjn na Reki.
—	53letnega čevljarja Jerneja Trevisana iz Gorice so zaprli, ker se je predvčerajšnjem šetal po se-nenem trgu dasi je bil že izgnan iz Trsta. — Zaprli so par ponočnih kričačev in dva postopača.
—	Policiji so prijavili včeraj tri manjše tatvine.
Najnovejše vesti«
Poreč 21. Današnja seja je bila rnznierno mirna. Pri dotični razpravi izjavil je dr. M. Trinajstić, da bode manjšina glasovala za to, da se Porto Rose proglasi javnim zdravi-ščein; z ozimni na gospodarsko vprašanje je govoril |»ost Kozulić proti zdraviškim pristojbinam. Laginja je govoril za vseob&e preustrojenje občin in je predsednik odbil pismeni predlog. Prihodnja seja bode v četrtek.
Gor ca 21. Včeraj naj bi hi I pričel pouk v „novi* (!) slovenski šoli. Učitelji so čakali, toda otr6k ni bilo v staro, bivšo vojašnico. Naj nam dajo pošteno šolsko poslopje v mestu!
Madrid 21. General Wey!er je odpotoval v Barcelono. (Kakor smo omenili v današnjem zju-tranjem izdanju, imenovalo je španjsko vojno mi-nisterstvo generala Weylerja poveljnikom na Kubi
na mesto nesposobnega maršalaMartinez Camposa. Ured.)
Pretorija 21. Veči dal politiških jetnikov stavili so na svobodo proti jamčevini.
Peterburg 21. V inestu Jekaterinoslavu na-vstal je ogenj v gledališču med predstavo. Gledališče je pogorelo do tal. Doslej so izkopali iz ruševin 49 mrličev.
London 21. „Times* javljajo iz Kapstadta: Jameson in njegovi ujeti pristaši odpotovali so pod dobrim varstvom v Natal.
London 29. Admiral Scott javlja vojnemu u-radu : Dne 17. t. m. ob 1. pop. zasedli smo mesto Kumassi, ne da bi bila bitka. (Kumassi, ali Coomassie je glavno mesto države zamorskega plemena Ašanti, živečega ob zapadni, takozvani „zlati* obali Afrike. Angleži so ž« leta 1893. poskusili zasesti to državo, toda Ašanti so jih strašno porazili. Februvarja meseca leta 1874. vrnili so se Angleži s primerno vojsko, nžgali mesto Kumari, ki je takrat štelo okolo 60.000 prebivalcev, opu-st.ošili okolico ter ostavili Afriko. Ured.)
■»	IV . laMK« Ufkum v k«	——
BnalmiDeita. PSeiiic« /,r» je»en 7.15 7.16 Pior.i.j*
za (pomlad 1H96 6-98 —.— <lo «.99. Oves za jen^n —•_
--Ki za spomlad 8 34 «.3« Koruza la oktober —._
-.— maj-j uni 1896 4.41-4.43
PKemon no v a ml 7- kil. f. 7'06-7lO od 79 Iti' ' 710'- 7.20.. ».I hO kil. f. 7.15-7-25 od si.tol. f. 7.05 -735, <».i kH, for. 7.85—7.40. — le<Wn 5'flO-8*5 proso 5-40—5-75.
PSanica stalna prodaja 85000 mt. st., 2'/, nč. dražje. Vae drug« vrsti žita nespremenjeno. Vrem«: milo.
Pra^a. N«'r»' »orani nlmlkor 1.14.30. —.—., za maj 14.75. Oktober-december. 13.60 jako stalno.
Praiga. < entrilugal novi, |itMtnvli*ti v lV*r curino vred odpožiljarev precej f. SI 50 . Con emni »2.25—32-50 O oTorr,. 83 25—:i3.M> V o-Uv !<»«.,M>) 33.50 34. — jako stalno
Ha»ro. Kavu rtnimu goo I »v«izu jimuvar 88-75, a* maj 84.-
Harabarg. Santoi >:uod	/.•« janurur 69,25 za
murc 70.— zamnj H8.75.
Dunajatan bovsa >H9I
Državni dolg
21. januvarja

papirju „ „ r srebru . . Avstrijska renta t zlatu „ „ v kronali Kreditne akcije . . , . .
London lOLst........12155
Napoleoni......... ft.tfS
20 mark .......11'.«7
100 italj. lir .	.... 44*30
včeraj 101.«5 100 95 122 45 100 40 360-2 >
*
danes 10055
tol.06
122.R0 100 40
360.50 121 50
11.87
44 22«/.
Nič več kašlja!
Balzamski p e t o r a 1 s k i p r n h ozdravi vsak kašelj, plufni in bronhijalni katar, dobiva ko v odlikovani lekarni
PRAXMARER „fti dne Mori" Trst, veliki trg.
PoStne po&iljatvo izvršujejo lieategomn.
lit
w
Josip Pimrello
mehanik
ir.vriuj* vsakorAno poprave Mvnlnih -trojcv in dvokolon. Prodaja nove in r«tblj ms šivalne stroje in dvoknle*a.
Via Madonna del mare štev. 4, uliod via Foutanone,
__ vfttrie 2. h t, 1
fSKTJUn
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gorz) ulica Morelli 17
so priporoe.n p r e č. duhovščini za napravo crkvenih |.o*ml m orodij i/, r> i m tega i-ri'bra, alpaku in mod<-ii>no, kot: 1110(1-
Štranc, kolihov, itd. itd. po najniži c*ni
v najn«.v»-|rtili m Iv, iii notikali. 3<are reči popravim ter jih v ognju poari-ltrmi in
p07.ltltil)|.
D* «i za morajo tudi luunj prt-možne crkve ominhli razne crkveno ftvn»-i, hh i>u.in po že|ji prcjnHtit'li |>, n. goapodnv itmoA-nikov prav ugodni plaeilni pogoji utuvili.
J liiHti<i van i o«-nik frunko. Posilju vsako blago dobro spravljeno in poštnino franko!	2-24
„Tržaška Hranilnica"
(Cas*a di lt is parnih > Tr ledina)
Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vttau^rt znesku vsak dan v tednu razun praznikov, iu to od —12. uro opoiudne. (lb nedeljah i-u od 10 12. ure opoludue. Obn-sti na
knjižico .......... .
Plačuje vsak dan od M - 32. ure opol mino. Zneske do 10<i fcld. preuoj, proko IO0 do 100 • moru se odpovedati S dni iu u'a znesku proko lOOO gld pa A dni.
KsUoinptnje menjire domioilimne nn
tržaškem trgu po.......
Posujuje na drž. papirje avstro-o^erske
do lOi'O j;ld po.......
ViSje zneske od loUO do 5 00 gld po Daje denar proti vknjiženju na ponesli v T-stu Obresti pu dog >voru	2 24
T r h t, dne 5. maja 1894.
«7„
37,
4°/„
5 V 7
Lastnik politično društva „Ediuosti". Iz<Uvat«lj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.