številka H • leto XXXVIII • cena 17 din	Celje, 5. aprila 1984
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Vpisovanje v vrtce
Vse tri vzgojnovarstvene organizacije v
celjski občini napovejo vsako leto na za-
četku aprila enoten vpis v vrtce oziroma
enote WO.
Letošnji vpis se bo pričel 9. aprila in
zaključil 20. aprila, vpisovanje pa bo vsak
dan od 7. do 15. ure, ob sredah pa od 7. do
17. ure. Sedež vpisovanja za vrtce WO
Anice Cernejeve bo na upravi v Kajuhovi
ulici, za vrtce WO Zarje bo na upravi v
vrtcu v Novi vasi, vpisna mesta za vrtce
upravi na Mariborski cesti, v enoti Vuj-
nik, v enoti Store in v vrtcu v KS Center v
Kocenovi ulici v Celju. Zainteresirani
starši lahko dvignejo prijavnice na ome-
njenih mestih, morajo pa jih skrbno iz-
polniti in odgovoriti na vsa vprašanja.
Vse pravočasno prispele in pravilno iz-
polnjene vpisnice bo po končanem vpisu
obravnavala posebna komisija, ki se bo
ravnala po veljavnem pravilniku za spre-
jem otrok v vzgojnovarstvene organizaci-
je v občini Celje.
M.A.
Pijemo nezdravo
mleko!
Zaradi odkupljenih količin mleka se
na Celjskem lahko pohvalimo, saj smo
pri mlečni pridelavi kar dosti nad repu-
bliškimi povprečji. Ne moremo pa se
pohvaliti z higiensko neoporečnostjo
mleka, nas opozarjajo strokovnjaki ži-
vinorejsko-veterinarskega zavoda v Ce-
lju.
Po njihovih podatkih pijemo preveč hi-
giensko oporečnega mleka in sicer kar od
45 do 70 odstotkov, glede na različna ob-
močja odkupa.
Povsem neprimernega, torej nezdrave-
ga, ali celo zdravstveno škodljivega mle-
ka pa je med 10 in 25 odstotki. V takš-
nem, najslabšem mleku, so našli tudi več
kot sto milijonov bakterij na mililiter, kar
pomeni, da gre resnično za zdravju škod-
ljivo mleko.
Latentni mastitis pri kravah je glavna
nadloga in razlog, da bi morali poostriti
kontrolo kakovosti mleka. Najbrž se tej
kontroli preveč izogibamo prav zaradi
pospeševanja vse večje količinske proiz-
vodnje mleka, ki ga bo veliko potrebova-
la nova regijska mlekarna v Arji vasi. Na
kakovost ne mislimo dovolj. Ce pa že
odkrivamo slabo kakovost mleka in po-
vzročitelje oziroma vzroke za to, pa sko-
raj nič ne naredimo, da bi slabšanje kako-
vosti in higiensko oporečnost mleka pre-
prečevali.
UM
Dobra volja med razigrano harmoniko in petjem - to je najkrajši povzetek
vtisov z našega 12. tradicionalnega izleta stotih kmečkih žensk na morje.
Dvanajsti izlet je uspel v celoti in spet moramo ugotoviti, da predvsem zaradi
naših kmečkih žena in deklet. Več o izletu pa na 12. in 13. strani.
FOTO: EDI MASNEC
Vroča kri ob najbolj
tihem počivališču
Krajani Aljaževega hriba so proti
predvideni širitvi celjskega pokopa-
lišča Mirna pot. Stran. 5.
Nočeva druge mame, ata bo za oba..
Tako zatrjujeta Ribičeva fanta iz Podsojeka. Stran 7.
Na zapuščeni zemlji bo zorela koruza
Emil Hedžet sicer ni kmet, a na Teharskem polju spremi-
nja opuščeno zemljo v koristno. Čemu torej zavist? Stran
10.
Otrokovo zdravje
- jutrišnje bogastvo
Ob svetovnem dnevu
zdravja poskušajmo tokrat
ugotoviti, kje smo v celot-
nem varstvu otroka, pred-
vsem v skrbi za njegovo ču-
stveno, telesno in družbeno
blagostanje. Odmislimo za-
konodajo, normativne akte,
sporazume, predpise, druž-
bo, inštitucije, kadre, ki vse
zagotavljajo.
Pojdimo malo vase, v dru-
žino, dom, kjer vsak s svoji-
mi željami, uspehi, težavami
rešuje vsakdanje nakopiče-
ne podrobnosti. Poskusimo
odmisliti te vsakdanje obre-
menitve, ponavljajoče se na
videz nesmiselne stvari, ki
oblikujejo mozaik življenja.
Posvetimo se na ta dan otro-
ku, nebogljenemu, od nas ta-
ko zelo odvisnemu bitju. Za
vsako prijazno besedo, deja-
nje, izraz ljubezni, potrplje-
nje, nas zna ta mala preobre-
menjena glavica tako lepo
nagraditi. Nikakor ne more
doumeti vseh naših težav,
stisk, jeze. Veliko stvari, ki
jih zna, dobi doma, jih nosi s
seboj skozi življenje, tudi te-
žave. Za male glavice so pre-
velike čustvene obremenitve
pretežke. Razumejo jih po
svoje, tako si jih vtisnejo v
spomin.
Vseh lepih doživetij stvari,
dogodkov, ljubkovanj se ra-
di spomir^ajo. Kako? Naj-
večkrat v povezavi s starši,
otroki, vzgojitelji, učitelji, te-
tami in strički, ki jih srečuje-
jo. Pomagajo nam najti vse-
bino na poti, ki ji pravimo
življenje.
Smo zadovoljili njihove
osnovne potrebe po hrani,
negi, ljubezni? Jim dovolili,
da se pravilno razvijajo,
odraščajo v krogu vrstnikov,
prijateljev, skozi igro? Ali se
prevečkrat odločamo name-
sto njih, »ker je zanje do-
bro?« Včasih delamo nehote
napake, velikokrat, ker ima-
mo premalo znanja o otroku
in njegovih potrebah.
V celjskem Muzeju revo-
lucije je odprta razstava
otroških risbic o zdravju in
zdravem načinu življenja.
Pripravili so jo skupno Za-
vod za socialno medicino in
higieno iz Celja ter vzgojno
varstvene organizacije. Na
razstavi so izdelki otrok iz
otroških vrtcev Zarja, Ani-
ce Cernejeve in Tončke Ce-
čeve iz Celja ter iz vrtcev v
Slovenskih Konjicah in
Brežicah. _
Skupaj z njim odraščamo,
se učimo, spreminjamo,
sprostimo. Kadar k temu do-
dajamo znanje lahko veliko
naredimo.
Vsi strokovnjaki, ki sode-
lujejo pri skrbi za zdravje,
vzgojo, nego, izobraževanje
ne uspejo brez naše pomoči.
Zagotovimo otroku zdravo,
prijetno življenjsko okolje
doma, v družini, pri igri, na
dvorišču, v vrtcu, v šoli, na
ulici, ob lepi knjigi, saj nas
tako zelo rad posnema,
Melioracije in zložbe - pogoj,
da pridemo do prepotrebne zemlje
Ustaviti Je treba pozidave na kmetijskih zemljiščih
Srednjeročni načrt založb
kmetijskih zemljišč na Celj-
skem se v glavnem uresni-
čuje na predvidenih površi-
nah. V prvih treh letih tega
načrta je bilo na širšem ob-
močju izvršenih zložb na
843 hektarih, v postopke pa
vključenih 1099 kmetov,
zemljiških posestnikov. Le-
tos in prihodnje leto je po-
trebno komasirane površi-
ne skoraj podvojiti, saj
načrt predvideva 1626 hek-
tarov, v same zložbe pa bo
predvidoma vključenih
1107 kmetov.
Največ komasiranih zem-
ljišč predvidevajo v žalski
občini, 423 hektarov, veliko
še v šmarski, konjiški in mo-
zirski občini, od 307 do 350
hektarov, v celjski 128 hekta-
rov, v šentjurski 88 hektarov,
medtem ko v laški in velenj-
ski občini za letos in prihod-
nje leto ne mislijo na zložbe
kmetijskih zemljišč.
Če k zložbam prištejemo
še predvidene melioracije na
površini 2184 hektarov zem-
ljišč, zadnja tri leta pa je bilo
melioriranih tudi 1325 hekta-
rov, potem lahko za vse teko-
če srednjeročno obdobje ra-
čunamo, da bomo skupno z
melioracijami pridobili 3509
hektarov obdelovalnih povr-
šin, s komasacijami ali zlož-
bami kmetijske zemlje pa še
2469 hektarov. To niso zane-
marljive površine, zlasti če
upoštevamo večjo intenzifi-
kacijo kmetijske pridelave
na teh zemljiščih in ostalih
ter dejstvo, da so površine
kmetijskih in še posebej ob-
delovalnih zemljišč vendarle
edini omejitveni dejavnik v
razvoju našega kmetijstva.
Nesporno je tudi dejstvo, da
marsikje popravljamo stare
grehe, ko smo z zemljo ra-
zmetavali in jo predvsem
prekomerno pozidavali. Po-
pravljanje takšnih starih gre-
hov pa je seveda dosti dražje,
kot pa načrtovano in razu-
mno prostorsko urejanje na-
šega prostora.
Da se spomnimo, kako
smo ravnali na celjskem ob-
močju s kmetijsko zemljo, še
nekaj podatkov bolj za opo-
zorilo!
V desetih letih so se skup-
ne kmetijske površine na
Celjskem zmanjšale za 4075
hektarov, razen v šmarski
občini, ali za skoraj štiri od-
stotke. Kar je še bolj narobe:
kmetijska zemljišča so se na
Celjskem hitreje zmanjševa-
la kot v republiki, to zmanj-
ševanje kmetijske zemlje pa
je bilo še posebej očitno v
zadnjih petih letih.
Nadaljevanje na 10. strani
Napeljevanje vodil
Z delom v hmeljiščih so letos pričeli razmeroma pozno, zato pa tembolj pospešeno. Kjer
so hmelj že odorali in obrezali so že pričeli napeljevati vodila. Ce delavcem prehudo ne
nagaja veter gre delo hitro od rok.	TAVC \T
2. STRAN - NOVI TEDNIK
5. APRIL 1984
Za enakomeren razvoj celjskega območja
Za tri področja podpisan dogovor o domicil ne m združevanju sredstev
Občine celjskega območja se s spre-
jemanjem družbenega dogovora od-
ločajo za prelivanje denarja od tem,
kjer delavci delajo tja, ker živijo.
Zaenkrat so se za uveljavljanje tako
imenovanega domicilnega načela
opredelile le na treh področjih za ko-
munalno dejavnost, krajevne skup-
nosti ter potrebe splošne ljudske
obrambe in družbene samozaščite.
Takšnih skupnih nalog pa je na Celj-
skem še veliko - od kulturne dejav-
nosti do zdravstva. Z izkušnjami na
prvih treh področjih bo dogovor na
ostalih lažje doseči.
Težnje, da bi temeljne organizacije
•združenega dela usmerjale del denarja
v kraje, v katerih njeni delavci živijo,
so že stare, a jih je bilo težko uresničiti.
Ne le zaradi različnih ovir pri predpi-
sih, tudi zaradi različnih interesov po-
sameznih občin. Občine, iz katerih se
veliko več delavcev vozi na delo dru-
gam kot pa jih v občino prihaja, so
seveda najbolj zavzete za uveljavljanje
domicilnega načela. Na celjskem ob-
močju so takšne vse občine razen celj-
ske in velenjske. Iz šentjurske občine
se, na primer, vozi v celjsko na delo
preko 3000 ljudi, obratno pa le 100.
Razlika bo po uveljavljenju družbene-
ga dogovora Šentjurčsnom samo iz
ene občine prinesla 3,4 milijonov di-
narjev.
Čeprav z razumevanjem, pa z manj-
šim navdušenjem pozdravljajo domi-
cilno načelo v občinah, ki izgubljajo.
Za celjsko občino bo, na primer, za
komunalno dejavnost ostalo za 10 od-
stotkov sredstev manj, kar bo ob nizki
prispevni stopnji (letps 1,01 odstotka
iz bruto osebnih dohodkov) dejavnost
resno ogrozilo. Ker na večina stroškov
ni mogoče vplivati, bo treba varčevati
tam, kjer je mogoče: pri krpanju mest-
nih ulic, javni snagi, vzdrževanju zele-
nic. Se bo pač treba sprijazniti s skro-
mnejšo komunalno oskrbo. Nasprotno
v Šmarju niti pridobljena sredstva ne
bodo zadoščala za potrebno izgradnjo
vodovodnega, cestnega in telefonske-
ga omrežja. V Šentjurju pa letos skuša-
jo s sorazmerno visoko prispevno
stopnjo urediti najnujnejše, na komu-
nalnem področju, tako da bi drugo le-
to ob pritoku denarja iz občin, kjer
njihovi delavci delajo, lahko normalno
izpolnjovali naloge, poleg tega pa bo-
do lahko sredstva razporedili v manj
razvite krajevne skupnosti. Ob uresni-
čevanju dogovora pričakujejo, da bo-
do lahko znižali prispevno stopnjo in
tako razbremenili gospodarstvo.
Družbeni dogovor je sprejet za to
srednjeročno obdobje. V njem so do-
govorjena tudi razmerja, ki določajo,
kolikšen del sredstev se preliva v do-
mače občine in kolikšen ostaja v obči-
ni, kjer je sedež delavčeve temeljne
organizacije. Pretok sredstev je dolo-
čen tudi časovno - do konca junija
bodo občine prejele 40 odstotkov, do
konca leta 60 odstotkov, ostalo pa po
zaključnem računu prihodnje leto.
Vse to pa temelji letos na podatkih o
dnevni migraciji delavcev v letu 1983,
prihodnje leto pa bo na letošnjih. Zbi-
ranje potrebnih podatkov je vzpostavi-
lo tudi sodelovanje med strokovnimi
službami in med samoupravnimi in-
teresnimi skupnostmi, ki bodo morale
skupno usklajevati programske nalo-
ge ter usklajevati obseg sredstev, ki se
bodo letno prelivala.
MILENA B. POKLIC
»Ocenjujemo, da sprejetje družbe-
nega dogovora ni le izravnavanje po-
gojev razvoja ob prilivanju denarja
od tam, kjer delavci delajo tja kjer
žive, ampak je tudi napredek v odno-
sih med občinami. Ne le da razvitejše
občine bolje razumejo občine v raz-
voju, ampak tudi te, ki so potrebne
krepkejše pomoči, pričenjajo razu-
meti težave razvitejših. Problemov je
na obeh straneh mnogo, a s skupnim
razumevanjem in razreševanjem pre-
ko uveljavljanja domicilnega načela
bomo lahko več dosegli,« je dejal se-
kretar sveta občin Ludvik Mastnak.
SZDL ugotavlja: Možnosti za
razvoj turizma so
V Celju so pogoji za razvoj turizma. Vendar bo potrebno
narediti še mnogo, da bo to spoznanje dobilo tudi v praksi
resnično potrditev. Tako so poudarili na ponedeljkovi seji
predsedstva občinske konference SZDL, ki je poleg go-
spodarskih gibanj v lanskem letu posvetila največ pozor-
nosti oceni turistične in gostinske dejavnosti v občini
Celje. Predvsem je čutiti premalo povezanosti vseh nosil-
cev turistične dejavnosti zlasti v celovitem zajemanju ti-
stih dejavnosti in možnosti, ki zaokrožujejo ponudbo. Pri
tem so omenjali kulturno, športno rekreativno, trgovsko
komunalno dejavnost, pa seveda vlogo gostinstva in turi-
stičnih agencij. Le te naredijo premalo, da bi goste pripe-
ljale v Celje in bi jim v »paleti« ponudile zanimivo in
vsebinsko polno gibanje.
Posebne pozornosti je bila deležna Dobrna kot izrazito
zdraviliški, turistični kraj, kjer pa se srečujejo z vrsto
problemov zlasti s starim delom zdravilišča. To bo po-
trebno v celoti obnoviti, če bodo hoteli dosegati primerno
zasedenost, saj sedanji standard bolj odbija kot privlači
goste.
Pozornosti so bile deležne tudi cene gostinskih storitev
in ponudbe. Kljub očitkom, da so cene visoke, so ugoto-
vili, da se gibljejo v dovoljenih okvirih, bolj enotni pa so si
bili v tem, da bi bilo mogoče z boljšimi gospodarskimi
storitvami še marsikaj storiti za to, da privabijo goste.
Predsedstvo je sklenilo, da s svojimi ugotovitvami in
stališči seznani tudi zbore občinske skupščine.
Kako ljudje danes
ocenjujejo komuniste?
Lik komunista v ospredju Žalske
konference
Kako spreminjati razme-
re v družbeni praksi? To je
ključna dilema današnjega
časa, ob tem pa je nekaj
vprašanj, na katera bi si
morali odgovoriti komuni-
sti. Vprašati se je treba, ka-
ko preseči razkorak med
številnimi sklepi, ki jih
sprejemamo in jih zapisuje-
mo in spreminjanjem druž-
bene prakse.
Se komunisti v svojih sre-
dinah dovolj spopadajo z ne-
samoupravno potjo spreje-
manja posameznih odloči-
tev? Kako komuniste sedaj
ocenjujejo delovni ljudje in
občani? So komunisti v nji-
hovih očeh še avantgarda, ki
brani interese delavskega
razreda? Tako se je na pro-
gramski konferenci občin-
ske organizacije Zveze ko-
munistov v žalski občini
spraševal sekretar medob-
činskega sveta ZKS iz Celja
Emil Roje v sicer zelo živa-
hni razpravi, v kateri so raz-
pravljale! med drugim opo-
zorili na težave v trgovini,
slab položaj delavcev v vzgo-
ji in izobraževanju v občini
Žalec in še o mnogo drugih
odprtih vprašanj. Ne nazad-
nje velja opozoriti tudi na
razpravo Borivoja Tomaša iz
žalske Gradnje, ko je opozo-
ril na to, da se delež mladih,
ki vstopajo v vrste Zveze ko-
munistov nenehno zmanjšu-
je. Naravnost čudno je, da v
centru usmerjenega izobra-
ževanja v Žalcu ni med vse-
mi dijaki niti enega, ki bi ga
sprejeli v Zvezo komunistov.
Vzrok je v tem, ker namenja-
mo premalo skrbi izobraže-
vanju naše mladine.
Predsednik OK ZKS Žalec
Franc Kalšek je še zlasti veli-
ko besed namenil gospodar-
skim gibanjem v občini Ža-
lec, ki so v glavnem ugodna.
To je podkrepil tudi z neka-
terimi konkretnimi podatki,
je pa res, da bi bili še posebej
izvozni rezultati lahko boljši,
če bi povsod dosegali takšne
rezultate kot so jih v Tekstil-
ni tovarni Prebold, Ferralitu,
Juteksu, Tovarni nogavic na
Polzeli, Miku v Preboldu ter
v Keramični industriji Libo-
je. Ti kolektivi so lahko za
vzor nekaterim drugim, ki
planov niso dosegli: Inde
Vransko, Minerva, LIK Savi-
nja Šempeter, Strojna in Sig-
ma na Vranskem. Komunisti
v teh sredinah morajo zahte-
vati od odgovornih, je po-
udaril Franc Kalšek, da jim
razložijo, zakaj rezultati niso
boljši.
Predsednik OK ZKS Žalec
se je vprašal tudi to, zakaj
takrat ko kdo kaj vpraša o
nameravani gradnji kultur-
nega doma v Žalcu le obča-
sno dobi odgovore, češ da je
ta objekt predviden v pro-
gramu samoprispevka. Vsi
pa vemo, da je takšne objek-
te še najlažje zgraditi, da pa
se potem pojavlja cela vrsta
težav z vzdrževanjem.
JANEZ VEDENIK
Po programski konferenci
so za predsednika OK ZKS
znova izvolili Franca Kal-
ška, za sekretarja Ludvika
Semprimožnika in za izvrš-
nega sekretarja Danijela
Kopušarja.
Delavci ne izgubljajo
zaupanja v sindikat
Konference občinskih sindikatov v
Laškem, Mozirju, Slov. Konjicah, Šmarju
pri Jelšah In Žalcu
Delavci ne smejo izgubiti
zaupanja v sindikat, zato pa
morajo na vprašanja o eko-
nomski politiki v svoji de-
lovni organizaciji ali občini
dobiti temeljit odgovor.
Vloga sindikata postaja za-
to vse večja. V bodoče bo
predvsem treba okrepiti
vlogo in delo v osnovnih or-
ganizacijah, kar bo mogoče
doseči le s konkretnim de-
lom, s konkretnim razreše-
vanjem vsakodnevnih pro-
blemov v osnovnih organi-
zacijah.
Tudi to so poudarjali na
domala vseh programsko vo-
lilnih sejah občinskih svetov
zveze sindikatov v občinah
celjskega območja, ki so se
zvrstile prejšnji teden. Bile
so v Laškem, Mozirju, Slo-
venskih Konjicah, Šmarju
pri Jelšah in v Žalcu.
V	Žalcu so razpravljalci
domala največ pozornosti
namenili vprašanjem odgo-
vornosti, pri čemer so po-
udarjali, da gre predvsem za
odgovornost pri naložbah in
to na vseh ravneh od občin
do federacije. Zavedati se je
treba, da so minili lepi časi,
ko smo marsikaj gradili.
Zdaj so razmere takšne, da je
treba graditi najnujnejše
stvari. V Šmarju pri Jelšah
so odločno poudarili, da se
bodo zavzemali tudi za spre-
membo neakumulativnih
proizvodnih programov in
da bodo v vseh temeljnih or-
ganizacijah, kjer poslujejo z
izgubo ali na meji donosno-
sti, iskali takšne programe,
ki naj delavcem omogočijo
socialno varnost. Prav o so-
cialni varnosti se je zvrstilo
tudi precej razprav. Marsikje
so osebni dohodki delavcev
v neposredni proizvodnji že
kritično nizki. Tu bo sindi-
kat moral nekaj storiti. Kri-
tično nizki so tudi osebni do-
hodki delavcev v vzgoji in
izobraževanju v žalski ob-
čini.
V	laški občini so v prete-
klem letu največ pozornosti
namenjali delovanju osnov-
nih organizacij sindikata ih
delovanju sindikalnih sku-
pin, v Mozirju pa so poudari-
li, da bodo spremenili način
dela v občinskem sindikal-
nem svetu. Ce bo potrebno,
bodo komisije in svete tudi
kadrovsko okrepili.
V Mozirju je novi predsed-
nik občinskega sindikalnega
sveta Ivan Purnat, sekretar
pa bo še naprej Franc Borš-
nak, v Slovenskih Konjicah
so za predsednika znova
izvolili Miroslava Peska, za
sekretarja pa na novo Albina
Borka, novi predsednik ob-
činskega sindikalnega sveta
v Šmarju pri Jelšah je Zlatko
Hohnjec, sekretar pa bo še
naprej Franc Vukovič, v Žal-
cu pa so za predsednika spet
izvolili Branka Povšeta, za
sekretarja pa Karla Seiberta.
Steklina razsaja
Steklina se je v zadnjih mesecih spet začela širiti v
celjski občini. Tako so veterinarji zabeležili tri nove
primere te nevarne bolezni: v Klancu nad Dobrno je
za steklino obolela lisica napadla več psov, dve ste-
kli lisici pa so kmetje pobili še na Rožnem vrhu in v
Vojniku.
Vse kaže, da po daljšem zatišju popušča tudi pozor-
nost in da se vse manj upoštevajo preventivni ukrepi s
katerimi naj bi zajezili širjenje te nalezljive bolezni
predvsem pa prehod silvane (gozdne) stekline v ur-
bano, ko je ogrožen tudi človek.
Veterinarski inšpektorji bodo zato opozorili lovce,
da razredčijo lisičji zarod v gozdovih, zakaj tam, kjer
živijo le dve do tri lisice na kvadratnem kilometru
površine, ni nevarnosti, da bi se steklina širila.
Bolj bodo morali upoštevati predpise tudi lastniki
psov, predvsem pa določilo o kontumacu. Ker je ve-
dno več potepuških psov, bodo občinski stražniki
skupaj s celjskim veterinarskim zavodom oziroma
tamkajšnjim veterinarskim higienikom pripravili
letos nekaj preventinih akcij v katerih bodo pokon-
čevali neprivezane in nezaprte pse. Prvo takšno pre-
ventivno akcijo bodo pripravili že v naslednjih dneh.
Kazni pa čakajo tudi lastnike potepuških psov:
obisk pri sodniku za prekrške jih bo stal od 500 do
10.000 dinarjev.
S. S.
Kovinarji so tekmovali
Razmišljajo, da hI vsebino tekmovanj prenovili
Celjski kovinarji so uspešno izvedli
četrto tradicionalno delovno tekmova-
nje kovinarjev. Udeležilo se ga je 88 ko-
vinarjev iz osmih delovnih organizacij
in sicer EMO, železarna Štore, Libela,
Klima, Avto Celje, Prevozništvo, Ingrad
in Izletnik. Prijavljenih za občinsko
tekmovanje je bilo sicer še enkrat več,
kar 171, vendar je na prvi dan tekmova-
nja prišlo do takšnega osipa.
Predsednik organizacijskega odbora za
tekmovanje kovinarjev v občini Celje
Marjan Ramška in predstavnik sindika-
tov Ladislav Kaluža menita, da bo po-
trebno temeljito raziskati vzroke za osip,
čeprav imajo podatke, da je vsaj za 40
prijavljenih mogoče ugotoviti opravičlji-
ve vzroke. Tekmovanj se niso mogli ude-
ležiti zaradi vojaških vaj, bolezni in po-
dobnega.
Vsekakor pa takšen osip zahteva dolo-
čene spremembe v pripravi in še posebej
izvedbi kovinarskih tekmovanj, kar so
pripominjali tudi številni tekmovalci, ki
se že redno udeležujejo kovinarskih tek-
movanj.
Tekmovanje je bilo izvedeno v enajstih
poklicnih skupinah, najštevilnejše pa so
bile skupine kovinostrugarjev, konstruk-
cijskih ključavničarjev, avtomehanikov,
varilcev in livarjev.
Najboljši kovinarji v celjski občini za
leto 1984
Kovinostrugarji: Jože Stepišnik, Kli-
ma, Bojan Oset Klima in Silvo Jazbinšek
iz železarne Štore.
Rezkalci: Petar Kokanovič iz EMO,
Srečko Gobec in Silvo Ramšak iz železar-
ne Štore
Orodjarji: Alojz Rak iz Libele, Leopold
Selič iz železarne Štore in Robert Grego-
rinčič iz Libele.
Livarji: Vili Dečman, Rafael Pirš in
Jože Škoberne, vsi iz železarne Štore.
Varilci (plamensko): Vlado Geršak in
Anton Pantner iz železarne Štore ter Sta-
ne Odlazek iz EMO
Varilci (REO): Alojz Ludvik in Franc
Tržan iz železarne Store ter Franc Koklič
iz Klime.
Varilci (TIG): Ivan Mutec, Anton Bu-
ser ter Mirko Golob, vsi iz EMO.
Varilci (COjj): Anton Pekošak, Ignac
Brečko in Ludvik Sajovic, vsi iz EMO.
Avtomehaniki (OTTO): Roman Kra-
gelj, Avto Celje - tudi regijski prvak,
Adolf Biderman in Mirko Mlakar, oba iz
Avto Celje.
Avtomehaniki (DIESEL): Franc Ofen-
tavšek iz Prevozništva, tudi regijski
prvak, Branko Vrečar iz Avto Celje in
Bojan Ulaga iz Prevozništva,
Ključavničarji: Bojan Bombač, Drago
Bračič, oba iz Klime in Aleksander Pun-
gartnik.	MITJA UMNIK
Tekmovalno zavzetost celjskih kovinarjev je preveril tudi njihov sindikalni
predsednik, Franci Vrbnjak
OGLAS V
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU
5. APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Več usklajenosti pri pridelavi hrane
Občinski aktivi ZK za razvoj kmetijstva so opravili veliko dela
Medobčinski svet ZK Ce-
lje je na posvetu vodij ob-
činskih aktivov ZK za vpra-
šanja razvoja kmetijstva
ocenil dosežke in probleme
v razvoju osnovne kmetij-
ske proizvodnje. Osnova za
razpravo je bila analiza, ki
jo je o tem pripravila me-
dobčinska gospodarska
zbornica v Celju. Politično
strokovni aktivi ZK v obči-
nah na Celjskem so v ob-
dobju zadnjih štirih let do-
bro pospeševali razvoj kme-
tijstva, zato naj svoje delo
nadaljujejo, je bila soglasna
ocena.
Na širšem celjskem ob-
močju pa imamo v kmetij-
stvu še velike rezerve v izko-
riščenosti kmetijskih zem-
ljišč. Stroka je sicer veliko
prispevala k razvoju in na-
predku kmetijstva, vendar
bo morala v skladu z eko-
nomsko politiko stvari pre-
mikati še naprej, zlasti pri in-
tenzifikaciji kmetijske pride-
lave. Hektarski pridelki v
povprečju še vedno niso
takšni, da bi bili lahko z nji-
mi povsem zadovoljni.
Čeprav se je proces izgub-
ljanja kmetijske zemlje
zavrl, bo potrebno v prihod-
nje zemljo, iz katere pridobi-
vamo hrano, še bolj varovati,
predvsem pa izboljševati se-
stavo kmetijskih zemljišč v
korist njivskih površin. Veli-
ke rezerve v kmetijski politi-
ki občin na Celjskem so še v
zložbah zemljišč, ki jih je tre-
ba pospešiti zlasti letos in
prihodnje leto, da bodo iz-
polnjeni zahtevni načrti
srednjeročnega obdobja raz-
voja kmetijstva.
V razpravi so vodje politič-
no strokovnih aktivov ZK za
kmetijstvo opozorili, da se
moramo na Celjskem še po-
sebno skrbno organizirati za
dolgoročne načrte razvoja
kmetijstva do leta 2000. Zato
naj bi osnovali posebno de-
lovno skupino pri medob-
činskih gospodarskih zbor-
nicah in svetu občin celjske-
ga območja.
Več usklajenosti bi morali
doseči pri nekaterih odprtih
vprašanjih, kot je na primer
deficitarnost pri preskrbi s
svinjskim mesom, pri tem pa
sploh ni treba trmasto vztra-
jati samo pri enem projektu,
ali eni lokaciji. Bistveno je,
da proučimo, kar najhitreje
in strokovno, kako priti do
boljše preskrbe s svinjskim
mesom. Enako velja za pod-
poro farmi pitancev na
Imenskem polju. Oboje je re-
gijski interes in zahteva tudi
takšen pristop k reševanju.
MITJA UMNIK
Tudi kmetijci na Celjskem ugotavljajo, da se veliko
denarja zbira v različnih intervencijskih skladih za kme-
tijstvo: občinskih, območnih in v republiškem, da pa so
viri sila različni, stopnje prispevkov prav tako ter, da je
politika razdeljevanja v republiki neenotna in povsem
razdrobljena. Razdrobljeni so potem še bolj učinki finanč-
nih sredstev za razvoj kmetijstva.
Problem se kaže tudi v drugačni luči. Tako so na primer
v velenjski občini ugotovili, da prispevajo za regrese pri
mleku za količine skoraj devet milijonov litrov mleka,
čeprav ga sami popijejo največ kakšnih 800.000 litrov. Na
sedanji način zbiranja denarja tako regresirajo mleko po-
vsem drugim, neznanim porabnikom.
Najhuje pa je to, da od vseh intervencijskih sredstev za
kmetijstvo v bistvu velik del sploh ni namenjen pospeše-
vanju prireje in pridelave, ampak gre največ denarja za
odpravljanje cenovnih neskladij.
Sentiurčani bodo asfaltirali
planinski klanec
V Šentjurju je še nekaj zahtevnih cestnih odsekov, ki
niso asfaltirani in sicer: odsek Volčje jame, prevorske
ceste, planinskega klanca in Jezero. Ze leta 1980 so se
Šentjurčani odločili, da je treba najprej rešiti problem
planinskega klanca in po treh letih prizadevanj bodo
začeli z gradnjo.
Za ureditev planinskega cestnega odseka bo prispe-
vala Republiška skupnost za ceste 30 milijonov. Izvaja-
lec del pa bo Cestno podjetje iz Celja, ki bo gradnjo
tudi kreditiralo v višini 5 milijonov din. Cesto naj bi
asfaltirali že do občinskega praznika.
V.E.
Oskrba z vodo je
pomembnejša od cest
Šentjurčani so zanemarjali problem
vodooskrbe
Šentjurčani imajo neure-
jene razmere na področju
vodooskrbe, zato Komunal-
no obrtno podjetje, ki je
upravitelj vodovodov, že le-
ta posluje z izgubo. Do letos
so izgube pokrivali z lastni-
mi sredstvi, ki so jih ustva-
rili s storitvenimi dejav-
nostmi, kot so pleskarstvo,
soboslikarstvo in druge.
Na zahtevo skupščine so
izdelali analizo, ki ugotavlja
nekaj manj kot milijon in pol
dinarjev izgube, na naslednji
skupščini, ki bo še ta mesec
pa bodo predlagali način po-
krivanja izgub.
Zagotovo bo prišlo tudi do
višjih cen vode. Komunalno
obrtno podjetje predlaga ce-
no v višini 42,10 din, v koli-
kor jo bodo lahko uveljavili s
1. majem. Ce bo pa treba ča-
kati na novo ceno do julija,
predlaga ceno v višini 49,80
din. Do zdaj so Šentjurčani
Plačevali 19 din za kubični
meter porabljene vode. Ce
nova cena ne bo sprejeta, bo
imelo Komunalno obrtno
Podjetje konec leta zopet iz-
gubo, ki bo znašala okoli dva
pol milijona dinarjev. V
Podjetju so mnenja, da bodo
morali v občini prej ali slej
spoznati, da je pomembnejša
oskrba z vodo, kot pa asfali-
tranje cest.
In kje so vzroki, ki so pri-
peljali do izgube? Pred leti je
moralo podjetje prevzeti v
upravljanje vodovode, ki so
bili stari od 50 do 80 let.
kakšna sta naprimer vodo-
voda v krajevni skupnosti
Sentjur-Center in na Planini,
oskrbo teh vodovodov
podjetje ni prejelo niti amor-
tizacijskih sredstev niti sred-
stev za nujno vzdrževanje.
Nadalje je bilo v občini zgra-
jenih nekaj novih vodovo-
dov, ki niso racionalni, ker je
na njih priključeno premalo
gospodinjstev. Leta nazaj se
cena vode ni dvignila za toli-
ko, kot bi bilo potrebno. La-
ni so ceno sicer dvignili za 40
odstotkov, kar je ustrezalo
ekonomski ceni, vendar je
bila potrajena šele junija in
to je zopet pomenilo izpad
dohodka. Povečali so se tudi
"stroški potrebne energije,
zlasti elektrike. Poleg tega
gre zaradi dotrajanosti cevo-
vodov v izgubo 20-25 odstot-
kov vode. In nenazadnje,
Šentjurčani kupujejo okoli
75 odstotkov vode od drugih
občin. Cena te vode, pa se je
lani povišala kar za 70 od-
stotkov, glede na leto 1982.
In kateri so nujni ukrepi?
Komunalno obrtno podjetje
predlaga naslednje: izgrad-
njo 1000 kubičnega rezer-
voarja, izdelavo projektov za
zajem vode iz Kozarice, za-
menjavo preostalih 800 me-
trov cevovoda na Ponikvi in
zamenjavo 180 metrov jekle-
nih cevi v Prevorju z alkaten
cevmi. Poleg tega je treba za-
menjati cevi v Novi vasi, po-
vezati cevovod na Planini di-
rektno z rezervoarjem in pre-
mestiti cevovod na območju
Slivniškega jezera. Predlaga-
jo tudi, da bi občina sofinan-
cirala raziskave, ki bi jih
opravili na cevovodih, da bi
ugotovili, kje prihaja do iz-
gub.
VILI EINSPIELER
Dan brigadirjev so
proslavili delovno
Prostovoljno mladinsko
delo je potrebno. Mladi so v
vseh letih odkar so oživela
brigadirska naselja opravi-
li nemalo število delovnih
ur in zgradili številne pre-
potrebne objekte na lokal-
nih ali zveznih in republi-
ških akcijah.
To je temeljna ugotovitev s
številnih brigadirskih sre-
čanj in manifestacij, ki so se
odvijale v počastitev dneva
brigadirjev, ki je bil prvega
aprila.
Mladinci na Celjskem so
različno proslavili dan briga-
dirjev. Celjski brigadirji so
skupaj z mladinci iz Franko-
lovega organizirali delovno
akcijo v Frankolovem, kjer
so prekopali jarke za vodo-
vod. Na srednji tehniški šoli
v Celju pa so odprli razstavo
»Mladinske delovne briga-
de« z obilico fotografij in do-
kumentarnega gradiva.
Brigadirji iz Šmarja pri
Jelšah so v soboto organizi-
rali veliko zborovanje v bri-
gadirskem naselju v Kozjem.
Dopoldne so imeli delovni
razgovor, popoldne pa dru-
žabno srečanje s kulturnim
programom.
Občinska konferenca zve-
ze mladine v Žalcu pa je v
soboto večer organizirala
srečanje brigadirjev in osta-
lih mladincev v Hmezadovi
dvorani v Žalcu. Najprej so
si ogledali nekaj kratkih fil-
mov iz brigadirskega življe-
nja ter spregovorili o pome-
nu mladinskega prostovolj-
nega dela, za zaključek pa so
orgnizirali brigadirski ples*
V Šentjurju so mladinci
dan brigadirjev proslavili z
delovno akcijo - zasuli so
jarke za telefonske kable,
mladim iz Grobelnega pa bo-
do pomagali urediti igrišče.
WE
Mlinsko
predelovalna
industrija v
zagati
Zaradi dolgotrajnega
neskladja cen in, kot sami
ocenjujejo, zaradi odnosa
družbe do njihovih težav, je
položaj celjske mlinsko
predelovalne industrije vse
slabši. Povečali so obseg
proizvodnje, dosegli najviš-
jo produktivnost v panogi
in najnižje proizvodne stro-
ške v podskupini, ob tem
pa so razmere nevzdržne.
Nizki osebni dohodki in
težki pogoji dela odvračajo
mlade, med zaposlenimi pa
je že 12 odstotkov delovnih
invalidov. V zadnjih dese-
tih letihh se ni nihče upo-
kojil redno, ampak^zgolj in-
validsko. Razvoj je povsem
zamrl. V temeljni organiza-
ciji imajo le še 5 odstotkov
neodpisanih osnovnih
sredstev, ob takšni opremi
pa je strah, da bi lahko bila
ogrožena preskrba Celja in
območja, upravičen.
MBP
Referendum v Alposu je uspel
Referendum v Alposu lani ni uspel, ker tozd Cevarna
ni sprejel tri od sedmih predlaganih samoupravnih
aktov. Med akti, ki jih tozd ni sprejel, je bil tudi samo-
upravni sporazum o združitvi delavcev v tozd. Vodstvo
delovne organizacije je bilo prepričano, da gre za ozke
interese posameznikov, kajti akti, ki jih je bilo treba
sprejeti, niso bili takšni, ki bi segali v delavčev žep.
Odločili so se, da bodo šli do konca, v kolikor referen-
dum tudi drugič ne bo uspel.
Drugi referendum je bil pejšnji teden in delavci so ga
sprejeli 75-odstotno. V Alposu so se odločili, da bodo
zaostrili odgovornost in da bodo od obratovodij in
mojstrov zahtevali več samoupravne aktivnosti, kajti
njihova dolžnost ni le dobro delati.	y g
Ljubljančani bi radi
zadržali kak stroj
S sporazumom naj bi uredili prenos
opreme s Pap na obrat plastike
Delavci šentjurskega
obrata PAP, ki so se pred
kratkim priključili delovni
organizaciji Veplast iz Tito-
vega Velenja, so prenehali z
izdelavo čolnov in prevzeli
Veplastov proizvodni pro-
gram. Trenutno izdelujejo
industrijske vozičke za do-
važanje materiala za PIK
Maribor, plastične obloge
za TAM Maribor in vrsto
drugih manjših plastičnih
izdelkov. Kasneje bodo
prevzeli tudi proizvodnjo
laminiranih in montažnih
fizioterapevtskih ban.
Šentjurski obrat pa je še
vedno povezan s podjetjem
PAP iz Ljubljane, ker se le-
to ni dokončno dogovorilo s
šentjursko občino, kaj od
proizvodne opreme bodo pu-
stili v obratu. Šentjurčani so
pripravili samoupravni spo-
razum, po katerem naj bi
Ljubljančani pustili v obratu
vsa osnovna sredstva in
drobni inventar. Prepričani
so, da so delavci s svojim
dolgoletnim delom ustvarili
toliko dohodka, da so upra-
vičeni do strojev in drugega
inventarja. Poleg tega je
PAP iz Ljubljane dobil tudi
določena sredstva iz sklada
skupnih gospodarskih re-
zerv občine in bi to, kar bi
pustili v obratu, pomenilo
povračilo teh sredstev.
Delavski svet ljubljanske-
ga podjetja je sporazum na-
čelno že sprejel, dokončno
pa se bo odločil v teh dneh.
Ljubljančani toliko odlašajo,
ker bi le radi obdržali kakšen
stroj, toda Šentjurčani so se
odločili da bodo nepopust-
ljivi.
V. E.
Politično dobro, gospodarsko - šibko
Obisk predsednika LR Angole Eduar-
da Dos Santosa v Jugoslaviji je mogoče
uvrstiti v okvir široko razvejene medna-
rodne dejavnosti naše države, v primeru
Angole pa gre še za posebne razloge, ki
dajejo pogovorom angolskega predsed-
nika z najvišjimi jugoslovanskimi pred-
stavniki še poseben pomen.
Angola, država na jugu afriške celine,
ki je 11. novembra 1975 postala neodvi-
sna, je bila deležna ne samo naklonjeno-
sti Jugoslavije v njenem osvobodilnem
boju proti portugalskim kolonialistom
in južnoafriškim rasistom, marveč tudi
dejavne pomoči. Ta država je ves čas
neodvisnosti tarča napadov, naperjenih
na spodkopavanje vlade partije MPLA,
ki jo je yeliki angolski voditelj dr. Ago-
stino Neto popeljal v neodvisnost. Od
novembrskih dni pred devetimi leti An-
gola ni bila deležna skoraj dobesedno
niti enega dne miru. Njeni temelji, njeno
gospodarstvo je nenehno izpostavljeno
napadom uporniškega gibanja Unita
pod vodstvom Jonasa Savimbija, ki se
želi prikazati kot izraz teženj večine an-
golskega ljudstva. Številni vdori juž-
noafriške vojske iz Namibije, ki jo ima
Južna Afrika pod okupacijo, so prav ta-
ko onemogočali mirno obnovo in izgrad-
njo dežele.
V tej luči je treba presojati nedavno
sklenjeni sporazum med angolsko in juž-
noafriško vlado o premirju in nenapada-
nju. Ta sporazum pri nekaterih opazo-
valcih po svetu, obremenjenih s togo
prepričanostjo o potrebi nenehnega obo-
roženega boja z rasističnim režimom v
Pretori, zbuja pomisleke, češ da gre za
sporen, nemara celo nedopusten kom-
promis in popuščanje angolskega vod-
stva.
Ob vsem tem je poglavitno, da Angola
potrebuje obdobje miru. Dežela je izčr-
pana, industrija dela samo s četrtino
zmogljivosti, kmetijstvo še zmerom ni
doseglo višine pridelkov iz časov pred
neodvisnostjo. Diamanti in nafta sicer
dajejo redne dohodke, toda to je vseeno
premalo. Angola torej potrebuje mir in
zato je tudi sklenila sporazum z Južno
Afriko. To je sporazum, ki sloni na real-
ni presoji položaja, na spoznanju, da pri-
jatelje lahko izbiraš, sosedov pa ne.
Pri tem je - ko je dežela izčrpana, go-
spodarsko razrahljana - odveč ugibati,
kakšne koristi vse je od tega dobila Pre-
toria, kaj ima s tem sporazumom za bre-
gom in podobno. Angola je s sporazu-
mom pridobila obdobje premirja in mi-
ru, uporniško gibanje Unita pa s spora-
zumom ni pridobilo niti politično niti
vojaško.
Prihodnji tedni in meseci bodo poka-
zali, kako bo zdaj, ko namibijsko osvo-
bodilno gibanje Swapo ne more več toli-
ko računati na oporišča na angolskih
tleh, to dejstvo vplivalo na prizadeva-
nja za dosego neodvisnosti Namibije.
Zadnja poročila kažejo, da so borci Swa-
po še naprej dejavni, da se južnoafriški
vojski in policiji ni posrečilo oborožene-
ga boja uničiti ali mu prizadeti bude
udarce.
Kar zadeva Jugoslavijo in Angolo, je
bilo tudi ob obisku predsednika Dos
Santosa poudarjeno obžalovanja vredno
dejstvo, da so odnosi prijateljski, zelo
dobri - gospodarsko sodelovanje pa šib-
ko. Z drugimi besedami, ponavlja se,
kar velja tudi za naše sodelovanje z
mnogimi drugimi neuvrščenimi država-
mi. Na žalost.
Piše JOŽE SlRCELJ
4. STRAN - NOVI TEDNIK
5. APRIL 1984
Srce Zavoda Golovec so sejmi
V programih celjskega športno rekreacijskega centra le lani
sodelovalo preko 550.000 ljudi
Sejemske prireditve, še
zlasti pa obrtni sejem, so ti-
ste, ki so ponesle ime Zavo-
da ŠRC Golovec in mesta
Celje daleč preko republi-
ških meja, sočasno pa so tu-
di življenskega pomena za
celotno dejavnost Golovca,
saj zagotavljajo največji de-
lež dohodka.
V programu Zavoda Golo-
vec, ki ga je lani v celoti ure-
sničil ali celo presegel, so iz-
stopale poleg sejemske še
športnorekreacijske dejav-
nosti, a tudi kulturne, zabav-
ne in druge prireditve niso
bistveno zaostajale. V pro-
gramih, ki jih je Golovec pri-
pravil, je sodelovalo preko
550.000 ljudi, kar za celjsko
območje ni malo. Kljub te-
mu je bilo njihovo poslova-
nje na robu uspešnosti. Iz-
gub sicer ni bilo, za sklade
pa je ostalo le malo. Tega tu-
di prispevek družbene skup-
nosti ni spremenil, saj je le
pomagal premostiti razliko
med polnimi cenami in tisti-
mi, ki jih Zavod zaračunava
občanom.
Največ dohodka so Golov-
cu zagotovile sejemske pri-
reditve in komercialni dnevi.
Prinesli so 33 odstotkov
vseh sredstev, med njimi pa
večino - 80 odstotkov-naj-
večji in najpomembnejši
med njimi, obrtni sejem.
Medtem ko pri pripravi dru-
gih uspelih sejmov in z uva-
janjem novih ne pričakujejo
težav, pa je usoda obrtnega
sejma odvisna od razširitve
razstavnih prostorov. Ker se
tako Zavod Golovec kot ob-
čina Celje zavedata pomena
prireditve, bodo letos posku-
šali zagotoviti več pokritih
prostorov in povečati zuna-
nje površine. Od tega je odvi-
sen tudi napredek sejma. Že-
lijo, da bi postal bolj pregle-
den, dostopnejši in z boljši-
mi pogoji za poslovne stike.
Ob zaključku lanskega, 16.
mednarodnega obrtnega sej-
ma so se dogovorili, da mora
sejem prerasti v jugoslovan-
sko prireditev. Zato bodo na
17. sejem povabili obrtne za-
druge in združenja iz drugih
republik, preoblikovali pa
bodo tudi sejem. Vrsto izdel-
kov nameravajo razstaviti po
panogah - na primer posebej
izdelke lesne industrije, po-
sebej kmetijske stroje, pose-
bej inovacije. Še bolj kot do-
slej bodo pritegnili trgovino.
Večino tega so opredelili v
programu za 17. mednarodni
obrtni sejem, ki je dopolnjen
z dolgoročnimi usmeritvami,
o katerem bodo poleg orga-
nizacijskega odbora sprego-
vorili še na zvezi obrtnih
združenj, na splošnem zdru-
ženju drobnega gospodar-
stva in v gospodarski zborni-
ci Slovenije.
MILENA B. POKLIC
Delovno srečanje
žalskih kovinarjev
Na četrtem delovnem srečanju so se v
petek in soboto srečali kovinarji občine
Žalec. Nastopilo jih je 71 iz sedmih delov-
nih organizacij. Pri posameznih poklicih
so prva mesta dosegli: strugar Marjan Ku-
zman (SIP), rezkalec Lojze Topovšek (TT
Prebold), orodjar Anton Zupane (SIP),
konstrukcijski ključavničar Oto Zagorič-
nik (SIP), plamenski varilec Anton Kitek
(Tovarna nogavic Polzela), varilec REO
Franc Klančnik (SIP), varilec MAG Franc
Satler (SIP), livar kaluper Ferdinand No-
vak (Ferralit) in brusilec Tomaž Jevnikar
(SIP). Zaključek je bil v jedilnici SIP
Šempeter, kjer so podelili vsem priznanja
in praktična darila. Pokrovitelj letošnjega
srečanja je bil Agros Šempeter. Na sliki:
Orodjar Marjan Ropotar (SIP).
T. TAVČAR
Posodabljanje
proizvodnje
posode v Emu
V najstarejši Emovi te-
meljni organizaciji Posoda
uspešno posodabljajo proiz-
vodnjo. V prvem od treh de-
lov, ki bo zaključen jeseni,
bodo posodobili proizvod-
njo težke in poltežke poso-
de. Od nje pričakujejo dva
in polkrat večjo proizvod-
njo, trikrat večji izvoz in za
60 odstotkov prihranka
energije na enoto proiz-
voda.
Temeljna organizacija Po-
soda s 1500 zaposlenimi je
največja izvoznica v Emu.
Lani je izvozila za 6 milijo-
nov dolarjev izdelkov, lahko
pa bi tudi več, če bi jih več
naredili.
Ravno pri težki in poltežki
posodi je bilo povpraševanje
večje od njihove ponudbe.
Sicer pa je bila naložba, za
katero so dobili ugoden
mednarodni kredit, potreb-
na že zaradi velike zastarelo-
sti opreme.
RadeSka papirnica
je presegla načrte
Nadaljujejo pa se težave pri oskrbi z
energijo In celulozo
Papirnico Radeče so vse
preteklo leto spremljale te-
žave z normalno oskrbo su-
rovin in energije. Avgusta
so se povečala tudi cenovna
neskladja, ker se je cena
osnovnim surovinam in
energiji močno zvišala.
Kljub temu beležijo nekate-
re ugodne poslovne rezul-
tate.
Povečal se je finančni ob-
seg poslovanja, pri Papirnici
za 10 odstotkov, v Muflonu
nekoliko več. Hkrati so stori-
li nekaj pozitivnih premikov
pri izrabi notranjih rezerv,
predvsem znižanju količine
odpadnih surovin.
Izvozni plan so presegli za
četrtino. Lani je papirnica
izvozila na konvertibilni trg
40 odstotkov celotne proiz-
vodnje. Zaradi povečanega
izvoza se je izboljšala tudi
pokritost izvoza z uvozom, ki
je 80 odstotna. Vendar izvoz
ne vpliva preveč spodbudno
na poslovne rezultate, saj jim
znižuje rast dohodka, čistega
dohodka in akomulacije, po
drugi strani pa jim je poveča-
ni izvoz preko oblik kom-
penzacije omogočil vsaj mi-
nimalno oskrbo s surovina-
mi in rezervnimi deli iz
uvoza.
V Papirnici so pri oceni
lanskoletnih rezultatov za-
dovoljni tudi s celotnim pri-
hodkom, ki ji za 54 odstot-
kov večji kot leto prej, bruto
osebni dohodki pa so se v
masi povečali za 36 odstot-
kov, osebni dohodki pa za 26
odstokov in so v povprečju
znašali 19.186 dinarjev.
Sicer pa so že prvi meseci
v tem letu pokazali, da se bo-
do težave iz preteklega leta
nadaljevale, zlasti kritična je
oskrba z energijo in celulozo.
Zato je tudi letos osnovna
usmeritev Papirnice name-
njena tekoči proizvodnji, po-
ravnavi dinarskih in deviz-
nih dolgov in uveljavljanju
boljših meril za nagrajevanje
po delu.
WE
Proizvodnja zaradi poso-
dabljanja ni zastala, potreb-
nih pa je veliko naporov in
razumevanja delavcev, saj je
marsikaj treba opraviti ob
sobotah in nedeljah ali v tri-
izmenskem delu, že sedaj pa
se tudi pričenja izobraževa-
nje za nov način dela.
MILENA B. POKLIC
V Šmarju kmalu nova pošta
Pošta v Šmarju, ki domuje v prostorih stare šole, že
dolgo ni več času, razmeram in potrebam primerna.
Premajhni in dotrajani so njeni prostori, nemogoča
pa so tudi vlaganja v posodobitev dela oziroma obra-
tovanja. Ob takšnih pogojih je v šmarskem občin-
skem središču težko zagotavljati primerno kakovost
uslug, ki jih zahtevajo občani od delavcev šmarske
pošte.
Pred leti je bil zgrajen prizidek k stari šoli oziroma
pošti in urejeni prostori prizidka za novo avtomatsko
telefonsko centralo. Šolska zgradba, v kateri sedaj do-
muje pošta, je bila v potresu močno poškodovana in
Zavod za spomeniško varstvo Celje je dal sedaj so-
glasje za rušenje hiše. PIT Celje bo zgradilo nove
poštne prostore površine 271,5 kvadratnih metrov,
stavba pa bo stala na istem mestu kot stara in bo v
bistvu to nadomestna gradnja. Novi prostori pošte v
Šmarju bodo omogočali nemoten proces dela, v službo
bodo uvedeni terminali za plačilni promet, dodatna
oprema pa bo omogočala, da bodo vrste pred okenci
krajše, občani pa bolj zadovoljni, Objekt bo stal tik ob
prizidku, v katerem je ATC. Z investicijskim progra-
mom PTT so že zagotovljena tudi sredstva za to na-
ložbo. Izvajalec del bo Ingradova temeljna organizacija
iz Rogaške Slatine, objekt pa bo zgrajen predvidoma v
petih mesecih, torej do začetka septembra, ko v občini
Šmarje pri Jelšah praznujejo občinski praznik. Kaže,
da se ob tako hitri gradnji ta naložba, ki je ovrednotena
na dobrih osemnajst milijonov, ne bo bistveno podra-
žila.
VLASTA BUKANOVSKY
«
Za lastnike tekočih računov po novem
je najvišji znesek na izdanem čeku
6.000 dinarjev
Čeprav so v modi odločitve po hitrem postopku, jim v
glavnem ne ploskamo. Tu pa tam pa se kakšne takšne odloči-
tve le lahko razveselimo. Tako je Združenje bank Jugoslavije
na seji izvršilnega odbora 29. marca 1984 po hitrem postopku
sprejelo sklep, da se zvišata najvišji in najnižji znesek, zapi-
san na čeku. Tako velja od 1. aprila dalje za najnižji znesek
meja 100 dinarjev, za najvišjega pa se je meja pomaknila
navzgor, na 6.000 dinarjev.
Izdani ček ne sme glasiti na znesek
iznad 6.000 dinarjev in ne izpod 100
dinarjev
Razlog za takšen sklep Združenja bank Jugoslavije je znan
in logičen, saj so se cene v vsakdanjem življenju bistveno
spremenile navzgor in lastniki tekočih računov so morali za
plačevanje izpisovati vse več čekov. Bančno in drugo poslo-
vanje s čeki se je tudi na ta način dražilo, v obtoku je bilo več
čekov, saj je moral na primer lastnik čekovne knjižice za
plačevanje računa iznad 8.000 dinarjev napisati že tri čeke.
Prav tako so zaradi tega naraščali bančni in drugi stroški. In
končno: po nepotrebnem je šlo v obtok več čekov, kot bi bilo
smotrno in racionalno. Tudi stroški za tiskovine, za čeke,
najbrž niso majhni.
5. APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Vroča Kri ob najbolj tihem počivališču
Krajani Aljaževega hriba so proti predvideni širitvi celjskega pokopališča Mirna pot
Širitev celjskega pokopa-
lišča Mirna pot je kot potre-
ba in nuja opredeljena v
srednjeročnem razvojnem
načrtu občine. V letošnji re-
soluciji je predvideno nada-
ljevanje fazne razširitve po-
kopališča in dokončna
opredelitev območja razši-
ritve sedanjega pokopali-
šča. Tako so odločili delega-
ti občinske skupščine, tudi
delegati krajevne skupnosti
Aljažev hrib, kjer je poko-
pališče. Sedaj, ob javni
obravnavi dopolnitev zazi-
dalnega načrta Mirna pot,
pa se počutijo zavedene, da
ne rečemo nalagane. Izbru-
hnila je vrsta vprašanj in
pomislekov, a tudi konkret-
nih predlogov.
'Krajani Aljaževega hriba,
zlasti območja Selc, Popovi-
čeve ulice in Podgorja so
proti predlagani razširitvi.
Ce bi pri tem na ves glas raz-
glašali, kar so tudi zapisali
na sestanku območnega od-
bora SZDL, da se jim upira
že sama misel, da bi morali
živeti v neposredni soseščini
pokopališča, bi jih sicer ra-
zumeli, a jim ne bi dali prav.
Pokopališče Celje mora ime-
ti, o tem ni dvoma, zato bi bil
tudi povsem nesprejemljiv
odklonilen odnos krajanov.
S takšnimi ozkimi, zgolj na
svoje ugodje vezanimi inte-
resi se že tako prepogosto
ubadamo. Toda, z ostalimi
razlogi in predlogi za drugač-
no rešitev problema pokopa-
lišča, ne moremo kar tako
opraviti.
So bili krajani
zavedeni?
Ce bi krajani že od začetka
sodelovali pri oblikovanju
predvidene širitve pokopali-
šča, bi bilo manj vroče krvi,
pravijo po dveh nadvse bur-
nih, glasnih in zaradi preraz-
gretih krajanov skoraj nera-
zumljivih, na vsak način pa
ne tvornih, zborih krajanov,
na katerih so obravnavali do-
polnitve zazidalnega načrta.
Poudarjanja, da je načrt v
javni razpravi in ga je možno
spreminjati, je naletel na glu-
ha ušesa. Zakaj?
Krajani si ob naslovu »Do-
polnitev zazidalnega načrta
Mirna pot« niso predstavlja-
li, da ta prizadeva območje
Selc, Popovičevo ulico in
Podgorje. Menijo, da to ni
več razširitev pokopališča,
ampak popolnoma nova lo-
kacija. Pripravili so konkret-
ne pripombe na sestanku ob-
močnega odbora SZDL in
sveta krajevne skupnosti. Na
temeljne pripombe niso do-
bili odgovora, zapisnika s
pripombami s sveta krajev-
ne skupnosti ni bilo na zboru
krajanov. Odgovori, ki so jih
zahtevali, so bili enkrat takš-
ni, drugič drugačni, tako da
nikomur več ne verjamejo.
Ker niso sodelovali pri idejni
zasnovi načrta, so po svojem
mnenju prikrajšani za
osnovne pravice, ki jih daje
samouprava v krajevni
skupnosti.
Na zboru krajanov je pred-
stavnica Razvojnega centra
Smilja Presinger pojasnila,
kako je prišlo do predlagane
razširitve. »Zavod za planira-
nje in izgradnjo je na podlagi
srednjeročnega družbenega
plana občine, ki predvideva
širitev pokopališča do mak-
simalnih možnosti na tem
območju, naročil Razvoj-
nemu centru izdelavo omeji-
tev in smernic, pri katerih so
upoštevali vse normative, ki
veljajo za pokopališča in
vključili v delo strokovnja-
ke. Omejitve in smernice so
bile že lani potrjene, na nji-
hovem temelju pa smo obli-
kovali dokončne meje.«
Kratkovidno
načrtovanje?
Zakaj niso že pred dvajse-
timi leti predvideli, da bo
treba pokopališče toliko raz-
širiti? Zakaj niti sedaj ne ra-
zmišljajo dolgoročno? To je
dvoje najpogostejših vpra-
šanj. Navsezadnje upraviče-
nih. Cinkarna Celje je pred
dvajsetimi leti gradila novo
naselje Selce z zagotovilom
sedanjim prebivalcem, da je
lokacija oddaljena od poko-
pališča nad 300 metrov. Ta
meja se sedaj zmanjšuje na
25 do 50 metrov (dva zbora,
dve številki), s čimer se stri-
nja republiški sanitarni inš-
pektor.
Krajani se temu upirajo,
drugi zagotavljajo, da bo za-
nje celo bolje, saj bo varoval-
ni pas gosto nasajen z zele-
njem. Toda, če bi to vedeli
pred leti, ne bi tukaj gradili
hiš, katerih vrednost se zara-
di tolikšne bližine pokopali-
šča bistveno zmanjšuje. Kra-
jani so s samoprispevkom
zgradili cesto v Podgorje, ki
jo bodo sedaj zaprli. Se so
stvari, ki jih ne bi naredili, če
bi bili vedeli.
Tudi sedanje načrtovanje
ni po mnenju krajanov dol-
goročno. Razširitev pokopa-
lišča bi v vsakem primeru za-
doščala le za nekaj desetletij,
zanjo pa bi bila potrebna
ogromna sredstva. Potreben
je odkup stanovanjskih hiš,
kabliranje električnih vo-
dov, ureditev kanalizacije,
ureditev mrliške vežice, na-
črtujejo prestavitev vrtnarije
in nove upravne prostore po-
kopališče službe. Koliko bi
vse to natančno stalo seveda
še ni izračunano, krajani pa
govore o 170 milijonih, od
katerih bi naj samo za odku-
pe šlo 140 milijonov dinar-
jev.
Pomisleki o smotrnosti
vlaganja velikih sredstev za
začasno ureditev pokopali-
šča so upravičeni, vendar ne
upoštevajo dvojega. Sedanje
pokopališče nameravajo širi-
ti postopoma, v skladu s pri-
tokom denarja, pokopališče
na Lahovni oziroma Lokrov-
cu pa bo treba urediti naen-
krat. Celje je Lahomno opre-
delilo za novo centralno
mestno pokopališče že v ur-
banističnem načrtu Celja iz
leta 1968. Postopno ga name-
ravajo urediti do takrat, ko
predvidena širitev sedanjega
pokopališča ne bi več zado-
ščala. Vsekakor bi se ob
predlogu krajanov Aljaževe-
ga hriba veljalo zamisliti.
Morda pa bi ob podpori vseh
krajevnih skupnosti njihov
predlog le bil sprejemljiv?
MILENA B. Poklič
»Za pokopališko dejavnost združujemo denar vsi občani
in ne more nam biti vseeno, kako bo porabljen. Menimo,
da je to problem Celja, zato naj bi o njem razpravljali vsi,
ne le v naši krajevni skupnosti. Zavzemamo se, da bi se
pokopališče razširilo le na spodnjem delu, na tako imeno-
vanem vojaškem pokopališču. To bi gotovo zadoščalo za
deset let, v tem času pa bi lahko pospešeno pristopili k
ureditvi novega pokopališča na Lahovni. Predlagamo, da
za pospešitev ureditve tega pokopališča uvedemo dvo-
letni prispevek krajevnih skupnosti. Na Aljaževem hribu
bi glasovali za samoprispevek, prepričani pa smo, da bi
tudi v drugih krajevnih skupnostih bili za celovito dolgo-
ročno razrešitev starega celjskega problema,« sta povzela
misli krajanov Franc Smeh in Vlado Tomšič.
Po podatkih celjske Ko-
munale predvideva zazidal-
ni načrt povečanje pokopa-
lišča za 25,5 hektarjev, od
tega za grobove 9,4 hektar-
je, ostalih več kot 14 hektar-
jev pa naj bi bilo zelenic,
poti in parkirišč. Predvide-
vajo, da bo pokopališče za-
doščalo do leta 2010 - v In-
doku je bil zapisano do
2000, na zboru občanov re-
čeno do 2040 - čas jč odvi-
sen od svobodnega odloča-
nja občanov za družinske
ali za žame grobove.
Vrsta odprtih vprašanj je še v krajevni skupnosti. Kaj
bo z gradnjo prepotrebne trgovine? Bojijo se, da se ne bo
uresničila, saj je predvidena v neposredni bližini hladil-
nice. Kakšne hladilnice, tudi ni povsem jasno. Na prvem
zboru krajanov jim je direktor Pogrebnega podjetja, ki je
tudi predsednik skupščine krajevne skupnosti, potrdil, da
nameravajo zgraditi hladilnico za trupla, na drugem
zboru prejšnji teden pa je to občinski sanitarni inšpektor
ostro zavrnil, češ, da nikoli ni bila predvidena hladilnica
za trupla ampak le za cvetje in da za drugačno hladilnico
niti ne bi dali dovoljenja.
Ciril Grebenšek predsednik
velenjskih sindikatov
Na volilni seji občinske organizacije Zveze sindi-
katov Slovenije Velenje so v Titovem Velenju poleg
pregleda in ocene lanskega dela ter dela v letošnjem
letu izvolili tudi novo vodstvo občinske organiza-
cije. Tako je predsednik Občinskega sveta Zveze sin-
dikatov Slovenije Velenje postal Ciril Grebenšek, ro-
jen leta 1945, od leta 1978 pa je opravljal dela in naloge
vodje TOZD Mizarska dejavnost.
Podpredsednik OS ZSS Velenje je postal Branko
Kranjčec iz Hodošanov v občini Cakovec, ki je bil
nazadnje zaposlen v REK Avtoprevozništvo in servisi
kot vodja strokovne službe.
Za sekretarja OS ZSS Velenje so izvolili Romana
Juriča iz Smartnega ob Paki. Za delegate Medobčin-
skega sveta ZSS za celjsko območje pa so izvolili
Cirila Grebenška, Romana Juriča in prejšnjega pred-
sednika Franca Trebšeta.
TV
Zaščita lesa in hlajenje mleka
Več kot dve tretjini sredstev, namenjenih za raz-
iskovalno dejavnost v občini Mozirje, bodo letos po-
rabili za financiranje tekočih raziskovalnih nalog,
sprejetih že v preteklih letih, ostanek, približno 200
tisoč dinarjev pa bodo namenili za nove naloge.
Zaščita lesa pred termiti, skupna raziskovalna na-
loga Glina in Gorenja, ter s hlajenjem izboljšana kvali-
teta mleka, naloga Zgornjesavinjske kmetijske za-
druge in Mlekarskega inštituta iz Ljubljane, sta na-
mreč pomembni za celoten nadaljnji razvoj občine
Mozirje, zato bodo do zaključka teh raziskovanj temu
namenili največ sredstev. Na skupščini občinske raz-
iskovalne skupnosti so tudi sklenili, da bodo kolikor
bo mogoče, finančno in kadrovsko podprli študentski
tabor Gornje Savinjska dolina 84, ter s pomočjo vzpod-
bujali inventivno dejavnost v šolah in delovnih organi-
zacijah.	RP
TEDNIKOV INTERVJU
Plesna vzgoja je le
del estetske
Šole za sodobni ples pri
nas ni. Plesna vzgoja pa je
sestavni del vseh učno
vzgojnih programov od
vrtca do srednje šole. Kljub
nuji, da bi plesu dali več in-
stitucionalnega razmaha,
vse skupaj ostaja še vedno
na ljubiteljski ravni.
Posamezni nadarjeni ple-
salci, ki so si osnovno plesno
znanje pridobivali v amater-
skih skupinah, na raznih
mednarodnih tečajih in se-
minarjih, so odšli v tujino z
republiško štipendijo, ven-
dar brez upanja, da bi doma
dobili zaposlitev. Podobno
pot je prehodila tudi Ana
Vovk-Pezdir, plesna pedago-
ginja na srednji pedagoški
šoli v Celju. Ni odšla v tuji-
no, vendar svoje plesno zna-
nje, ki si ga je pričela prido-
bivati pred dvajsetimi leti,
vztrajno dopolnjuje na teča-
jih in seminarjih. Razvila je
svoje metode pedagoškega
dela pri plesni vzgoji. Za svo-
je delo s srednješolci je dobi-
la že vrsto priznanj. Jeseni
pa je pričela s plesno vzgojo
za najmlajše šolarje v pionir-
skem domu v Celju.
Kaj te je vodilo pri
tem, da začneš plesno
vzgajati najmlajše pio-
nirje?
»Opazila sem, da so naši
mladinci obremenjeni z na-
vadami in razvadami. Pozna
se, da so gibalno nerazviti,
okorni, ne obvladajo govori-
ce svojega telesa. Mlajši ko je
otrok, bolj ga gibalno lahko
osvestimo. Plesna vzgoja je
le del celovite estetske vzgo-
je, ki jo je potrebno že zgodaj
obujati in razvijati. V pionir-
skem domu imam skupino
otrok v starosti od sedmega
do desetega leta. Na tej stop-
nji še ne morem ločiti ple-
snega izražanja od likovne-
ga, glasbenega. Vse to pove-
zujem, kajti tudi izražanje je
pri otroku celostno, čeprav
je eden izrazitejši likovno,
drugi naprimer glasbeno na-
darjen. Te posebnosti podpi-
ram in ohranjam, tudi ko
začne na naših urah prevla-
dovati ples.«
Kakšen je koncept ple-
sne vzgoje, ki si si ga za-
stavila pri delu s svojo
najmlajšo skupino?
»Začenjam z odnosi, nava-
janjem na red, sledijo estet-
ski smotri in končno ožji,
plesni. Plesna vzgoja je med
najbolj občutljivimi vzgojni-
mi področji, saj imaš z otroki
nenehno telesni in duševni
stik. Otroci so občutljivi, ne-
malokrat zelo kruti v medse-
bojnih odnosih. Zato mora
pedagog otrokom prisluhni-
ti, jih navaditi, da se med se-
boj sprejemajo in uravnava-
jo medsebojne odnose na
čim bolj human način.«
Na tvojih »vajah« so
otroci sproščeni, poma-
gajo ti s svojimi idejami,
soustvarjajo koreografi-
jo. Je to tvoja metoda
dela?
»Od otrok na tej stopnji ne
morem pričakovati global-
nih rešitev, naprimer, da bi
sami napravili koreografijo,
lahko pa dobim drobne su-
gestije. Tem je treba prislu-
hniti, jih upoštevati, ker so
del otroka, njegovega ra-
zmišljanja, njegovih gibalnih
sposobnosti in posebnosti.
Metod dela je več, pomemb-
na je kombinacija teh, od
metode in provizacije do vo-
denja. Pri metodi od impro-
vizacije k vodenju, otroci da-
jejo spodbude in sami obli-
kujejo gibanje, pedagog te
spodbude opazi, si jih zapo-
mni in z otroci skupaj razvija
idejo naprej.«
Vse skupaj pri vas izgle-
da kot igra.
»Potrebno je delati take
stvari, ki so blizu otroškemu
svetu, take ki vzpodbujajo
otroka k aktivnemu ustvar-
jalnemu odnosu do tega kar
počne. Pedagog pa mora
znati opazovati, da ugotovi,
kako otrok obvlada prostor,
gib, kako se skozenj izraža,
kje otrok razvija posamezne
plesne elemente.«
Praviš, da je plesna
vzgoja pomembna že od
najzgodnejše dobe.
Si razmišljala, da bi
imela skupino predšol-
skih otrok?
»Za to stopnjo je zelo veli-
ko zanimanje med starši. Na
tej stopnji gre za oblikovanje
delovnih navad, socializaci-
je, razvijanje ritmičnega in
melodičnega posluha. Mlajši
ko je otrok, bolj se izraža
skozi gib. Gre preprosto za
to, da se pri otroku razvija
tisto, kar je pri njem že na-
ravno in dano.
Pripravljena sem delati, če
mi dajo prostor, sama pa ni-
mam več energije za trkanje
na vsa mogoča vrata. Tudi
zamisel o delu z najmlajšimi
že imam, samo kaj, ko je ples
pri nas še tako malo cenjen
in ni našel svojega mesta v
Celju, kljub dobrim plesnim
skupinam.
Lepo bi bilo, da bi tisti, ki
so že v šoli plešah, če imajo
željo, plesali naprej. Genera-
cija srednješolcev odide in
marsikateri nadarjeni posa-
meznik ostane brez možno-
sti, da se plesno razvija na-
prej. Toda prostora in denar-
ja za to ni. Morda bi vse to
bilo z malo več posluha in
dobre volje tistih, ki nam
krojijo kulturno politiko.«
VIOLETA V. EINSPIELER
6. STRAN - NOVI TEDNIK
5. APRIL 1984
Male vokalne skupine v
Vojniku
Tudi letos bosta KUD France Prešeren skupaj z
mešanim oktetom Lokvanj pripravila srečanje malih
vokalnih skupin, ki bo že četrto. Pokrovitelj je Zveza
kulturnih organizacij Celje, prireditelju pa so se za
nastop prijavili: kvartet Ingrad Rogaška Slatina, kvin-
tet Lastovka Polzela, Dekliški kvartet Brežice, oktet
Studenček, Rudarski oktet Titovo Velenje, Loški oktet
iz Loč pri Poljčanah, kvintet Frankolovčani, oktet Po-
nikva, Leskovški oktet Krško, kvintet Flamingo Ti-
tovo Velenje, ženski kvartet Vojnik in mešani oktet
Lokvanj iz Vojnika.
Vodja okteta Lokvanj in pobudnik za takšna sreča-
nja Marjan Adamič je povedal, da bo 4. srečanje malih
vokalnih skupin v soboto, 7. aprila ob 19. uri v dvorani
kulturnega društva Vojnik. Vabljeni so vsi ljubitelji
lepe domače pesmi v vokalni izvedbi ter še kakšna
manjša vokalna skupina, ki se bo prijavila tik pred
srečanjem.
TV
V Dečkovem naselju
irtičkarstvo brsti
Vrtičkarstvo ni samo mo-
da, ampak postaja ob vedno
večjih življenjskih stroških
že prava nuja za vse tiste
stanovalce, ki nimajo last-
ile zemlje.
Na pobudo KS Dečkovo
naselje je že lani zaživela ak-
cija vrtičkarjev na neobdela-
ni zemlji, pripravljeni za bo-
dočo blokovno gradnjo, kjer
je po programu načrtovanih
1900 stanovanj. Gradnja le-
teh bo postopna, trajala bo
vrsto let. Da ne bi ostala ta
zemlja neobdelana, je svet
skupščine pri KS v soglasju
z Zavodom za planiranje pri
občinski skupščini Celje in
enoto za urejanje mestnih
zemljišč, namenil to zemljo
za vrtičkarstvo. Lani jo je ko-
ristilo 46 gospodinjstev, vsak
od teh je dobil krpo zemlje v
izmeri 55-60 m2. Letos se je
prijavilo za obdelovanje to-
vrstne zemlje 210 gospodinj-
stev, med njimi tudi iz sosed-
njih krajevnih skupnosti.
Trenutno je pri KS Dečko-
vo naselje na razpolago zem-
ljišča za 50 vrtičkarjev, zara-
di velikega povpraševanja
bodo zemljišče povečali in
na ta način pridobili še toli-
ko zemlje, da bodo lahko
ugodili še 100 vrtičkarjem.
Krajevna skupnost bo or-
ganizirala tudi prvo globoko
oranje, zabili bodo tudi dva
vodnjaka. Prvo leto najemni-
ne za tako pridobljeno zem-
ljo ne bo, vrtičkarji bodo pla-
čali stroške oranja in delo za
vodnjak, kar bo skupaj zne-
slo približno 300 dinarjev.
Z. S
Bodo ribe zmogle mehki jez?
Celjski ribiči so zaskrb-
ljeni. Cas (ponavadi je to
med 20. aprilom in 1. ma-
jem), ko drstijo podusti, se
približuje, vodna pregrada
mehki jez v Savinji pri
Mestnem parku v Celju - pa
grozi, da ribe letos ne bodo
priplavale do množičnih
drstišč pri Gričku, Ingrado-
vi gramozni jami in pri izli-
vu Lave v Savinjo.
Podusti (bela riba) za razli-
ko od postrvi in drugih sal-
monidov ne zmorejo močnih
vodnih curkov in premagajo
lahko največ 45 centimetr-
ske vodne padce. Ribiči
predlagajo, da bi zgradili za-
časno leseno stopničasto rib-
jo stezo na jezu, investitor -
območna vodna skupnost
Savinja-Sotla - pa noče o
tem nič slišati.
»Ribiči smo že pred grad-
njo jezu opozarjali na to po-
manjkljivost, saj imamo sla-
be izkušnje že z mehkim je-
zom na Hudinji: odkar so ga
zgradili, nad njim ni več po-
dusti in drugih belih rib, ra-
zen tistih, ki jih mi vložimo v
te vode,« pravi Franc Vi-
tanc, predsednik celjske ri-
biške družine. »Na sestanku
smo se člani naše ribiške
družine, Zveze ribiških dru-
žin in Nivoja dogovorili o
obratovanju jezu in tudi pod-
pisali poslovnik, območna
vodna skupnost pa je odklo-
nila sodelovanje. Ce bi že ob
gradnji mislili na ribjo stezo,
bi bil to majhen strošek, saj
bi morala biti steza široka le
60 centimetrov.«
Ribiči so se zaenkrat lahko
dogovorili le z Nivojem: po
20. aprilu bodo uvedli skup-
no dežurstvo. Ribiči bodo od
Laškega naprej spremljali ja-
te podusti, ki pridejo v Savi-
njo tudi iz Save, delavci Ni-
•voja pa bodo spustili srednji
prekat na najnižjo mogočo
višino, po potrebi pa tudi
ostala dva prekata. Vendar je
še vedno vprašljivo, če bodo
podusti zmogle tudi tako
zmanjšano oviro. Ce je ne
bodo, bo škoda precejšnja,
osiromašene pa bodo vode
nad jezom. Najbolj bosta
oškodovani celjska in šem-
petrska ribiška družina.
S. ŠROT
Celjski ribiči so si tudi za
letos zastavili obsežen goji-
tveni načrt. Tako so že
prejšnji teden vložili 80.000
komadov zaroda potočne
postrvi v potoke Dobrnica,
Tesnica, Močna, Jasenica,
Libojska Bistrica, Pirešica,
Košnica, Ločnica in Pečov-
nica. Postrvi so kupili pri
ljubljanskem zavodu za ri-
bištvo, s katerim imajo
sklenjen samoupravni spo-
razum o dolgoročnem sode-
lovanju. Sicer pa bodo pri
njih letos kupili še 10.000
komadov zaroda ščuke, ki
jih bodo vložili v Šmartin-
sko jezero in gojitvene rib-^
nike na Blagovni, 5000 lipa-
nov pa bodo vložili v ribo-
lovne vode - Savinjo in Hu-
dinjo. V športno ribolovne
vode so letos vložili tudi ne-
kaj več kot 7000 dvoletnih
mladic postrvi, ki so jih po-
lovili iz lastnih gojitvenih
potokov.
Franc Vitanc: »Zveni čisto
ribiško, toda menim, da je
problem širši. Skupni inte-
res mora biti, da je voda na-
seljena z ribami. Prav pod-
usti pa so najštevilnejše ri-
be v Savinji.
Pogozdovalna akcija v Šentjurju
Gozdno gospodarstvo Celje, Temeljna organizacija koopera-
cije Šentjur upravlja 7800 ha gozdov v zasebni lasti od katerih je
ena tretjina iglavcev in dve tretjini listavcev. 43% celotne povr-
šine šentjurske občine je pod gozdom; vseh gozdnih posestni-
kov je 3243, tako da pride v poprečju na enega gozdnega lastnika
le 2,3 ha gozda (republiško poprečje znaša 2,6 ha).
Iz sredstev biološke amortizacije bodo letos pogozdili nove
površine. Posadili bodo 46 500 sadik smreke, 2600 sadik dugla-
zije in 5300 sadik macesna. Sajenje bodo v glavnem opravili
gojenci šentjurske Kmetijske šole in učenci osnovne šole Pla-
nina pri Sevnici pod vodstvom gozdarjev.
Za vzdrževanje gozdnih cest so letos namenili 2,5 mil. din, za
novogradnjo gozdne kamionske ceste Pevec-Metličar na Po-
nikvi pa 3,50 mil. din.	E. R.
loža Lipovšek
Prišla je v Laško. Joža Li-
povšek, s kovčkom v roki
in z vsem svojim premože-
njem v njem. Bil je živahen
dan, saj je bil nabor za ko-
nje in vozove. Ona pa je bi-
la namenjena dalje - v Jur-
klošter. Iskala je prevoz.
Tam v Gračnici je nek go-
stilničar. Ta ima voz in jo
bo odpeljal, so ji povedali.
Po prašni cesti se je napoti-
la po dolini Gračnice. Son-
ce se je že kopalo v večerni
zarji. Njeno srce pa je vri-
skalo od veselja: prva služ-
ba - poklic, ki si ga je z
ljubeznijo izbrala.
Voz je pripeljal do Maro-
fa, kjer je prenočila pri
dveh ženskah. Nista je ma-
rali. Njuni pogledi so govo-
rili: »Dekle, pa takole samo
v svet. Ta ni prida...« Ta-
krat je spoznala, da bo nje-
na pot tudi težka.
VJurkloštru je dobila so-
bico - nekakšno lopo z
oknom, ki se ni dalo zapre-
ti, ker je skozenj kostar.
razprostiral košate veje.
Tako je bilo v tistih časih
po vojni. Vse je bilo poruše-
no. Ljudje so stanovali po
skednjih in hlevih. Elektri-
ke, vodovoda ni bilo nikjer.
Sole in toplih učilnic tudi
ne. Učili so se tudi pod lipo,
če je bilo treba.
Tako so tekla leta. Vaška
učiteljica je bila Joža pet-
najst let. Če je kdo imel
vročino, če je zbolela živi-
na, če je bilo potrebno pri-
praviti proslavo, če je kdo
moral napisati kakšno
prošnjo, - so poiskali po-
moč pri učiteljici.
Brez osnovnih pogojev za
normalno življenje in delo
je poučevala dolga leta v
Jurkloštru, Smiklavžu, Lo-
čah in pristala nazadnje v
Rimskih toplicah.
. Mlada dekleta in fante je
pri krožkih poučevala roč-
na dela. Marsikaj so sami
napravili in pri tem upo-
rabljali vsakršen material,
ki jim je prišel pod roke.
Krožek za ročna dela je vo-
dila tudi takrat, ko je po 37
letih učiteljebanja odšla v
pokoj.
In danes? Živi v Zida-
nem mostu pri hčerki. Ima
dosti dela z gospodinjskimi
opravili, vrtom in seveda z
vezenjem. »Vesti sem zače-
la, ko sem imela pet let. Ma-
ti me je naučila in mi poka-
zala številne vzorce iz naše
slovenske ornamentike. Te
še danes najraje vezem.«
Pred štirimi leti je bila
pobudnica za razstavo roč-
nih del krajank v Zidanem
mostu. Ta prireditev ob 8.
marcu je postala tradicio-
nalna. Njeno - največje za-
dovoljstvo pa je v spozna-
nju, da ženske napravijo
doma veliko lepega in izvir-
nega, kljub temu, da so
obremenjene še z vsemi
drugimi opravili.
VIOLETA VATOVEC EIN-
SPIELER

Razstava o brigadirskem življenju
V	knjižnici tehniškega srednješolskega centra so pred
tednom dni odprli razstavo o mladinskih delovnih brigadah.
Pripravil jo je marksistični krožek te šole pod vodstvom
mentorice Mojce Majerle. S fotografijami, glasili, emblemi
in drugim materialom so obiskovalcem prikazali delček
utripa na trasah in v brigadirskih naseljih. Pri zbiranju
gradiva jim je pomagal celjski Muzej revolucije in OK
ZSMS. S to razstavo so se učenci Tehniškega srednješol-
skega centra, med katerimi jih precej poletja preživi na
mladinski delovni akciji, vključili v praznovanje 1. aprila -
dneva brigadirjev.
N. K. Foto: E. MASNEC
90 let prepevanja
V	Gotovljah pri Žalcu bodo v nedeljo slavili 90-letnico
prepevanja v tem kraju. Tako bo popoldan ob 17. uri v
dvorani zadružnega doma koncert na katerem bodo nasto-
pili vsi trije domači pevski zbori in sicer: ženski, ki ga vodi
Valerija Dolar, moški, ki ga vodi Franci Rizmal in otroški, ki
ga vodi Vlada Rode. 2e jutri pa bodo v pevski sobi odprli
zanimivo razstavo »Gotovlje skozi 90 let prepevanja
Srebrni kuhar - priznanje za
Celjane
Srednja šola za gostinstvo in turizem je sodelovala na
mednarodnem tekmovanju mladih kuharjev GAST 84 v
Celovcu. S tekmovanja so se vrnili z nazivom Srebrni kuhar.
Ekipo petih kuharjev so za tekmovanje, ki je bilo 21. in 22.
marca, pripravljali strokovni učitelji kuharstva, na tekmova-
nju pa jih je spremljala Amalija Veren, učiteljica kuhanja.
WE
Alojzij
Bolhar
Umrl je človek, katerega
dela so močno vtkana v slo-
vensko literarno zgodovi-
no. Vanjo se je zapisal z zbi-
ranjem slovenskih naro-
dnih pravljic, pojmoval jo
je kot eno izmed najbolj
značilnih umetniških
zvrsti. Segel je z njo zlasti v
slovanski svet: slovenski,
bolgarski, ruski in srbohr-
vaški. Prevajal je tudi
Grimmove pravljice. Iz bol-
garščine je prevedel bolgar-
ske narodne pravljice in
pripovedke z naslovom Pri
ognjišču. Slovenska jav-
nost je z navdušenjem spre-
jela tudi knjigo Sibilj in
druge novele, čez deset let
še Jana Bibijana. Nič manj
z veseljem niso slovenski
bralci sprejeli prevod iz sr-
bohrvaščine: Nagelj s pe-
snikovega groba in čudovi-
te dogodivščine vajenca
hlapčiča.
Alojzij Bolhar, slavist iz
Celja, je vse svoje življenje
posvetil pravljicam, zlasti
zbiranju slovenskih naro-
dnih pravljic. Tu je oral le-
dino, plod tega dela pa so
Slovenske narodne pravlji-
ce, ki so izšle 1952. leta. Ta
knjiga je bila ponatisnjena
vsaj desetkrat. H knjigi je
napisal tudi komentar, sam
jo je tudi uredil. Ta zbirka
slovenskih narodnih prav-
ljic je nekakšen »slovenski
Grimm«, zato je bila preve-
dena v skoraj vse slovanske
jezike ter v nemščino in
madžarščino. Posebej velja
opozoriti na skrajšano šol-
sko izdajo Slovenskih prav-
ljic, ki so izšle v Ljubljani
in niso popolne. Drugi del
je izšel pri Mohorjevi druž-
bi v Celovcu pod naslovom
Peklenski boter in druge
slovenske pravljice.
Naše malčke je razveseli-
la pokojnikova knjiga Slo-
venske basni in živalske
pravljice. Ne smemo pre-
zreti še drugih njegovih
del, ki so izšle pred vojno.
Preko slovenskih meja
sega Bolharjeva monografi-
ja o Antonu Bezenšku, ki je
temeljno delo o sloven-
skem stenografu, piscu ste-
nografskih učbenikov za
Slovence, Srbe, Hrvate,
Bolgare in Ruse. Bogato je
tudi pokojnikovo esejistič-
no, študijsko in recenzijsko
sporočilo. V zbornikih, re-
vijah in časopisih je objav-
ljal članke, črtice, študije in
ocene ter krajše sestavke o
slovenskih pesnikih in pi-
sateljih.
Ce se ozremo na življenj-
sko pot pokojnega profe-
sorja Alojzija Bolharja, ne
moremo mimo njegovega
pedagoško vzgojnega dela.
Dolga leta je učil v Celju
slovenske dijake in se upi-
ral nemškutarstvu. Pouče-
val je slovenski jezik, tele-
sno vzgojo in stenografijo.
Bil je tih in skromen člo-
vek, duhovit, predvsem pa
delaven. Ostal bo zapisan v
naši literarni zgodovini,
predvsem ga bodo še na-
prej radi prebirali naši
malčki, ki bodo iz njegovih
zbranih slovenskih pravljic
črpali slovenski narodni
duh in piemenite lastnosti,
katerih je bil poln tudi po-
kojnik.
JURIJ ROJS
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Nočeva druge mame,
ata ho za oba...
..............................1,11	......... ■—■	........................IIHBIM1IIII
jgHo zatrjujeta Ribičeva fanta Iz Podsojeka
Tam, kjer se vrh hriba do-
tika neba, tam kjer grm pre-
neha rasti, tam, kjer ptiči
naravnost poletijo pod mo-
dri svod, tam je - Podsojek,
visoko, visoko nad Črešnji-
cami. Ce šteješ hiše, jih ni
ga eno roko, pa še te že spa-
dajo v konjiško občino.
Otroci imajo bližje do Creš-
njic, zato tudi pomešani z
ostalimi Črešnjičani, trgajo
hlače v šolskih klopeh v sta-
ri osnovni šoli.
Sem zahajata tudi Ribiče-
va fanta. Starejšemu so dali
pred trinajstimi leti ime po
očetu Matiji in obiskuje šesti
razred, mlajši, Bogdan, bo
star deset pomladi in je tret-
ješolec.
Prvega, črnolasega, bistre-
ga in odrezavega fantiča smo
našli doma. Kidal je gnoj in
se ni dal ugnati, ko smo zve-
davo povpraševali po očetu.
»V vinogradu je, trsje veže,
prišel bo na pogovor zvečer,
če je treba...« Da je doma
vse v redu, tudi po tem, ko je
umrla mama.
Preti mesecem so
pokopali Marijo -
mamo
Ker je Podsojek prestrm,
da bi rastla trta, so vinogradi
malo nižje. Tudi Ribičev je
tam, tisti, ki je rodil toliko
grozdja, da je njegov sok raz-
jedel mater Marijo. Umrla je
pred mesecem.
»Petintrideset let bi bila
stara majnika,« je zvečer, ko
smo se srečali v osnovni šoli
z vsemi tremi Ribičevimi,
odločno povedal sin Matija.
Oče je nerodno vrtel klobuk
v roki, rdeč obraz je v zadre-
gi pomodrel, nič solz iz oči,
ki so v zadnjem času videle
toliko hudega. Več mesecev
mu je umirala žena, ki je bila
devetnajst let mlajša od
njega.
Fanta molčita, ko oče go-
vori. Kot težki kamni, ki jih
ne more zgristi, so kotale be-
sede, ena poleg druge. Upo-
kojen je, invalidsko dobiva,
en stari milijon, prej je delal
na gozdnem gospodarstvu.
Domačija res ni velika, nekaj
repov v štali in svinjaku, pa
vinograd za domačo rabo.
Nastopila je tišina, ki me je
potisnila v skrivni molk.
Zmogli bomo -
enoglasno zatrjujejo
Ribičevi
Ko pride tista trda in črna
točka, ki te v pepel požene,
se življenje začne. Čeprav
trdo, na prvi pogled nemo-
goče.«
Tako mislijo zdaj Ribičevi:
oslabeli oče Matija, pogumni
in samozavestni najstarejši
sin in svetlolasi Bogdan, ki
se rad mota okoli strojev in
se bo šel učit za mehanika.
Take so vsaj njegove želje.
Na krpi zemlje, v hlevu, v
vinogradu, bo gospodaril sin
Matija, ko bo oče onemogel.
Bodo zmogli opraviti tisto,
kar znajo le ženske roke?
Oprati, skuhati, obračati di-
narje, ki jih je komaj za prgi-
šče?
»Pri vojakih sem bil ku-
har, zato znam kuhati. Otro-
ka vsak dan jesta, predno
gresta v šolo. Na drugo ženo
ne mislim.«
Stavki so bili rečeni obo-
tavljivo, toliko bolj zares so
zveneli Matijevi. »Bomo že,
druge mame ne maramo, bo
ata za oba.«
Najmlajši Bogdan, drobi-
žek, z očmi, modrimi kot je
nebo nad njihovo hišo, obe-
ma pritrjuje.
Ribičevi trije, pogumni, da
se spoprimejo z delom, ki ga
dodobra še niso spoznali, so
tonili v noč. Mimo vinogra-
dov pelje njihova pot do-
mov. Mimo vinogradov, kjer
trsje brsti naprej in se ne me-
ni za smrt, ki jo trosijo slad-
ke jagode.
Bo oče Matija vzdržal? Mo-
ral bi se zgoditi čudež.
V človeku čudeža ni.
ZDENKA STOPAR
Na Frankolovem ni
mogoče vsem ustreči
Izgubljena bitka Rojčevlh za travnik In njivico
Vedno več je ljudi, ki so si
pred leti postavili hišice na sa-
motnih travnikih, daleč od dru-
gih ljudi, danes pa so se znašli
sredi naselja. Urejen vrtiček je
zamenjala asfaltirana cesta, raz-
gled na daljne griče najbližji sta-
novanjski blok. Težko se je s
tem sprijazniti, še težje, če si že
v letih, kot sta Rojčeva v Siraži-
ci na Frankolovem. Alojz ima
83, Neža 71 let.
Ze leta 1956 sta kupila 300 let
staro hišo, ki je nekoč sodila h
graščini, a nikoli nista mogla
kupiti zemlje, ki je hišico obda-
jala. Koristila pa sta lahko nekaj
arov travnika, kjer sta si uredila
tudi njivice, in dvorišče. Na sa-
mem je bila tedaj hišica, sedaj jo
obdajajo nove stavbe, mimo pa
vodi cesta na Dol in Lipo. Sedaj
pa bi se naj od te ceste odcepila
še ena - proti pokopališču. Prav
pred njihovo hišo bo križišče,
cesta pa bo sekala travnik in
odrobila del njivice.
Kaže, da bo tako, čeprav Alojz
in Neža zaradi tega še spati ne
moreta, čeprav se Nežina sestra
Fanika obrača na vse možne na-
slove. da bi bilo drugače. Bila je
na krajevni skupnosti, na cen-
tru za socialno delo, na občin-
skem odboru Zveze borcev
NOV, katere člana sta Alojz in
Neža. Povsod so ji povedali, da
ni pomoči, a še vedno upa. Ker
je skupno z Rojčevima prepriča-
na, da bi bila cesta veliko bolj
poceni, krajša in še škode ne bi
delala, če bi bila tam kot sedaj -
med staro osnovno šolo in hišo
Bogdana Šnabla, je tudi verjela,
da je mogoče pomagati že s tem,
da bi čimveč ljudi zvedelo,
kakšna krivica se godi Rojče-
vim. Pa je le smola, grda smola.
Res je cesta, za katero se zav-
zemata Rojčeva v primerjavi s
predvideno veliko krajša in bi
bila njena ureditev cenejša. To-
da v krajevni skupnosti ne na-
meravajo urediti le dovozne ce-
ste, temveč tudi urediti parkir-
ne prostore, urediti mrliško ve-
žico in razširiti pokopališče. Kot
je povedala tajnica krajevne
skupnosti Cvetka Cretnik, bodo
to naredili še letos. Razširitev
pokopališča imajo v programu
samoprispevka, za mrliško veži-
co bodo zbrali po 4000 dinarjev
od gospodinjstva. Pokopališče
pa lahko razširijo le na zemljo,
katere lastnik je bil Bogdan
Snabl. Pogoj, da je to zemljo od-
stopil, je bil, da cesto prestavijo.
Da so zemljišče pridobili, so po-
goj sprejeli. Za cesto preko Roj-
čevega travnika in njivice zem-
ljišča ni bilo težko dobiti, saj ga
je kmetijska zemljiška skupnost
rade volje odstopila. Cesta bo
torej tu, pa naj bo Rojčevima
prav ali ne, ker drugače ne bi
mogli razširiti pokopališča. S
pripravljalnimi deli za cesto bo-
do pričeli že letos, saj je priglasi-
tev že za njimi. Za krajevno
skupnost je problem rešen:
»Vsem ni mogoče ustreči. Po-
skušali smo razložiti, pomagali,
pa ne gre.«
Neprijeten okus dobi zgodbica
prav zaradi starosti prizadetih
krajanov. »Ves čas pošteno de-
lata in za svoje se imata pravico
boriti,« pravi Nežina sestra, ki
jima tudi drugače po svojih mo-
čeh pomaga. »Očitali so mi, da
se toliko potegujem zanju. Ču-
tim, da imam pravico. Nekdo se
mora.« Na zemljo, ki jo bosta
zgubila, sta Rojčeva navezana,
pa tudi korist imata od nje. Za
prašiče in kure jim daje hrane.
Ce tega ne bo, se bo z eno pokoj-
nino kar težko znajti. Pa se bo
treba. V krajevni skupnosti so
se odločili. Ne le za širitev poko-
pališča in novo cesto, tudi za
mrliško vežico. Precej pripomb
je najprej bilo, češ, da je ne rabi-
jo, a prvi samoprispevki kraja-
nov že prihajajo. Nič ne poma-
gajo neprespane noči, nič žalost
in jeza. A je vseeno težko razu-
meti.
MILENA B. POKLIC
Le nekaj zemlje tik ob hiši bo še ostalo Neži in Alojzu Rojčevima na
Frankolovem. Vse okoli pa bo asfalt. »Se spati ne morem zaradi
tega,« pravi Neža.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
5. APRIL 1984
Razgibana kulturna dejavnost
V žalski občini so najbolj zadovoljni z glasbeno dejavnostjo
V soboto so se v Grižah
zbrali delegati kulturnih
društev občine Žalec na let-
ni konferenci, da bi ocenili
preteklo delo in si postavili
program za letošnje leto.
Zveza vključuje 22 krajev-
nih in 21 šolskih kulturnih
društev, ki so bili oblikovalci
in izvajalci amaterske kul-
turne dejavnosti v občini Ža-
lec. Dejavnost se je odvijala
po načrtu za obdobje 1981 do
1985 in v skladu s progra-
mom za leto 1983. Ko so po-
ročali o delu, so ga razdelili
na devet osnovnih dejavno-
sti in sicer glasbeno, gledali-
ško, plesno, knjižnično, li-
kovno-razstavno, kinomato-
grafsko, dejavnost mladih li-
teratov, obravnavali pa so tu-
di revije in srečanja, kultur-
na sodelovanja, vzgojo ka-
drov in povezanost zveze
kulturnih organizacij in kul-
turnih društev.
Med vsemi dejavnostmi
vključuje največ krajanov
glasbena. To pevski zbori,
vokalne in instrumentalne
skupine, godbe na pihala itd.
V okviru te dejavnosti je tudi
najbolj množična prireditev
»Pojo naj ljudje« v Grižah,
kjer je lani nastopilo 1200
pevcev. Mnogo krajanov,
predvsem mladih, pritejgne
tudi vsakoletna prireditev
Naša beseda, ki je prijaz gle-
dališke in recitatorske dejav-
nosti v občini. Sicer pa ugo-
tavljajo, da za plesno dejav-
nost zanimanje je, manjka pa
sredstev za nakup oblek, pa
tudi z glasbeno spremljavo
imajo težave.
Tudi knjižničarstvo je raz-
širjeno po vseh krajevnih
skupnostih, razen v Šeščah,
kjer pa bodo že letos ustano-
vili izposojališče. Krajani so
nezadovoljni s kinemato-
grafsko dejavnostjo, saj pre-
dvajani filmi niso takšni kot
bi želeli, medtem, ko so bili s
programom v Tednu doma-
čega filma zadovoljni, tudi
obisk je bil nadpovprečen.
Kulturna sodelovanja se-
gajo preko mej,do naših roja-
kov v Avstriji in Italiji ter do
pobratenih občin s katerimi
se medsebojno obiskujejo.
V program dela za letošnje
leto niso zajeli kakšnih po-
sebnih novosti, predvsem
želijo, da bi dejavnosti, ki ni-
majo pravega delovnega za-
nosa bolj zaživele, da bi jim
pri tem pomagala društva in
Zveza kulturnih organizacij
občine, prizadevali pa si bo-
do tudi za višji umetniški
nivo.
Na konferenci so podelili
štiri zlate, sedem srebrnih in
trinajst bronastih odličij in
devet priznanj Zveze kultur-
nih organizacij občine Žalec.
TONE TAVČAR
Milan Lesjak, predsednik
ZKO: »Trudimo se, da bi v
naše delo vključili kar naj-
več občanov. To nam je v
zadnjih letih v precejšnji
meri tudi uspelo, čeprav ne
na vseh področjih in v vseh
dejavnostih. Seveda pa želi-
mo poleg množičnosti dose-
či in obdržati primeren
Ženski pevski
zbor na
Ljubečni
V kulturno umetniškem
društvu Ljubečna je zače-
la delovati že deveta sek-
cija. Najmlajša sekcija tega
dve leti starega društva je
ženski pevski zbor. Veliko
zanimanje žensk za petje je
odločilno pomagalo pri od-
ločitvi, da ženske začno or-
ganizirano vaditi v svojem
zboru.
Zbor je prevzel zborovo-
dja Anton Volasko. Ze na
ustanovnem sestanku pa so
se članice zbora dogovorile,
da bodo pridno vadile in da
se bodo prvič predstavile
ob praznovanju krajevnega
praznika. Razveseljivo je,
da bo v zboru sodelovalo
nekaj pevk tudi iz sosed-
njih krajevnih skupnosti.
MB
V Laškem: Kmečka
ohcet po rečiško
Minuli petek so člani kul-
turnega društva iz Rečice
pri Laškem v zdravilišču
uprizorili »Staro kmečko
ohcet po Rečiško«. In tako
je bilo dobesedno.
Med starejšimi ljudmi so
zbrali pripovedi o tem, kako
je ta pomemben kmečki obi-
čaj nekoč potekal, kakšne
pesmi so peli in kakšne viže
je godec prebiral. Snov je
Zdenka Peščeva razdelila v
posamezne slike od snubitve
do poroke in ohceti na neve-
stinem domu.
Preprosta scena je pravza-
prav dala še večji poudarek
dogajanju, predvsem obre-
dnemu besedilu, pesmi, ša-
lam. Popolnoma razumljivo,
da so uporabili narečje svo.
jega kraja, zapeli v mešanj
sestavi bolj zvočno in ubra.
no, kot so zmogli »kobilčar.
ji« sami.
Prikaz je bil odigran pri.!
srčno, dokaj tekoče in povej
zano in precejšnja prednost
je bila, da so mladim prisko.
čili na pomoč tudi starejši
igralci in pevci, tako, da
bila družba zares pristna.
Občinstvo v zdravilišču,
pacienti in krajani, so nasto-
pajoče za to uspešno osveži,
tev pogosto nagrajevali s
ploskanjem, kar pomeni, da
utegnejo požeti uspeh tudi
drugod, kjer se bodo posta,
vili pred občinstvo.
JURE KRAŠOVEC
Zapuščini obogatili Pokrajinski muzej
Posebno dragocene originalne barvane risbe - relief, keramika
Ob bežnem pregledu dveh zapuščin
(Kos, Suhač), ki sta pripadli Skupšči-
ni občine Celje, ni bilo možno niti
najmanj predvidevati, da se bo iz
obeh celot izbralo celo 450 predme-
tov, ki bodo imeli določen pomen in
vrednost za kulturnozgodovinsko
zbirko v celjskem muzeju.
Ob natančni izbiri se je namreč izka-
zalo, da sta obe pokojnici v svojih sta-
novanjih skrbno £uvali družinsko po-
membne uporabne in druge predmete,
zlasti pohištvo, keramično in stekleno
posodje, nekaj starih oblačil in mo-
dnih dodatkov, vezenin, krasnih kvač-
kanih in klekljanih čipk ter še drugač-
nih ženskih ročnih del.
Izkazalo se je, da predstavljajo po-
sebno dragocenost originalne barvane
risbe in perforirani osnutki na papirju,
ki jih je naredil Franc Kos, ko je bil
okoli leta 1910 slikar v libojski Schtit-
zovi tovarni keramike. Poleg teh skic
in osnutkov za poslikavo okrasja na
keramičnem posodju je bilo očuvanih
tudi nekaj fotografij delavcev - slikar-
jev iz omenjene tovarne in seveda ra-
zličnega keramičnega posodja iz tiste-
ga časa. Vsekakor predstavljajo te pri-
dobitve pomemben doprinos za študij
zgodovine keramične industrije v Li-
bojah.
Posebno umetnostno veljavo ima le-
sen relief, na katerem je upodobljena
žena z otrokom. Avtor kipa je sloven-
ski kipar France Gorše. Naredil ga je v
Ljubljani leta 1935 v načinu, ki je zna-
čilen za njegova takratna ustvarjalna
prizadevanja.
Vsi izbrani predmeti iz obeh zapu-
ščin so zdaj last Pokrajinskega muzeja
v Celju in predstavljajo zanimivosti, ki
bodo lahko obogatile muzejsko pre-
zentacijo stanovanjske kulture v Celju
v prvi polovici 20. stol. in boljše pozna-
vanje zgodovine libojske keranike.
MILENA MOŠKON
France Gorše: žena z otrokom - leset
relief, 1935, iz zapuščine M. Suhač
Celje.	Foto: V. Beri
Naša beseda
Ob celjskem prikazu kulturne
ustvarjalnosti mladlb
Letošnji pregled kulturne
dejavnosti mladih je resnič-
ni odraz stanja na šolah,
krajevnih skupnostih, orga-
nizacijah združenega dela
in osnovnih organizacijah
ZSMS. Ce sem zapisal »re-
snični odraz«, sem razmiš-
ljal tudi o tistih, ki jih na tej
prireditvi ni bilo - pa bi po
neki logiki morali biti.
Nekoč je Celje veljalo kot
primer avtorske ustvarjalne
šole recitalne oblike gledali-
ške dejavnosti. Veljali smo
kot »celjska šola« sporočil-
nega poetičnega gledališča z
izrazitimi iskanji novega in
svežega. Zal letos tega nismo
opazili z nekaterimi izjema-
mi: Skupina »ELEKTRA« iz
Vojnika in Srednja družbo-
slovna šola iz Celja. Ugotovi-
li smo, da bo treba tej obliki
posvetiti večjo pozornost,
kajti še vedno prevladujejo
formalno urejeni priložnost-
ni statični recitali in prežive-
te »klasične oblike prosla-
varstva«. Uprizorjeni recital
je tudi osnovna šola za aktiv-
no gledališko delo.
Z veseljem smo pa ugotav-
ljali, da se je premaknilo na
bolje na področju pionirskih
predstav in predstav za pio-
nirje. Štiri, sporočilno boga-
te in zanimive predstave so
nas navdale z optimizmom:
AG »Zelezar« Celje-Store,
VOLK IN SEDEM KOZLI-
CEV; MGS Osnovne šole
»I. K. Efenka« Celje; FESTI-
VAL ROPOTULJ, ZVON-
CEV IN KUHINJSKIH
LONCEV; MKUD »Peda-
gog« na SPŠ, ZMURKOVI
OTROCI in KUD »Zarja« Tr-
novlje - OŠ Hudinja,
KLOVN in NJEGOV CIR-
KUS.
Celje tudi postaja eno
izmed središč plesne dejav-
nosti. Letošnje stvaritve so
pokazale, da se cepi plesna
dejavnost v dve smeri. Prva
je sporočilno bogata s po-
udarkom na plesni vzgoji,
druga pa je formalistična s
tendenco po tehnični perfek-
ciji in deklerativnosti. V
prvo skupino lahko štejemo
dosežka Ane Vouk - Pezdir s
skupino Pionirskega doma
in skupino »Akt« z gojenci
Srednje pedagoške šole, v
drugo pa postavitvi Plesne-
ga krožka COŠ »F. Roš« in
plesne skupine »Igen« s
Centra za klubsko dejavnost.
Največji premik je napra-
vila številčna skupina Pio-
nirskega doma, ki je z izje-
mno bogato paleto vseh
izraznih možnosti in notra-
njo spontano disciplino pri-
čarala sproščeno igro mla-
dih.
Posebno poglavje bi mora-
lo veljati lutkovni dejavnosti
v celjski občini. Zavoljo neu-
spele samostojne revije smo
edino skupino (Pionirski
dom) priključili letošnji Naši
besedi. Ze dalj časa ugotav-
ljamo, da ta dejavnost ne
more in ne more zaživeti. In
kaj je vzrok? Predvsem izje-
mno malo usposobljenih pe-
dagogov in režiserjev lutkov-
nih predstav.
Štefan ZviZej
Naša beseda v
žalski občini
Naša beseda se je pri-
čela tudi v žalski občini.
V soboto zvečer se je na
odru na Gomilskem
predstavilo kulturno
društvo iz Vranskega z
Razvalino življenja. Re-
vija mladih kulturnih
ustvarjalcev se bo nada-
ljevala do 8. aprila, ko se
bo predstavilo kulturno
društvo Griže z Vaško
komedijo.
V dvorani na Gomil-
skem so v nedeljo nasto-
pili mladinci s Polzele,
Vrb j a in Gomilskega ter
člani kulturnega društva
Vrb je z Miraklom o sveti
Neži. Istega dne so v Gri-
žah nastopili člani kultur-
nega društva z Velike Pi-
rešice z delom Veriga. V
naslednjih treh dneh bo
živahno na odru v Petrov-
čah, kjer bodo gostovale
mladinske skupine iz ra-
zličnih krajev žalske obči-
ne. Tako se danes dopol-
dne predstavljajo Goto-
veljčani s Plešočim oslič-
kom, mladinci iz Šempe-
tra se bodo preizkusili s
plesnimi gibi, mladinci iz
Pfebolda pa so za nastop
pripravili delo Zakaj sem
vojak postal. Zvečer bodo
nastopile še skupine mla-
dih iz Petrovč, Trnave in
Žalca. Naša beseda, kate-
re pokrovitelj je občinska
kulturna skupnost, se bo
nadaljevala tudi jutri.
Zalčani prihajajo na oder
s Princem s cvetočo bra-
do, Parižljani pa s Starimi
pesmimi. Zvečer ob 18.
uri se bodo na odru v Pe-
trovčan predstavili s svo-
jimi deli mladi literati.
MP
Frankolovčani radi pojejo
IMBHiSBiggBSžŠižŽiSn^
Kulturne prireditve bi morale privabiti več krajanov
Kulturno življenje na
Frankolovem je bilo že od
nekdaj razvejano in pestro,
čeprav ljubitelji lepe pesmi
in besede nikoli niso imeli
najboljših pogojev, da bi
svojo dejavnost še bolje ra-
zvijali.
Prosvetno društvo Anton
Bezenšek združuje člane ve-
čih sekcij. Najmočnejša je
prav gotovo moški pevski
zbor, uspešno nastopa tudi
kvintet jVankolovčani, pevci
mladinskega zbora in člani
dramske sekcije prav tako
privabljajo gledalce in poslu-
šalce, čeprav kulturni delav-
ci na Frankolovem opažajo,
da postaja v zadnjem času
obisk na prireditvah pre-
skromen. Morda je vzrok v
tem, da v kraju pravzaprav
ni primerne dvorane, kjer bi
se lahko vrstili nastopi. Sek-
cijam društva je ponudila
gostoljubje šola in v tam-
kajšnji telovadnici je osred-
nji prireditveni prostor. Fi-
nančna sredstva društva so
bolj skromna: nekaj denarja
na podlagi realizacije progra-
ma dobi društvo od Zveze
kulturnih organizacij, poma-
ga tudi kulturna skupnost in
še do lani je s kakšnim dinar-
jem priskočila na pomoč tu-
di krajevna skupnost,
Morda je že kar značilnost,
da tista društva, ki nimajo
najboljših pogojev za delo,
vztrajno nadaljujejo s svoji-
mi prizadevanji, da se v kra-
ju ohrani tisto, kar je bilo
zanj že od nekdaj značilno.
Zato bodo Frankolovčani še
naprej pripravljali dramska
dela, peli, igrali in recitirali
bodo in skušali v dvorane
pritegniti čimveč obiskoval
cev. Zelja in načrtov imajc
veliko, pa se v glavnem zati
ka pri prostorih. Tudi z£
knjižnico, na primer, ki so j:
zdaj na šoli odstopili kabi
net. Letos bodo Frankolov
čani ponovno organiziral
prireditev za Zlato harmoni
ko, celovečerni koncert zbo
ra imajo v načrtu, eno nove
odrsko delo, skupen nasto{
vseh sekcij in še kaj. Za kul
turni utrip v kraju se ni bati
MATEJA PODJEE
Moški pevski zbor je najmočnejša sekcija Prosvetnega društva Anton Bezenšek tU
Frankolovem. S svojim nastopi se uveljavlja tudi na revijah na Dobrni in Celju it
Vojniku, v načrtu pa ima še več gostovanj in snemanj. Zbor vodi profesor Marjan Lebii
5. APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
25 le! uspešnega
dela PD Polzela
Konec preteklega tedna so
na Polzeli praznovali 25 let
planinskega društva. Sloves-
nost je bila v dvorani Svobo-
de, udeležili pa so se jo števil-
ni člani ter predsednik izvrš-
nega odbora Planinske zveze
Slovenije Marjan Oblak.
O delu v 25 letih je govoril
dosedanji predsednik društva
Vili Vybichal in dejal: »Naše
društvo je bilo ustanovljeno
26. aprila 1959 po želji planin-
cev, ki so si želeli delati organi-
zirano in v svoje delo vključiti
kar največ ljudi. Na začetku je
imelo društvo 153 članov, poz-
neje jih je bilo vedno več, da-
nes pa nas je že več kot 600. V
letih delovanja se je naša de-
javnost razširila. Organizirali
smo mladinski odsek, skuša-
mo se uveljaviti tudi v pleza-
nju, v okviru našega društva
deluje tudi šolsko planinsko
društvo, ljubezen do gora pa
skušamo vcepiti tudi najmlaj-
šim v vrtcih, ki pa zaenkrat
spoznavajo le še okolico doma-
čega kraja.
Pred kratkim so podelili tudi
priznanja za uspešno končan
tečaj gorskih stražarjev, ki jih
je prejelo 23 planincev.
Naši člani so naredili že veli-
ko transverzal, stali so na več
kot 70 dvatisočakih po Evropi,
tudi na Mont Blancu so bili.«
Seveda imajo za tako uspeš-
no delo zasluge posamezniki,
ki so vsa ta leta društveno de-
javnost vzpodbujali in ji dajali
potrebni zanos. Na zboru so
podelili 24 plaket in 28 priz-
nanj najbolj zaslužnim čla-
nom. Pripravili so tudi krajši
kulturni program na katerem
so nastopili kvintet Lastovka,
tamburaški orkester in recita-
torji.
T. TAVČAR
Gornji grad je lani obi-
skalo približno 4000 turi-
stov, od tega le osmina tuj-
cev. To je manj kot leto
pred tem, zato gornjegraj-
ski turistični delavci ne mo-
rejo biti zadovoljni s takš-
nim obiskom.
Nedvomno je na to, kot so
ocenili na občnem zboru tu-
rističnega društva, vplivala
slaba kvaliteta zasebnih sob
in tudi neustrezne zmoglji-
vosti v gostišču Menina, na
kar pa člani turističnega
društva, ki se po svoje trudi-
jo kraju spet pridobiti turi-
stični sloves, nimajo poseb-
nega vpliva. Predsednica
društva Marija Rezovškova
je dejala, da ima vtis, kakor
da Gornjegrajčanom, lastni-
kom zasebnih turističnih
sob, dodatni dohodek iz turi-
zma ne bi bil več potreben.
Prav zaradi tega se trudijo
širiti kmečki turizem, kjer se
je število nočitev močno po-
večalo. V naslednjem letu
bodo goste sprejeli še na pe-
tih ali šestih novih kmetijah.
Veseli pa so tudi lepo ureje-
nih prenočišč v gostišču Tro-
bej in v Pristavi na Menini
planini.
Sicer pa so lahko zadovolj-
ni tudi z delom društva, saj
so poleg tradicionalnega Če-
belarskega praznika organi-
zirali še nekaj prireditev, v
Gornjem gradu, Novi Štifti,
Bočni in Smartnem ob Dreti
so nadaljevali z akcijo za lep-
ši izgled krajev, ponatisnili
so krajevno razglednico ter
pripravili gradivo za turistič-
no karto Gornjega grada. Po-
stavili so tudi nekaj novih
kažipotov, kar bodo storili
tudi letos, ko bi končno radi
dobili tudi svojo spominsko
sobo. Možnosti namreč vidi-
jo predvsem v povečanju
izletniškega turizma, pred-
¥ Gornjem gradu več izletnikov
vsem ker je kraj s posodob-
ljeno cesto preko Črnivca
bolje povezan s kamniško in
ljubljansko stranjo. Izletni-
škim skupinam bodo zagoto-
vili tudi organizirano vod-
stvo.
Na zborovanju, ki so ga za-
ključili s predvajanjem dia-
pozitivov o Gornje Savinjski
dolini in predavanjem Petra
Skoberneta, so podelili tudi
priznanja Turistične zveze
Slovenije. Zlati znak je pre-
jel Ivan Poličnik, Marija Be-
zovšek in Ivan Presečnik pa
bronastega.
V Gornjem gradu lepo
skrbijo za izgled okraja,
cvetlic in zelenic je vse več.
Se posebej pa se je turistič-
no društvo zahvalilo Janezu
Mavriču, ki skrbi za čistočo
kraja.
Teden morskih rib v Zavodnji
Idilična vasica Zavodnje,
od koder je speljana lepa,
8 km dolga vijugasta gor-
ska cesta, se zadnja leta vse-
stransko razvija. Čeprav od
tod dalje preko Šentvida,
kjer se cesta prevesi na ko-
roško stran, le-ta ni asfalti-
rana, se vendarle veliko tu-
ristov pa tudi drugih pre-
voznikov odloči za to bliž-
njico, ki povezuje Šoštanj s
Črno na Koroškem.
Na vrhu klanca, kjer je
pred drugo vojno bila le šola,
nekaj hiš in cerkev s spome-
nikom padlim vojakom v
prvi svetovni vojni, je po
osvoboditvi zraslo kar precej
počitniških hišic in stano-
vanjskih zgradb ter dve go-
stilni in trgovina, pa še mala
kiparska galerija pred šolo.
Tokrat so našo pozornost
pritegnili plakati, ki vabijo
na teden morskih rib, ki bo
od 7. do 15. aprila v gostišču
Pri Vidi, katerega lastnica je
Vida Goršek, sicer domačin-
ka iz Šoštanja. Gospodinja je
poslovanje gostilne prepu-
stila sinu Milanu, sama pa
ima v zakupu še trgovino.
Skratka izredno ambiciozna
in podjetna družina, ki si ne-
nehno prizadeva izboljšati
vsakodnevno ponudbo svo-
jim gostom. Gostilna je zares
prijetno urejena, ima pa v
spodnjem prostoru 50, v
dveh manjših dvoranah pa
še dodatnih 150 sedežev, ta-
ko da lahko naenkrat sprej-
mejo tudi do 200 gostov. Da
so gostje zadovoljni potrjuje-
jo kar štiri zvezdice, ki jih je.
gostilni Pri Vidi podelila ko-
misija Celjske trustične zve-
ze. Ko sva se s poslovodjem
Milanom pogovarjala o te-
dnu morskih rib v Zavodnji
mi je dejal: »Sedaj je smu-
čarske sezone konec in treba
je bilo poiskati nekaj nove-
ga, da bi privabili goste. Sto-
pil sem v stik s Kompasom
in Turističnim društvom Šo-
štanj, in od 7. do 15. aprila bo
vsak dan od 12. ure dalje
moč dobiti vsakovrstne mor-
ske ribe, prirejene pravtako
na vsakovrstne načine, za
kar se bo potrudil priznani
kuharski mojster Aleksan-
der Stergar iz Portoroža.«
Upajmo, da bo teden mor-
skih rib v Zavodnjah uspel -
da se bomo tokrat v osrčju
gorskega sveta lahko najedli
morskih specialitet, kar je
vsaj za naše turistične raz-
mere vsekakor nekoliko ne-
navadno, a vendar izredno
dobrodošlo. Gostinec Milan
je optimist in prav je, da mu
ob tej novi popestritvi in po-
nudbi zaželimo kar največ
sreče in uspeha.
V. KO J C
Prvi društveni
izlet
Novo ustanovljeno pla-
ninsko društvo Šempeter v
Sav. dolini je 1. aprila pri-
pravilo in izvedlo svoj prvi
društveni planinski izlet na
GORO OLJKD - Savinjsko
Šmarno goro.
Na vrh smo se povzpeli iz
Šoštanja, mimo Stanovška,
po poti zaznamovami 1. 1904
- ob 80 letnici šaleške SPD.
Sestopili smo mimo Juga,
dalje po nezaznainovani poti
čez Podgoro v Šmartno ob
Paki.
Na prvem izletu je bilo 86
planincev, veliko mladih,
skupno s straši.
S. J.
planinski kotiček
Pohod na Dobrovlje
letošnji peti planinski spominski pohod na parti-
zanske Dobrovlje, posvečen 40-letnici »Štajerske v
borbi« in 25-letnici PD Polzela, bo v soboto 14. aprila
1984 ob 9.30 iz Letuša. Zbor bo pred Sulcerjevo hišo,
kjer je tudi spominska plošča.
Pohodna kolona bo krenila na drugo stran Savinje v
Podgorje, čez Podgorsko polje, mimo kužnega zname-
nja, po vkrebrici do Forštnerja iz Zgozdnika. Po goz-
dnih poteh se bomo dvignili do spomenika pod cerk-
vijo sv. Urbana (661 m), kjer bo komemoracija. Po goz-
dnih kolovozih se bomo nato napotili do Doma Borcev
1. Savinjske čete na Dobrovljah, kjer bomo žigosali
pohodne izkaznice. Od doma se bomo mimo Covskega
križa dvignili na Bezovec in do lovske koče, kjer do-
bimo žig Savinjske poti. Po njej bomo tudi sestopili v
Letuš.
Planinci v Titovem Velenju
zadovoljni z delom
Planinsko društvo iz Titovega Velenja je s svojimi
2010 člani po številu planincev med 174 planinskimi
društvi v Sloveniji na šestem mestu.
Poleg tega pa se v tej organizaciji, ki skrbi za rekrea-
cijo člannov, izobraževanje, kulturno in drugo inter-
esno udejstvovanje lahko pohvalijo tudi z dobrim de-
lom. Kot so poudarili na občnem zboru društva, k
takšni oceni ni pripspevalo le matično društvo, temveč
tudi planinske sekcije v Skalah, Smartnem ob Paki,
Vegradu, Gorenju in Gaberkah, saj so ti v preteklih
dveh letih popeljali svoje člane kar na 81 izletov. Poh-
vale so bile deležne vse sekcije, odbori in komisije, vsi
so prispevali k uspešnemu delu, finančno pa so jih pri
tem podprli tudi v nekaterih delovnih organizacijah. V
prihodnje pričakujejo še več podpore, saj načrtujejo
povečanje članstva, zato bi najprej radi prišli do ustrez-
nejšega prostora, namenjenega aeiu arustva, kočo na
Paškem Kozjaku pa želijo usposobiti tako, da bi pome-
nila še več kot turistični in planinski objekt za občane
Šaleške doline. V koči bo potrebna zamenjava postelj,
skupno s krajevno skupnostjo pa bodo skušali urediti
tudi preskrbo s pitno vodo. Še več skrbi bodo posvetili
pionirjem in mladincem, ki so bili celo republiški pr-
vaki, več podpore bo namenjeno tudi vodnikom.
V preteklih dveh letih so v društvu dobro gospoda-
rili, del zasluge takšnemu stabilizacijskemu obnašanju
gre tudi na račun dosedanjega predsednika Staneta
Jamnikarja. Upajo, da bo tudi pod vodstvom novega
predsednika, Franca Ojsterška, tako. Letos čakajo pla-
nince pomembne naloge. Obnovili bodo kočo na Pa-
škem Kozjaku, meseca maja na Graški gori odprli pot
XIV. divizije, proslavili 35 letnico obstoja društva in 10
letnico Šaleške planinske poti.
JULIJANA HOČEVAR
Na občnem zboru so Marinki Prosenjak, Ireni Br-
ložnik in Romanu Germadniku, novim planinskim
vodnikom, podelili značke in izkaznice, za uspešno
delo v planinstvu pa je prejela društveno priznanje
Ljuba Slatinek iz sekcije Škale.
Po poteh XIV. divizije
piše Božo Jordan
Od Razborja do Andrejevega doma na Slemenu
Do Razborja se lahko pri-
peljemo po cesti iz Slovenje-
graške strani. Bližje je po do-
lini Velunja do Radmanske
žage, ter od tu desno po oz-
načeni šaleški planinski poti
do Pečolarja. Lahko pa gre-
mo tudi iz Zavodenj s ceste
na Sleme.
Od spomenika pri šoli gre-
mo po cesti na jug, do ozna-
čenega razpotja planinskih
Poti. Levo navzdol se spustiš
mimo Radmana v dolino Ve-
lunja do Radmanske žage
(582 m) in dalje čez cesto Za-
vodnja - Sleme do Zlebnika.
Mi krenemo desno kot kaže
orientacijski trikotnik (Sle-
me 2 h) po E 6 (tu so sedaj
samo rumeno rdeče marka-
cije) po dobri vozni poti proti
zahodu. Pod nami je dolina
^elunje. Rahlo navzdol in
smo pri Prevalniku (850 m,
20 min). Desno mimo križa
Sre navzdol vozna pot v doli-
no Suhadolnice (do Suha-
dolnika, 566 m). Levo pred
nišo krenemo na Sleme. Sto-
pamo navkreber po cesti in z
nje desno (puščica se slabo
vidi) na stari kolovoz nad ce-
sto, ki se dviga in poteka
skoraj vzporedno z njo. Ko
pridemo iz gozda, stopimo
nazaj na cesto malo pred
Končnikom. Le malo naprej
smo pri sosedu Skobirju. Po
kratkem spustu navzdol mi-
mo ograjenega vodnega za-
jetja smo na razpotju pred
Spodnjim	Kotnikom
(1000 M, rumeni napisi: Urš-
lja gora, pot ni označena,
17 km od Slovenj gradca, do
Slemena 4 km). Po cesti nad
domačijo nadaljujemo pot
do Kašte. Hodili smo po juž-
nem pobočju Kotnikovega
vrha (1220 m). V zavoju čez
povirje Velunje v breg do Ci-
ganije, kjer je onstran povir-
je Kovnikov graben, ki teče
v Javorski potok (razvodje
med Štajersko in Koroško).
Trikotna oznaka. Pridruži se
nam transverzala z Uršlje go-
re, Koroška planinska mla-
dinska transverzala (poseb-
na oznaka: trikotnik s črko
K) in TV, ki smo jo srečali na
Bohorju. Dalje gremo po ce-
sti proti jugu. Gremo proti
Slemenu, kjer vedno vleče
veter. Ce je verjeti hudomuš-
nežem, so tu samo trije dnevi
v letu brez vetra. Stane Ter-
čak je o tem delu zapisal ta-
kole: »Na Slemenu, nad Šen-
tvidom, na prelazu, idilični
točki, kjer se planinski svet
prevesi proti Črni, je cesta
speljana v zavidljivo lepi ser-
pentini po posovniku. Tu je
do aprila 1945 stala cerkev,
mežnarija in gospodarsko
poslopje tik ob cesti. Pravijo,
da je bil del cerkve na naši
strani, del pa že na Koroški.
Vsi so jo imeli za svojo. Ob
proščenjih so z obeh globeli
pritisnili hribovci na Sedlo
in še z Mislinjske in Mežiške
doline, da je bila ubranost
popolna. Ob takih priložno-
stih so stočili v mežnariji tu-
di primerne količine vina in
prodali obilo pečenk brez
vsakih prikuh, saj solate in
druge ropotije je bilo tako
vedno doma na pretek. Ob
takih slovesnostih pa je tre-
ba jesti samo pečenko, ki jo
zalivaš z močnim vinom. Le
takrat proščenje nekaj velja!
V Šentvidu in na Slemenih
se je aprila 1945 bila ena naj-
večjih borb med XIV. udar-
no divizijo in nemškimi kvi-
zlingi. Sovražne čete so se-
stavi j ali vojaki iz vseh naro-
dnosti od Madžarov do
Ukrajincev. Vse Sleme in
Šentvid so obdali z rovi in
strojniškimi gnezdi. V cerkvi
in poslopjih okoli nje pa so
zgradili	najmočnejšo
obrambno postojanko. Ta
utrjeni predel bi moral igrati
pri umiku Lohrove balkan-
ske armade odločilno vlogo
pri zavarovanju vsega tere-
na. Toda delali so račun brez
krčmarja. Po celonočni težki
borbi jih je XIV. udarna divi-
zija pregazila in njihovo po-
stojanko - cerkev popolno-
ma razbila. Požgani zidovi,
ki nemo govore o trdi borbi
ob cesti, še stoje. Iz kamenja
pa je Andrej zidal Dom na
Slemenih.«
Le malo naprej, čez cesto
pridemo namreč do Doma
na Slemenih ali do Andreje-
vega doma kot piše na plo-
šči. Zgrajen je bil v letih 1951
do 1952 nad globačo Slanice,
kjer je na njegovi južni strani
nekoč stala kmetija Slemen-
šek. Stoji na obsežni jasi, na
sončni strani severozaho-
dnega grebena, ki se razteza
v to smer od Smrekovca ter
ima nad Šentvidom preden
se na znanem prelazu med
Koroško in Štajersko zniža,
ime Slemene, kot pravijo do-
mačini. Močno znižan se pro-
ži proti Uršlji gori. Dom se
imenuje po znanem gorenj-
skem predvojnem revolucio-
narju Andreju Stegnarju,
udeležencu NOB in znanem
planinskem delavcu. Dom je
odprt vse leto in je last To-
varne usnja Šoštanj. Planin-
cem daje na skupnih ležiščih
40 odstotni popust. Dom ima
tudi telefon. Poleti in pozimi
sprejema penzionske goste.
Pa še zaključimo pot s Pa-
ke do tu z besedami udele-
ženca pohoda Terčaka: »No-
benega pogorja ne poznam,
ki bi bilo tako sončno kakor
je Graška gora. Bodisi pozi-
mi, spomladi ali jeseni, da o
poletju ne govorim, je na
Graški gori sonce. Ce le za
hip pokuka izza oblakov, se
že njegovi žarki upro na ves
njej položni hrbet od Šentvi-
da preko Lene, Puste gore,
Fergunovega vrha pa tja pro-
ti Rdečniku in še naprej pro-
ti Staknečki planini. Vse to
pogorje poznamo pod ime-
nom Graška gora. Tudi bor-
bo, ki se je vršila ob pohodu
XIV. udarne divizije na Šta-
jersko leta 1944, imenujemo
kratko: borba na Graški gori
- gori Jurišev. Toda prava
gora jurišev je Fergunov
vrh!«
Sprehodimo se še mi po tej
gori in naužijmo se sonca in
svobodnih razgledov širom
po domovini.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
5. APRIL 1984
Kmetovanje in pilotiranje - dve ljubezni
Franca Kranjca Iz Podgorja pod Cerlnom
Crešnjice in Podgorje si podajata
roke, zato smo zlahka našli Franca
Kranjca, po domače Voglarjevega.
Petdesetletnik nam je ob pozdravu
krepko stisnil roko in ujeli smo ga tik
pred tem, ko se je odpravljal v vino-
grad, da priveže brstiče.
Na kmetiji, veliki 16 hektarov, od
tega je 6 hektarov obdelovalne zemlje
in 12 hektarov hoste, se je rodil, trgal
hlače in poprijel vajeti v roke, ko je
postal gospodar. Oče treh otrok je, od
katerih bo najmlajša hči Maja, ki da-
nes še obiskuje ekonomsko šolo v Ce-
lju, orala ledino v kmečkem turizmu.
»Pridelam vse, kar je potrebno za
življenje, letos sem posadil 1800 sadik
črnega ribezlja. Imam hektar vinogra-
da, ki je razdeljen na stari in novi del.
Vsa trta je žlahtna. Kdo ne pozna zna-
menite črešehjske črnine, ki je dobiva-
la nagrade že pred drugo svetovno voj-
no? Zdaj se spet borimo za poreklo.
Naše vino ni poceni, zato je pa dobro,
zmešano iz več sort grozdja.
Da sem letalec, ste zvedeli? Res sem
športni pilot in bom toliko časa, dokler
mi bo »dohtar« dovolil.
Začetki mojega letenja segajo v šest-
deseta leta, potem sem delal V Nemčiji
leto in pol, ko pa sem se vrnil, sem se
resno začel ukvarjati z letenjem. To je
bilo leta 1970, tri do štiri leta sem rabil,
da sem postal pilot motornega letala.
Jadralno me ni nikoli tako mikalo,
športno vedno. Sobote in nedelje mi
gredo za ta šport, preživim jih na letali-
šču v Slovenj Gradcu. Tu največkrat
vlečem jadralne letalce, najraje pa po-
peljem turiste na ogled krajev. Obletel
sem že vse Pohorje, Savinjsko dolino,
najraje pa turiste popeljem nad Cerin,
kjer je naša hribovita vas še posebno
lepa. Ne samo zame, tako pravijo tudi
drugi, ki se na to spoznajo.«
Kako združuje obe ljubezni, nas je
zanimalo ob koncu.
»Gre predvsem za eno - za domačo
zemljo, le da jo jaz za razliko od drugih
gledam še iz zraka,« je odgovoril hudo-
mušno.
Pred dvema letoma je dobil na med-
klubskem tekmovanju bronasto me-
daljo za letenje. Se mu bo nasmehnila
sreča tudi takrat, ko bo dal na preiz-
kušnjo svojo črnino?
ZDENKA STOP AR
Na zapuščeni zemlji bo zorela koruza
Med »industrijsko« cesto iz Celja pro-
ti Teharjem, v kotu med železnico, skla-
diščno-transportnim centrom in Cin-
karno Celje, je del nekdanjega Tehar-
skega polja, ki je z leti urbanizacije, in-
dustrijske in druge pozidave, postajalo
več ali manj odlagališče smeti in odpad-
kov. Ves ta del teharskega polja je bil
zamočvirjen in povsem neizkoriščeno
zemljišče površine kakšnih štiri do pet
hektarov.
Emil Hedžet ni kmet, je pa človek, ki ga
kot Teharčana moti neobdelana zemlja.
Lotil se je priprave zemljišča za pridelavo
in pred dvema letoma je na delu tega
zapuščenega, z odpadki in kamenjem po-
sutega zemljišča že posadil prvo koruzo.
Lepo mu je uspevala, četudi so se našli
zlikovci, ki so mu »odtujili« približno 600
kilogramov pridelka.
Lani in letos se je lotil celotne površine,
s katere je pobral odpadke in kamenje,
zmetal v zemljo veliko Tomaževe žlindre,
da bi odpravil kislost zemlje in se lotil še
obširne drenaže, saj je zemljišče po vsej
površini polno zamočvirjenih depresij, ki
onemogočajo kasnejšo strojno obdelavo
zemlje. Povezal seje s strokovnjaki, kme-
tijsko zadrugo v Celju in drugimi, pred-
vsem pa pljunil v roke in sklenil z občin-
skimi rezervami pogodbo za štiri bikce,
saj mu je prva koruza to že omogočila.
Sedaj, ko je zemljišče videti kar v redu in
lepo, se je našlo tudi dovolj zlobnih in
predvsem neumnih jezikov, češ, lahko
njemu, ki na državni zemlji (zemljišče je
sicer določeno za industrijsko pozidavo)
za hobi prideluje koruzo in redi živino, pa
še pravi kmet ni. Kmet gor, kmet dol,
čudno, da takšnih jezikov prej ni motilo
povsem zanemarjeno in neobdelano zem-
ljišče, ki bi temu, od industrije, že tako
okrnjenemu koščku celjske občine vrni-
lo vsaj nekaj prepotrebnega zelenja, če že
drugega ne. Čeprav je zemljišče določeno
za industrijsko pozidavo, vendar, zakaj
ne bi zemlja do zadnjega, do pozidave,
dajala od sebe pridelka?
Emih Hedžet se je odločil, da zase in za
družbo na zapuščenem Teharskem polju
prideluje in redi živino. Morali bi mu sti-
sniti roko in mu čestitati za njegov trud.
MITJA UMNIK
Vzgoja sadik zelja pod
perforirano folijo
Letno pridelujemo zelje na okoli 3000 ha površin, pri-
delki se gibljejo do 70.000 ton. Za potrebe kisarn zado-
stuje 7500 do 10.000 ton zelja, ostale količine porabijo
pridelovalci sami.
Zelje večina pridelovalcev presaja, zato je predhodno
potrebno vzgojiti kakovostne sadike. Prednosti vzgoje sa-
dik so: manjša poraba semena, boljša zaščita posevka od
kalitve naprej, ker rastline rastejo na manjši površini, za
presajanje izberemo samo dobro razvite rastline od katerih
lahko pričakujemo velike pridelke.
Pri vzgoji sadik potrebujemo za 1 ha, 0,5 do 1 kg semena
sort ali 0,20 do 0,25 kg semena hibridov. To seme posejemo
na 200 do 300 m2 veliko setvenico, ki jo moramo zelo
skrbno obdelati, prej pa ne štiri leta na njej gojiti sadik
zelja. Pred setvijo zemljo razkužimo tako, da 1 m zali jemo
z 3 do 5 litri vode v kateri so raztopljeni fungicidi in
isekticidi. Za 10 1 vode potrebujemo 3 dag captana in 2 dag
basudina.
Ker je pletev setvenice zamudno delo, ob pripravi zemlje
škropimo z treflanom 2,4 do 4,8 l/ha, ki ga moramo takoj
zadelati v zemljo. Lahko pa tudi po setvi škropimo z
ramrodom ali rhuharicidom (vsakega od teh 6 kg/ha) ali
propaklorom T 50 (8 do 10 kg/ha).
Sejemo vedno razkuženo seme uporabljamo kombina-
cijo rodotirama 4 g/l kg in benlate 2 g/l kg, lahko pome-
šamo seme pred setvijo s captanom ali pa ga namočimo v
0,2% raztopino captana (2 dag/10 litrov vode), in pred se-
tvijo posušimo.
Pri setvah od konca marca do konca aprila se je zelo
dobro obnesla uporaba perforirane folije širine od 3 do 5 m
debeline pa 0,03 do 0,05 mm, to je trikrat do dvakrat tanjše,
kot jo uporabljamo za pokrivanje tunelov. Perforirano
folijo sami luknjamo tako, da naredimo na razdalji
5 cm x 4 cm luknjice 1 cm premera z vrtalnim strojem, ki
ima malo obratov. Pri tem perforiranju dobimo 500 lu-
kenj/m2. Ce je bolj hladno vreme potem perforiramo manj,
samo 250 lukenj/m2, vendar pa je potrebno tako perfori-
rano folijo znatno prej odkriti kot če ima perforacijo 500
lukenj/m2.
S perforirano folijo prekrivamo takoj po setvi, čim širša
je prekrita površina tem boljše rastline rastejo, zato ozke
folije zvarimo skupaj. Folija po površini ne sme biti na-
peta, robove zakopljemo 20 cm v zemljo, med rastjo jih
popuščamo, tako da folija lebdi nad rastlinami. Prekriti
moramo vlažno površino, med rastjo pa dež pronica skozi
luknjice v foliji. Pri prekrivanju s perforirano folijo mo-
ramo stalno nadzorovati rast rastlin in odkriti takrat, ko <=•
razvijejo štirje listi. Največ prekrivamo do 25 dni po s'
če pa je zelo hladno vreme, potem lahko prekrivam
nekaj dni več. Folijo vedno odstranimo ob oblačnem vrt '
menu ali ob dežju, da rastline čim manj prizadenejo srro
membe v mikroklimi, to je v temperaturi in vlar; -^nf-f
pod perforirano folijo znatno večji kot na prostei.
V letošnjem letu prodajajo narezano folijo, ki jo de. **
rajo kot folijo, ki raste s sadikami. V Avstriji tako narezano
folijo imenujejo Xiro in jo tudi uporabljajo za vzgojo sadik.
Ze med rastjo je potrebno sadike dobro zaščititi pred
boleznimi (padavico in plesnijo) in škodljivci (bolhači,
kapusov kljunotaj, kapusova hržica, kapusova muha) zato
redno na 7 do 10 dni škropimo s fungicidi (captan 0,2% ali
dithane M 45 0,25%) in insekticidi (basudin 0,2% ali unden
50 WP 0,1% ali parathion 0,15% ali actelic 50 0,1% ali
dipterex SL 50 0,15%. Samo iz zdrave dobro razvite sadike
lahko pričakujemo velike pridelke.
Kmetijski inštitut Slovenije
Melioracije in zložbe - pogoj,
da pridemo do prepotrebne zemlje
Nadaljevanje s 1. strani
v Gornji Savinjski dolini
nameravajo letos nadaljevati
z melioracijami zemljišč, še-
le nato se bodo lotili zložb
zemlje v večjem obsegu. Po
načrtih zemljiške skupnosti
občine bodo letos hidrome-
liorirali 350 hektarov v Zgor-
njem in Spodnjem Pobrežju
ter več površin od Dobletine
do Lačje vasi. V Zadretju naj
oi tako pridobili skupno 650
aektarov. Nova zemljišča bo-
do izkoristili predvsem za
pridelavo krme - silažne ko-
uze, na travnikih pa za de-
teljne mešanice.
Tudi v Spodnji Savinjski
iolini, v žalski občini, name-
ravajo pospešiti zložbe kme-
ijskih zemljišč. Pri tem kaže
omeniti zemljo ob Konjščici
na površini 585 hektarov.
Gre za površine med cesto
Kaplja vas-Sentrupert in
Sentrupert-Vransko ter za
površine od Brodov pri
Vranskem do bližnjih hri-
bov. Pobudo za zložbe je da-
la zemljiška skupnost, dela
so obsežna, zato bodo zahte-
vala fazni pristop. Letos bo-
do uredili kompleks Bolske
pod Grajsko vasjo v dolžini
730 metrov, za kar bodo po-
rabili 23 milijonov dinarjev.
Veliko izkušenj pri zlož-
bah so si v konjiški občini
pridobili na levem bregu
Dravinje: lani 120, letos 220
hektarov naj bi približali
kmetom, s tem pa bodo do-
segli srednjeročni načrt. Pri
zložbah se rado zaplete, če-
prav so vse spore, razen
dveh, sporazumno rešili. Na
desnem bregu Dravinje gre z
zložbami teže, ker so zemlji-
šča bolj razdrobljena, pa še
teže jih je zamenjavati.
V	celjski občini so od leta
1981 do lani komasirali le 37
hektarov in imeli pri tem
opraviti s 40 lastniki zem-
ljišč, kar dovolj očitno kaže
na razdrobljenost kmečke
zemlje. Letos in prihodnje
leto bodo v zložbe pritegnili
174 lastnikov in računajo pri
tem na zložbe za skoraj 130
hektarov.
V	velenjski občini delajo v
glavnem na melioracijah za
površine približno 150 hek-
tarov in na zložbe zaenkrat
še ne morejo računati. Pred
leti so kmetje zemljo prepro-
dajah in zemljiško-lastniško
urejanje bo kar zamotano.
Tudi v laški občini ugotav-
ljajo, da zazložbe niti nimajo
dovolj primernih kmetijskih
površin. Edine primerne po-
vršine za zložbe so na Vrhov-
škem polju, vendar so tu po
večini lastniki polkmetje, ki
za takšne posege nimajo po-
sluha.
Šentjurčani so se lani
uspešno lotili melioracij in
zložb v drameljski dolini, ki
obsega kakšnih 200 hekta-
rov, od tega je polovica že
pripravljena in razdeljena
med kmete. Pripravljajo ob-
sežne načrte še za voglajn-
sko dolino, kjer računajo kar
na 700 hektarov pridobljenih
zemljišč.
V šmarski občini so velike
ravninske površine zamoč-
virjene, zato so melioracije
na prvem mestu, zložbe lah-
ko sledijo kasneje. Sicer pa
so v zadnjih treh letih na
Smarskem zložb opravili za
327 hektarov in vanje vklju-
čili 770 kmetov. Letos in pri-
hodnje leto je načrt za 307
hektarov, ki jih ima v lasti
kar 300 kmetov. Trenutno so
v zložbenem postopku v Pre-
logah, Kristan vrhu, Pristavi,
Roginjski gorci, Sodni vasi
in na sv. Emi.
Gospodarno kmetovanje
Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. Inž.
Hranilna vrednost najpogostejših
krmil za prašiče
Energetsko vrednost
krmil za prašiče merimo
v gramih skupnih hranil-
nih snovi (g SHS), vseb-
nost beljakovin pa izraža-
mo, odstotkih prebavlji-
vih beljakovin (% PB) ali
v g PB/kg krmila. Prav
tako kot vsebnost pre-
bavljivih beljakovin je za
prašiče pomembna biolo-
ška vrednost, ki jo mora-
mo tudi upoštevati pri
prehrani prašičev. To ve-
lja predvsem za pujske in
dojne svinje. Poglejmo,
kakšna je energetska vre-
dnost in koliko prebavlji-
vih beljakovin vsebuje za
prašiče najpogostejša do-
mača krmila:
Vidimo, da imajo koru-
za, ječmen, pesni rezan-
ci, razne koruzne silaže
ter pesa, koleraba, kore-
nje in krompir zelo širo-
ko beljakovinsko raz-
merje. Zato jih je v
krmnem obroku za pra-
šiče potrebno dopolnje-
vati z beljakovinskimi
koncentrati, če želimo
imeti vsaj srednje inten-
zivno proizvodnjo. Pri-
merno beljakovinsko
razmerje pa imajo mlada
trava ter detelje in silaža
mlade trave. Mlada tra-
va in detelje so tudi naj-
cenejši in najzanesljivej-
ši domači vir beljakovin,
zato jim moramo v
krmne obroke za prašiče
vključevati več kot do-
slej.
5. APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Upokojencem ni
dolgCas
V	domu upokojencev Ce-
lje zelo skrbijo, da nam ni
dolgčas. Glavne zasluge za to
ima Erika Cešarek, ki skrbi
za kulturo. Oglejmo si le, kaj
vse se je zgodilo letos.
10. januarja je bil koncert
Vojničanov, 14. koncert tam-
buraškega zbora, 25. pa pri-
jetno praznovanje vseh v ja-
nuarju rojenih oskrbovan-
cev. V februarju so pripravili
Prešernovo proslavo, kon-
cert baritonista mariborske
opere, ki je prekrasno pel in
oživljal s svojim živahnim
nastopom. Najbolj pa smo se
zabavali na pustovanju. Obi-
skali so nas Veseli hmeljarji,
ki so igrali poskočne viže.
Razveselila nas je tudi pev-
ka. Zanimive in lepe maška-
re so se živahno vrtele. Vmes
je bil tudi naš »Šraufenci-
ger«. Pustovanje je pričel in
ga s humorističnimi točkami
lepo povezoval napovedova-
lec. Najbolj posrečene ma-
ske so dobile nagrade, ki jih
je podelil Jože Bauer. Nazad-
nje je zapel še domski pevski
zbor.
Bilo je zelo živahno in zato
vsa čast in hvala maškaram,
katerih je bila večina iz vrst
uslužbencev doma. Pozabiti
ne smemo na kuhinjsko
osebje, ki je dobro poskrbelo
za naše želodce. Dobili smo
bogate sendviče, v času ve-
čerje še imenitno zakusko.
Tudi na pijačo niso pozabili.
Bilo nam je zelo všeč in
zlepa ne bomo pozabili lepe-
ga večera.
PAVLINA KLANCNIK,
Dom upokojencev Celje
Odgovor
eševalcev
V	zvezi s pismi »Namesto
a taksi« in »Nisva hlap-
aajemo svoj odgovor tu-
ai reševalci. Kar zadeva prvo
pismo, je res, da vozimo re-
ševalci porodnice v bolnišni-
co, kadar se pričnejo popad-
ki ali ko nastopijo razne kom-
plikacije v zvezi z noseč-
nostjo oziroma s porodom,
ki zahtevajo čim hitrejši in
čim bolj varen prevoz na gi-
nekološko porodniški odde-
lek. Reševalnih vozil imamo
v povprečju dovolj in opravi-
mo vse prevoze, vendar se
velikokrat pripeti, da mora
bolnik, ki čaka na prevoz, ča-
kati nekaj ur, ker je moral
biti pred tem opravljen bolj
nujen prevoz bolnika ali po-
škodovanca. Tako nam tudi
prevoz porodnice ni mogoče
vselej opraviti in smo tako
prisiljeni, kadar vemo, da
gre za popadke ali razne
komplikacije v zvezi z noseč-
nostjo ali porodom svetovati
taksi-službo oziroma lasten
prevoz.
Kar zadeva napotnice, je
pri nujnih primerih, kot je
tudi porod v teku, razumlji-
vo, da bo to napotnico napi-
sala sprejemna služba. Iz
omenjenih težav z reševalni-
mi vozili in čakanjem nanje
svetujemo občanom, da pra-
vočasno poskrbijo za prevoz
na ginekološko porodniški
oddelek, kjer doslej še niso
odklonili nobene porodnice,
pa četudi je prišla kakšno
minuto prej. Poudarjamo, da
je čakanje na zadnji trenutek
lahko za porodnico tudi ne-
varno, ker porod v prevoz-
nem sredstvu ali reševalnem
vozilu ne omogoča strokov-
ne pomoči, kakršna pripada
porodnici.
Svojcem bolnika, ki so na-
pisali drugo pismo, se mora-
mo opravičiti, ker ravnanje
reševalcev ni bilo pravilno in
vsekakor ne služi za vzgled
sicer dobremu delu Reševal-
ne službe Celje. Menim, da
bi bili tudi sami svojci pri-
pravljeni pri prenosu bolni-
ka pomagati, če reševalca te-
ga sama ne bi zmogla. Takš-
no ravnanje zasluži primerne
ukrepe, ki jih bomo v tozdu
tudi storili.
Da ne bi prihajalo do po-
dobnih primerov, bi rad za-
pisal, da imamo reševalci po-
zimi in na težko dostopnih
terenih precej težav. Nima-
mo ustreznega terenskega
vozila, da bi pomagali bolni-
kom in ponesrečencem, zato
nam ostane le prenos. Ta pa
je včasih težaven, saj morata
dva reševalca nositi bolnika,
ki je z nosili vred težak naj-
manj 100 kilogramov, tudi
uro daleč. Dnevno mora re-
ševalec prenesti 15 ali več
bolnikov. To z ozirom na te-
ren (dostopnost, ozka stopni-
šča brez dvigal, neprimerne
gradnje, itd.) vsekakor ni
lahko delo.
Zato tudi pri klicu vedno
obvestimo naročnika prevo-
za, da poskuša bolnika spra-
viti do mesta, do katerega je
možen dostop z reševalnim
vozilom. Prednost tega je tu-
di v tem, da se skrajša čas
transporta oziroma, da je
bolnik v zdravstveni ustano-
vi, kjer mu je nudena zdrav-
niška pomoč, bistveno prej.
Vsem nam mora biti pred
očmi dejstvo, da mora dobiti
bolnik zdravniško pomoč
čimprej, pri tem pa moramo
sodelovati vsi, od svojcev do
reševalcev.
MAKSIMILJAN NEZMAN,
Direktor
tozd Reševalna služba Celje
Postajališče na
Otoku
Naš Izletnik naj vendar
odredi, da imajo vsa njegova
vozila, ki prihajajo in odhaja-
jo v mesto, svoj redni posta-
nek tudi na že obstoječih po-
stajališčih na Otoku oziroma
Glaziji. Ta mestni predel ima
relativno največ prebivalcev,
med njimi veliko starejših
občanov, za katere je izstop
in vstop v avtobus na odda-
ljeni redni avtobusni postaji
težaven, še zlasti, če ima pot-
nik s seboj tudi kaj prtljage.
Železniško gospodarstvo Ce-
lje je to uvidelo lani in za ta
predel mesta uvedlo na Lavi
postajališče. Naj avtobusno
podjetje v zadovoljstvo in
korist občanov tega dela Ce-
lja sledi njegovemu vzgledu,
dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Majhno
priznanje
velikim ljudem
Iskreno in globoko sem na
lastnem primeru v času bo-
lezni in zdravljenja spoznal
nekaj čudovitega in nepo-
zabnega. Sprejet sem bil za-
radi srčnih motenj na inter-
no intenzivni oddelek bol-
nišnice v Celju. Obkrožen z
ekipo strokovnih zdravstve-
nih delavcev sem kar naen-
krat in popolnoma nehote
pozabil na egoistični nemir
bolezenskega statusa. Opa-
zoval in občudoval sem dis-
ciplinirano harmonijo v or-
ganizaciji borbe za človeška
življenja. Njihove moralno
etične kvalitete je treba jav-
no in iskreno spoštovati. En-
tuziazem teh čudovitih ljudi
v belih in modrih oblekah, ki
vsakodnevno rešujejo naša
življenja, se bistveno razliku-
je od ostalih poklicnih dejav-
nosti. Pomoč nemočnemu je
dostojanstvo, prirojeno sa-
mo velikim ljudem.
Velikokrat slišimo pri-
pombe in očitke nezadovolj-
nih na celjsko bolnišnico.
Absurdno in krivično je da-
jati takšne ocene, v kolikor
niste sami spoznali človeč-
nost in medicinsko strokov-
nost vseh zaposlenih na in-
tenzivno-internem oddelku.
Spoznati je treba dr. Vogo,
dr. Škrablovo, medicinske
sestre Marjeto, Miro, Albino,
Duško, strežnice Stano, Cve-
to in celotni team tega oddel-
ka, ki je zagotovo reprezen-
tativni vzorec ne le za ostale
oddelke temveč za vse nas.
So ideal skromnih življenj-
skih navad in neizčrpne lju-
bezni do človeka.
Zahvaljujem se jim za
skrbno, prijazno in strokov-
no zdravljenje.
MARJAN GRZINClC,
Celje
Kako smo
različni
2e drugič, kar je v NT pri-
čel izhajati prav zanimiv ro-
man o Guzaju, sem v rubriki
Pisma zasledila prispevka,
ki kar tekmujeta, kdo bo več
povedal, kaj je v romanu na-
robe.
Bodimo vendar veseli tega
romana, ki je izredno zani-
miv, duhovit in je večina
bralcev z njim zelo zadovolj-
na. Zanimiv je tudi zato, ker
v njem najdemo obilo starih
besed, kakršne so v resnici
uporabljali in so tudi bolj za-
nimive, kot kakšne nove
spakedranke.
Torej, tovariš Strašek, z
Guzajem korajžno naprej, ta-
ko kot ste si zamislili. Večina
je na vaši strani, elejsenduš,
da res.
Se nekaj bi prosila. Več
poslušalcev radia bi rado
spoznalo duhoviteža, ki ob
petkih na Radiu Celje igrata
Pepo in Franceljna ter Rezi-
ko in Fonza. Ob petkih nam
tako raztegujeta usta in ve-
drita srce. Rada bi tudi poh-
valila čudovit celodnevni
program Radia Celje na
pustni torek. Zelo so zanimi-
ve tudi oddaje Jureta Kra-
šovca o starih običajih na
Slovenskem.
KRISTA POSEDEL,
Ločica - Polzela
Čudovita Rogla
Prosim, da objavite zahva-
lo vsem, ki so pripomogli k
našemu dobremu počutju na
Rogli z željo, da bi se tudi
drugi poveselili v tem doma-
čem pohorskem okolju, ki je
večini naše javnosti, pred-
vsem v ljubljanskem po-
dročju, žal še nepoznamo.
Res je prijetno in pohvale
vredno. Na turistično po-
nudbo smo se odzvali in od-
šli na dvodnevno smučarsko
turnejo po pohorskih planja-
vah. Ogledali smo vzorno
urejeni smučarski center na
Rogli. Temu komaj rojene-
mu turističnemu centru po
urejenosti in naravni privlač-
nosti kmalu daleč naokoli ne
bo mogoče najti primerjave.
Na obilni snežni odeji, le-
po urejenih smučarskih pro-
gah in napravah, ki so po za-
slugi vestnih delavcev bre-
zhibno delovale, se nas je
vseh zaradi nepričakovane-
ga doživetja lotilo nepopisno
in sproščeno razpoloženje.
Po odhodu v dolino smo se
oglasili v gostilni Ulipi ob
avtobusni postaji za Roglo.
Prijetni vonj iz kuhinje nas
je opozoril na dobrote doma-
čih kolin. Prisedli smo k
družbi smučarjev, ki se je že
krepčala. Kmalu smo se tudi
mi oblizovali ob izbranih do-
mačih dobrotah, od katerih
so bile najslajše ajdove krva-
vice.
Vsem, ki si žele vsaj tre-
nutne sprostitve ali nadome-
stitve manjkajočih kalorij,
priporočamo, naj gredo po
naših stopinjah v prelepi po-
horski raj.
IVAN SEMENlC,
Postojna
Imena ulic
V Celju je zelo veliko ulic
poimenovanih po zaslužnih
osebah ali po pomembnih
zgodovinskih dogodkih. Ob-
čani, ki v teh ulicah živijo in
drugi pogostoma ne znajo
pojasniti poimenovanja. To
je posebej neprijetno, če ima
stanovalec kak obisk, ki
sprašuje, kaj oseba ali dogo-
dek na ulični oziroma cestni
tabli pomeni.
To potrebno in zanimivo
zadevo bi lahko rešili, če bi
na primer celjsko turistično
društvo v svojem vsakolet-
nem koledarčku objavilo se-
znam vseh celjskih ulic, cest
in trgov in pri vsakem nazi-
vu na kratko pojasnilo po-
imenovanje. K takšnem hva-
ležnem delu bi bilo treba pri-
tegniti zgodovinarje in poz-
navalce celjskih razmer. Naš
tednik je o tem pisal že lani,
pa odziva ni bilo.
dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Torek, lO. aprila ob 19.30: Drago Jančar: DISIDENT AR-
NOZ IN NJEGOVI. Izven. Gostovanje mariborske Drame.
Kulturni dom Šmarje
V	ponedeljek, 9. aprila bodo v kulturnem domu v Šmarju
gostovali člani celjskega gledališča. Uprizorili bodo mladinsko
igro Normana Hunterja Profesor Modrinjak, predstavi pa bo-
sta ob 10. in 12.30 uri.
Narodni dom Celje
V	dvorani Narodnega dorna bo jutri ob 19.30 uri redni letni
koncert Moškega pevskega zbora KUD Ivan Cankar iz Celja, ki
mu dirigira prof. Marjan Lebič. Koncert bo v počastitev 65-
letnice obstoja zbora.
Klnodvorana Dobrna
Festival Ljubljana prireja jutri ob 20. uri v kinodvorani na
Dobrni tragikomedijo v dveh dejanjih avtorja Matjaža Kmecla:
Friderik z Veroniko ali Grof celjski danes in nikdar več, ki jo
bodo izvedli dramski igralci Dare Ulaga, Zlatko Sugman in
Jožica Avbelj,
Kulturni dom Vojnik
V	kulturnem domu bo v soboto, 7. aprila ob 19. url IV.
srečanje malih vokalnih skupin iz Celja, Frankolovega, Bre-
Zic, Rogaške Slatine, Ponikve, Loč pri Poljčanah, Titovega
Velenja, Polzele in Vojnika.
Kulturni dom Zarja Trnovlje
V	kulturnem domu Zarja bo v soboto, 7. aprila ob 19. uri
gostoval s samostojnim koncertom kantavtor Andrej Sifrer.
Strelski dom Mala Breza
V	Strelskem domu bodo v nedeljo, 8. aprila ob 16. uri zavrteli
film Doc Holliday. Projekcijo bo organizirala Sekcija za klub-
sko dejavnost.
Zadružni dom Hmezad Žalec
V	Hmezadovem zadružnem domu bodo s prireditvami v
okviru Naše besede pričeli danes že dopoldan ob 10. uri.
Predstavile se bodo osnovne organizacije zveze mladine. Kot
prva bo osnovna organizacija iz Gotovelj uprizorila delo Erika
Vossa Plešoči osliček, sledil jim bo nastop plesne skupine iz
osnovne šole Šempeter, zadnji v dopoldanskem delu pro-
grama pa bodo nastopili mladi iz Prebolda z recitalom Zakaj
sem vojak postal.
Pet skupin pa se bo predstavilo v večernem programu, ki se
bo pričel ob 19. uri. Mladinci iz Petrovč se bodo predstavili z
recitalom Spominjaj se življenja, takoj za njimi pa bodo s
svojim recitalom Karavana pa gre dalje nastopili mladinci iz
Trnave. S plesom Telo - sanje bo program nadaljevala mladin-
ska organizacija iz Petrovč, plesna skupina osnovne organiza-
cije iz Žalca, s programom pa bodo zaključili mladinci iz
Prebolda z Glavno vlogo.
V	petek, 6. aprila je program prav tako razdeljen v dva dela.
Dopoldan ob 10. uri se bodo predstavili mladi iz osnovne šole
Peter Šprajc - Jur iz Žalca z delom Princ s cvetočo brado ter
mladinci iz Pariželj s Starimi pesmimi.
Ob 18. uri pa bo v Hmezadovi dvorani srečanje z mladimi
literati.
Kulturni dom Griže
V	kulturnem domu v Grižah bodo v soboto, 7. aprila ob 18.
uri nastopili mladinci iz osnovne šole Griže. Uprizorili bodo
Škrate, ki jih je režiral Bojan Šalamon.
Za njimi pa bodo nastopili člani gledališke skupine KUD
Braslovče z Molierovim Namišljenim bolnikom.
Dom krajanov Gomllsko
V	domu krajanov bo v nedeljo, 8. aprila ob 17. uri nastopilo
kulturno društvo iz Griž. Uprizorili bodo opereto Vaška kome-
dija, ki jo je režiral Franc Mikek.
Kulturni dom Loče pri Poljčanah
Gledališka skupina kulturnega društva France Prešeren iz
Vojnika bo v nedeljo, 8. aprila ob 17. uri gostovalo v Ločah s
komedijo češkega avtorja Ema in trije.
Dom svobode Polzela
V	domu svobode na Polzeli bo v nedeljo, 8. aprila ob 16. uri
osrednja prireditev ob počastitvi 85-letnice delavsko prosvet-
nega društva Svoboda. V programu se bodo predstavile vse
sekcije, ki delujejo v okviru društva. Tako bodo lahko obisko-
valci prisluhnili tamburaškemu orkestru, dekliškemu, meša-
nemu in moškemu pevskemu zboru, ansamblu Slovenija, vo-
kalnemu kvintetu Lastovka in literarni skupini ter gledališki
skupini.
Avla hotela Dobrna
V	avli hotela Dobrna je odprta razstava likovnih del, olj in
tempere, slikarja Franca Lesjaka, člana Likovnega društva
Mozirje. Razstava bo odprta do ponedeljka, 9. aprila.
Likovni salon
V	likovnem salonu je odprta razstava akademskega slikarja
Janeza Vidica iz Maribora. Razstavo si lahko ogledate do 18.
aprila.
Razstavni salon Rogaška Slatina
V	Razstavnem salonu razstavlja v teh dneh Jure Godec iz
Celja. Ogledate si lahko 45 akvarelov, ki so nastali v zadnjem
obdobju umetnikovega ustvarjanja.
Kino Vojnik
V	kinodvorani v Vojniku bo v nedeljo, 8. aprila ob 10. uri
matinejska predstava filma Kiš - divjak, prvak, ob 17. in 19.30
uri pa nemški akcijski film Hladen kot led.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Pušeljc stotih kmetic na morju
Med petjem In raztegnjenima mehovoma harmonik se Je nati vsemi bočlla mavrica dobre volje
Zadnja dva marčevska
dneva sta bila resnično v
znamenju mavrice dobre
volje, kajti kmečki pušeljc
iz stotih rož je bil na dvo-
dnevnem tradicionalnem
izletu sto kmečkih žensk na
morju v organizaciji Nove-
ga tednika in Radia Celje
ter pod pokroviteljstvom
sozda Merx in Agrosovega
Sipa iz Šempetra.
O tem nam pričajo ganljive
zahvale naših izletnic ob
skoraj žalostnem slovesu,
predvsem pa smo se v njiho-
vi družbi dobro počutili vsi,
ki smo imeli čast in prilož-
nost preizkušati iskrivost na-
ših kmečkih žena, mater in
deklet. Njihovo življenjsko
moč in preizkušnje, v kate-
rih znamo včasih tako nespa-
metno pozabljati, da so neu-
sahljiv vir za modrost nad
modrostmi: pošteno delati in
pošteno živeti, zraven pa
imeti spokojen spanec.
Zgodba je v bistvu prepro-
sta. Naš 12. izlet s stotimi
kmečkimi ženskami na mor-
je se je začel minuli petek ob
7. uri, ko smo se vkrcali v
dva Izletnikova avtobusa in
se v kislem vremenu odpra-
vili proti Istri. Še prej sta de-
kleti in možakar iz medlo-
škega Vrtnarstva pripeli
izletnicam ličen šopek tako,
da so bile videti res kot pravi
pušeljc. Harmonikarja, po
eden v vsakem avtobusu, sta
raztegnila mehova in sam ne
vem, koliko pesmi smo zape-
li že do Ljubljane, kaj šele na
vsej poti do Portoroža in Ro-
vinja.
Nekateri natolcujejo, da je
bilo bolj zabavno v drugem
avtobusu, kjer je imel sedež
tudi Celjski Poldek, ampak
dekleta iz prvega avtobusa
so drugačnega mnenja.
V starodavni kobilarni Li-
pica nas ni razveseljeval po-
gled na termometer, saj se je
živo srebro v njem komaj do-
taknilo črtice pri šestih sto-
pinjah nad ničlo, zato pa smo
se ogreli ob pogledu na
»konjsko poezijo«, kot je
dresurni program poimeno-
vala ena izmed izletnic.
V	Portorožu nas je že po-
skušalo pozdraviti vsaj mleč-
no sonce. Prigrizek v gosti-
šču Tomi se nam je pošteno
prilegel, nanj pa je bilo že
mogoče zliti nekaj poštenih
kapljic vina, čeprav nam je-
zikov in grl sploh ni bilo tre-
ba mazati zaradi odpiranja.
Oboje smo imeli ves čas od-
prto in v polnem obratova-
nju.
V	Slovenskem Primorju se
nismo dolgo mudili, hitro
smo bih čez Dragonjo že v
hrvaški Istri in v zgodnjem
popoldnevu nas je v Rovinju
pozdravil pohleven dežek, ki
je rosil izpod neba. Ce pri-
merjam s prejšnjimi izleti,
mislim, da smo dosegli re-
kord: v dobrih desetih minu-
tah smo se vsi razmestili po
sobah novega hotela Mon-
tauro in si pred večerjo ogle-
dali še mesto Rovinj.
Vedeli smo, da je dan žalo-
vanja, zato smo resnejši del
opravili pred polnočjo, za-
bavnejši in plesni del pa po
polnoči. Kdaj smo šli spat, je
naša stvar, kajti mogoče je,
da je vsaka od izletnic doma
povedala kakšno drugo uro.
Kakorkoli, mislim, da so vse
nas od smeha boleli trebuhi,
da je kakšen žulj na nogi do-
bil soseda ali pobratima, da
so šle tudi kakšne nogavice
in, da smo nekateri od red-
kih moških spremljevalcev
in plesalcev lahkb oželi
srajce.
Drugi dan je minil morda
še hitreje kot prvi. Naš
kmečki pušeljc je bil pokon-
ci že ob 7. uri, nekaj čez
osmo uro smo že zaplesali za
slovo kar pred hotelom in
vrgli pokonci redne goste, ki
nam tega niso zamerili, ob
pol devetih pa smo se že ra-
hlo gugali na barčici. Koliko
dišečega sredozemskega
rastlinja je sedaj manj na Cr-
venem otoku, nobeden ne
ve. Morda bomo o tem kaj
izvedeli prihodnje leto, na
13. izletu, vsekakor pa smo
prepričani, da ga bo nekaj
našlo bridko smrt v kuhinj-
skem loncu, zlasti lovor. Za
rožmarin pa verjamem, da
bo po kmečkih domovih še
nekaj časa dokazoval: rož-
marin ima svoj duh, naj bo
zelen, al' pa suh!
Rimska Vespazianova are-
na v Pulju nas je dočakala v
soncu, okrog nas se je podil
naenkrat cel kup spominkar-
jev, priganjal nas je čas, am-
pak kaj, ko je bilo treba ku-
piti vsaj kakšno malenkost.
Ne verjamem, da so gradite-
lji arene računali, da bodo
kamni prišli tako prav za pi-
sanje pozdravov.
Povratek čez notranjost
Istre, krajši predah v Istr-
skih Toplicah in na hitri ce-
sti nad Postojno. Misli na
dom so oživljale, pomešane z
lepimi spomini na skupna
doživetja, nove prijatelje.
Avtobusna postaja v Celju je
dočakala že okrnjeno število
potnic, kajti od potnic smo
se začeli poslavljati niže od
Vranskega. Komaj smo se še
utegnili zahvaliti vrlima
Izletnikovima šoferjema
Marjanu Turnšku in Vojku
Gorenjaku, da sta nas pripe-
ljala varno v naročje doma.
Stisk roke, trde in žuljave,
tudi kakšno oroseno oko, pa
so ostale v spomin nam - za
vredno nagrado in motiv, da
že danes mislimo na 13. izlet
kmečkih žensk na morje.
MITJA UMNIK,
RADO PANTELIC,
JANEZ VEDENIK,
TONE VRABL,
FOTO: EDI MASNEC
Največ zaslug za uspel ve-
čer oziroma noč v hotelu
Eden v Rovinju imajo prav
gotovo fantje in dekle iz an-
sambla Vita Muženiča, če-
prav so prišli do izraza v
drugem polčasu, iznajdljivi
povezovalec večera Janez
Vedenik, njegov pomočnik
Valter Leben, svoje pa smo
po najboljših močeh dodali
predstavnik enega izmed
pokroviteljev, Vlado Creš-
nik iz sozda Merx »čarov-
nik« Peter Pavelič in vsi
ostali iz tednikove in radij-
ske hiše. Posebna zvezda je
bil Andrej Meze - Celjski
Poldek, ki je znal biti nekaj
časa tudi trobentač, lepa
Poldka, pevec, šaljivec in še
marsikaj.
Vodička Maca, ki nas jje
gostoljubno sprejela v Lipi-
ci, je ob pogledu na našo
stotnijo najprej vzkliknila:
»Ja, take ste, kot bi bile vse
tete našega srebrnega Jure-
ta Franka!« V modrih To-
provih klobučkih smo bili
res paša za oči in bolj po-
dobni smučarskim navija-
čem, kot pa kmečkim izlet-
nicam.
Po dolgem času je bila le-
tos z nami spet medicinska
sestra Vlasta Petaver. Tako
kot njene predhodnice, tudi
ona ni imela dosti dela: ob-
vezana roka harmonikarja,
dva aspirina in dober na-
svet. Mislim, da je bilo to
vse. Toda občutek, da smo
jo imeli s seboj, je bil bolj
dragocen.
»Fuj, ta voda je polj
Katarina Inkret: »A
dodala in izpljunila d
nejevoljna je bila, da
na plečih po strmem t
to brozgo, še posebno
tolikšne soli za tako n«
Katici iz Grlic pri Me
ostalo še dolgo v spo
izleta, je do svojega 7(|
na Brezju, enkrat v Mj
prvič v Celju, a tako
Takole je ocenila izlet
zdi, da si bom drugič $
in prihranila, samo d
veselila. Od smeha me
mi je tako zatekel, da
njem usta namazati.«
»Ne grem, pa ne gre
spravljali na barko, a
spremljevalcema le š<
mila, Ni ji bilo žal, cel
vožnja z dvigalom v
všeč, domačim bo kaj
zadovoljna, a si ni uj
pala mi je na samem,
prav, ker je morala ob
udeleženka izleta vrni
Ijevalcev ženske stoto
tako kosmat, da tega i
Še eno naključje je
Katarina Inkret še bol
namreč poslala Anic;
skoletna udeleženka i
ni bila na morju. An
sovaščank, ki še niso
Pravi, da je v njihov
videle morja.
Ko smo v hotelu z
Danci in Švedi, ki tr
Rovinju, pridejo k na
še trdneje odločeni, (
nadaljevali in tudi i
čili, da vsaj enkr
Samo en tak, prvi, s s
včasih v srcu veliko
devizna turistična bi
Nadvse napeto je bilo i
Grajske vasi na tehtnici
»kile«. Zmagala je s 1161
Ansambel Vita Muženiča s pevko Rezko Bovha je s svojimi vižami pognal kri po žilah. Nabrusili smo pete in se zavri
toda šele od polnoči dalje, saj smo spoštovali dan žalosti.
NOVI TEDNIK - STRAN 13
gnakremžila obraz
jjKšne soli?« je še
, iz ust. Kar malce
-Itoraj osmimi križi
obale in poizkusiti
£ ji je zdelo škoda
us. A kljub temu bo
srečanje z morjem
je dejala ob koncu
a v Marija Bistrici,
d tremi leti pa tudi
jvljenju še ni bilo.
tako lušten ta izlet
rja skupaj spravila
tako plesala in se
, sence, usta in jezik
orala zvečer z Žga-
ludovala, ko smo jo
>la, da je s svojima
jali, se je le opogu-
burljivo je bilo, kot
ratka, vse ji je bilo
le z nečim ni bila
,ti pred vsemi, zau-
izleta, da to ni bilo
lagrade kot najlažja
nemu izmed sprem-
bil namreč po licih
i pozabila,
o, da je bila lahko
ta. Prijavo za izlet je
ijena soseda in lan-
vedela, da Katica še
i zbira imena tistih
prsta v naš Jadran,
est takšnih, ki niso
nekateri Norvežani,
življajo počitnice v
trat na leto, smo bili
lašo akcijo še dolgo
Skim ženam omogo-
enju vidijo morje,
len pogled na morje,
ni kot najugodnejša
12. izlet so omogočili
Glavna pokrovitelja sta bila Merx in Agros.
Darila, ki so jih prejele kmečke ženske med izletom pa
so prispevali: Anton in Mirko Žagar Kovinoplastika Celje,
Peter Krušič izdelovanje keramičnih predmetov Žalec,
Metka Celje, Keramična industrija Liboje, Aero Celje,
Moda Celje, Kovinotehna Celje, Elkroj Mozirje, Tkanina
Celje, Vrvica Celje, Libela Celje, Emil Koprive Galvani-
zerstvo in kovinska galanterija Celje, Vili Kragolnik Zla-
tarstvo Celje, TEKO Celje, Pivovarna Laško in Zlatarne
Celje.
Za spoznavne znake med izletom so poskrbeli, Vrtnar-
stvo Medlog z ličnimi šopki drobnega cvetja in Janko
Melanšek iz Žalca z značkami in zastavicami, za katere so
mnogi rekli, da so bile doslej najprijetnejše pa čeprav je to
veljalo tudi za prejšnje. Vsem omenjenim so kmečke žen-
ske pa tudi uredništvo Novega tednika ter Radia Celje
resnično hvaležni.
Peljali smo se z dvema Izletnikovima avtobusoma in
kombijem, ki ga je s šoferjem Dragom Znidarjem vred
»posodil« Aero Celje.
Torta iz rok direktorja hotela Eden v Rovinju za Faniko
Šerjan iz Rečice, ki je imela v petek rojstni dan.
Dresurni program lipicancev je bil paša za oči. Ena od naših kmečkih deklet je rekla:
»Prava konjska poezija!«
Harmonikarska mehova sta bila po zaslugi Vilija in Herija v glavnem ves čas raztegnjena.
Tudi na barki med vožnjo do Crvenega otoka.
Prvi sprehod po Rovinju je bil malo tudi po lužah, zadnji v suhem in po soncu.
Vili Šumer in Heri Kuzma sta si pošteno obribala zapestji. Še dobro da jima ni raztrgalo
mehov. Navijačev sta imela vedno dovolj.
Z velikim razumeva-
njem se je v akcijo orga-
nizacije izleta . vključil
tudi kolektiv celjskega
Topra ter pripravil za
vse udeleženke in udele-
žence resnično lepe klo-
buke, ki niso služili sa-
mo kot najbolj opazen
spoznavni znak, da se
kdo ni izgubil, ampak tu-
di kot varovalo, zlasti
prvi dan, proti dežju,
snegu in burji. Vse udele-
ženke so klobuke povsod
nosile, tudi zvečer na
plesu, pravo atrakcijo pa
so pomenile povsod, kjer
smo se ustavili.
+ * *
Na izletu je bila tudi
Marija Skale iz Dobja
pri Planini. Pred sedmi-
mi leti je poslala prve
kupone in ker je mislila,
da bo izžrebana si je že v
naprej pripravila liter
domače slivovke. Izžre-
bana ni bila, kupone je
pošiljala še naprej vsako
leto, liter slivovke pa je
hranila. Letos je bila iz-
žrebana in s sabo je pri-
nesla sedem let staro sli-
vovko.
* * *
Nekdo od naših novi-
narjev je proti koncu po-
ti zamišljeno zavzdihnil:
»Ne razumem tega, da
me 100 žensk, ki jih ima-
mo s sabo čisto nič ne
moti, zdajle, ko se vrnem
domov, me bo pa ena
sama...«
+ * *
Po večernem koncertu
na družabnem srečanju
v hotelu Eden je vodja
ansambla Vito Muženič
izročil Valterju Lebnu
svojo veliko ploščo s pri-
jetnimi melodijami. To
so opazili mnogi tuji, ki
so v teh dneh v hotelu,
med njimi tudi zakonski
par z Nizozemske. Tako
dolgo je prosil Valterja,
da mu je ploščo izročil in
tako bo možno prijetne
Mučeničeve viže poslu-
šati tudi na Nizozem-
skem.
* v kilogramih, Nasmejana Katarina Šorm-Pezar iz
ijtežja, kajti do prvega mesta ji je manjkalo še devet
hišnik iz Šentjurja (prva z leve).
Mtrudni »Muženiči«
letos se udeleženke izleta niso mogle pritoževati, da je
premalo glasbe. Poleg neutrudljivih harmonikarjev, Vilija
la in Herija Kuzme, ki sta raztegovala mehove na avtobu-
Ibarki, je za dobro domačo glasbo poskrbel ansambel Vita
piča iz Ljubljane,
|°kateri slovenski ansambel se lahko pohvali s tako hitrim
»tom v svetu narodnozabavne glasbe. Od leta 1979, ko je Vito
ustanovil instrumentalni kvintet z dvema pevcema, so
že dve veliki plošči, ter na festivalu v Ptuju trikrat prejeli
priznanje - zlati Orfej. Posneli so že tretjo ploščo, priča-
da jo bo produkcija RTB izdala jeseni,
so tudi v tujini, posebnega priznanja pa so bili deležni
etos, ko jih je koncertna direkcija iz Sarajeva povabila, kot
p predstavnika Slovenije, na zimske olimpijske igre. Tam
£ zabavali gostov v hotelih, ob vznožju smučišč so tudi
l°ujali naše smučarje, po uspehu Jureta Franka pa so nje-
^tdaljo proslavili skupno z milijonskim avditorijem pred
^jskimi ekrani. Vito Muženič takole ocenjuje hiter uspeh:
lvsem mislim, da je to priznanje za resno delo, profesionalen
'P do glasbe, poslušalcev in naše vadbe.« Vsi člani ansambla
^reč amaterji, vsi torej zaposleni, zato je njihov uspeh tem
Rovinju so igrali in peli: Vito Muženič - klarinet, Franc
t$are _ trobenta, Franc Veider - harmonika, Peter Pire -
Tone Stritof - bas, Rezka Bovha - pevka.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
5. APRIL 1984
PO GUZAJEVIH SLEDEH
Piše
Milenko Strašek
»Je zvit kakor ovnov rog!«
Počasi Je vse skupaj utihnilo, meti ljudmi pa se Je
začela najprej doceJa neopazno, potem pa vedno bolj In
boJJ spletati velika pripoved o zvitem In pogumnem
razbojniku Guzaju In njegovi druščini.
Če bi v naši literaturi
iskali podobnosti z Guza-
jem, potem se seveda mo-
ramo ustaviti ob Jurčiče-
vih Rokovnjačih, ki so
daleč najbolj značilni.
Prepustimo besedo Jur-
čiču:
»Tačas, leta 1810, so
Francozje vladali v Iliriji,
slovenski zemlji... Ze
pred prejšnjo avstrijsko
vlado je bila skrb za živ-
ljenje in imenje podložni-
kov močno zanemarila se.
To ni veljalo le o Kranj-
skem, nego sploh o Av-
striji in srednji Evropi.
Država je imela vedno
vnanje vojske, bila je v
vednih zadregah, morala
je obračati vse sile na svo-
jo obrambo pred vnanji-
mi sovražniki. Tako je
malo mogla brigati se za
obrambo proti notranjim
protivnikom javnega re-
da. Vojakov je bilo pri-
merno z današnjim ča-
som malo in težko jih je
bilo dobivati iz ljudstva.
In kar jih je bilo, rabili so
se zunaj doma na mejah.
Na Kranjskem so se ta-
čas naredili pri prehodu
javne oblasti iz roke ene
države v roke drugi novi
neredi. Avstriji zvesti ali
morda le odlikovanja želj-
ni uradniki so bili po
mnogih krajih kmetom
orožje dali in jih naščuva-
li zoper Francoze, zmago-
nosno v deželo prihajajo-
če. Ubogi, v orožju neuče-
ni kmetje, to se ve, da ni-
so nikjer ničesar opravili
proti redni zmagovalni
vojski. Mnogokje so vide-
li, da je njih podpihova-
lec, uradnik, ob pravem
času pete odnesel, in
vprašali so se: kak razlog
imamo mi streljati se da-
ti? Videči, da pametnega
vzroka ni, razšli so se ve-
čidel. Kateri so pa sovraž-
nika počakali, ti so se ra-
zbegnili vsaj potlej, ko so
videli, da vojak vse dru-
gače strelja nego neuki
nerodneži.
Ali orožje je bilo med
ljudi prišlo. Tisti, ki so se
imeli zaradi upora novih
francoskih gospodarjev
bati, bežali so v gozdove
in gore in od tam nemire
delali. Kasneje, ko so
Francozje za svojo vojsko
novincev nabirali, bežali
so tudi radi v gozde in po-
množili število ljudi, ki so
morali živeti od sile in ro-
pa. Tako so bile ceste po
Kranjskem nevarne. Zla-
sti mnogo francoskih ura-
dnikov je bilo oropanih in
ubitih, a tudi domačim
drhal ni prizanašala. Vla-
da pa vsemu temu ni bila
kos.
Občine so poleg vseh
teh novih klatežev imele
svoje velike križe tudi s
starimi, od nekdaj neiz-
trebljenimi četami zlih
ljudi, ki so brez dela hote-
li živeti na tuje stroške in
niso ločili, kaj je moje in
kaj je tvoje.
Med temi je bila slovita
zlasti po Gorenjskem, pa
tudi po vsem drugem
Kranjskem in v Istri raz-
širjena tatinskoroparska
skrivna zadruga rokov-
njačev, kateri so od nek-
daj grozna šiba kmetu in
gospodu. A v teh nemir-
nih časih tuje invazije je
bila njih predrznost do
neznosnega viška preki-
pela.
Rokovnjači so imeli
svojo staro, dobro organi-
zacijo, opirajočo se na
strogo disciplino in vraž-
no vero. Imeli so redne
poglavarje, znali so svoje
mreže razpletati po celi
deželi in tisti, ki so bili v
zadrugo popolnoma spre-
jeti, imeli so celo svoj je-
zik, to je, mnogo besedi
med seboj ustanovljenih,
katerih nihče drug v njih
pomenu ni razumel. Ta
jezik je prilično mnogo še
do današnjega dne ohra-
nil se, in sicer nekoliko v
spominu naroda, največ
pa v zapiskih kriminalnih
sodcev.
Ime rokovnjači - Va-
lentin Vodnik je slišal in
zapisal tudi manj nava-
dno imenovanje rokovni-
ki, a pri Prešernu se bere
tudi o rokomavhih - je
staro in se opira na naro-
dno vražo, ki smo jo že v
prvem poglavju omenili
in ki ni bila le med našim
narodom, temveč po celi
srednji Evropi razširjena,
namreč, da se z roko ne-
rojenega deteta mora ča-
rati. Še dandanes prosti
ljudje ne puste radi nose-
če ženske same na kak sa-
moten pot, boje se, da je
ne bi rokovnjači dobili...
Vedno z vami in za vas!
Veleblagovnica T, Dom,
Oblačila, Melodija, Novost,
Salon T in Posrednik!
Pa je slabo naletela. Čist na krat-
ko in osqnio ji je zabrusil, naj se zase
briga in se ne vtikuje v njegove stvari,
kadar bo kaj hotel, se bo že oglasil in
povedal. Drobnela pa ni bila ena od
tistih, ki se pustijo kar na kratko od-
praviti, radovednost je bila pač njena
poglavitna čednost. Pa je šla in skuhala
čaja in mu ga nesla v štiblc in stekleni-
co tropinovca zraven, gotovo seje pre-
hladil, včeraj je bil tak veter, naj takoj
in kar se da vroče popije, to mu bo prav
gotovo pomagalo! Mar bi bil rajši doma
ostal v takem! Zdaj pa je Guzej skočil
pokonci in k vratom, mimogrede še
preklel vse babe in jezno zaloputnil za
seboj. Z lončkom v roki in s steklenico
v drugi je stala zdaj tu in gledala za
njim, kako dirja v hosto. Kakšen je
danes, ljuba Devica, čuden, čisto dru-
gačen kakor druge krati, nekaj hudega
se je moralo zgoditi! In še gospodarja
ni bilo doma, že navsezgodaj je moral v
Celje po opravkih in nič ji ni povedal,
kakšnih, do večera ga ne bo! Joj!, bo
dolg dan!
Guzaja je res neznansko grizlo in pe-
klilo, da je v Desiniču tako grdo pogo-
rel, ko si je bil prav do tega sejma toli-
ko obetal. Besen je bil! Deset ljudi in
niti prebitega ficka niso dobili vsi sku-
paj! Samo batine! In to pošteno! Pre-
kleti Hrvatje - niso tako bedasti, za
kakršne jih je bil imel. Naj jih vrag
vzame! To bi jim rad plačal, če bi le
vedel, kako! Sicer je onemu Brkaču in
njegovim trem najbolj gorečim pajda-
šem vrnil užaljeno samoljubje! In še
nekaj drugega se mu je zavrtelo v mi-
sel: Oni trije, ki so jih bili hrvaški sej-
marji tako neusmiljeno prebutali in
prekrišpali, ti za kar bodi ne bodo šli
več z njim, vedno se bodo bali, da bi se
jim znalo zgodit kje kaj podobnega ali
pa še hujšega. Pa tudi ostalim ne bo
vseeno. Rekel sicer nihče ni nič, še celo
hvalili so ga in povzdigovali, da jih je s
svojo zvijačo rešil, če že ne smrti, pa
vsaj ječe. Vsi so prestrašeni, to jim je
sam prebral v očeh. In še denarja ni
bilo nič. Zastonj bi bili sploh neumni,
če bi tvegali... Umaknili se bodo drug
za drugim, samo tega še čakajo, kdo bo
prvi.
Ni hotel naprej razmišljati o tem, a
misel ga je obletavala kakor nadležen
obad, ki se ga ne moreš in ne moreš
otresti. On sam ne more več nazaj, zdaj
po uboju v Šentjurju sploh ne. In naj-
prej brez pomagačev tudi ne. Če ga res
zapustijo, je droben, zgubljen! Tri sto
goldinarjev nagrade je razpisanih nanj,
nekdo se jih bo polakomnil in ga izda,
prej ali slej... Prekleti denar. Če bi se
bilo včeraj posrečilo, bi bilo vse v redu.
Tako pa...
Prvikrat mu je temna senca strahu
legla kakor sam svinec na srce. Kakor
v filmu so se mu še enkrat z\nrstili v
spominu dogodki prejšnjega dne. Če bi
ga bil kdo gledal, kako sedi na parobku
in se polglasno pogovarjal sam s seboj,
pa zamahuje z roko, kot da koga tepe
ali poganja konja, v naslednjem hipu
pa se spet glasno smeji, pa spet zastrmi
v prazno, takoj pa se zdrzne in plane, ta
bi prav gotovo mislil, da ni popolnoma
pri zdravi pameti, saj je čisto sam in
daleč naokrog sama gluha hosta.
V igoličevnju pod nogami je zagledal
mravljo, ki se je mučila s petkrat tako
velikim bremenom kakor je bila sama.
Pa se je spomnil, da je z njim prav tako,
da vleče breme, ki mu je pretežko, ki
bo omagal pod njim, pa vendarle ne
more, ne sme odnehati, ker pač druge
poti ni, dokler bo pač šlo, do konca,
dokler mu je usojeno. Če bi imel denar,
veliko denarja! Za denar dobiš vse,
brez denarja nič. Kako so le ljudje ne-
koč živeli, ko ga še niso poznali?! Bolj
so bili srečni kakor zdaj! Ko bi na svetu
ne bilo bogastva, bi tudi revščine ne
bilo! Res ne? Ko pa smo ljudje tako
različni med seboj, ta bi štedil, drugi
zapravljal, vsak po svoje, nikdar ne bo
drugače, pridni bodo vedno imeli več
kakor lenuhi? Nič ni res: Mar ti ljudje
tod okrog niso dovolj pridni, pa vseeno
nič nimajo? Zakaj gospoda, ki samo
poseda in se v ogledalo gleda, dobro
živi in nosi debele zlate verižice čez
svoj rejeni vamp, siromak pa ob vsej
svoji marljivosti še najpotrebnejšega
nima? Zakaj so graščaki bogati, pa se
samo v kočijah vozijo in zabavajo!
Njim bi bilo treba vzeti! Ta trenutek je
Guzaju preblisknilo v spominu, da je
videl, ko se je vozil iz Desniča, nekoli-
ko vstran od ceste in drugih hiš ležečo
graščino. Kje je to bilo? Blizu Sotle, še
na hrvaški strani. Drobne bo gotovo
vedel kaj več o nji, čigava je in podob-
ne stvari, on pozna vse te kraje, njega
bo vprašal! Še ni bil domislil do kraja,
ko je bil sklep že storjen! To graščino si
mora na vsak način ogledati tudi od
znotraj! Ni vrag, da bi se tu prav niče-
sar ne našlo, kar bi bilo vredno vzeti s
seboj. Naj strela ubije vse Hrvate, bo-
gate pa še posebej! Kakor sončni žarek
pozimi se mu bo prileglo nekoliko po-
vračila za včeraj prestani strah in sra-
moto. In brez denarja gotovo tudi niso,
kakor on zdajle. Tiste klobase in pija-
čo, ki so jo požrli Brkač in njegovi če-
dni hrvaški bratci, je plačal s svojim
zadnjim desetakom! Čisto prav bo, da
mu povrnejo te stroške, ki jih je imel z
njimi. Hahahaha! Zapomnili si bodo
Guzaja! Sladka misel na maščevanje
mu je na mah pregnala vso slabo voljo,
skočil je s štora in se veselo požvižgu-
joč napotil proti domu.
Drobnela je takoj opazila, da se je
vreme spet popravilo. Kaj ga je bilo
neki pičilo ? Preklemanski dedci, vsi so
enaki, sitni in trmasti in samosvoji!
Zdaj se je ona naredila, kakor da je
užaljena. On pri vratih noter, ona ven. j
Pa jo je prestregel:
»Je bil kdo tu?!«
Nič odgovora. Dala si je opravka z
žehtarjem, kakor da se ne vem kako
mudi.
»Je Drobne že prišel?«
Nič odgovora. Malo je pa le obstala in
se ozrla.
»Kaj pa hočeš od teh prekletih bab-
nic?! Zdaj, ko ti dam mir, ti pa spet ni
všeč!«
»Oho! Huda!«, se je široko zasmejal.
»Saj ti kar lepo pristoji, zares, kadar
takole grdo gledaš kakor zda jle! Pokaži
se malo bolj!« Drobnela nobene. Guzaj
je za čel ura vnava ti:
»Nič se ne drži tako. Saj nisem tebe
mislil, samo tisti tvoj čaj! Čaja ne ma-
ram, zapomni si vendar že! In zdajle bi
kaj pojedel, če bi imel. Vseeno, kaj sa-
mo, da bo dobro in dovolj!«
»Nimam nič! Boš že m oral počaka ti,«
je pristavila za spoznanje manj nepri-
jazno.
»Saj nisem tisti, ki je s češnje padel!
Tisti je moral čakati! Jaz sem zdajle
lačen!«, se ji je zarežal. In stopil k nji in
jo potrepljal po hrbtu. »Ni več jezna!«
Nato je resno pristavil:
»Sama veš, vsak ima svoje skrbi, ne
gre človeku vedno vse tako gladko, ka-
kor bi rad. Če se mu kdaj ne ljubi, se
mu pač ne ljubi. Tebi se menda tudi ne
vedno?« se ji je zasmejal.
»Kaj pa se je res zgodilo takega, da je
bilo narobe? Povej mi no! Kje pa si bi
sinoči? Sem se že bala.«
»Narobe - včeraj je šlo vse narobe
Ampak bomo že spet tako napravili, di
bo prav, naj te nič ne skrbi!«
»Pa me, prav pošteno me skrbi! Ka
ko bi me ne? Kristus Jezus, če bi zve
deli, da se pod našo streho skrivaš! Pi
še nagrada je nate! Saj sam veš... Pi
ne, da bi ti bili na sledu ?«
»Ne, ne, nič takega ni. Ti bo že mo;
povedal, kaj je bilo. Pravzaprav nič ta
ko hudega ni bilo, kot da se mu jt
nekaj izmuznilo iz rok, ko sem misli
da že trdo držim. Mene že ne bodi
dobili, nimajo dovolj soli v glavi, nič s<
ti ni treba bati! Je Tonček kje blizu?«
»Pase. Vsak čas mora biti tu. Kaj p
bi rad?«
»H Gregiu bi ga poslal, naj zveče
pride, že ve kam! Je važno!«
5. APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 15
leževna
iesem
fra/- je v deželi,
0nce se skriva,
ležek pohlevni,
■es dan umiva:
■0re in polja,
nesta, vasice,
?frine gozdove,
"rne in ptice.
jaj jih le umiva,
la se na koncu
*isti kot solza
a svetijo v soncu,
J. PETELIN
ihovsko
Rmovanje
jodim v drugi razred na
lovno šolo Veljka Vlahoviča v
[ju.
)biskujerr. šahovski krožek. V
tetku meseca februarja je tova-
ica Irena izvedla na šoli šahov-
[ turnir za deklice. Bila sem
irana v ekipo mlajših pionirk
občinsko šahovsko tekmova-
i, Tekmovanje je bilo v Celju,
ala sem na tretji deski. Ekipno
io bile prve. Dobile smo pokal,
idobile smo si pravico za na-
ip na regijskem tekmovanju,
di to tekmovanje je bilo v Ce-
. Čeprav smo se trudile, smo
rojile le četrto mesto. Doma
Io rada igram šah z bratom,
imico in očkom,
spoznala sem, da je igra na čr-
ibelih poljih res zanimiva.
SIMONA PRAZNIK, 2. c
OS Veljko Vlahovič
CELJE
Naše zdravje
7. april je dan zdravja. V šoli se
veliko pogovarjamo o zdravju in
o pravilni prehrani. Vsi se dobro
zavedamo, da je zdravje naše naj-
večje bogastvo. Na to, pa, žal,
bolj malo mislimo v vsakdanjem
življenju.
Ce sem zdrava...
... pomagam mami in atu.
... igram se zunaj in nabiram cve-
tice.
... brcam žogo in lovim metulje.
... grem s sošolkami na sprehod.
Zdravja ne moremo kupiti!
BOJANA SELIH
KATJA PREMM
BARBARA ŽAGAR, 4. b
OS Dušan Jereb
SLOVENSKE KONJICE
Tekmovanje za
Cankarjevo nagrado
V soooto, 24. marca smo se na
Gostinski šoli v Celju učenci
osnovnih in srednjih šol pomerili
v znanju materinščine v 3 stop-
njah zahtevnosti. Sodelovalo je
52 osnovnošolcev in precej manj
srednješolcev.
Učenci 7. in 8. razreda smo tek-
movali v poznavanju Kosmače-
vih del v Gaju življenja in Balada
o trobenti in oblaku, ter v jezi-
kovnem znanju, ki je obsegalo
snov od 5. do 8. razreda.
V šoli smo se na tekmovanje
pripravljali pri dodatnem pouku,
večkrat pa smo se sestajali tudi
popoldne. Prebrali smo predpi-
sano literaturo, si napravili iz-
vlečke ter se poglabljali v zgrad-
bo novel, Kosmačev slog in jezik,
hkrati pa utrjevali jezikovno
snov. Posebno naporno je bilo
nekaj dni pred tekmovanjem, ko
smo mrzlično brskali po zapiskih
in ponavljali. Tudi pred tekmo-
vanjem nam je srce glasno utri-
palo, ko pa smo stopili v učilnico
in dobili naslove spisov, je strah
počasi kopnel. Drhteča roka se je
počasi umirila in zavaldal je
ustvarjalni molk. Po dveh šol-
skih urah je bil prvi del tekmova-
nja za nami. Sledil je polurni od-
mor, za njim pa preizkus jezikov-
nega znanja in književnosti.
Po testnem delu, ki je prav ta-
ko trajal dve učni uri, smo si naj-
prej oddahnili, nato pa si privo-
ščili Coca-colo in odšli pohajko-
vat.
Ko je tovarišica mentorica so-
šolki in meni povedala, da sva
izbrani za republiško tekmova-
nje, sva osupnili, saj take razvr-
stitve nisva pričakovali. Sledil je
kratek kulturni program in pode-
litev nagrad prvim petim, ki bo-
do zastopali občino na republi-
škem tekmovanju, 14. aprila, v
Kopru.
mojca zavsek, 8. B
oŠ Store
Tudi naše čestitke in veliko
sreče v Kopru!
Naš poštar
Trara, trara, pošto pelja! Kdo
pa je to? Naš poštar Franček.
Je srednje velik in čokat. Izpod
čela mu gleda par črnih, nasme-
janih oči. Ima kostanjeve lase in
dobro srce. Oblečen je v poštar-
sko uniformo, na kateri je znak
PTT. Cez rame pa mu visi velika
usnjena torba. V torbi nosi vabi-
la, obvestila, sporočila, pisma,
kartice in drugo. Včasih nam pri-
nese tudi kak paket. Poštarjeva
služba je nevarna in zahtevana. V
prvih dneh meseca prežijo nanj
razni zločinci, ker vedo, da ima
poštar pri sebi denar za upoko-
jence. Poštar mora biti v službi,
naj bo vreme kakršnokoli. Ce je
dež, si ogrne dežni plašč. Fran-
ček se rad pogreje ob šilčku do-
mače slivovke, ki mu jo natočijo
v kozarec. Včasih pa naš poštar
preveč pogleda v kozarec, takrat
pa ga njegov konjiček ne uboga.
In navadno je takrat na njego-
vem nosu praska.
Kadar zaslišim zunaj motor,
stečem na balkon in ga pozdra-
vim. Poštarja imamo vsi radi.
Najbolj pa ga imamo radi otroci,
saj se nikoli ne pokaže praznih
rok.
Sedaj še šel naš poštar že v po-
koj. Dokler je služboval on, je
bilo vsako pismo na pravem me-
stu, ne pa pri sosedih. Včasih pa
iz veselja do tega poklica sede na
motor, vzame na ramo svojo pri-
jateljico torbo in se pripelje v na-
še naselje. Takrat je v Prekorju
zopet lepo.
Poštar Franček je bil vesten,
kratkočasen in prijazen. Ni odšel
prej domov, dokler ni oddal zad-
njega pisma. Mislim, da bi vsi
poštarji morali biti takšni.
MATEJA SEGA
PREKORJE
Kje Je Vučko?
Pustni dan je bil lep in vesel. V
sprevodih so bile našemljene
najrazličnejše maske, ki so pred-
stavljale ljudi in živali.
Jaz sem nekaj pogrešal. Niti
ene maske ni bilo, ki bi predstav-
ljala olimpijskega Vučka. Škoda,
saj je bil tako lep in prijazen. Jaz
ga rad rišem, zato vam ga poši-
ljam.
ROMAN GORENJAK, 3. b
OS STORE
■onirji fotografirajo
3 ^as je že, da vam izdamo skrivnost v zvezi z nagradami, ki jih
3^0 dobili najboljši v naši akciji »Pionirji fotografirajo«. Foto-
| bo najuspešnejšemu foto krožku podelil fotoaparat, prav
r° bo vredno nagrado prejel tisti, kateremu bo strokovna
^Risija ocenila najboljši posnetek. Na zaključni razstavi, ki bo
"^četku junija v Celju, bomo podelili tudi priznanja. Se imate
's- da prijetno združite s koristnim in nam čimprej pošljete
izdelke. Opozorite svojega profesorja tehniškega pouka in
l»pno uro posvetite fotografiji.
?Nagradni kupon bo ta teden prejel Gorazd Jelenko, ki obi-
foto krožek na osnovni šoli Edvarda Kardelja v Sloven-
Konjicah. Njegov posnetek smo izbrali zato, ker se nam zdi
ta čas najprimernejši. V objektiv je lepo zajel staro mamo v
čarih, ki jih stare mame imajo in ki pazijo, da jim kakšno
!l° ne uide. Pred prebujajočo se pomladjo mora pospraviti
J^ogo, ki je ostala od zadnje zime. Gorazd jo je postavil v
'/Predje, v ozadju pa tudi zajel idiliko, ki se ponavadi poraja ob
aern življenju. Posnetek je torej zanimiv in vreden objave.
Urednik fotografije
Pomlad je prišla - v Dobrni mislimo na vas
Vabimo vas, da popoldneve in večere preživite ob
rekreacijskih aktivnostih, posvetite več časa negi
telesa in poskusite naše kulinarične posebnosti.
Večer pa zaključite ob prijetni glasbi in plesu.
Vsak dan od 11.-19. ure se lahko kcpate v bazenih
ali kabinah s termalno vodo, koristite trimkabinet,
sauno, kegljišče, masažo, namizni tenis, trim stezo
ali se sprehodite po urejenih sprehajalnih poteh.
Dopoldne in popoldne obiščite naš medicinski ko-
zmetični salon, kjer vam nudimo celutron, lepo-
tilno in anticelulitno kuro. V narodni restavraciji
hotel Dobrna vas bomo postregli vsak teden s
posebnimi kulinaričnimi speciaiitetami ob prijetni
glasbi.
Vsak petek in soboto VIDEOTEKA, v zdraviliški re-
stavraciji pa vam igrajo za ples
V	domačem okolju Zdraviliškega doma vam ponu-
jamo poseben slaščičarski program,
Gostilna TRIGLAV vas vabi na pizzo in slovenske
narodne jedi.
V	Dobrno vas iz Celja popelje avtobus vsako uro.
Atkina zanka
A + B + C = 10
1 + 4 - C = A
9 - B - A = 1
Atka mora rešiti zapleteno enačbo. Ji boš pomagal? Ista
črka pomeni isto število. Vsota vseh treh rezultatov posa-
meznih enačb pa je 14. Zdaj že poznaš rešitev, kajne?
Napiši jo na dopisnico in jo do torka, 10. aprila 1984
pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CE-
LJE. Tovarna AERO bo nagradila enega med reševalci.
Rešitev prejšnje uganke: VRBA, VABA, VAGA, 2AGA.
Nagrado dobi: Andrejka Verbuč, Loke 46a, 63330 Mozirje.
Komisija za delovna razmerja
TOZD NA NA Celje
objavlja
prosta dela in naloge
1.	STREŽBA JEDI IN PIJAČ -
NATAKAR
p
7 delavcev - 3 za nedoločen čas, 4 za določen čas
2.	PRIPRAVA IN IZDAJA JEDI -
KUHAR
3 delavce - 2 za nedoločen čas, 1 za določen čas
Pogoj pod 1. in 2:
-	končana 3 letna gostinska šola
-	1 leto delovnih izkušenj
-	poskusno delo 2 meseca
-	higienski minimum
3.	POMIVANJE POSODE -
ČIŠČENJE PROSTOROV
3 delavke za nedoločen čas
Pogoj:
-	končana osnovna šola
-	6 mesecev delovnih izkušenj
-	poskusno delo 1 mesec
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
SOZD MERX - GOSTINSKO PODJETJE CELJE -
Splošno kadrovski sektor, Ljubljanska 5, Celje.
Ob 35-letnici izhajanja je Predsedstvo SFRJ odlikovalo Novi
tednik z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Glasilo občin celjskega območja Novi tednik so ustanovile
občinske konference SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske
Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec na osnovi družbe-
nega dogovora o prevzemu ustanoviteljskih pravic in zagotav-
ljanju materialnih pogojev za izhajanje Novega tednika in
oddajanje Radia Celje.
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ure-
dnik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež
(Šmarje, mladina), Vili Einspieler (Šentjur), Violeta Vatovec
Einspieler (Laško, izobraževanje), Mateja Podjed (Slov. Ko-
njice, kultura), Milena Brečko Poklič (Celje, notranja politika,
zdravstvo), Rado Pantelič (Mozirje, turizem), Zdenka Stopar
(Celje, socialna politika), Srečko Srot (reportaža, kronika-kri-
minal), Mitja Umnik (gospodarstvo, kmetijstvo in namestnik
odgovornega urednika NT), Janez Vedenik (Žalec, zamejstvo).
Tone Vrabl (Titovo Velenje, šport) Franček Pungerčič (glasba
in glasbeni urednik RC). Urednik fotografije Edi Masnec. Te-
hnični urednik Fran jo Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: CGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Celoletna naročnina
760 dinarjev, polletna naročnina 380 dinarjev. Za tujino je cena
dvojna. Stev. žiro računa 50700-603-31198 - CGP Delo Ljub-
ljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
5. APRIL 1984
Državno
plavalno
prvenstvo v
Celju
V soboto in nedeljo bo v
pokritem bazenu Golovca
državno ekipno in posa-
mično prvenstvo v plava-
nju za pionirje do 12 let.
Organizator je celjski
Neptun, ki bo imel tudi ze-
lo močno vrsto plavalcev,
ki se bodo potegovali za
večje število medalj v tej
najmlajši kategoriji plaval-
cev pri nas. Tekmovanje bo
v dopoldanskih in popol-
danskih urah.
J. K.
Tudi letos kros NT - RC
Zveza telesno kulturnih
organizacij Celje in Atlet-
sko društvo Kladivar bosta
pod pokroviteljstvom ter
ob sodelovanju Novega te-
dnika ter Radia Celje pri-
pravila spomladanski kros,
ki bo v torek, 17. aprila 1984
ob 14. uri na novi lokaciji -
na livadi v Novi vasi (na-
sproti samopostrežne trgo-
vine oziroma pri zadnji av-
tobusni postaji v Novi vasi).
Organizatorji so na letošnji
kros povabili predstavnike
osnovnih in srednjih šol,
ZTKO Laško, Slovenske Ko-
njice, Šentjur, Šmarje pri
Jelšah in Šmarje, TVD Parti-
zan Celje mesto in Gaberje,
Pod gradom, Store, Skofja
vas in Vojnik, pripadnike
JLA in delovne organizacije.
To bo vsekakor množičen
kros, kjer se naj bi pomerilo
v različnih kategorijah okoli
2000 tekmovalcev. Gardero-
be bodo imeli tokrat tekmo-
valci pri AD Kladivar, pri
osnovni šoli Fran Roš in v
posebnem šotoru JLA. Orga-
nizator je pripravil za osnov-
ne šole osem kategorij, za
srednje štiri ter za ostale
šest. Ekipna prvaka osnov-
nih in srednjih šol prejmeta
pokale pokrovitelja Novi te-
dnik - Radio Celje, pokal pa
bo dobila tudi najmnožičnej-
ša ekipa pri sindikatu. Priz-
nanja so pripravljena tudi za
najboljše posameznike. Kar-
tone, brez katerih ne bo mož-
no startati, lahko sodelujoči
oziroma njihovi predstavni-
ki dvignejo najkasneje do 9.
aprila v prostorih ZTKO Ce-
lje.
Posebnost letošnjega spo-
mladanskega krosa je tudi v
tem, da se bo udeležba pred-
stavnikov delovnih organi-
zacij upoštevala za tekmova-
nje množičnosti namesto
trim teka, vsak predstavnik
pa bo na cilju prejel značko
in nalepko trim tekača.
T. VRABL
pod kosi
Republiška liga moški: v 19. kolu je Comet v Slo.
venskih Konjicah premagal Litijo 95:75 (48:47), naj.
boljši strelec je bil državni kadetski reprezentant Jurij
Zdovc, ki je dal 32 košev. Kovinar iz Stor je znova
izgubil v Mariboru proti Jeklotehni Branik 87:6?
(44:37). Jurič je dal 16 košev. Comet je na drugem
mestu in zaostaja za vodečim Heliosom za dve točki
Kovinar pa je zadnji s samo štirimi točkami ter prak'
tično nima več možnosti za obstoj v tej ligi, kjer
nastopal dve sezoni 20. kolo: lokalni derbi bo med
Kovinarjem in Cometom.
Republiška liga ženske; Comet je izgubil doma 2
Jesenicami 59:75 (25:36), najboljša strelka je bila Cel.
cer 21, Metka pa je izgubila v Kranju proti Savi 73:61
(37:26), najboljša strelka Cencelj 23. Metka je šesta,
Comet predzadnji, deveti. 17. kolo: Pomurje-COMET
METKA-Salonit.
TM
Uspešna kegljaška sezona
Čeravno so izgubile v zad-
njem kolu republiške lige
naslov in primat v Sloveni-
ji so celjske kegljavke letos
dosegle lep uspeh. Osvojile
so drugo mesto (lani so bile
prve), medtem ko so bili
moški četrti (lani peti).
Ženska ekipa bo sedaj na-
stopila v polfinalu državnega
prvenstva, moški pa so kon-
čali moštveno tekmovanje in
se bodo v prihodnjih dneh že
pričeli pripravljali za prven-
stva posameznikov.
Dogodki v zadnjem kolu
so bili razburljivi. Ženska
vrsta je izgubila naslov prva-
ka za 18 kegljev, ker v dvo-
boju proti Konstruktorju
zadnji dve tekmovalki Joži-
ca Seško in Lojzka Bajde ni-
sta uspeli obdržati manjše
prednosti. Toda kljub temu
je celjska sedmerka Vesna
Kranjc, Silva Razlag, Tanja
Gobec, Tončka Pečovnik,
Jožica Seško, Lojzka Bajde
in Biserka Petak sposobna
presenetiti na državnem pr-
venstvu. Sobotni poraz je iz-
kušnja več, kako se je po-
trebno pripraviti za derby.
Moški so v zadnjem kolu
premagali Konstruktor za 19
kegljev. Najboljši je bil Lu-
dvik Kačič, ki je postavil z
988 keglji nov rekord keglji-
šča. Ob njem so letos nasto-
pili v prvenstvu Sivka, Urh,
Brglez, Srot, Tomažič, Na-
reks in Tisovec. Forma je bi-
la spremenljiva in zaradi te-
ga je četrto mesto uspeh.
J. KUZMA
Množično med delavci
Športna srečanja s pobratlml Iz Arllja
V okviru dejavnosti ob-
činske organizacije Zveze
sindikatov Šmarje pri Jel-
šah se že dobri dve desetlet-
ji odvijajo tudi delavske
športne igre. Gre za načrtno
delo, ki privablja vse več
delavcev. S tem je postala
športno rekreativna dejav-
nost v občini množično gi-
banje, ki vključuje vse več
osnovnih organizacij Zveze
sindikatov Slovenije v
šmarski občini.
Lani so delavci sodelovali
v 12. tekmovalnih panogah.
Skupni zmagovalec v moški
in ženski konkurenci je bila
Steklarna Boris Kidrič iz Ro-
gaške Slatine.
V okvir delavskih športnih
iger sodijo tudi delavska sre-
čanja bratstva in prija-
teljstva. Gre za vrsto kultur-
nih, delovnih, športni li in
manifestativnih srečanj z de-
lavci iz drugih občin oziroma
republik. Eno takšnih sre-
čanj bo jutri in pojutrišnjem
z delavci iz pobratene občine
Arilje. (SR Srbija.) Tekmova-
li bodo v streljanju, malem
nogometu, košarki, šahu in
pikadu. Organizatorji teh
medsebojnih srečanj žen-
skih in moških ekip so te-
meljna organizacija Metka v
Kozjem, temeljna organiza-
cija Dekor Kozje, Zdravili-
šče Rogaška Slatina in Ste-
klarna Boris Kidrič v Roga-
ški Slatini. V četrtek bodo na
sporedu omenjena športna
tekmovanja, sobota pa je na-
menjena izletu v Kumrovec
in Trebče. Družabno sreča-
nje ob koncu teh športnih
iger s pobratimi bo na Vir-
štanju.
M.A.
20ga je okrogla
Republiška liga: nogometaši Kladivarja so v drugem
spomladanskem delu osvojili še tretjo pomembno točko v
boju za obstanek v tej ligi. Po remiju v Novi Gorici so zdaj
z golom Saviča doma premagali mariborskega Železni-
čarja 1:0. Zmagalo je tudi Šmartno doma proti trbovelj-
skemu Rudarju 1:0 (strelec Hren), izgubil pa je Rudar
Titovo Velenje v Kopru 2:1 (strelec Klajič). Rudar (TV) je
drugi, Šmartno sedmo in Kladivar predzadnji, trinajsti. 16.
kolo: Mura-ŠMARTNO, RUDAR (TV)-KLADIVAR. To
bo lokalni derbi za prestiž. Velenjčani še niso izgubili vseh
upov za prvo mesto, Kladivar pa se otepa izpada. Obeta se
zanimiv dvoboj, kjer sta obema nasprotnikoma potrebni
točki.
Območna liga vzhod: dve zmagi in en poraz. To je
bilanca ekip celjskega območja v 13. kolu. Presenečenje so
pripravili nogometaši Elkroja, ki so doma premagali vo-
deče Brežice 2:0. Tako se je Dravinja po zmagi z 1:0 nad
Ojstrico v gosteh vodečim Brežicam znova približala na
eno samo točko, kar ji še daje možnosti ob ugodnem
razpletu v nadaljevanju prvenstva za osvojitev prvega me-
sta. Izgubil je Steklar v Zagorju s Proletercem 2:0. Le-
stvica: 2. Dravinja, 9. Steklar, 10. Elkroj. 14. kolo. Dra-
va-ELKROJ, DRAVINJA-Proletarec, STEKLAR-Alumi-
nij.	TV
Strelci v Hotinji vasi
Pomerili so se na republiškem prvenstvu s serijsko
zračno puško, kjer so s celjskega območja imeli največ
uspeha predstavniki Titovega Velenja in Celja. Rezultati:
puška posamezno 3. Šterman (Titovo Velenje) ekipno 2. SD
Mrož Titovo Velenje, mladinke 1. Žučko (MrožTV, 3. Cucek
(Celje), ekipno 2. SD Mrož TV, članice 2. A. Jager (Celje) itd.
Strelci Celja so bili v postavi Jager, Jeram in Sršen sedmi,
Kovinar Štore v postavi Cesnik, Malec in Kočevar pa osmi.
Poleg teh tekmovalcev sta izpolnila normo za nastop na
državnem prvenstvu še Marjan Podgrajšek »Unior Tone
Meliva Slov. Konjice« in Rudi Kotnik Žalec. Dobro so stre-
ljale Jožica Kožar Papirnica Radeče (10), Marina Pokleka
Pivovarna Laško (11) in Zofija Voler »Unior Tone Meliva
Slovenske Konjice« (22).
Nov poraz
rokometašev
Aera
Tudi v 20. kolu so rokomi
ši Aera na domačem igri:
ostali brez točk v 1. z\*ezni 1
Premagal jih je zagrebški 1
dveščak 24:26 (11:13). Vče
so Celjani gostovali v Dob
proti Slogi, v soboto pa b<
igrali doma proti vodeči Mf
loplastiki in sicer ob 19. ui
hali Golovec.
II. zvezna liga ženske:
mlajena ekipa Velenja je di
vela nov poraz in sicer v j
kovcu proti ekipi Zrinj.
21:20 (11:10). Na lestvici so
lenjčanke sedme, v 16. kolu
bodo igrale doma z Borov
ki je na 4. mestu.
Medrepubliška liga mos
Šoštanj je zabeležil pomer
no zmago, ko je doma us
premagati Dubrovnik 2S
(18:15). Na lestvici je Šošt
četrti, v 15. kolu pa bo gosto
v Škofji loki pri Jelovici, k
deseta.
Republiška liga moški:
nerva iz Griž je v Žalcu prei
gala Prule 27:25 (14:13), na
stvici je četrta, v 14. kolu
gostuje v Sevnici, ki je des
Republiška liga žens
mlada ekipa Velenja je do
premagala Beltinko 28
(15:7), Šmartno pa je dob
srečanje v Zagorju - Izli
19:26 (8:10). Šmartno je na
ličnem drugem mestu. Vele
pa je deseto. 14. kolo: SMA1
NO - Fužinar, Brežice - VE
NJE.
Zmaga dvigalcev
Celja
V	Titovem Velenju je bilo 2.
kolo republiške lige v dviganju
uteži, kjer so predstavniki Par-
tizana Celje mesto premagali
domačega Rudarja 1405 proti
1430 kg. Pri Velenjčanih je bil
najboljši Sušek v težki kategoriji,
ki je dvignil 225 kg, pri Celjanih
pa Marko Urankar - 260 kg v lah-
ko-težki kategoriji. V 3. kolu, ki
bo na sporedu 15. aprila, bodo
Celjani nastopili v Celju v prosto-
rih Aera, na Trgu V. kongresa
proti Domžalam, Rudar pa bo go-
stoval v Ljubljani proti Olimpiji.
Atleti v Medullnu
Na nekaj dnevne priprave so
v Medulin odpotovali tudi atle-
ti celjskega Kladivarja pod vod-
stvom trenerja Mladena Pavlja-
ka. Na pot so šli Guzej, Plahut-
nik, Sorčan, Keresteš, Podgor-
šek, Mihovljanec in Krajnc.
Prvenstvo za
srednje šole
V	dvorani AD Kladivar je bilo
odprto prvenstvo za srednje šo-
le v atletiki. Nastopilo je 130 tek-
movalcev iz sedmih srednjih šol.
Rezultati: moški 60 m Rafko Par-
fant, Tomaž Sorčan, Igor Šala-
mun, daljava Peter Recko, An-
drej Jager, Aljoša Satler, met me-
dicinke 3 kg Metod Romih, Mi-
ran Kopitler, Rihard Kotar in
skok v višino Bojan Krajnc, Da-
nijel Bekčič, Sandi Drobne, žen-
ske 60 m Renata Keresteš, Boja-
na Kralj, Jasmina Majhen, dalja-
va Urška Cizej, Mateja Podgor-
šek, Mateja Oblišar, met medi-
cinke 3 kg Darja Cencelj, Ani ta
Seles, Marta Govedič in višina
Mateja Podgoršek, Brigita Švab
ter Mirjana Avžer. Ekipno je med
moškimi zmagala Srednja te-
hnična šola Celje, med ženskami
pa Srednja družboslovna šola.
Mladi strelci v
Rečici pri Laškem
Tam je bilo regijsko prven-
stvo v streljanju s serijsko zrač-
no puško za pionirje in pionir-
ke, kjer so nastopili najboljši
predstavniki Griž, Žalca in La-
škega. Rezultati pionirji Franc
Gračner Laško, Andrej Drame in
Mišo Drofenik oba Žalec, Robert
Dolenc Griže, Janez Pavšek La-
ško itd., pionirke Helena Lavrinc
Rečica, Mojca Džurovič in Marja-
na Novak obe Griže, Nataša Lah
Rečica in Andreja Cajhen Laško.
VINKO LAVRINC
Nogomet v Kozjem
V Kozjem so imeli nogometni
praznik. Okrog 150 gledalcev se
je zbralo na dobro pripravlje-
nem štadionu, kjer sta se srečali
ekipi domačega Odreda in Kla-
divarja v tekmovanju za pokal.
Kljub temu da so zmagali Celjani
z 2:1 (2:0) so domačini nudili mo-
čan odpor in bi lahko v drugem
delu srečanja celo izenačili.
Kvalitetno moštvo domačega
Odreda sestavljajo naslednji
igralci: bratje Kastelic in Rajgl,
Volavšek, Lojen, Hostnik, Krofi,
Lesnika, Zupane, Motoh (strelec
zadetka za Odred), Obrez, Kuko-
vičič in Alič.
J. K.
Kegljavke Aera
premagale Libelo
V 6. kolu so kegljavke Aera
premagale Libelo 2323:2038. Ae-
ro: Hudournik, Seško M., Petak
(412, najboljši rezultat), Nežmah,
Špilar in Zimšek, Libela: Klin-
cov, Kerzič, Jeranko, Vrhovnik,
Jeraša (372, najboljša v ekipi) in
Ješovnik.
ZDENKA ZIMŠEK
Štuclu tretji turnir
Tudi na tretjem mesečnem hi-
tropoteznem turnirju ŠK Celje je
zmagal mladi Božo Štucl, ki je
zbral 8 in pol točke: Sledijo: Per-
tinač, Bervar, Cverlin, Ošep, Bri-
novec in Stankovič.
Po tretjem turnirju v skupnem
točkovanju vodi Štucl pred Per-
tinačem, Crepanom in Bervar-
jem.
J. K.
Do jeseni
Kovlnotehna In
Ingrad
Končal se je spomladanski del
sidnikalnega prvenstva Celja v
šahu. V štirih ligah je nastopilo
blizu 30 ekip. V prvi ligi so prese-
netili šahisti Libele in Sodišča, ki
so se visoko uvrstili. Do jeseni pa
bosta na čelu Kovinotehna in In-
grad, ki sta zbrala vsak po 19 in
pol točke. Sledijo: Sodišče 16, Li-
bela 15, EMO 14,5 in Aero 11 in
pol točke.
II. liga Žična, Železu
ŠKIMC Store, Cinkarna, Žele
na in Blagovni center, III.!
Varnost, Izletnik, Plinarna in
Mene, IV. liga Gozdno gospo
stvo, Novi tednik in STC.
J
Uspeh med zdomci
Kegljači Celja so na pova
naših zdomcev iz Gegenba
gostovali v Zvezni reput
Nemčiji in sodelovali na 1
kem turnirju Jugoslovan'
zdomskih kegljaških ekip. h
konkurence so zmagali s !
keglji pred selekcijo zdon
Vojvodine 4875 in selekcijo i
4853. Drugi dan gostovanja f
odigrali še prijateljsko teku
gostiteljem KK Gegenbach i:
di zmagali 4999:4854.
Za celjsko moštvo so nast
Sivka, Tisovec, Srot, Brglez
novšek in Urh.
5. APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 17
nočne
cvetke
P Prejšnji ponedeljek zve-
čer si je neznanec »sposo-
dil« osebni avtomobil, ki je
Ijil parkiran v Zoisovi ulici.
Nepridipravu je precej po-
lagal tudi lastnik avtomo-
bila Luka P.: v nezaklenje-
nem avtomobilu je pustil
ključe in vse potrebne do-
kumente.
fEsad C. je parkiral to-
vornjak v Vrunčevi ulici na
prepovedanem mestu. Mi-
ličniki so mu zataknili tri
opozorilne lističe, a Esad je
vztrajal. Pa se je nazadjije
zgodilo, da je le moral k mi-
ličnikom: neznanec mu je
ukradel s tovornjaka re-
zervno gumo.
Priče o pretepu na Dečkovi
Nadaljuje se sojenje ¥ Radovljici
Na sodišču v Radovljici
se je nadaljevalo sojenje
Dragu Feršu, Robertu Sam-
cu, Rudolfu Rožiču in Vladu
Bojoviču zaradi pretepa na
Dečkovi cesti, v katerem je
umrl voznik tovornjaka An-
ton Kušer.
Drugi dan sojenja je pred
sodiščem pričal tudi očivi-
dec dogodka Božo Jarnovič,
ki je videl, kako se je ustavil
rdeči osebni avtomobil, za
njim pa še tovornjak. Iz
osebnega avtomobila so pla-
nili ljudje, nato pa je prišlo
do ruvanja, dokler ni pri zad-
njem delu tovornjaka nekdo
močno udaril človeka, ki je
grgrajoč omahnil na tla,
Pred senatom je povedal, da
se moški po udarcu ni več
pobral.
Tretji dan sojenja pa je
pred sodiščem pričal sodni
izvedenec-psihiater dr. Mar-
ko Škulj, ki je vztrajal pri
svojem mnenju, da je Bojo-
vič na izsiljevanje tovornja-
ka reagiral čustveno (zaradi
podobne nesreče, ki jo je
imel avgusta pred dvema le-
toma), zato so bile njegove
sposobnosti razumevanja in
obvladovanja v prvem, za-
četnem delu (zasledovanje
tovornjaka) bistveno priza-
dete, potem, ko pa je že izsto-
pil iz avtomobila, pa še hudo
prizadete, vendar ne več bi-
stveno.
Dr. Vili Vengust, ortoped -
specialist je senatu razložil,
kakšno je bilo zdravstveno
stanje obtoženega Roberta
Samca. V začetku decembra
lani so ga res sprejeli za tri
dni v bolnišnico in zanj zara-
di bolečin v nogi predlagali
zdravljenje v laškem Zdravi-
lišču.
Ker pa na zadnji dan
obravnave ni prišel sodni
izvedenec medicinske stro-
ke Anton Homan, ki naj bi
povedal zaradi katerih po-
škodb oziroma udarcev je
umrl Anton Kušer, se je soje-
nje nadaljevalo v sredo, to je
včeraj, ko so poleg izvedenca
zaslišali še štiri nove priče.
Vse druge predloge obram-
be - da zaslišijo miličnika,
preiskovalnega sodnika, še
dve priči in da bi obtoženega
Samca pregledal izvedenec
psihiater - je senat zaenkrat
zavrnil.
M. K.
Uspešni
sodniki
Celjsko Višje sodišče je
lani uspešno izvršilo letni
program dela. Sodniki so
kljub porastu pritožbenih
zadev (vseh skupaj jih je
bilo približno 1600) in ne-
koliko slabši kadrovski
zasedenosti zmogli vse
delo in večino pritožbe-
nih zadev so rešili v dveh
do treh mesecih, le tiste
najbolj zapletene so mo-
rale počakati več kot šest
mesecev.
Ob analizi svojega dela
pa ugotavljajo, da se
izboljšuje kvaliteta soje-
nja na prvostopenjskih
sodiščih, saj so na primer
potrdili kar 56 odstotkov
kazenskih sodb, na kate-
re so se pritožile stranke,
17 odstotkov sodb so ra-
zveljavili, 27 odstotkov pa
spremenili. Nekoliko
slabši so rezultati pri ci-
vilnih pravdah, vendar še
kljub temu dobri, saj so
potrdili več kot polovico
sodb, na katere so se pri-
tožile stranke.
Vsekakor pripomorejo
h kvalitetnejšemu soje-
nju na prvi stopnji tudi
sestanki, ki jih imajo vsa-
ko leto s sodniki temelj-
nega sodišča in kjer si pri-
zadevajo za dvigovanje
strokovnosti pri sojenju
in za poenotenje kazno-
valne politike. g g
Višja kazen za
poskus umora
Višje sodišče je zvišalo ka-
zen 28-letnemu Branku
Krošlinu iz Šentjurja z enega
na dve leti zapora, ker je po-
skusil umoriti Mileno F.
Krošlin ima z Mileno F.
otroka, kljub temu da sta se
razšla, pa jo je še nadlegoval.
Zato je Milena prosila milič-
nika Mirka V., da je bil priso-
ten pri njunem razgovoru la-
ni, 9. maja.
Kljub prigovarjanju, naj
sporov ne poskuša reševati s
silo, je Krošlin v stanovanju
dvakrat zamahnil z nožem
proti Mileni in jo ranil.
Na sodišču je Krošlin po-
tem dejanje priznal, kar so
mu šteli kot olajševalno oko-
liščino, senat pa je tudi upo-
števal, da je dejanje storil v
napadu ljubosumnosti in je
bila zaradi razdraženosti nje-
gova prištevnost zmanjšana.
Na izrečeno sodbo sta se
pritožila javni tožilec in za-
govornik obtoženca. Višje
sodišče je zagovornikovo
pritožbo zavrnilo in pritrdilo
mnenju tožilca ter Krošlinu
zvišalo kazen na dve leti za-
pora. Sodniki višjega sodi-
šča so menili, da je Krošlin
vztrajno silil v konflikt, če-
prav so ga drugi odvračali.
Pokazal je trdovratnost,
vztrajnost in brezobzirnost,
še posebej, ker je Mileno F.
zabodel v prisotnosti otroka.
S. S.
pravniki za bralce
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Konkretna primera, ki ju bom opisal, sta se zgodila v
manjših gostinskih obratih. V prvem primeru je sani-
tarni inšperktor našel pri pregledu hladilne kuhinje v
loncu shranjeno haše omako, ki je ostala od malice
prejšnjega dne. Vzorec te omake je dal v analizo in ta je
pokazala, da je omaka vsebovala »koagulozo pozitiv-
nega stafilokoka« in tolikšno število mikroorgani-
zmov, ki jih po ustreznem pravilniku ne bi smela imeti.
Obdolženca sta se sicer zagovarjala, da bi moral de-
žurni kuhar vreči to omako v pomije, pa tega ni storil.
Kljub temu pa omaka ni bila v prometu, oz. je niso
mislili prodati in bi jo kasneje odstranili. Toda sani-
tarni inšpektor je prišel prezgodaj. Sodišče je pri
obravnavi te zadeve ugotovilo, da je pravna oseba
imela v prometu higiensko oporečno živilo. Haše
omaka je namreč bila v navadnem loncu, na katerem
ni bilo označeno, da je v njem hrana za pomije, lonec
pa je bil v hladilni kuhinji oz. v hladilniku, ki je tudi
sestavni del kuhinje. Za to kršitev je bila po ugotovitvi
sodišča odgovorna vodja kuhinje, ki te omake, čeprav
je imela pred sanitarnim pregledom še dovolj časa, ni
odstranila.
Sodišče je izreklo pravni osebi 70.000,00 din denarne
kazni, odgovorni osebi pa 6.000,00 din denarne kazni.
Bralce naj spomnim, da zakon predpisuje za tovrstne
gospodarske prestopke denarno kazen za pravno
osebo od 50.000,00 din do 500.000,00 din in za odgo-
vorno osebo od 5.000,00 din do 10.000,00 din. Na višino
izrečene kazni so vplivala predvsem dejstva, da je šlo
le za eno živilo in njegovo manjšo količino ter da
škodljive posledice na zdravju občanov niso nastale,
da pa je bila pravna oseba za istovrstni gospodarski
prestopek že obsojena.
V drugem primeru je analiza vzorcev mletega mesa
in fižolove solate, ki jih je prav tako vzel sanitarni
inšpektor, pokazala vsebnost »E. coli« in prevelikega
števila mikroorganizmov, spet vse v nasprotju z ustrez-
nim pravilnikom. Odgovorna oseba se za to kršitev
sicer ni čutila odgovorne. Toda sodišče je v postopku
najprej ugotovilo, da je šlo v obravnavanem primeru
res za takšno higiensko oporečnost hrane, ki jo organo-
leptično, torej s prostim očesom tega ni bilo mogoče
ugotoviti. Vendar pa je tudi ugotovilo, da je bila kuhi-
nja tega gostinskega obrata higiensko in sanitarno
oporečna, kar je nedvomno povzročilo higiensko opo-
rečnost obravnavanih živil. Za higiensko in sanitarno
neoporečnost kuhinje pa bi morala poskrbeti odgo-
vorna oseba, saj je bila, ker je šlo za dejansko majhen
gostinski obrat, edina delavka v njem. Sodišče je
obema osebama izreklo, kot je bilo že prej navedeno,
precej visoki denarni kazni, pravni osebi 70.000,00 din
in odgovorni osebi 5.000,00 din, čeprav tudi v tem
primeru niso nastale škodljive posledice na zdravju
občanov. Le na tak način bo dosežen namen kaznova-
nja, torej da pravna in odgovorna oseba ne bosta po-
navljali podobnih dejanj in da bo le taka sodba prepre-
čevalno vplivala tudi na druge. To velja še zlasti za
odgovorne osebe v manjših gostinskih obratih, bifejih
ipd., izven večjih krajev, ki menijo, da se pač predpi-
sov o higienski in sanitarni neoporečnosti prostorov
ter higienski neoporečnosti živil v prometu ni treba v
celoti in do potankosti držati. Toda predpisi so za vse
enaki, vsi se jih moramo stalno in strogo držati, saj bo,
ko bo prišlo do škodljivih posledic na zdravju obča-
nov, že prepozno.	BRANKO VITEZ
Kopalci se utapljajo
Smrtnih primerov utopi-
tve je vedno več in ljudje ne
umirajo le po lastni krivdi.
Nesrečo lahko velikokrat
preprečijo strokovno uspo-
sobljeni reševalci, teh pa je v
Sloveniji zaposlenih le 16,
čeprav imamo že okoli 150
javnih kopališč. Poleg reše-
valcev je potrebna tudi
ustrezna oprema, ki je mar-
sikje pomanjkljiva, ker ni-
mamo predpisov, ki bi opre-
mo zahtevali. Še najmanj se
za varnost kopalcev brigajo
delovni kolektivi, ki na ta na-
čin ustvarjajo dohodek.
Takšna neurejenost in malo-
marnost je prisotna tudi na
bazenih in javnih kopališčih
na celjskem območju.
Na odprtem bazenu v
Rimskih toplicah skoraj
vsako leto zasledimo po en
smrtni izid, več primerov
utapljanja in drugih po-
škodb. Kolektiv ima kopali-
škega mojstva, vendar le-ta
ni strokovno usposobljen za
reševanje iz vode, reanimaci-
jo in za nudenje prve pomo-
či; Nesreče povzročajo tudi
slabe filtrirne naprave, zara-
di katerih se že po nekaj
dneh ne vidi dno bazena.
Tudi bazen v Preboldu, ki
je eno najbolj obiskanih ko-
pališč na Celjskem, nima
strokovno usposobljenega
reševalca. Prav tako je z ba-
zenom v Šentjurju pri Celju,
ki zaposli vsako leto le enega
ali dva sezonska delavca, ki
skrbita za red in disciplino.
Nič bolje ni v zdravilišču na
Dobrni, kjer imajo zdravni-
ke, medicinske sestre in dru-
ge zdravstvene delavce, ni-
majo pa človeka, ki bi lahko
nudil kopalcem prvo pomoč,
ki je velikokrat odločilnejša
kot kasnejša, še tako dobra
nega. V zdravilišču Laško,
pa morajo kopališki mojstri
opravljati številna druga de-
la in temu primerno manj
skrbijo za varnost kopalcev.
Tudi na odprtem bazenu
»Neptun« v Celju ni poskrb-
ljeno za popolno varnost ko-
palcev. Ob izgradnji bazena
je bila načrtovana posebna
soba za Rdeči križ, ki jo se-
daj uporabljajo za skladišče.
Poleg tega je telefon-dvojček
skoraj vedno zaseden, tako
da je vprašanje, če bi v pri-
meru nesreče prišla pomoč v
pravem času, ker je običajno
potrebno klicati iz hotela
Merx. V zadnjih letih so za-
poslili strokovno usposob-
ljena reševalca, katerih bese-
da pa ne zaleže dovolj, da bi
na bazenu odpravili po-
mankljivosti.
Še najboljše razmere na
Celjskem so v zaprtem baze-
nu »ŠRC Golovec«, ki ima
moderne čistilne naprave,
nosila, rešilne pasove, kom-
plete prve pomoči, telefon z
direktno zunanjo linijo in
dva reševalca. Manjka jim le
še kisik maska (ambu apa-
rat) za dajanje umetnega di-
hanja.
V državah z razvito plavalno
kulturo vedo za vse značilno-
sti utapljajočih in največjo
pozornost posvečajo prav
opazovanju kopalcev, za-
dostnemu številu reševal-
cev, učenju reševanja in pla-
vanja. Nesreča se res lahko
zgodi tudi v najbolj idealnih
pogojih, toda če bi odpravili
vse navedene pomanjkljivo-
sti, bi bilo možnosti za nesre-
če veliko manj.
MIRKO GRMIČ
Še nekaj slovenskih po-
datkov, Lani so reševalci
160-krat reševali potaplja-
joče, 111-krat zato, ker so
kopalci precenili lastne
sposobnosti. V Sloveniji bi
potrebovali nekaj tisoč va-
diteljev in učiteljev plava-
nja, ker še vedno vsak drugi
Slovenec ne zna plavati,
imamo pa jih le okoli 1.500.
Omenimo še to, da sta se re-
publiški štab za civilno za-
ščito in republiški odbor
Rdečega križa zavzela za
čimhitrejše sprejetje po-
trebnih predpisov.
Zbil pešca na desni
strani ceste
Iz Škofje vasi proti Arclinu
je hodil po svoji desni strani
FRANC JAGER, 53, iz Škof-
je vasi. Dohitel ga je voznik
osebnega avtomobila IVAN
GABER, 22, iz Trnovelj, ki je
pešca prepozno opazil in ga
zbil po cestišču. Poškodbe
so bile tako hude, da je
Franc Jager med prevozom
v bolnišnico umrl.
Dva mrtva pešca
Z neregistriranim motor-
jem in brez vozniškega dovo-
ljenja se je skozi Smarjeto
peljal 17-letni M. L. iz Preko-
rij. Ker je vozil prehitro, ga je
na ovinku zaneslo, tako da je
zapeljal med dva pešca, ki
sta prihajala nasproti po levi
strani. LJUDEVIT JAM-
BREC, 39, iz Križevcev in
VJEKOSLAV SLUNJSKI,
33, iz Varaždina, sta padla po
vozišču in se oba tako hudo
poškodovala, da sta že med
prevozom umrla. Poškodo-
val se je tudi motorist, lažje
pa njegov sopotnik.
Trčila motor in
avtomobil
Po lokalni cesti v Grobel-
cah se je vozil cik-cak CVE-
TO HRIBER, 21, iz Grobelc,
in sicer z neregistriranim
motorjem. Nasproti je z
osebnim avtomobilom pri-
peljal BRANKO HRIBER,
27, iz Grobelc, ki se je moto-
ristu umikal, kljub temu pa
sta trčila. Cveto Hriber je laž-
je ranjen, hude poškodbe pa
ima sopotnik na motorju,
ALOJZ REBERŠAK, 31, iz
Babnega Brda.
Naivna goljufka v zaporu
Celjsko sodišče je obsodilo na dve leti zapora Dragico Oset,
34-letno konfekcionarko iz Rogatca za kazniva dejanja pona-
rejanja listin in goljufije.
Dragica Oset je precej naivno (tudi z navadnim kemičnim
svinčnikom) ponarejala zneske na svoji hranilni knjižici. Potem,
ko si je vpisala višje zneske je dvigovala gotovino v Sarajevu,
Celju, Mariboru, Rovinju, Poreču, na Ponikvi, v Žalcu, Vojniku.
Storah, Petrovčah in na Vranskem, dokler ni lani septembra na
pošti v Vojniku vestna uslužbenka posumila, da nekaj ni vredu
in je takoj začela ukrepati. Dragico Oset so prijeli in priprli.
Dragica Oset si je na račun ponaredb prisvojila nekaj več kot
160.000 dinarjev, škodo pa bo morala povrniti. Vsekakor bi bil ta
znesek manjši, če bi bili uslužbenci, pri katerih je že prej dvigo-
vala denar, bolj vestni in bi opazili, da gre za očitno ponarejene
zneske v njeni hranilni knjižici.
S. S.
Poiščite, izberite, kupi-
te. Kje? V malih oglasih
Novega tednika
18. STRAN - NOVI TEDNIK
5. APRIL 1984
Apr<f! 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Jože Kuntarič iz Vojnika predeluje plastične
mase in izdeluje drobne kovinske predmete
Kaj je pritegnilo Jožeta Kuntariča, da se je
lotil izdelovanja vodovodnih cevi iz plastike?
Prav gotovo nekaj novatorske žilice in tradicije
v družini, hkrati pa mera poguma, saj takrat, ko
je Jože Kuntarič začel, tržišče pri nas še ni bilo
raziskano.
Njegovi začetki segajo sedemnajst let nazaj, ko
je z očetom Lojzetom in na pobudo strica Vinka
začel s poskusno izdelavo plastičnih cevi v težkih
delovnih pogojih. Stroj ekstruder je uvozil in pri-
čel delati z njim. Počasi je opremo dograjeval,
danes se v njegovi tesni delavnici v Vojniku ko-
šati vrsta strojev, ki mu omogočajo, da izdeluje
plastične cevi različnih tehničnih profilov in ra-
zličnih dimenzij, od preseka 20 do 110 milime-
trov.
Poleg teh izdeluje še različne zaščitne in emba-
lažne cevi ter distančne cevi.
2e nekaj let pa se ukvarja z regeneracijo odpa-
dne plastike, To delavci najprej sčistijo, potem
zmeljejo in ekstrudirajo v izdelek ali granulat.
Nekaj granulata sami uporabijo, nekaj pa ga
prodajo naprej drugim izdelovalcem plastičnih
mas.
Vso prodajo in nabavo opravlja Jože Kuntarič
preko obrtne zadruge Bohor iz Sevnice. Prak-
tično pobira ves tehnični odpad iz večjih jugoslo-
vanskih podjetij. Tudi v bodoče bo kot material
za svoje izdelke uporabljal odpadni material in se
končno v celoti oreusmeril na to. K temu težijo
tudi sama podjetja, ki vnovčijo odpadne suro-
vine, ne gre pa pri tem zanemariti tudi ekolo-
škega vidika.
Dolgoletno delo je Jožetu Kuntariču prineslo
vrsto preizkušenj in izboljšav, Je neke vrste ino-
vator, saj je pri drobljenju plastike razvil lastno
tehnologijo za drobljenje večjih komadov odpa-
dne plastike. O tem razmišlja in snuje stroj, tre-
nutno le za lastno uporabo.
Jože Kuntarič je kooperant Minerve v Žalcu od
Vsega začetka. Za Minervo izdeluje različne cevi,
Predeluje pa tudi njihove odpadne cevi v granu-
lat.
V delavnici v Vojniku zaposluje šest delavcev,
ženo, ki skrbi za knjigovodska opravila, nabavlja
in dogovarja s kupci pa se sam. Pri tem je njegova
desna roka pomočnik Franc Tesnar-Mišo, ki je pri
njem najdlje.
Kuntaričevi delavci so z delom zadovoljni, ker
so pri delu tudi primerno nagrajeni, zato se troi-
zmenskega dela ne izogibajo.
Naročil imajo več kot zmorejo, odjemalce pa v
Sloveniji, Hrvatski in Srbiji, Stroji se praktično
ne ustavijo, čeprav včasih primanjkuje materiala
in je treba pohiteti z nabavo.
Jože Kuntarič misli tehnologijo dodelati, stroja
pa z majhnimi izboljšavami in predelavami, last-
nimi seveda, tako prilagoditi, da bodo primerni za
predelavo sekundarnih surovin. Kar je zanimivo,
kapaciteta strojev pri tem ne bo nič manjša.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
5. APRIL 1984
Slaščičarna Nešad Salii v Vojniku slovi po pohorski omleti
Pohorska omleta je specialna slašči-
ca, s katero slovi slašč ičar Nešad daleč
naokoli. Recept za njo ne izda, je pa
izredno sveža in polnjena s sadjem, ki
je zavito v krhko testo. Kaj kmalu jo
zmanjka, ker velikih količin ne napra-
vi, zato raje zamesi znova. Sploh pravi,
da morajo biti slaščice vedno sveže,
ker le tako ohranijo krhkost in dober
okus.
V njegovi slaščičarni v Vojniku, ma-
lem lokalčku sredi trga, se lahko poslad-
kate s tortami vseh vrst, za katere spre-
jema naročila tudi od zunaj. Pa spet le
en dan prej, da jo naročencu lahko na-
pravi svežo. Sprejema tudi večja naroči-
la za podjetja in vrtce, ki so njegovi re-
dni odjemalci.
Zdaj res ni čas, da bi hvalili njegov
sladoled, ker ga nima naprodaj, a z njim
slovi ne samo v Vojniku, ampak tudi
med tistimi, ki se peljejo skozi Vojnik.
Ustavijo avto in gredo vsaj na kepico
Nešadovega sladoleda, največkrat pa si
privoščijo kar celo porcijo, ker pri njem
sploh ni drag. Izdeluje ga iz naravnih
sestavin, kjer prednjači sadje, ki mora
biti za izdelavo sladoledov kvalitetno.
Sicer pa je slaščičarna v Vojniku Salii-
jeva postranska dejavnost. Goji jo bolj
zato, da ne pozabi obrti, ki se jo je naj-
prej priučil pri bratu, ki ima slaščičarno
v Celju in kamor mu je Nešad sledil, ko
ni dobil v ožji domovini - Makedoniji
službe v poklicu, za katerega se je šolal.
Napravil je srednjo gradbeno šolo, jo
obesil na klin in se v Sloveniji potem
vpisal v Mariboru v slaščičarsko šolo.
Tako je postal strokovnjak tudi v tej
stroki in da je ne bi pozabil, jo še vedno
goji.
Mojster za komete
Ko je začel kot slaščičar delati slado-
led je ugotovil, da ni primernih kome-
tov zanj. Zato je začel razmišljati v tej
smeri. Kako napraviti komet, ki ga ne
zavržeš, ko sladoled poješ, ampak zauži-
ješ lahko tudi kornet. Ker brez znanja
tudi tukaj ni šlo, se je Nešad vpisal na
šolo za suhotestne izdelke v Mariboru.
Tako opremljen z znanjem se je vrnil v
Celje, kjer je v Zidanškovi ulici odprl
obrt. Tam izdeluje komete za vso Slove-
nijo. Izdeluje tri vrste kometov, med
njimi je sam izumil kornet v obliki sko-
delice in ga izdeluje trenutno samo on.
Nešad pravi, da mora biti kornet izde-
lan iz takšnega testa kot se izdelujejo
piškoti. Le tako je dober in se ga poleg
sladoleda lahko poje. Da je res tako,
nam pove že sestavina iz katere Nešad
izdeluje komete. Vzame moko, olje,
sladkor in jajca, iz vsega tega napravi
zmes. Iz nje oblikuje po modelih različ-
ne oblike kometov.
Brez dvoma so Nešadovi kometi bolj-
ši od tovarniških, zato ni čudno, da je
povpraševanje po njih veliko. Kdor od
slovenskih slaščičarjev kaj da nase in na
svoje izdelke, zlasti, če slovi po dobrem
sladoledu, potem kupuje od Nešada nje-
gove komete. Zato mu dela v tej obrti
nikoli ne zmanjka, zlasti pa ga je veliko
v poletnem času, ko je sezona na višku.
Sicer pa je Nešad povsem aklimatizi-
ran Slovenec, kar se pozna celo pri nje-
govih slaščicah. Makedonskih ne izde-
luje, pravi, da so za Slovence, presladke.
Zato pa je toliko večji mojster pri tistih,
ki se jih je naučil pri nas.
Kamen je še vedno trd,
poklic kamnosek nič več
Stoletja dolgo je veljalo prepričanje, da je poklic kamno-
seka nekaj težkega, nekaj skratka, kar človeku nihče ne bi
privoščil. Delo v vročini, enolično in garaško vihtenje kla-
diva in že ga vidimo - to je kamnosek.
Tako je bilo včasih. Z razvojem tehnologije pa so stroji
odvzeli človeku težaško delo in poklic kamnoseka je po-
stal nekaj povsem drugega. Postal je oblikovanje, s po-
udarkom na lepem, skladnem in natančnem, malodane
kiparstvo.
Šola za kamnoseke mladega človeka nauči, kako naj
obrne kamen, da najde pravo žilo ter ga s pomočjo meha-
nizacije obdela do najbolj zahtevnih oblik. Kot pika na i
nato sledi še montaža, graditev izdelkov v razne objekte.
Pa ne le to, da delo sodobnega kamnoseka ni več težko,
tudi plačilo zanj je znak pametne odločitve za ta poklic.
Povprečni mesečni osebni dohodek kvalificiranega ka-
mnoseka danes presega 24.000 dinarjev.
Delovne organizacije, ki so združene v slovensko kamno-
seško skupnost, vsem dijakom na tem oddelku nudijo več
kot veliko:
-	brezplačno bivanj« In hrano v djaikam domu
-	orezpiačna toMi potrebščina
-	Mpandja In kar |a najpomambnajia v tam času
-	zagotavljano zapoalttav.
Češe nisi star 18 let in če imaš dokončano osnovno šolo
potem je še čas, da se odločiš in tudi ti postaneš član
skupine zanimivih strokovnjakov, ki svoj pečat vtiskajo v
večne oblike kamna, mojstrov, ki jim ljudje še vedno pra-
vijo kamnoseki, le da danes to besedo izgovore s spošto-
vanjem.
Za vse informacije pokliči:
Industrija naravnaga kamna In umatnaga kamna MINE-
RAL Ljubljana,
61000 LJubljana, Latallika casta 5, tal. (061) 447-419
Gradbano In obrtno podjatja OBNOVA CELJE,
83000 Calja, Lava II «L 1, tal. (063) 21-020
Sp(o*no gradbano pod|atje KRAŠKI ZIDAR SEŽANA
Casta na Lsnlvac 4, tal. (067) 72-141
GIO Granitna Industrija Oplotnica
62317 OptotnkCa, tal. (062) 819-111
Industrija naravnaga kamna MARMOR
Hotavlja, 64224 Gorenja vas, tal. (064) 68-210
Splošno gradbano podjetja PIONIR Novo masto,
68000 Novo masto, KaKajav drevored 37, tal. (068) 21 -826
KAMNOSEŠKA SKUPNOST SLOVENIJE
5. APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
5. APRIL 1984
*PRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
5. APRIL 1984
Biserna Brečkova iz Brez
Ni ga lepšega, kot sta ra-
zumevanje in medsebojno
usklajevanje dveh, ki sta se
odločila kovati skupno pot
v življenje.
Kar preredki so primeri,
da takšno srečo uživata dva
zakonca celih GO let. Takšna
sta brezjanska »kaveljc in
korenina«, Amalija in
Franc Brečko iz Mačkovca
pri Brezah. Pred dnevi sta
praznovala biserno poroko.
Delo je bilo tisto, pri kate-
rem sta delila dobro in slabo,
sta mi povedala. Kako da
ne? To sta morala, ker sta
bila prava gruntarja. Veselje
do dela na zemlji sta pokaza-
la že, ko se je Amalija primo-
žila, kot najstarejša od sed-
morice otrok, kolikor jih je
bilo pri Horjakovi hiši na
Mačkovcu, k Frančeku na
Gorico pod Breze. Tu sta po
nekaj letih zakona zemljo
prodala in se z moževimi
starši podala na veliko kme-
tijo, kjer je že prej živela
Amalija. Da sta novo pose-
stvo izplačala, sta vanj vloži-
la cel »kup« od prodane zem-
lje iz Gorice, povrhu vsega
pa sta bila v »kaso« dolžna
vse do druge svetovne vojne.
Devetintrideset hektarjev
zemlje z gozdom pa 15 glav
živine ni bilo lahko spravljati
v red. Toda delovni moči je
bilo takrat povsod dovolj.
Manjši kmetje in kočarji so
hodili k večjim pomagat, da
so si z dnino zaslužili za do-
ma, hlapcev in dekel se tudi
ni manjkalo.
Prav imenitno se jima je
zdelo, ko se je ob košnji nav-
sezgodaj, kot je bila pač vča-
sih navada, zbralo na največ-
jem travniku po 27 koscev,
ki so jo potem rezali vse do
opoldneva, da je bilo za 14
voz sena. Eden je komaj
sproti kose klepal, pa še
zmogel ni. In drugi dan nič
drugače ni bilo, ko so prišle
ženske z grabljami skupaj,
da so seno pospravili na ko-
zolec. Kdo vse je bil za »klač-
mojstra« na kozolcu nisem
vprašal, ker bi morda še za
kakšen greh zvedel. Toliko
se jih je pri njih zvrstilo vsa-
ko leto, tudi ob žetvi. Vseh
vrst žita je bilo. Tudi do 500
škafov.
Amalija je ob takšnih prili-
kah vse največje sklede še s
podstrešja znosila skupaj in
jih postavila z dobrotami na
mizo. Potem pa so peli, si
kakšno »avbuto« izmislili,
skratka znali so se veseliti
tudi do jutra, ko je bilo že
treba k drugemu sosedu, če
je pri njih bilo večje delo po-
storjeno.
Niso pa samo delavci iz so-
seščine imeli mesto pri njiju.
Berači in brezdelneži, ki se
jih včasih tudi ni manjkalo,
so prišli k njima iskat tople-
ga zapečka in kaj za pod zpb.
Naj si bo zima ali poletje, za
vsa lačna usta je bilo prosto-
ra pod njuno streho.
Kakor so z otroki križi in
težave, dokler so še nebog-
ljeni, tako jima je bilo potem
lepše, ko so doraščali in bili
v veliko oporo pri slehernem
delu. Družinske idile pa je
tudi tu enkrat konec. Začeli
so lesti vsak na svoj drugi
dom.
Slavko, kot najstarejši od
sedmih, je ostal za nasledni-
ka na domači zemlji, Micika
in Justi sta se omožili na Vo-
luš pri Jurkloštru, Zofka v
Trobni dol, Malči je s sosedo-
vo Miciko zamenjala, Franci
se je priženil na drugi hrib,
Ivanka, kot najmlajša, pa je
šla srečo iskat po svetu, v
Francijo. Večina jih je le
ostala zvesta zemlji in trde-
mu kmečkemu delu, ki so ga
vzljubili pri svojih starših.
Vsi so se dobro poročili in to
je Brečkovima sedaj, na je-
sen življenja, v največje za-
dovoljstvo. Presrečna sta, ko
se najdejo skupaj, kot se je
zgodilo ob njuni biserni po-
roki. Vsi so prišli, razen
Ivanke. Za omizjem v doma-
či hiši jih je bilo preko šest-
deset in to samih žlahtnikov.
Ne samo otroci, tudi vnuki-
nje in vnuki, ki jih imata 38
in že štiri pravnuke, so boga-
stvo njunega težkega življe-
nja.
Dela pa kljub svojim 8 kri-
žem še ne moreta opustiti.
To neprecenljivo navado sta
ohranila vse do današnjih
dni. Pravita, da je prav delo
tisto, ki ju še drži pokonci,
kljub občasnemu bolehanju.
VLADO MAROT
Obadji piki
i
-	Bog da, hudič vzame, če niso vmes bi
rokrati.
-	Čast komur čast. Ne pa tudi oblast.
-	Meni luč tebi ključ. Seveda če ni re
dukcij.
-	Med našimi večjimi uspehi v preti
klosti je bila tudi elektrifikacija.
-	Najboljši prijatelj je tisti, ki te n
prosi za poroštvo v banki.
OBAl
Premoga Je dovoli
Zabukovica je spremeni-
la svoj obraz. Pravega
knapskega živžava ni več.
Tudi stari knapi umirajo.
Ljudje žuljavih rok in trp-
kega pogleda. Njih besede
prebadajo srce.
»Premog je! Zakaj so pre-
mogovnik zaprli?«
Te besede še danes slišiš v
Zabukovici na vsakem kora-
ku. In res je pred leti rudar-
ski inženir zapisat, da so pod
Gozdnikom in Kamnikom še
debele plasti črnega zlata, ki
ga danes tako primanjkuje.
»Še žal vam bo,« je trdil
JOŽE PADER. »Ni težko ru-
dnik zadušiti, dati mu novo
življenje pa je hudimanovo
trda stvar.«
Rad je opozarjal, da po
kod v Jugoslaviji zasute
dnike že odpirajo; potre
so težki milijoni. V Zabu
vici pa smo »zadušili« ne
starih milijard.
Bister, veder in iskren i
žak je bil pokojni Pader
že, človek vesele narave,
ki so tudi njegovi otro
igrajo na odrskih desk
muzicirajo, prepevajo v zl
rih. Bil je dober vzgoji«
otrokom ni bil zgolj oče,
jim je prijatelj, tovariš, sva
valeč. In navdušen čebel
Ob šolskem igrišču v Grij
je imel velik čebelnjak, j
dno in z vsem srcem je va
. mladež in ji razlagal učeno
umnega čebelarjenja.
»Med je zdravilo, naš p
mog pa je bil izvrstno ki
vo. To vam povem, da p
mog je in prišel bo čas, pr,
bo taka stiska, ko bodo
govorni zmoto priznali: I
mog je, dajmo, poiščimog
Počakaj mo še nekaj |
Mogoče bodo v Zabuko*
spet zabrneli vrtalni stroj
da bodo šle Paderjeve b
de od ust do ust, od ušesa
ušesa: »Premog je!«
DRAGO KUN
Popravek
V prejšnji številki srn
sestavku Učiteljica Roža
pomoti preimenovali sc
vornico iz Šinigoj v Šinil
Za neljubo napako se to\
šici Roži in bralcem opr
čujemo.
Drobne zanimivosti iz sveta
Pristali smo na letališču v Rangunu, glavnem mestu
Burme, ter se iz letala pomikali proti izhodu. Med
odprtimi vrati v pilotsko kabino je slonel pilot in z
zanimanjem sledil našemu pogovoru. V »jugoslovan-
ščini« z močnim prizvokom burmanščine nas je pri-
jazno pozdravil in povedal, da je bil pred leti na šolanju
v letalskem centru v Vršcu. Izročil nam je pozdrave za
našo lepo Jugoslavijo.
V Šanghaju smo si ogledovali razstavo dosežkov
kitajskega gospodarstva. Ko smo se približevali od-
delku razstavljenih glasbenih instrumentov, je naš vo-
dič Van stopil do varuha glasbil in mu hitel nekaj
dopovedovati. Ogledovali smo si znane in neznane
narodne instrumente, tedaj pa je varuh oddelka sedel
za klavir in odlično zaigral melodijo iz filma Marš na
Drino.
Res ni vsakodnevni dogodek, če Kitajec na kitaj-
skem klavirju v največjem kitajskem mestu Šanghaju
v pozdrav Jugoslovanom zaigra pesem iz naših logov.
ERNEST REČNIK
MJJj^i^lJI
Konj in osel
Neki dan sem poslušal, kako
se prepirata konj in osel, kateri
je bolj potreben. Konj se seve-
da ni dal ugnati. Tedaj pa se je
razkuril osel in mu je zabrusil:
»Kaj se hvališ in čenčaš! Vas
konjev kmalu ne bo več na
svetu, ker imajo skoraj povso-
di že traktorje, oslov pa nikoli
ne bo zmanjkalo.«
Vile na dva kraja in
pes tudi
»Gospod« iz Žalca je šel na
sprehod. S seboj je vodil psa
volčjaka. Ko sta že bila iz me-
sta, ga je izpustil, naj se naleta.
Pes pa je bil hud in tako se je
zgodilo, da se je zaletel v kme-
ta, ki je trosil gnoj. Kmet je
nastavil vile in se je divjega
psa tako branil, da je ta nazad-
nje obležal in poginil. »Go-
spod« je kmeta zaradi tega to-
žil. »Saj bi bili vendar lahko na
drugem koncu prijeli vile, ne
pa, da ste mahnili kar z ostrim
krajem^« je dejal sodnik sodi-
šča v Žalcu. Kmet nazaj: »Se-
veda, ko bi se bil pes z repom
zaletel vame, ne pa z zobmi!
In »gospod« je izgubi1 tožbo.
Savinjčan brez
strahu
Zbralo se je nekaj Savinjča-
nov v mestu Žalec. Pri dobri
kapljici so se hvalili, kdo je
večji korenjak. »Ej, takega ni
več, kakor so bili moj oče. Na
vse kraje so jih vabili, da so pri
mrličih bdeli, ker jih ni bilo
strah. Ali nekoč so se zmenili,
da jih ustrašijo. Nagovorili so
Cičkovega Toneta, da se je na-
pravil, kot daje mrtev, in so ga
na oder položili, mojega očeta
pa so poklicali za varuha pono-
či. Oče so si vzeli delo s seboj,
so delali kuhlje in lesene žlice.
Ko so ostali sami, so rezljali in
si za kratek čas žvižgali. Okoli
polnoči pa »mrlič« vstane in
reče: »Pri mrliču ne smeš žviž-
gati!« Oče so prijeli stol in tre-
ščili Toneta po glavi ter se za-
drli: »Mrlič pa ne sme govo-
riti!«
Konec krize
Vprašali so revnega občana,
kako bi se bilo mogoče rešiti
krize, pa je odgovoril: »Ko bi
pomrli vsi bogataši in vse rev-
ne žene, pa bi bil konec krize«.
Bogati je vprašal: »Kako to?«
Revni mirno odgovori: »Tako:
mi siromaki, ki bi ostali, bi se
oženili z bogatimi vdovami in
krize bi bilo konec.«
DRAGO KUMER

Premikati kazalce naprej in nazaj to niti ni
prevelika dilema vse skupaj nas tare večji
vprašaj od standarda, inflacije pa vse do
sistema...

Miško Kranjec - Voda, zrak