GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA LETO III. + ŠTEVILKA 6 JUNIJ 1964 CENA 20 DIN V V SOBOTO, 23. MAJA, JE BILA V ILIRSKI BISTRICI OB¬ ČINSKA VOLILNA KONFERENCA ZK. NAVZOČIH JE BILO 87 DELEGATOV IN ČLANOV OBČINSKEGA KOMITEJA ZK TER KOT GOSTJE SEKRETAR OMENJENEGA KOMITEJA ZKS TO¬ VARIŠ BOŽIC, ČLAN CK ZKS TOVARIŠ MALEŠIČ IN PRED¬ STAVNIKI OBČINSKIH KOMITEJEV SOSEDNJIH OBČIN. Občinska volilna konferenca je bila sklicana z željo, da se oceni preteklo delo komunistov v vseh osnovnih organizacijah in hkrati nakaže nadaljnja aktivna pred¬ kongresna dejavnost. Okvirne osnovne smernice o predkongres- PREDSEDNIK REPUBLIKE Beograd, 22.IV 1964. Zahvala tovariša Tita združenju borcev Ilirske Bistrice UDRUŽENJU BORACA NOR-a OPŠTINE ILIRSKA BISTRICA Srdačno zahvaljujem na pozdravima koje cte mi uputili sa godišnje konferencije vaše ganizacije. Drugarski pozdravljam borce narodnooslo- bodilačkog rata opštine Ilirska Bistrica sa željom da svoju aktivnost i dalje uspješno razvijaju. Članek berite na 2. in 3. strani ČEPRAV LETOS NI POTEKALA ZVEZNA ŠTAFETA SKOZI NAŠO OBČINO, JE MLADINA VSEENO PREKO LOKALNE ŠTAFETE POSLALA TOVARIŠU TITU NAJLEPŠE ŽELJE ZA NJE¬ GOV 72. ROJSTNI DAN. ŠTAFETA, KI JO JE ORGANIZIRAL OBČINSKI KOMITE ZM, JE ŠLA NA POT 12. MAJA IZ PODGRADA SKOZI HARIJE, ILIRSKO BISTRICO, KNEŽAK IN BAČ DO VILHARJEVEGA GRADIŠČA NA KALCU, KJER JO JE SPREJELA MLADINA POSTOJNSKE OBČINE TA JE ŠTAFETO NESLA DALJE VSE DO RAZDRTEGA, KJER SE JE 13. MAJA PRI¬ KLJUČILA ZVEZNI ŠTAFETI. ' « ŠOLSKA IN DELOVNA MLADINA, PREDSTAVNIKI JLA IN AVTO-MOTO DRUŠTVO SO S SKUPNIM SODELOVANJEM SPREMLJALI IN POZDRAVILI ŠTAFETO POVSOD, KJER JO JE VODILA POT, V PODGRADU, PRED TOVARNO LESONITA, OSNOVNO ŠOLO V ILIRSKI BI¬ STRICI TER NA KALCU JE ŠOLSKA MLADINA V SODELOVANJU S PREDSTAVNIKI JLA PRIPRAVILA PROGRAME TER ZAŽELELA TOVARIŠU TITU, DA BI NAS ŠE DOLGO TER USPEŠNO VODIL BOJAN BROZINA ni dejavnosti so dali že plenumi CK ZKJ in CK ZKS. Naša dolž¬ nost kot članov Zveze komunistov je, da te smernice uporabimo v lastnem delokrogu. Izčrpen uvodni referat sekre¬ tarja občinskega komiteja ZK Ilir¬ ska Bistrica tov. Albina Kureta in razprava po referatu sta osvetli¬ la delo komunistov v naši občini z vsemi uspehi in neuspehi ter te¬ žavami. Poudariti je treba, da se vsi na¬ hajamo na poti vse večjega raz¬ voja materialnih sil proizvod no- družbenih odnosov in sistema sa¬ moupravljanja. Prav zaradi tega razsoja je vloga komunistov še večja in pomembnejša. Naloge VI. plenuma CK ZKS so bile osnova diskusij in razprav v sleherni osnovni organizaciji ali aktivu ZK Kot posebno uspešen uvod v predkongresno aktivnost komuni¬ stov naše občine pa so bili posve¬ ti z aktivi komunistov ostalih ob¬ čin v okraju, z aktivi proizvod¬ nih delovnih organizacij, s komu¬ nisti na vodilnih delovnih mestih v občini ter sodelovanje s člani okrajnega komiteja in CK ZKS. Prav v tem času predkongresne aktivnosti se komunisti srečujemo s celo vrsto problemov, ki naka¬ zujejo določena neravnotežja v naši komuni. V bližnji preteklosti so se v na¬ ših gospodarskih organizacijah po¬ javili resni problemi in eiksersi, v širšem obsegu pa so se pojavili problemi v zvezi z delitvijo do¬ hodka, formiranjem in delitvijo proračunskih sredstev, v politiki štipendiranja in osebnih dohod¬ kov nekvalificiranih delavcev itd. Značilna in pozitivna je ugotovi¬ tev, da so se začeli komunisti bolj poglabljati v analize vzrokov za nastale probleme, pričeli s širšimi razpravami o položaju znotraj de¬ lovnih organizacij s tem, da so k razpravam pritegnili tudi neko¬ muniste. To so vsekakor pozitivni prijemi in načini dela, ki sicer še niso odpravili vseh nerešenih vprašanj, so pa začrtali pot. Zelo pomembno je to, da znajo komunisti pravilno oceniti svoje preteklo delo, da ocena sloni na strogi objektivnosti, kajti prece¬ njevanje uspehov in podcenjeva¬ nje napak zna roditi nezaželjene in škodljive posledice. Z vsestran¬ skim in objektivnim ocejnevanjem sedanjega družbenega razvoja morajo komunisti zainteresirati in politično razgibati slehernega de¬ lovnega človeka tako v gospodar¬ ski organizaciji kot v ostalih ne- (Nadaljevanje na 2. strani) JUNU + ST. 6 (Nadaljevanje s 1. strani) gospodarskih dejavnostih. Vse ko¬ muniste je treba usposobiti, da bodo znali uveljavljati svojo vo¬ dilno vlogo in odpravljati zasta¬ rele in preživele nazore birokra¬ tizma, malomeščanske mentalite¬ te in rutinersko prakticističnega dela. Predpogoj za to je vsekakor večja angažiranost članov ZK s tem, da ne bodo samo izvrševalci stališč in sklepov večjih forumov, temveč morajo sami v lastni prak¬ si pokazati sposobnosti samostoj¬ nega dela in odločitev. Bistveni napredek in uspeh pa se kaže v tem, da je občinskemu komiteju in vodstvu osnovnih or¬ ganizacij uspelo usmeriti aktiv¬ nost komunistov k lastnemu pro¬ blemu gospodarskega razvoja, de¬ litvijo dohodka, sistemu samo¬ upravljanja, politiki štipendiranja novih kadrov itd. Osnovni namen teh' prizadevanj je bil, pregnati iz zavesti ljudi zastarelo misel¬ nost, da komunisti le ukazujejo in dokazati, da je vloga komuni¬ stov v pomoči pri odpravljanju težav in problemov, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življe¬ nju. Osnovna organizacija se bo mo¬ rala posvetiti idejnopolitičnim in socialističnim problemom, pri tem pa vsekakor vzporedno zasledo¬ vati vse vrste dogajanj v sklopu delovne organizacije. Primeri iz naše prakse nam marsikaj povedo. Pri reševanju problemov delamo komunisti mnogokrat napake, da posvečamo večjo pozornost posledicam, na¬ mesto, da bi iskali vzroke za na¬ stale težave. Naša prizadevanja morajo bitj usmerjena v reševa¬ nje širših 'problemov in sprošče- nje v drobne administrativne na¬ pake ne sme biti naš cilj. Boj za nadaljnji napredek so¬ cialističnih, družbenih in ekonom¬ skih odnosov, boj proti resnim de¬ formacijam, boj za poglabljanje samoupravnega sistema ter za idejno in politično izpopolnjeva¬ nje so naloge, ki stoje pred zvezo komunistov in njenimi člani. Svo¬ jo aktivnost mora razvijati ob čim tesnejšem, sodelovanju z osta¬ limi družbe no-političnimi organi¬ zacijami kot so SZDL, sindikat, mladina ter z delavskimi sveti, občinsko skupščino in njenimi or¬ gani. Ni dovoli, če smernice na se¬ stanku samo prečitamo, a pri tem ne poiščemo načina aplikacije teh smernic v našo prakso. Tega se moramo neprenehoma zavedati, če hočemo na današnji stopnji materialne baze in sistema samo¬ upravljanja ter delitve dohodka odigrati tisto vlogo, ki nam jo program ZKJ nalaga. Nadaljnje vprašanje, ki postaja vse bolj aktualno-, je prilagajanje metode dela sedanji stituaciji. Še vedno nismo uspeli priti k spro¬ ščenosti ter odkritosrčnosti pri re¬ ševanju posameznih problemov. Prav v tej rezerviranosti in stra¬ hu do izražanja svojih mišljenj ti¬ če korenine neaktivnosti komuni¬ stov. Vse preveč je še utrjeno mnenje, da se mora komunist podrejati drugim komunistom, ki so na višjih položajih in to je na¬ pačno. Cilj vseh komunistov, ne glede na položaj je isti, to je idej¬ no politična borba za napredne dosežke v gospodarskem kot poli¬ tičnem razvoju naše socialistične družbe. Razprave osnovnih organizacij morajo 'biti konkretne in dobro pripravljene. Temu vprašanju so se zadnje čase posvetili tudi po¬ samezni člani občinskega komite¬ ja in izkazalo se je, da je pomoč v tej smeri koristna in potrebna. Dnevni redi sej morajo biti pre¬ študirani. Vsebujejo naj probleme širšega značaja in ne drobnarij, s katerimi se samo čas izgublja. Prav tako si morajo osnovne or¬ ganizacije prizadevati, da osva¬ jajo dobre in logične sklepe ob¬ činskega komiteja, če hočemo ob¬ držati enotnost organizacije ZK. V zvezi s kadri in s kadrovsko politiko je treba omeniti, da je eden od resnih problemov, ki ga moramo reševati organi samo¬ upravljanja, skupščina in druge organizacije tudi politika štipen¬ diranja. Zasledovati in razumeti je treba materialno osnovo naše¬ ga študenta, od katerega pričaku¬ jemo, da bo po končanem študiju zasedel odgovorno mesto v podjet¬ ju, ustanovi ali zavodu. Hkrati s tem pa je potrebno skrbeti za ne- nenehnim strokovnim izobraževa- 0 njem zaposlenega na delovnem mestu, ker le tako bomo kos no¬ vim načinom proizvodnje, ki jih porajajo novi tehnološki postop¬ ki. Tu je nanizanih ‘le nekaj bist¬ venih točk, ki jih je obravnaval uvodni referat na konferenci. V razpravi so se diskutanti dotak¬ nili nekaterih zelo pomembnih problemov tako v organizacijskem pogledu kot v širšem delovanju komunistov. V organizacijskem in vsebin¬ skem delu osnovnih organizacij Zveze komunistov je v lanskem letu prišlo do organiziranega pro¬ gramskega dela. V kakšni meri se je povečala aktivnost Zveze ko¬ munistov, nam lahko ilustrirajo podatki o novosprejetih članih. V letu 1963 je bilo v vseh 25 osnov¬ nih organizacijah sprejetih 17 no¬ vih članov, medtem ko je število istih do konca marca letos zna¬ šalo 39, (21 delavcev, 12 uslužben¬ cev in 5 ostalih). Pomanjkljivost se kaže tudi v tem, da se še marsikje ne obrav¬ nava sočloveka kot enakovredno osebnost. Še posebno kritično je nezaupanje komunistov do neko¬ munistov, namesto, da bi prav ko¬ munisti vzbujali čim večje zaupa¬ nje ljudi do konceptov in progra¬ ma ZKJ. O tem se na sestankih sicer mnogo govori, toda vse pre¬ več je govora, medtem ko dejanja ne sledijo. Kako pomanjkljiva je aktivnost komunistov, nam prav nazorno priča anketa med člani delavskih svetov, v kateri je 20% anketiranih odgovorilo, da na seji delavskega sveta molčijo, ker ne znajo lepo govoriti, da problemov ne razumejo zaradi komplicirane¬ ga načina podajanja, 30% jih smatra, da je vse prav, 10 % se jih enostavno boji govoriti, 10% pa pravi, da je itak vseeno, če kaj predlagajo ali ne. Prav ta anketa, ki je vse prej kot ugodna, nam komunistom postavlja pomembno nalogo pri bližnjih volitvah no¬ vih delavskih svetov. Kadrovanje mora biti kar se da smotrno pro¬ učeno, saj delavski svet ni le for¬ malen organ, ki le glasuje, ampak se mora vsak član zavedati, da se sam odloča o tem, za kaj bo gla¬ soval. Še in še bi lahko naštevali pro¬ bleme in naloge, pred katerimi se nahajajo komunisti v svoji pred¬ kongresni dejavnosti, toda sami moramo najti svoje mesto in kon¬ kretno problematiko. Proučujemo pojave, ki se porajajo v sedanjem sodobnem in hitrem razvoju druž- beno-ekonomskih procesov. Le ta¬ ko se bomo izognili nevarnosti, da nas omenjeni procesi prehitijo in ogrozijo načrtnost našega delova¬ nja. Bila je prva nedelja v oktobru leta 1942. Sončen dan je privabil ljudi na cesto. Tudi balinišča so bila polna igralcev in opazoval¬ cev. Gostilničar Mate v II. Bistri¬ ci je nosil pijačo kar na prosto. V gostinski sobi je bila zasedena le večja miza v kotu. Okoli nje so sedeli z dvema domačinoma Branko in Jadran iz Topolca, dva tovariša, ki sta se oglašala s hrvatskim naglasom iz Permanov In Jelšan in srednje visok fant, ki je bil tujec. Šepetaj e in raz¬ gibano je tekel razgovor. To je bil prvi sestanek vodstva OF v II. Bistrici. Vodil ga je Franc Benčan, študent filozofije in in¬ štruktor CK KDPJ. Poslal ga je s priporočilnim pismom Vito Kraigher. Njegova naloga je bila, da pregleda delovanje OF na na¬ šem območju in da pomaga pri ustanavljanju prvih odborov. Pri nas je OF že delovala in tudi li¬ teraturo v hrvatskem jeziku smo prejemali preko Reke s pomočjo prisotnih tovarišev iz Permanov in Jelšan. Toda zelo smo bili ve¬ seli, ko nam je tov. Benčan bolj podrobno razložil naše delo. Po¬ vedal nam je, kako moramo po¬ staviti po vaseh zaupnike, iz ka¬ terih bode pozneje zrasli prvi odbori. Obljubil nam je, da bo poskrbel, da bomo poslej preje¬ mali literaturo v slovenskem je¬ ziku, da bodo naši ljudje bolje razumeli. Sklep sestanka je bil, da skličemo podoben posvet tudi v Podgo-ri, v Brkinih in drugod. Pred nami so* ves čas stali ko¬ zarci polni vina, ki se jih pa ni nihče dotaknil, dokler niso začeli prihajati drugi gostje v gostilno. Zunaj se je z večerom spustil hlad in tiste, ki so bili brez jo¬ pičev, je začelo mraziti. Pogovor smo obrnili na druge stvari, po¬ časi izpraznili kozarce in se za¬ čeli v dvojicah razhajati. Nihče drug razen prisotnih na sestan¬ ku ni niti posumil, da se organi¬ zira tudi pri nas moč, ki bo po¬ magala zrušiti fašizem, ki je bil takrat na svojem vrhuncu, ki je poniževal slovenski živelj, ga za¬ piral in ga tlačil ter hotel potuj¬ čiti, izseliti in uničiti. Minilo je nekaj mesecev in v deželo je prišla pomlad. Organi¬ zacija se je razširila in mladina je začela odhajati v gozdove. Pri Ambrožiču pod Ostrožnim brdom so partizani napadli karabinerje. Po itej akciji so šli na Nanos. Okupator je zdivjal. Začel je stre¬ ljati prve talce in požigati posa¬ mezne domačije. Toda upor se je z nezadržno silo širil. Nanos skriva v sebi tiste, ki so se upali s puško v roki upreti tisočkrat močnejšemu sovražniku. Nič ni pomagalo, da je okoli Nanosa po¬ stavil sovražnik vse svoje sile in poklical na pomoč vseh okoliških vojaštvo iz tudi iz II. vojašnic, Bistrice. Besni oficirji so se zaklinjali, da bodo sedaj ujeli in pobili vse tukajšnje partizane. Bes so jih nekaj prijeli, med njimi Čeka da iz Male Bukovice in 18-letnega Brankovega brata, ki so ju pozneje v Rimu ustrelili. Padel je kot mitraljezec tudi mla¬ di K rese vič iz Topolca. V glav¬ nem so se vsi ostali rešili iz obro¬ čev. Sovražnik je bil razočaran. Ljudstvo se je oddahnilo. Čez nekaj dni je prišla vest, da so partizani v dopoldanskih urah napadli in razorožili močno sovražnikovo postojanko blizu ču¬ vajnice pri Mali Bukovici. Osem nato so šli čez Malo Bukovico mimo Gornjega Zemona nazaj pod Snežnik, kjer so se takrat za d rž evali. • Italijani so poklicali na pomoč črnosrajčnike iz Reke in vojaštvo iz drugih postojank. Pridrveli so s kamioni in drugimi prevoznimi sredstvi ter šli v Dolenjskem po¬ toku mimo v grmovju ležečih in sedaj dobro oboroženih partiza¬ nov. Zaradi konspiracije so partiza¬ ni menjali svoj sedež. Preselili mladih smelih fantov je napadlo ob belem dnevu številčno mnogo močnejšo in do zob oboroženo skupino. Oficirje so odpeljali ne¬ znano kam. Vojaki pa so jim mo¬ rali izročiti orožje in škornje. Vse to se je zgodilo dobre tri kilo¬ metre od II. Bistrice, kjer so imeli Italijani več tisoč mož posadke. Tovariši Drago, Jadran in Dušan, ki so poznali vsak grm na tem terenu, so se z ostalimi, ki niso bili iz neposredne bližine, zado¬ voljni vračali proti Studeni gori, da bi sovražniku zmešali sled, so se v šembijske gozdove. Vodil jih je Drago Maslo. Imeli so na¬ logo poizvedeti, kako močna je fašistična postojanka v Košani. Med potjo je po svojih obvešče¬ valcih izvedela, da se je nasta¬ nila v M e reč ah sovražna posto¬ janka, ki je imela nalogo, da stra¬ ži železniški most in nadzira že¬ leznico od Kilovč do II. Bistrice in poizveduje za partizani in de¬ lovanju OF. Patrola je ugotovi¬ la, da bo postojanka ovirala ne¬ moten prehod čez železnico ter delovanje OF na tem terenu. JUNIJ 4 ST. 6 i MOUPR A A OBC A NOV Lepi l toda zapuščeni Brkini Vem, dragi Bistričani, da boste dejali, kaj neki se ti Brkini to- plan in finance s 128 obravnava- liko oglašajo. nimi zadevami, medtem ko se je Toda vedite, da so Brkini prav seji zborov skupščine svet za socialno varstvo občine, dne 16. maja, so odborni zdravstvo ki v obsežnem obsegajo- svet za družbeni plan in fi- v letu 1963 najslabše izkazal svet lepi in zanimivi, le da malokdo za prosveto in telesno kulturo, ki zaide k nam. Zapuščeni smo, še je zaradi nesklepčnosti moral ce- Snežnik bolj poredko piše o nas. lo prelagati sklicane seje. čem dnevnem redu obravnavali nekaj pomembnih vprašanj. nance; 6. svet za gozdarstvo 7. svet za kmetijstvo in gozdar O DELU UPRAVNIH ORGANOV Tajnik skupščine občine je v svojem poročilu izčrpno prikazal delo upravnih organov s poseb¬ nim poudarkom na nekatere spre¬ membe, ki jih je prinesla nova ustava. A teh sicer ni mnogo, se pa močno opažajo prenosi pristoj- upravnih' organov stvo; Iz zapisnikov sej svetov se da potegniti ugotovitev, da so sveti k vsem problemom in zadevam pristopali z vso resnostjo in pri- Naj vas zopet spomnim, da po¬ trebujemo v Pregarjah avtobusno 8. svet za stanovanjske in ko- zadevnostjo. Podali so mnogo ko¬ munalne zadeve. ristnih predlogov ter rešili v last¬ nosti z na nižje t. j. občinske. Delo upravnih organov se je spremenilo tako po vsebini kot po obsegu. V zadnjem času je bi¬ lo opravljenega precej dela, po¬ ročil, elaboratov, analiz in dru¬ gih dokumentov za druge pred- Vsi sveti štejejo 68 članov, v ka- ni pristojnosti veliko zadev. Za- terih so 4 republiški poslanci in deve, ki sodijo v pristojnost skup- 23 odbornikov občinske skupšči- ščine so bile dobro pripravljene ne. Lani so imeli vsi sveti skupaj in razčiščene, tako da je v prete- 39 sej, na katerih je bila povppeč- klem letu skupščina zavrnila oži¬ na udeležba članov 71 %. Najbolj roma spremenila samo tri pred- aktiven je bil svet za družbeni loge svetov. iiuiniiiiiiiiiiiiiiiii stavniške in politicno-izvršilne organe, kar precej ovira normalno lastno delo upravnih organov. V ilustracijo naj navedemo le to, da je bilo samo v marcu mesecu raz¬ množenih takih dokumentov za 35.000 strani. Po novi ustavi se je obseg pri¬ stojnosti upravnih organov občine močno povečal. V celoti je bila prenesena pristojnost invalidskih zadev, gradbenih zadev in grad¬ bene inšpekcije, premoženjskih zadev, statistične službe in do¬ kumentacije, službe cen, delovnih razmerij in inšpekcije dela, goz¬ darskih zadev z inšpekcijo itd. Največ pristojnosti pa je bilo prenešenih na področju notranjih zadev, kar je terjalo ustanovitev upravnega odbora in namestitev novih uslužbencev. KOLEKTIVOV zvezo. Če ne bi bili tako odreza¬ ni od sveta, bi marsikdo ostal na zemlji in ne bi iskal dela po to¬ varnah, zemlja pa bi bila bolj obdelana. Zadnjič so naši učenci — pevci čakali na avtobus, kakor je bilo domenjeno, da jih bo odpeljal na občinsko revijo mladinskih pev¬ skih zborov. Pevci so čakali, to¬ da avtobusa ni bilo. Ali ima prav Bezačov Franc, ko pravi, da tudi po potresu ve¬ čina Bistričanov in organizacij prav dobro spi? B. M. UGODNI GOSPODARSKI REZULTATI, DOSEŽENI V PRVEM TROMESEČJU LETOŠNJEGA LETA DS in UO podjetja »TOPOL« činske skupščine so že dobili do¬ voljenje za preureditev teh loka¬ lov iz kavarniškega tipa v delika¬ tesne obrate s posebno opremo in z delikatesnim blagom. Tako bodo letos izvršili adap- zaposlenih. Tako ga bo sleherni kolek sta pred kratkim analizirala do- taci j o v mlečni restavraciji v sezene gospodarske rezultate Trnovem s tem, da bo prodajni dobil lahl tiva. Ra/vno tako so sklenili, da bodo pristopili k uskladitvi pravilnikov in poslovnikov, ki jih predvide- prvega tromesečja letošnjega leta. pult razširjen vzdolž cele stene Gibanje proizvodnje nam kaže ob kuhinji, oziroma skladišču. porast produktivnosti pri vseh sortimentah razen v obratu SE- statut I. 5. Tam, kjer je sedaj pult, bodo po¬ stavili mize za postrežbo stoje. DEŽI zaradi odpovedi inozemske- Tako ali približno tako bodo pre- ga kupca in v zabojami zaradi uredili tudi ostale mlečne restav- zmanjšanega obsega delovne sile. racije, ki bodo tako le še oboga- Finančni plan podjetja je prekoračen za 6 %, primerjava z istim obdobjem lanskega leta ZAKLJUČENA SINDIKALNA ŠOLA KIK V Kmetij sko industrij skem tile svoje poslovanje. Podjetje Ilirija gradi nove pro¬ store za poslovalnico s trikotaž- pa nam kaže, da je skupni uspeh nimi izdelki v Prešernovi ulici. Trenutno je od 77 sistematizi¬ ranih delovnih mest zasedenih 73 in s tem pride na enega usluž¬ benca uprave 213 občanov. Poleg adm i n istr ati v no -t ehn ič ni h del in drugih opravil, so upravni organi lani obravnavali 11.468 za¬ dev nanašajočih se na občane, de- podjetja večji za 32,5 %. Izkori- V kratkem nameravajo graditi ščanje surovin je ugodno in se v kooperaciji s stanovanjskim giblje nad planiranim odstotkom; skladom občine poslovno-stano- to velja za furnir kot za rezan vanjško hišo ob Cankarjevi cesti les. Porast izkoriščanja je nastal pri pošti. O njihovih načrtih bo- kombinatu v Ilirski Bistrici so v prvi polovici tega meseca zaklju¬ čili sindikalno šolo I. stopnje. šola je bila organizirana za člane organov upravljanja in vodstev družbeno-političnih orga¬ nizacij iz KIK. Trajala je 3 mesece, predava¬ nja so bila po 2-krat tedensko. Obiskovalo jo je povprečno od predvsem pri tistih sortimentih, mo obširneje poročali v eni na- 20 do 25 slušateljev. Med preda- katerih poraba je največja. Realizacija prvega tromesečja ših naslednjih številk. ko. lovne organizacije in druge insti- napram istemu obdobju lanskega tucije. Nadaljnje odprto vprašanje je služba pravne pomoči, ki je orga- leta je večja za 29,9 %. Letošnji DELAVSKI SVET KIK SPREJEL SVOJ STATUT nizacijsko urejena in pa personal¬ no. Namen službe je nuditi ob¬ čanom in organizacijam vse vrste pravne pomoči. Lani je bilo ob- plan prodaje pa je presežen 1,5 %. Osebni dohodki zaposlenih so v stalnem porastu, kar je tudi odraz boljših proizvodnih uspe¬ hov, doseženih v tem obdobju. 11. maja DS kolektiva KIK obravnaval še nekatere pripombe ravnavanih 358 zadev. V želji, da se poveča učinkovitost službe, je potrebno zaposliti diplomiranega pravnika, s čimer bo rešen tudi umik dopoldanskega poslovanja. Poleg tega pa se že vršijo dogo¬ vori z osebo, ki je pripravljena odpreti v Ilirski Bistrici advokat¬ sko pisarno. Povprečno so osebni dohodki po- statut rasli za 32,6 % napram istemu ob¬ dobju lanskega leta, kar je v skladu z doseženo produktivnost¬ jo dela. Dejansko opravljene ure so večje le za 2 %, izostanki od dela pa so se zmanjšali za 10,5 %. C. K. članov kolektiva k statutu dokončno tudi sprejel. Sprejet je bil tudi sklep, ga vatel ji na šoli so bili člani repub¬ liškega sveta sindikatov Slove¬ nije, predaval pa je tudi tovariš profesor ing. Gerl. V jeseni bodo nadaljevali z II. stoonio za iste slušatelje. Vsekakor gre priznanje kolek¬ tivu, ki je uvidel potrebo po do¬ polnilnem d ružb en o-ek o n o ms kem izobraževanju svojih članov in v čimprej izpopolni s pri- ta namen predvidel tudi potreb Pbami, ki so bile dane in na sredstva. takega razmnoži v toliko izvodih 7. S. Upravni odbor tovarne Lesonit Ilirska Bistrica Pi uj ILIRIJA SE JAVLJA DELO SVETOV SKUPŠČINE OBČINE Lani je v okviru občinske skup¬ ščine delovalo naslednjih 8 sve¬ tov: 1. svet za občo upravo in no¬ tranje zadeve; 2. svet za prosveto in telesno kulturo; 3. svet za šolstvo; Marsikdo se je verjetno začudil ob spremembi lastništva naših mlečnih restavracij. Da bi vam to lahko obrazložil, sem se za nekaj časa pomudil v Iliriji, kjer so mi o tem povedali naslednje: 10. aprila so od KIK prevzeli vse mlečne restavracije. KIK sam jih po zakonu ni več mogel imeti, ker ni niti gostinsko niti preskrbovalno podjetje. Od ob- v smislu določil temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32/55) in na podlagi 5., 7. in 8. člena pravilnika o štipendijah naslednje štipendije: 1 štipendijo za študij na ekonomski fakulteti; 4 štipendije za študij na ekonomski srednji šoli; 6 štipendiji za študij na srednji tehniški šoli, lesno indu¬ strijske stroke. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe kadrovski službi tovarne Lesonit Ilirska Bistrica, najkasneje do 30. junija 1964. Tovarna »LESONIT« ILIRSKA BISTRICA JUNU ♦ ST. 8 Ob 100-letnici kulturno-prosvetnega dela na našem področju (Nadaljevanje) Ustanovitev kulturno-prosvet¬ nega društva ali čitalnice je bila vezana na odobritev deželne vla¬ de. Pri tem so nastajale povsod manjše ali večje težave, tako da je privoljenje vlade že pomenilo pomembno zmago narodne poli¬ tike. Zato je razumljivo, da je zavladalo v Bistrici obče veselje, ko je dne 3. junija 1864 c. k. deželno predsedstvo dovolilo ustanovitev čitalnice v Bistrici. Začasni odbor je pohitel s pri¬ pravami za otvoritev. Dne 10. ju¬ lija 1864 je odbor objavil v No¬ vicah obvestilo, da bo slovesna otvoritev dne 7. avgusta 1864 in povabil rodoljube od blizu in da¬ leč, naj se udeležijo slavja. Od¬ bor pričakuje, da bo na meji Hrvatov tudi od tam mnogo go¬ stov, da bo veselje tem večje. Določena je bila tudi članarina in sicer za člana, ki pristopi s svojo družino po 8 goldinarjev na leto, za posamezne člane pa po 6 goldinarjev. 7. avgusta 1864 je bil res narod¬ ni in kulturni praznik v bistriški dolini. Poročilo o otvoritvi pra¬ vi, da so prišli gostje »iz bele Ljubljane, iz krasne Vipavske, iz prijazne Planine, iz starega Tr¬ sta, iz prekrasne Reke, iz visoke Pivke in sploh iz vseh krajev No¬ tranjskega, kjer se domorodna zavest živo razvija in utrjuje.« Zgodaj zjutraj je strel iz mož- narja naznanil, da se slavje za¬ čenja. Kmalu so začeli prihajati gostje na vozovih, okrašenih z za¬ stavami. Ob 8. uri zvečer je bila napovedana prireditev ali beseda« v novo urejeni dvorani. Dvorana je bila v prvem nadst rop j u s edan j ega hotela Zmage. To poslopje in še sosednja so bila last Toneta Je- loška, ki je mnogo pomagal pri ustanavljanju čitalnice. Med za¬ služnimi ustanovitelji se omenja tudi učitelj Gerbec. Tone Jelov¬ šek je brezplačno prepustil ome¬ njeni prostor čitalnici, za otvo¬ ritev pa jo je še okrasil s cesar¬ sko in slovensko zastavo, z ven¬ ci, cvetjem in z vzpodbudnimi napisi. Da je bila otvoritev do¬ bro pripravljena, pričajo števil¬ ni gostje, ki so prišli v Bistrico. Prišla sta dr. Janez Bleiweis, politični voditelj konzervativne struje pri Slovencih in urednik Novic dr. Etbin Costa, ljubljan¬ ski župan. Slovesnost je povzdig¬ nila vojaška godba iz Reke ter pevski zbor iz Planine. »Besedo« je otvoril domači pevski zbor pod vodstvom učite¬ lja Gerbeca, ki je zapel ob sprem- ljevanju vojaške godbe pozdrav¬ no pesem, za katero je zložil tekst domači pesnik Janez Bilc, uglasbil pa učitelj Gerbec. Med drugim pravi pesem: Glej, majka Slava in nje sini so zbrani v bistriški dolini. Se zbral je tu slovenski rod obhajat majke svoje god. Odpera Slava dans svetišče Slovencem bistriškim središče. V njem brata brat je že objel; kdo ne bi danes bil vesel? Iz daljnjih krajev bratje mili so družbo mlado počastili; zvestobe znemnje nam je to, desnico dajmo jim zvesto! V imenu čitalniškega odbora je nagovoril zbrane goste in doma¬ čine župnik Anton Grašič, ki je med drugim tudi razložil pomen čitalnice. Takole je povedal: »Kaj je čitalnica? čitalnica je narodna naprava, ktere namen je duha buditi in bistriti s podučiv- nim branjem časnikov in knjig slovenskih pa tudi druzih naro¬ dov, duha razveseljevati z ubra¬ nim petjem in s poštenimi igra¬ mi kakor v gledališču. V čitalnici so od časa do časa poštene vese¬ lice; v nji se slišijo govori, kteri učijo ude svojo besedo rabiti; tudi petje se ne žabi, zato ker je duša vesele družbe ... Naj večji, najimenitnejši namen čitalnice pa je: izobraževati preprosto ljud¬ stvo.« Za njim je spregovoril dr. Ja¬ nez Bleiweis. Pozdravil je zbrano občinstvo in poudaril vzgojni in izobraževalni namen čitalnice. Dr. Etbin Costa, ki je bil obenem deželni poslanec za Notranjsko, je obljubil, da bo zastopal koristi prebivalstva v deželnem zboru. Pozdravil je tudi čitalnico v ime¬ nu »Južnega Sokola«, katerega načelnik je bil. Nato se je začel program. Na¬ stopil je pevski zbor iz Planine. Poročilo pravi: »Tako izvrstno je v programu naznanjen j e pesmi zapel, da se more reči: Ponos je ta zbor Notranjcem!« Poročilo nadaljuje: Gospodična Murgelova iz Kranja je s svojim navduše¬ nim petjem lepo pripomogla k veselični mikavnosti. Radostni se spominjamo tudi vojaške godbe. Začarana je bila množica, ko sli¬ ši ubirati na violine narodne pesmi slovenske. Zdaj se je sliša¬ la Slovenska, zdaj češka, zdaj srbska, zdaj druge slovanske ta¬ ko mične, da poslušavec bi bil rad med godbo slehernega objel. Hvalevredno je povzdigoval tudi naš domači pevski zbor sloves- nost besede. Pod vodstvom naše¬ ga gospoda Gerbeca, ki je sam izvrsten pevec in skladatelj, se je obnašal tako vrlo, da smo sreč¬ ni, da imamo take lepe moči, ki zagotavljajo vesel napredek be¬ sedam našim.« iBesedo je zaključila junaška Jenkova pesem »Naprej«, potem pa se je ob bengaličnem ognju začela zabava. Jedačo in pijačo je pripravil gostilničar Andrač. Vrstile so se zdravice za zdravi¬ co, mladina pa se je ob godbi vrtela do zore. Zanimivo je, da Jelšane niso v razvoju kulturno-prosvetnega de¬ la v ničemer zaostajale za Bi¬ strico. čeprav je bila čitalnica formalno ustanovljena šele leta 1867, imamo na voljo dokumen¬ tacijo, da je bilo razvito narodno in kulturno delo že leta poprej. Omenili smo že dopis v Novicah iz leta 1863, ki obvešča bralce o ubranem petju in godbi ob neki šolski svečanosti. Po ustnem iz¬ ročilu so že leta 1864 vložili Jel- šanci prošnjo za odobritev čital¬ nice takratnemu c. k. namestni¬ štvu v Trstu, vendar so oblasti rešitev zavlačevale, saj je bilo do¬ tlej na slovenskem komaj 12 či¬ talnic. Iz leta 1865 imamo doku¬ mentirano uspešno delovanje pevskega zbora v Jelšanah. Tako¬ le pravi dopisnik v marčni šte¬ vilki Novic: »Kakor mi je do padla vselej vsaka letošnja bese¬ da, ta pa zato bolj, ko sem slišal svoje brate Čiče prepevati: Ob¬ lečeni v narodne obleke* namreč v belih oskih hlačah, v rjavih jo¬ pičih, zapeli so nam Flaišmanov zbor Naprej izvrstno. Kar pa naj¬ več velja, je to, da kažemo svetu, da Čiči niso zadnji na svetu, am¬ pak da so nepokvarjen, bister, za narodno gibanje in početje vneti del slovenskega naroda.« (Se nadaljuje) V nedeljo, 17. maja, so se v ve¬ liki dvorani doma družbenih or¬ ganizacij v Ilirski Bistrici sestali na svojem rednem letnem obč¬ nem zboru člani planinskega društva Ilirska Bistrica. še nobeno leto ni bilo na obč¬ nem zboru toliko udeležencev in gostov kot letos. Tudi mladine je bilo precej, predvsem tabornikov in predstavnikov bistriškega štu¬ dentskega kluba. Iz poročila predsednika tovari¬ ša Karolina je bilo razvidno, da je bilo društvo zelo aktivno. Prav zaradi prezaposlenosti odgovor¬ nih tovarišev v vodstvu društva pri gradnji koče na Sviščakih ni¬ so lani uspeli sklicati občnega zbora. Koča na vrhu velikega Snežni¬ ka je bila in bo tudi v bodoče skozi sezono odprta in oskrbova¬ na. Lani je vrh Snežnika obiska- lo nad 1500 planincev. Koča še ni urejena zaradi pomanjkanja sredstev, bo pa treba misliti tu¬ di na to, kljub temu, da vestni in delavni planinci že gradijo nov objekt, pravzaprav preurejajo kočo na Sviščakih, da bi že letos lahko sprejela večje število turi¬ stov. V lanskem letu se je pora- bilo za gradnjo omenjene koče nad 1,5 milijona dinarjev, od ka¬ terih več kot polovica iz dotacije obč. skupšč. in prihranka planin¬ skega društva iz prejšnjih let. Vrednost obnovljene koče na Sviščakih bi znašala po približ¬ nih cenitvah nad 25 milijonov di¬ narjev. Planinci jo bodo preure¬ dili za borih 5 milijonov. Ali ni to dobro vložen kapital? Žal jim tudi tu ne gre vse gladko, čeprav vsi vedo, da bi bila ta koča z nad 25 posteljami in gostinsko sobo za 40 ljudi za naš turizem velikega pomena. Računati moramo, da se bo dotok turistov iz leta v leto ve¬ čal, posebno sedaj, ko je snež¬ niško področje proglašeno za na¬ cionalni park. V zvezi s tem bo moralo naše društvo tesneje so¬ delovati z gorsko stražo pri ta¬ borniškem odredu snežniških ru¬ ševcev in s turističnim društvom. Turistično društvo že dela na tem, da bi postavili napisne tab¬ le in kažipote po naših gozdovih, vendar bo vse to zaman, če ne bomo razpolagali s turističnimi objekti. V diskusiji, ki se je je udele¬ žilo precej predstavnikov in čla¬ nov, je bila najbumeje pozdrav¬ ljena izjava predsednika občin¬ ske skupščine tovariša Ivana Ku¬ kovca, ki je prisotne seznanil s sklepom občinske skupščine o pomoči društva za gradnjo ob¬ jekta na Sviščakih. Levji delež bo pri tem prispe¬ val kolektiv Lesonita, za kar so mu vsi člani planinskega društva in vsi občani zelo hvaležni. Zaželel je, da bi tudi vnaprej sodelovali s taborniki in tako laž¬ je reševali vse naloge, ki so obe¬ ma organizacijama skupne. »Delo planincev je enakovred¬ no delu delavcev v tovarni, ker skrbi za zdravo razvedrilo in po¬ čitek naših delovnih ljudi«, je končal s svojo diskusijo tovariš Ivan Kukovec. Buren aplavz je spremljal di¬ skusijo tabornikov in študentov, ki si želijo sodelovanja s pla¬ ninci pri delu in razvedrilu. Na koncu so izvolili novi uprav¬ ni in nadzorni odbor z željo, da bi tudi vnaprej tako delali s to¬ varišem Karolinom kot predsed¬ nikom društva. Vsi jim želimo mnogo uspehov. videti, kakšna bo obnovljena koča na Sviščakih verjemite, da bo lepa in udobna M. Pnmc i l JUNIJ * ST. 6 Mojega strica so fašisti obesili na trgu v Ilirski Bistrici. Prijeli so ga v trafiki, ko je šel kupit cigarete, da jih ponese partiza¬ nom. Vklenjenega so peljali skozi Topole in se hvalili: »Ujeli smo bandita!« Ko so prišli iz vasi, se IZ TEŽKIH DNI jim je iztrgal iz rok in zbežal Skočil je čez živo mejo in padel Zgrabili so ga in pretepli Odpeljali so ga v zapor v Ilirsko Bistrico. Drugo jutro so ga obe¬ sili na Titovem trgu. To se je zgo¬ dilo 5. julija 1942. leta. Vivijana Pionirska organizacija 29. september je uradno priznan za pionirski dan. Ta dan so se našim vrstam pridružili prvošolčki, ki jih je bilo okrog sto. Slovesno smo jih spre¬ jeli medse. Sodelujemo pri vseh pro¬ slavah na šoli in izven šole. Povsod smo dobrodošli. Skupaj s člani mla¬ dinskega aktiva smo za novo leto uprizorili igrico Palčki. Igrali smo kar štirikrat. Žal, da nismo imeli prevoz¬ nega sredstva, da bi gostovali po so¬ sednjih vaseh. Za pust smo imeli pust¬ no rajanje na šoli. Tudi dan mlado¬ sti bomo dostojno proslavili, kako, pa je še naša skrivnost. «....> » • * • » • ««....• o • »• *.•••••••• • • • • • ..... •• • • • • • • • * • • • • • • • • • • • • •••••. i • • . .. •>•••••••* • • • • V Zdaj se učimo o življenju v vodi. Šli smo v ribogojnico. Tu gojijo sa¬ mo postrvi. Ribič, stric Rude, nas je peljal do valilnika. Samice takoj 9pustijo na prostost, samce pa gojijo v bazenu. Ikre dajo v valilnike, kjer ribo je ujel pri Bridovcu v Veliki vodi. Tehtala je 10 kg in pol. Dal mi je tudi sliko ribogojnice. Tudi naši dečki bi radi postali ri¬ biči. Stric Rude jim je rekel, naj se vpišejo v ribiško društvo. Imeti mo- / Po postanku pred osnovno šolo v Ilirski Bistrici hitro daljeJ Foto: FOTO-KINOKLUB J VAV.y.v.\vjk v. v. Vav,w.*.*.v.vav> viSfrv-V*v! vXvIv! v-**« V.* • !• V .v. •v.v.\v.VV »• i o •..», mmmmm • • •*•*•* ^ '.'»V« 1 .! ..‘•j • • • • »•*.. PODMLADEK IN MLADI Člani rk V to organizacizo smo vključeni vsi učenci na naši šoli. Za svoj glavni cilj smo si zadali nalogo pomagati so- učencem, zlasti takrat, ko jih prizade¬ nejo nesreče. Z denarno podporo po¬ magamo pri dograditvi mladinskega okrevališča na Debelem rtiču in od¬ zvali smo se skopski akciji. Te dni se je tridesetim mladim čla¬ nom pridružilo še novih sto trideset. Prav mi imamo svoje želje. Sedaj ni¬ smo več podmladkarji, postali smo odrasli člani RK in želimo si preda¬ vanj o vraščanju v svet odraslih. V Kopru smo se udeležili okrajnega predtekmovanja mladih tehnikov. Tek¬ movanje je bilo 21. aprila. V letal- skem modelarstvu se je naš Danilo uvrstil na drugo mesto in tako do¬ segel pogoje za republiško tekmova¬ nje, katerega se je udeležil 26. aprila. Sedaj pripravljamo vodne čolne in letala, s katerimi bomo nastopili za dan mladosti. D. B. IZ SPOMINOV TOVARIŠA GUŠTINA MODELARSKI KROŽEK Tovariš Guštin iz Bača rad obu¬ ja spomine na Toneta Tomšiča. Rojena sta bila istega leta. Pri¬ povedoval nam je, kako sta hodi- je tekoča voda. V valilnikih se izle- rajo s seboj starejšega spremljevalca. žejo male ribice. Ribič jih hrani z odločila Krožek mladih modelarjev je bil ak- la skupaj V Šolo. Pot ju je vodila tiven že prejšnja leta. Tudi letos nas mimo njive, na kateri je zorela ni razočaral. Ker je letos »Leto tehni- pšenica. Njiva je bila last kmeta ške kulture mladih«, smo pridno zgTa- iz Knežaka. V žitu sta iztaknila jetri in jajčnim rumenjakom. Ko so stala ribič. Na ribolov bo hodila z bili za delo. Vadimo se v graditvi pre- prepeličje gnezdo. Vsak dan so se prostejših letalskih modelov, kot so dečki iz šole grede ustavili na dovolj velike, jih vržejo v vodo. Tudi moj dedek je ribič. Največjo očkom. Aleška »Labud« in »Caplja«. mi ni vedel nihče povedati. Svetovali naj bi ostale odposlance pripeljal do V Zarečju sem se nekoliko odpočil, so nam, naj počakamo na Komandi središča Brkinov, od koder bi šli vsak zvečer pa sem šel skupno z Mimico mesta, od koder so razposlali obvešče- na svojo stran. Naslednjo noč so pre- na določeno mesto. Tam sta nas že valce, da poizvedo podrobnosti o na- koračili železnico in cesto in kot sq. mi čakala Jadran in Dušan. Povedala sta, padu in da dobijo morebitno zvezo z pozneje povedali, zelo težavno. Jaz da je padlo dvainšestdeset partizanov Okrožnim odborom. Ni nam preostalo sem odšel še isti dan z Mašuna in sem in gospodar v Klivniku, ki so ga ustre- drugega, kakor da tam prenočimo in prekoračil železnico med Podstenjami lili v hlevu, nato pa zažgali domačijo, nadaljujemo pot naslednjega dne. in Topole ter srečno prišel v Tomi- Povedala sta tudi, da Nemci hodijo V gradu prvega nadstropja so nam nje, kjer sem upal, da bom izvedel, PO Brkinih v močnih skupinah in odkazali dve sobi, v katere so name- kje se nahaja Okrožni odbor. Tudi stikajo za terenci. Zato je v marsi- stili železne vojaške postelje in nam tam ni nihče vedel, zato sem se napo- kateri vasi odbor razbit in bo potreb¬ no takoj pregledati odbore po vseh vaseh ter jih nadomestiti z novimi in opazovali jajčeca. Pri tem so teptali žito. Nekoč jih je zalotil lastnik njive. Dečki so se razbežali, ostala sta le Tone in Guštin. Kmet je pripeljal na nji¬ vo komisijo, ki je ocenila škodo. Nato je tožil njune starše. Morali so plačati dve kroni globe. Starši so dečka natepli. Guštin je bil zaradi kron in udarcev užaljen, Tone pa je rekel: »Nič zato, kri¬ va sva!« LASTOVKE SO SE VRNILE postlali s svežo slamo. Sobe so bile til v Zareč j e k Mimici, ki je že od v dobrem stanju in okna so krasile leta 1942 vzdrževala zvezo med Okrož- Vmile so se lastovke naše debele zavese. Ker smo bili izmučeni, jem in ostalimi odbori, ko se je mora- budmi. Zavedala sta se, da bo to tež- lo Okrožje seliti zaradi hajk In kon- ka nal °e a - ker 80 « u< « e Preplašeni. smo takoj polegli in kmalu zaspali. Drugo jutro smo se zbudili zelo zgo- spircaije iz enega kraja v drugi. Pove- Sv °3 ci padlih v Klivniku, ki so bili v daj, kajti v bližnjih barakah so vsta- dala mi je, da so nekateri člani Okrož- jali po vojaškem načinu. Ob zajtrku nega odbora OF odšli v Klivnik, da smo se posvetovali, kako bomo poto- sami preverijo resnico o napadu in vali naprej. Ker ni bilo še nobenih izgubah ter preiščejo okolico, če bi novic o točnem stanju po vaseh in so morda še kak ranjenec tičal kje v pretežni meri domačini, se še niso po¬ tolažili in marsikje bodo dolžili vaški odbor, da je krivec izgube njihovih padlih. Nato smo odšli v vas, kjer smo po- obveščevalci še niso vrnili, smo skl e- grmovju. Poizvedovat so šli tudi, kje večerjali. Ugotovili smo, da nas čaka nili, da počakamo na Mašunu do ve- S e sedaj nahaja družina iz Klivnika, težko del ° P° vaseh, nismo pa slutili, čera in ponoči nadaljujemo pot ter ki so ji Nemci ubili gospodarja in po- da Nemci pripravljajo veliko ofenzivo, prekoračimo železnico in cesto, ki sta žgali domačijo. Obvestila me je tudi, W se Je kmalu nato začela in zahteva- gotovo zastraženi, v nočnih urah. Ugotovili smo, da pozna Jelko iz Pregarja najbolj vse brkinske poti, da bo imela zvečer z njimi sestanek, tako da bo drugi dan razposlala nji¬ hova navodila na razne odbore ter zato smo določili njega za vodiča, ki izvedela, kje se bodo namestili. la mnogo žrtev in povzročila veliko gorja, na terenu pa je zopet razred¬ čila krajevne in rajonske odbore. (KONEC) prijateljice. Naznanile so nam po¬ mlad. Opazovala sem, kako sta si lastovki gradili gnezdo pod nar puščem sosedove hiše. Strigli sta s škarjaslim repom po zraku in cvrčali. Iskali sta slamico, cestno blago, mehko tra¬ vo, dlako in lase. Gnezdo sta po¬ polnoma zazidali, le pri strani sta pustili majhno odprtinico. Po¬ tem sita si gnezdo postlali z meh¬ ko travo in lasmi. Končno je bilo njuno delo kon¬ čano. Vsi veseli sta zafrčali po zraku, se pomenkovali in v jutra¬ njem svitu iskali žuželke. Jadranka io JUNIJ + ST. 6 Stodvajset mladih grl se je strnilo okrog lipe na Kalcu in zapelo. Na njej je Miroslav Vilhar zložil Zagor¬ sko. Zvonovi so peli Franciki Joškovi v slovo. — Pozdravila nas je prava kraška burja. Deklicam je mršila la- Pionirski 2e pred leti smo v Ilirski Bistrici na osnovni šoli ustanovili pionirski fotokrožek. Zasilno opremo in potreb¬ ščine je nabavila šola sama. Tako smo redno delali. Vendar je pozneje kro¬ žek razpadel, ker nas ni imel kdo učiti. Letos, ko smo se preselili v novo šolo, smo dobili mali prostor zraven delavnice za tehniški pouk. Tja smo prinesli staro opremo in aparate in zasilno preuredili prostor. Za fotokrožek je bilo veliko zani¬ manje, saj se je vključilo vanj 35 čla¬ nov. Razdelili smo se po grupah. Vsak dan dela po ena skupina. V skupini je vodja, ki skrbi, da delo pravilno poteka. Nekateri že znamo uporabljati foto¬ aparat, vendar smo do tega prišli po- še, dečkom odnašala klobučke. Spo¬ znali smo Vilharjev svet — gozdičke, senožeti in goličave, Tabor in Pivko. Edinstven razgled za vsakega, čeprav ni rojen na burji. Zal, da niso cveteli kostanji. Šopek fotokrožek stopoma. Najprej smo se enkrat te¬ densko seznanili z zgodovino fotogra¬ fije in njenim razvojem do današnje¬ ga dne. Potem smo delali fotograme - zapise brez fotoaparata, sedaj pa že gremo fotografirat v naravo. V le¬ pem vremenu gremo večkrat vsi člani na izlet v naravo, saj nam nudi do¬ mači kraj obilico lepih motivov. Spremljali smo tudi učence tretjih razredov na poučni ekskurziji na Ka¬ leč. Dveh natečajev za fotografijo se mislimo udeležiti z našimi fotografi¬ jami, saj že udeležba pomeni za nas napredek. Pri. delu nam nudi vso pomoč in ra¬ zumevanje Ljudska tehnika in Foto- kino klub Ilirska Bistrica. D. B. kombinat Ilirska Bistrica, razpi¬ suje naslednja prosta delovna mesta: 1. 2 analitika v plansko analitičnem sektorju; 2. 2 električarja za pomožni obrat. POGOJI: Pod 1.: srednja ekonomska šola ali nižja šola z najmanj 5 let prakse na podobnih delovnih mestih. Pod 2.: kvalificirani električarji. Prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov KIK. Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanje zaposlitve strokovne izobrazbe naj kandidati dostavijo kadrovsko- socialnemu sektorju Kmetijsko industrijskega kombinata Ilir¬ ska Bistrica do 15. junija 1964. Leto tehnične kulture — JPI (Nadaljevanje s 3. strani) in v fotografski tehniki. V mo¬ delarstvu smo se uvrstili na re¬ publiško tekmovanje, v fotograf¬ ski tehniki pa smo dosegli tretje mesto od osmih nastopajočih. Za zaključek JPI bomo odprli ob dnevu mladosti na osnovni šoli v Ilirski Bistrici občinsko razstavo vseh tehničnih in likovnih izdel¬ kov vseh šol v občini. Modelarji bodo nastopili s svojimi vodnimi in letalskimi modeli. S tem pa se bo tehnični pouk na šolah iz¬ boljšal. Od vseh osemletk ima delavnico in orodje za to vrsto de¬ javnosti samo ilistrskobistriška šola. Pred nami je velika naloga: da bo treba še mnogo delati, da ne bo konec JPI. Ugotovili smo, urediti in opremiti moramo pri¬ merne delavnice za ta predmet. Zato bomo morali zainteresirati vse ustrezne činitelje, da bo dobi¬ lo tehniško izobraževanje na šo¬ lah svojo vrednost v današnjem razvoju. Le na tak način bomo imeli na delovnih mestih prave strokovnjake. Darko Butinar encijana za spomin! V Zagorju smo šli ob strugi Pivke. Razočaranje - glavni izvir je zazidan z betonom. Tudi požiralniki so mirovali. Zagorje — »hiše so hišice, okna so okenca«, pravi Župančič. Sredi vasi mogočna votla lipa. Se Svarun bi je bil vesel. Sest dečkov jo je komaj objelo. Čvrst pogled in nasmeh vsakemu Zagorcu. Jadranka je napisala: »Bilo je čudo¬ vito!« Pa naj govorijo naprej otroci sami: Bili smo na Kalcu. Izstopili smo na Baču. Tu sta nas čakali tovarišici Ma¬ rija in Ivanka ter tovariš Guštin. Tovariš Guštin nas je pozdravil pred spomenikom padlih. Nato nas je pe¬ ljal k hiši, na kateri je vzidana plošča v spomin Tonetu Tomšiču. Tu je To¬ ne Tomšič preživel svojo mladost. Na Kalcu, na kraju, kjer je bil prvi sestanek aktivistov OF s Pivke in Ilir¬ ske Bistrice, nam je tovariš Guštin pripovedoval: »Kaleč je bil najbolj primeren kraj za tajni sestanek zato, ker je oddaljen od vasi in ima raz¬ gled na vse strani. Karabinerji, ki so imeli svojo postojanko v Zagorju, ne bi nič sumili, ker so hodili ljudje iz bližnjih vasi ob nedeljah na Kaleč na izlet.« Povedal nam je tudi o stra¬ ži mladih, ki so bili zaradi varnosti postavljeni proti Zagorju, Baču in Jurščam. S piščalko bi opozorili na nevarnost. Sestanka se je udeležil tu¬ di on. Tu so dobili važno nalogo. Organizirali so po vaseh osvobodilne odbore, ki so pripravljali upor. Tovariš je lepo pripovedoval, še bi ga poslušali, a so nas čakali šoferji. Pri prevoznem podjetju »Slavnik« so bili tako dobri, da so nam dali kar dva avtobusa. Morali pa smo se vrniti do 12. ure, ker sta morala avtobusa na redno progo. Učenci III. r. H. Bistrica Foto-kino krožek Pred več kot 50 leti sva se z, mojim, sedaj že umrlim prijate¬ ljem navdušila za fotografijo. Do¬ govorjeno, storjeno! Šla za v Ži¬ dovsko ulico v drogerijo »Kauc«. Tam sva po naših denarnih zmož¬ nostih nabavila foto aparat, na¬ vaden aparat s stojalom. Za vse drugo nam je primanjkovalo de- napravila. No prišlo je tudi do tega, toda slike so bile vse motne. Sčasoma smo napredovali, sli¬ ke so bile vedno boljše. Do danes so se aparati izpopol¬ nili in danes jih dobiš v vseh obli¬ kah, kavostih in cenah. Dne 29. marca 1964 se je usta¬ novil v Ilirski Bistrici foto-kino Udeleženci ustanovnega občnega zbora Foto: Valenčič nar ja, počakati sva morala prve¬ ga, da sva prejela od doma de¬ nar, ki sva ga prejemala za malice in za še kaj drugega. Tedaj sva kupila zavitek z 12 kom. plošč in uslužbenec je bil tako prijazen, da nam je tam napravil razvija¬ lec po predpisu. Kupila sva tudi pribor in vse to z veseljem nesla domov. Nisva mogla pričakati, da napraviva prve slike. Takoj .va se napotila v Tivoli. Spremljalo naju je še nekaj součencev. Pro¬ cedura nastavljanja aparata je bi¬ la precej zamudna, ker je bilo treba na mlečni šipi najprej apa¬ rat uravnati, da je bila slika po¬ polnoma čista. Tega seveda nisem bil še vešč, čeprav sva s prija¬ teljem v prostem času pridno va¬ dila. Napravila sva nekaj posnet¬ kov, seveda časovnih, čeprav je bilo sončno vreme. Nestrpnost je bila velika, komaj sva čakala tre¬ nutka, da bova videla, kaj sva krožek. Povabljen sem bil tudi jaz in sem se tudi vključil kot amater. 4 | Krožek ima svoj prostor na¬ sproti hotela ZMAGA s svojo temnico z vsemi pritiklinami in potrebščinami. Kar se tiče razvi¬ jalca, fiksime kopeli,, papirja, si preskrbi vsak sam, plača samo potrošeno električno energijo. Po pripovedovanju zelo agilne¬ ga fotoamaterja je bil tu že v le¬ tu 1958 poklicani v življenje foto krožek. Napravili in pripravili so vse z lastnimi močmi in udarni¬ ško, ni bil pa sposoben za življe¬ nje. Štiri leta je malo, toda morda bo zadostovalo, da bo ta v živ¬ ljenje poklicani foto-kino krožek, ki je del ljudske tehnike občin- skega odbora v Ilirski Bistrici, zaživel in dobro uspeval. ‘Upajmo! Foto krožek na osnovni šoli v Ilirski Bistrici V. 12 junu ♦ St. 6 N !• # Tudi balincarji so aktivni četvork, ki se ga je od 20 prijavljenih udeležilo 16 ekip. Med osmimi naj¬ boljšimi, ki so imeli pravico nasto¬ pati v finalnem tekmovanju, sta bila Športna dejavnost je v naši komuni je zelo zadovoljivo in narekuje nuj- tudi naša kluba Snežnik in Zelezni- »Ti, kako bi najprej prišel do avta?« »Nič lažjega kot to. Zaposliš se pri nekem podjetju med vo¬ dilnimi. Ob prvi priliki se s svo¬ jimi delavci v katerikoli oštariji napiješ, napraviš ali izzoveš spor in pretep in delavci ti pri tem polomijo rebra, roke in noge. Ko se po dveh letih zdravljenja v bolnišnici vrneš domov, ti je že naše socialno pripravilo lep kup¬ ček jurjev, s katerimi plačaš avto.« - t osredotočena v glavnem centru ob¬ čine, v Ilirski Bistrici. Med najbolj aktivne predstavnike športnega udejstvovanja spada vseka¬ kor sekcija balincarjev pri TVD Par¬ tizan. To trditev nam najbolj zgovor¬ no potrjuje njihov organizacijski in tehnični plan dela za leto 1964. Sekcija balincarjev ima svoj pet¬ članski interni odbor, ki je na svojih sejah še pred sezono, to je v zim¬ skih mesecih, temeljito pregledal de¬ lo preteklega leta in si pripravil po¬ droben načrt dela za bodoče. Najprej so odstranili nekatere manj¬ še probleme v organizaciji članstva nost ureditve in izvršitve tehničnih nalog. V sklopu teh ureditev je potrebno upoštevati predvsem ureditev dvotir¬ nega balinišča pri železniški postaji. Pravočasno pripravljene naloge so omogočile, da se je 26. aprila, z otvo¬ ritvijo dvotirnega balinišča pri želez¬ niški postaji, uspešno pričela letošnja balinarska sezona naše sekcije. Nekaj dni za tem, 1. maja, je bil organiziran turnir sindikalnih podruž¬ nic v počastitev delavskega praznika. Turnirja so se udeležile sindikalne podružnice: Topol, KIK, Lesonit, Ob¬ činska skupščina, Železničar, Ilirija, GG II. Bistrica in Iplas Podgrad. Tek- V nedeljo , 10. maja je bilo v Ilirski Bistrici okrajno tekmovanje v balinanju Foto: M. Primc in sekcije. Pri okrajni zvezi balin¬ carjev so registrirali obstoječe klu¬ be, poostrili disciplino članstva ter izvedli reorganizacijo klubskih vrst. Bivši klub Ilirija se je združil z že¬ lezničarji v enoten klub »Železničar«, ki skupno s klubom »Snežnik« šteje 58 registriranih igralcev. Tako število movanje je bilo po sistemu izpada¬ nja. Prvo mesto je osvojila ekipa To¬ pola. Sledile so ekipe: Železničar, KIK in Iplas. Vse štiri najboljše ekipe so prejele praktične nagrade, darilo ob¬ činskega sindikalnega sveta. 10. maja smo bili priča dobro or¬ ganiziranemu okrajnemu prvenstvu GOSTILNA PRI aootfu ILIRSKA BISTRICA urejeni gostinski SPETIČU vas vljudno vaibi in se vam to- priporoc a svojimi uslugami in z odlično istr- kapljico. Obiščite in videli boste, da vam ne bo žal! čar. Finale je bil 17. maja v Postojni. Turnir še ni končan, toda klub Snež¬ nik si je s solidno igro že zagotovil najmanj 3. mesto v okraju in s tem pravico nastopanja na republiškem prvenstvu, ki bo konec maja ali v prvi polovici junija in sicer v Novem mestu. O končnem plasmanu naših ekip na omenjenem prvenstvu in o rezultatih iz republiškega prvenstva bomo poročali v prihodnji številki. Do takrat pa želimo našim neumor- SMEH V ŠOLSKIH KLOPEH V 3. razredu so se učili, da stoj pred besedo ki vejica Tovarišica učiteljica je rekla Loj zku : »No, Lojzek, povej stavek, v katerem bo beseda ki!« Lojzek je brez pomišljanja od¬ govoril : »Kikiriki! « Učimo se o Krasu, o Lipici, svetovnoznani kobilarni. Učencev ni bilo moč pomiriti, vsak ve ne- nim jn skromnim balincarjem kar kaj O lipicancih. Nato rišemo največ uspeha z željo, da bi čim uspešneje zastopali naš balincarski šport pod Snežnikom. zemljevid. Tam, kjer bi moral biti krožeč, ki bi predstavljal Li¬ pico, je Metka narisala lipico. LESONIT NIZ VODI N LESTVICI I. REPUBLIŠKE LIGE Lesonit : Ilirija 59:57 (26:34) Domžale : Lesonit 49:44 (19:16) Lesonit : Škofja Loka 66:39 (31:20) Lesonit : Branik 59:45 (24:23) Svoboda : Lesonit 61:59 (32:22, 57:57) Pet tekem, štiri zmage, en poraz. To je bilanca našega ligaša v prete¬ klem mesecu. Iz rezultatov je razvidno, da sta bili zmagi s Škofjo Loko in Branikom pre¬ pričljivi. Zmagi z Ilirijo doma in Svo¬ bodo v Ljubljani po podaljšku, sta bi- V času poročanja Lesonit vodi na lestvici prve republiške košarkarske lige z dvema točkama prednosti pred Tivolijem, Elektro, Domžalami in Bra¬ nikom. Do konca spomladanskega de¬ la preostanejo še štiri tekme. Najprej s Tivolijem doma in Elektro v Šošta¬ nju. Nato bosta odigrani še dve koli je¬ senskega dela in sicer z Ljubljano v Ilirski Bistrici in Triglavom v Kranju. Letošnje uspešno nastopanje našega ligaša v najboljši vrsti Slovenije vzbu¬ ja med našimi občani veliko zanima- . . V. . AVV' v«v2fi ....•< r. • » • » a > » » «»» » -v. v •AV H * • » 4 • • • * • a • . .'.Vm , .TO ■••••••••a V, V. V. V* V » . • •.AV.SV.*, • » • • • • • • • •> * • «» *r it* • • • • • • • mm ........ • • • • • • • • • •••<** • • »• . * .••V. V ....... . yX\yX^ • • « • \ • • • r • » »»X* • • • » • • • • a • • *••••• • • » • • • • . ........ • • » • • •'■•V w • • • • • >» • ....... ••••«•• ::y:NvX... •%V.V %S\ A w.*a SavjAv. .v*y.v»\v.* • • • • • • • a • • L ‘ ‘ ~ nar v X*»!yXvaofflB vX-X* X■ • S tj s. . l . » . . . « . m ■ ■ . • • • •••.•*.. • ••.. .«• ••«». »V »V • • • • • • ••»•... • • V* • • • » » • » • • r • • • • • • • < a • • • • ‘ ».V* • * • • * . • O • • • • • a • • i • • •_» • • • • • • • • • • ••••• «••••. a » * • t * * • * *X\*a xc»>»S« •% * . v« 7 * ■. v V . ^ ^ %% v *-. ^ — • '*SV. _*»»» • • • • • • » •••••• • • V* * (a •.*••••••••••• y. «v .y.*y .v.*, v. *.•.* — 1 . . .•••«.. at * * . . .... •• ra. • • • • • • - . C*,v*vXv.v.v.v y.VsV‘.A' .sv. v.* r»a • • l> •» • • • • • • • < />y.v>» v. v. v. v. Kv/.I.v/.v/av.v/ 1 .-•••• • •>»•••• • • -r - ’ • • . * • . . • <•••». • * • • • • .• s v.*, v v.v.v.v v>.v XwC* .V, • S -AV-/ .•a*. V. /.VAViJ . r < W.VG R. ^ * • ». j9* it alK V* v V h:. - v ‘ /* i A v.T Ol- AVA'.’.’.v .. .v < «_*_• » . • • • *_••••• « • ••••' • ■ nor. • • • • . . ... • • • "i v« • • •. _ ....•••••• ■ • • • » « . * . * ... . ' ••••••• » * . . 4 a • • » * ' * • • * * • • • • • • avsv.sv.v/.v.^.v.v.v. «-•*•• .O. .v* kS?V A Xv**-'. , .v ,> • •<<<<< HC I .V.V.V. , .V.‘/. , .V. .VaV.;. a r. JI , . * * , • • • •» - • • • * QX* • • • a ..... * . ■ * • • • • * •VAl . • . • • • • •••••» a 1 * . • • * « . • . . . ... a a a .aaaaal.1.1* . • v '•>>»?. ‘ s - * * .• » »•.. ‘.•.'♦V '*V vi tfia . - v < v* ,y- N > V k * , Aa.\ A • • • -* * - * ’ * V fc,v.v»v.y.vv'* .. ;av< • • • • • > a . . . • • • a w • . .• v.. ..... • • » . • • u v. •Av.vrT* ^• X, / v,\v .TK ‘ AC.V. ^‘-k- - *• '•* ^ ^ . S, v . .. v. n** V“ a^ . ..V i? ' ^ ✓ — v. vo • . a.» « . . — J| t , . • ... .4 fin • • • • •••*•%> . 4 • > • • * » ••«_.. O^a ‘.V* • • • • *.’ • a • - * • ■ i . ■ • 1 . . •.....• . .» ...... .-•••- 1*114 I (V , • .> ..... ..... a. ‘••»••a...... . I » a • /. ..... • a . ... ..... .... . a * . • • Kjcnr^ • • » . • • ... • • ... • . ..... • • • a • . . • - f\T» «_» ...... * * . • • • . ... * • •• OOO * • 'A' •*.».. ... • • •*•••• • • • • • ............ • • .. • C* •• ■Vv » * ■ > 4 O ...a ...... • .* # • ....... v.v * ••• • . .v %*.*ys*.*- .Va •**•*. v.v. ••••••••...•...... ......... • ■V . *. *. .. « • • . • • • J, . • □TA . • . , . , . . . . . . .......... . - r ........ a... a . • a • • • • » • • . • • » */• A ar i* >•••• *•••*.. * ... « • • • . » . • »* a^•. 4fl i. ■ • • ...a.* • • • ..... . • • • * J4J4 ■ r» ^ * .v « • » » .. a .... • a* .....i . .J ». a\AM. . . ....... • .... C. • ».••..-•a. • » • ... a . . AjTtX ,S 1 * . a . aa. ...A .. V tj.:, •?>:. -r /J sv • - V .... ...... .... 4 • • * ..... • » 4. s*, v*, v.v AV.Vf A Ust-: . . a * . 4 a a a a . . ■ » a » a a a « • > . ’.v. v •*<>;* . .... • I * . . . . ■ AV .\V • .v MBAa.SV ' ••• •.-.'.•A * • *. A* /.v.v. • r . P' a 'a • . • • > .... li bolj s težavo priborjeni in je odlo- nje. To potrjujejo že obiski na vsaki čilno vlogo odigrala večja hladnokrv- tekmi, kjer pa mnogokrat prihaja do nost Bistričanov in njihova spretna in pravočasna ubrana taktika. nevšečnih pojavov v zvezi z vstopni¬ no. Ce smo že navijači naših šport- Rezultat v igri z Domžalami je re- nikov, bodimo istočasno tudi športni alen, saj je to močna ekipa, ki na gledalci, s tem, da bomo minimum te domačih tleh le redko kdaj pusti na¬ sprotniku točke. športnosti pokazali pri plačevanju vstopnine. . J