V izobrazbi in organiza- M. h : ,, ie moc bo* sne 'IELD, »rci; gt l_ 408 park S tree t OFFICI 41 ORr , A. T ' rHE SLOvenia The only South Slavic Newspaper in Wisconsin UR4D\T> bAN ° F THE S0UTH S™ BENU VOLENT SOCIETY “SLOGA” OF WISCONSIN, __CLASILO JUGOSLOVANSKE PODPORNE ZVEZE “SLOGA” V WISCONSINU. :t IZ MESTA 27. avgust je za nami. Storjeno je veliko človekoljubno delo Opravljena je večji del dolžnost, ki nam jo je naložila historijska nujnost sedanjega časa. In ce se že jutri konča grozna moritev in uničevanje v Evropi, je naša naselbina pripravljena, da priskoči nesrečnim rojakom na pomoč s vso j im pripravljenim darom, ki je že sedaj tako lep, da ga je ni treba biti sram; a prepričani smo, da bo še znatno narastel, ker naša tozadevna akcija še ni končana. Toda tudi za slučaj, da bi se naš dar nič ne povečal, isti znači tako lep in zado\oljiv vspeh, da smo lahko ponosni nanj. Naša zavest in naš ponos pa sta toliko bolj opravičena, ker je bila naša naselbina ena izmed prvih, ki je pričela z delom v ta namen; dru¬ gič pa tudi zato, ker je to naše delo rodilo tako lep sad, da bo mo¬ rala vsaka diuga naselbina napeti vse sile, ako se bo hotela z nami meriti po vspehu. Vse to smo dosegli v kratki dobi par tednov in to celo v času, ko divja v Milwaukee obsežen štrajk, v katerem je tudi mnogo naših lojakov prizadetih. To je vsekakor sijajen vspeh, katerega bo lahko naselbina vedno smatrala za enega naj lepših, kar jih je, oziroma jih bo kedaj dosegla. * * * “Kdor ne napreduje, ta nazaduje”, pravi star in resničen rek. Vspeh je znamenje napredka, je znamenje moči. Mihvauški Slo¬ venci smo pravkar dosegli tako lep gmoten in moralen vspeh, da se ga niti ne zavedamo v polni meri, ker sami sebi ne moremo vero¬ vati, da je kaj takega mogoče med nami. Uprizorili smo za naše razmere sijajno manifestacijo slovenskega življa v Mihvaukee ter z njo v znatni meri povečali svoj ugled pri sosedih-tujcih; obenem pa smo povečali svojo odločilnost, samozavest in vero v same sebe, v svojo sposobnost in svojo moč. Vse to je samo del moralne prido¬ bitve one prireditve na 27. avgusta. Nič manj povoljen ni bil njen gmotni vspeh. Za vse te velike in številne koristi se imamo zahvaliti dejstvu, da smo samo za nekaj časa pozabili na medsebojne razlike v miš¬ ljenju in opustili medsebojne sovražnosti ter se združili in svoje združene moči posvetili enemu samemu skupnemu cilju, to je, da smo samo enkrat složno in bratsko nastopili. » Posejmo.pa nai bo poudarjeno tu, da pri tem ni bilo oškodova¬ no ali prikrajšano ali žrtvovano nobeno naše prepričanje. Bilo je ravno obratno: vsa naša prepričanja so znatno profitirala s tem složnim nastopom. Isti nam je pred vsem v jasni lpči pokazal moč združenja, moč edinstva. In — ali ni združenje in edinstvo delavcev rešilni klic modernega delavstva? Isti nastop nam je dalje povečal zavednost in vero v naše lastne moči! In — ali ni zavedanje moči pričetek odločnosti in smisla za izboljšanje, za boj, za napredek? Isti nastop nam je končno podal veliko nauka o solidarnosti in dis¬ ciplini. In — ali niste solidarnost in disciplina podlaga, predpogoj vsakega vspeha v sedanjosti modemih časov? Poleg tega bomo pa kot prijatelj veliko bolj dovzetni za zdrave argumente in dokaze svojih miši jenskih nasprotnikov, katerih kot sovražniki niti poslu¬ šali ne bi. Koristili smo si toraj vsestransko, a nasprotno si nismo ško¬ dovali prav v nobenem oziru. * Sc * Mihvauški rojaki in čitatelji! Tu imate živo sliko, tu imate neizpodbiten dokaz, kaj lahko dosežemo, če smo složni in edini, če nastopimo skupno, če sv.oje sile posvetimo skupnim interesom. Zadnja dobrodelna prireditev je bila samo skromen začetek, samo prvi poizkus, prvi korak na poti složnosti, a že smo toliko do¬ segli ! Ako pa sedaj uvidevamo jasno, po kateri poti moramo hoditi, da bomo kaj dosegli, potem nam naš zdravi razum ukazuje, da gre¬ mo po tej poti naprej, da gremo po poti pravega in resničnega napredka. Ako bi sedaj kljub temu jasnemu spoznanju in uverjenju osta¬ li na neuspešni brezciljni poti, potem bi sami sebi dali spričevalo, da smo še nezreli za trezno smotreno delo, da smo še otročaji po razumu. Takega spričevala si pa vendar ne bomo dali ! Stopimo korak naprej, korak ki nam bo zagotovil in tudi pri¬ nesel še veliko takih in večjih vspehov, kakoršnega smo dosegli na 27. avgusta. Ta korak pa bo storjen, ako damo obstoječemu od¬ boru društvenih zastopnikov (Zjedinjeni Slovenci v pomoč bednim v starem kraju) stalnost in razširimo njegov program ali delokrog. Po dosedanjih sklepih in določilih je namreč program tega od¬ bora omejen samo na zbiranje prispevkov za bedne rojake v starem kraju. Ko pa enkrat to nalogo izvrši in ko bo vojne konec in bo naš dar poslan onim, katerim je namenjen, bo namen tega odbora dose¬ žen in če ne bo imel drugih točk na programu se bo moral razpus¬ titi. To bi pomenilo isto, kakor če bi podirali vse one hiše, kojih prvotni lastniki ali stanovalci so se preselili ali pomrli. Odbor naših društvenih zastopnikov je važna pridobitev za nas. Zato je proti našim koristim, da bi se razpustil in to tem bolj, ker imamo veliko in zelo nujnega in važnega dela zanj. Vsled tega mu dajmo stalnost in spremenimo njegovo ime tako, da bo odgovar¬ jalo danemu mu programu. * Sledeče nujne potrebe zahtevajo, da se skupno zavzamemo zanje in jim posvetimo skupne sile vse naselbine: 1 . Številna naša društva, podporna in izobraževalna in njihovo živahno življenje nam velevajo, da čim prej dobimo svojo lastno dvorano, svoj društveni dom, ki bo obenem naše skupno središče, okrog katerega se bo sukalo vse naše javno življenje. Ako naš to¬ zadevni poizkus ni imel vspeha, nas to ne sme strašiti. — Isto ve¬ lja za nabavo primernega prostora za piknik. Ali ni škoda denar¬ ja, ki ga dajemo drugim leto za letom? In smo vsi prizadeti! Naša slovenska mladina nujno rabi primernega torišča in za- (Dalj e na 3. strani.) Slovenski Soc. Klub priredi 10. t. m. kegljanje na dobitke pri Fr. Benda, 479 Nat’1 Ave. Začetek zjutraj ob 8 . uri. Pevski klub “Naprej” je bil v nedeljo 3. septembra na deset¬ letnici dram. in pev. društva Lju¬ bljanica v North Chicagu, kjer je žel za svoje petje in nastop bur¬ no priznavanje. Društvo Naprednost Slovencev št. 3 J. P. Z. S. na West Allisu je izobčilo radi stavkokažtva Joe Ja nežiča. To je že peti izobčeni član. Hčerka je umrla John Ehren- berger-ju, 496 S. Pierce st. Po¬ greb se je vršil iz hiše žalosti v soboto ob 9. uri dopoldne. Nek neznanec je dal Rudolfu Cihak, star 7 let, dinamitno ka¬ pico. Ne vedoč o nevarnosti, je fant kapico razbil na stopnicah v klet na svojem domu 495 — 7th st. Nastala je eksplozija, ki je ra¬ nila njega in še 12 letno sestro in 2 letnega brata. Poškodbe niso nevarne. Policija išče neznanca. Velik tovoren avtomobil, Kissel Kar, naložen s 3 tonami svinca, je prodrl vsled teže tla in padel v klet .garaže blizu 11 in Green- field-avs. Poškodovan ni bil nih¬ če. Tudi kara je le malo potrta. Distriktni pravnik Zabel je v petek vložil tožbo proti Plankin- ton Packing Co za $600, ker je družba kršila postavo glede žens¬ kega dela. Družbo se dolži, da je uposlila dva dekleta več kot 55 ur v enem tednu. Za vsak slučaj se zahteva kazen $ 100 , ki pripa¬ de državi. Dekleti ste Julija Kas- subowski in Clara Seli. Druga tožba za $500 kazni pa je naperjena proti Arthur War- schauer, Germantown Spring pi¬ vovarni. Warschauer je obdolžen, da je uposlil 15 letnega John Pal- kovic, brez postavnega dovolje¬ nja. Mrs. Bertha Sust, stara 61 let, vdova, živeča s sorodniki na 445 Milwaukee st je skočila zadnji pe tek zjutraj v Milwaukee reko iz State -st mostu. Njen brat je iz¬ javil, da je imela zadnji čas sit¬ nosti glede uma. Prišla je policija in ognjegasci s čolnom, ki so jo potegnili iz vode. Prepeljali so jo takoj v zasilno bolnišnico, toda zdravniki je niso mogli oživeti. . Pau Seligman, voznik, je ko¬ maj ušel smrti, ko je hotel obr¬ niti svoj voz čez električni tir med Wisconsin in Michigan st. Voz pocestne železnice je zadel v njega, da je padel pod konja. Po sreči je bil le malo ranjen. V prosti otroški bolnišnici je umrl 6 letni Maks Peska, ki se je smrtnonevarno popekel, ko se je igral pred svojo hišo ter se mu je vnela obleka od sveče. 21etna Virginia Bolt na 835 — 41 St je zlezla na stol od tod pa na okno, od koder je padla iz 2 . nadstropja na tla. Ko je prestra¬ šena mati hitela za njo, jo je naš¬ la sedeti na tleh in jesti “kukis”. Padla je zglavo na smeti, ki jih je nanesla po cesti voda. Pripeti¬ lo se ji ni druzega, kot nekoliko majnih prask po obrazu. Jos. Shesnik na 1151 — 25 th Ave, ki ima družino 5 otrok se je hotel zastrupiti s strihninom. Se¬ rif ga je spravil v zasilno bolniš¬ nico. Upa se, da bo okreval. Vzrok poskušenega samomora je neznan. Med Wisconsin in Mihvaukee Ave v Wauwatosi je našel 14 let¬ ni S. Johnson mrtvo truplo 37 let noga trgovca Emil C. Rosenber- ger iz Woodland, 111. Zraven nje¬ ga je ležal 22 kaliberni revolver. Ustrelil se je iz desne strani v til¬ nik. Samomorilec se je nahajal preje v okrajnem sanatoriju, kjer je izginil že 22 . avgusta. Na zdravstveni urad je bil po¬ ročali nov slučaj otroške mrtvo- udnosti in sicer And. Cermak, 13 mesecev star, na 497 Ninth St. ki je v torek umrl. Drugi slučaj je poročan iz Greenfielda, kjer je zbolel 10 let¬ ni Jos. Lukoski. Ta slučaj ima v rokah Dr. S. C. Mc Corkle. Dru¬ žina Lekoski je prišla meseca av¬ gusta iz Oswego, N. Y. Unija mašinistov je prestavila svoj stan iz 64 Ave na 53 Ave na VVest Allisu. Seje in shodi se od tega časa naprej vrše na 5315 Greenfield Ave pri J. Kosednar. Rojak Math Šimenc je vložil tožbo proti mihvauški pocestni železnici za odškodnino $ 22,000 zi svojega fanta, katerega je po¬ vozila kara na križišča Reed in Mineral st, da so mu morali od¬ rezati nogo. V ponedeljek o mraku se je pe¬ ljal rojak Jos. Tratnik z avtomo¬ bilom iz Hills Corner-ja proti Mil waukee. Nasproti je privozil na nepravi strani z avtomobilom, ki je last George Glischa, mlad fant katerega ni mogel videti Tratnik, ker sta se nahajala pred njim 2 voza. Hotel je pustiti ta dva voza vzadaj, vsled česar je krenil na levo. V istem trenutku je zavozil na to stran Glischev avtomobil z veliko brzino. Nesreča je bila ne¬ izogibna. Avtomobila sta trčila skupaj. Glischev je hudo razbit in voznik precej ranjen ter ima baje celo strto nogo. Na Tratni¬ kovem avtomobilu pa sta dobila le dva otroka male praske_in ško¬ da na avtomobilu znaša $100. G. Glisch stanuje na 785 — 3rd St, kjer vodi mesarijo. Thomas Davem, star 40 let, je bil najden mrtev v kopici na 43 Ave in Bumham st. Predno je šel tja, je povedal prijateljem, da gre spat v kopico. Bil je delavec. V nedeljo in ponedeljek je u- jela šerifova armada čez 40 avto¬ mobilistov in motorcyclistov. Vsi so morali plačati občutne kazni, ker se niso držali za vožnjo pred¬ pisane postave. Patrick Neelan, bartender, je zaprt, ker je obdolžen, da je ustre lil in nevarno ranil M. Lancaster, pohabljenca v nekem salunu na južni strani. Neelan zatrjuje, da ga je Lancaster napadel z bergljo vsled česar ga je vstrelil v hrbet. Raymund Discher, star 19 let, je bil obdolžen, da se je izdal za starejšega v gostilni na 34 in Clark st, da je dobil pijačo. Po¬ stavljen je pod nadzorstvo za tri¬ deset dni. Pridobivajte nove nai*očnike; več bo naročnikov, boljši bo list! Ako-Vam je že potekla naročni¬ na ponovite jo! POLOŽAJ STAVKE V celoti je položaj stavke neizpre men j en. Najvažnejše, kar se je prigodilo ta teden je to, da so družbe pričele spoznavati, da se ne da s stavkokazi izdelovati stro jev. Velikanske množine munici- je je bilo namreč zavrnjeno, od angleških in francoskih častni kov, ki isto pregledajo v Pitts- burgu, predno jo kot gotovo od¬ pošljejo. Allis Chalmers družba je dobila do sedaj tri tovorne vo¬ zove takega stavkokaškega bla¬ ga nazaj. Tudi družba Pavriing & Harnischfeger je izdelala dva taka krena, ki ne vozita, kar po¬ meni, da je mehanika skebov za nič. Iste težave imajo tudi druge družbe, pa to je še le pričetek. Druge slabe posledice se bodo še le pokazale. Za Slovence je med drugimi no vicami, ki se tičejo raznih gar- jevcev, posebno zanimiva ona, da se razni trgovci in gostilničarji pričenjajo obnašati zelo slabo glede stavke. Govorjenje, da stav ka ne bode dobljena, je nekate¬ rim takim “gospodom” prav pri¬ ljubljeno. Namesto, da bi stav- karje vzpodbujali, jih plašijo s takimi govoricami. To je slabo, ker ravno tako govoričenje na¬ pravi največ stavkokazov. Dotič- nim svetujemo, da naj raj še mol¬ čijo, ker je danes že večina de¬ lavstva tako daleč probujenega, da loči ljulko od pšenice ter ne bode pozabilo, kdo ovira n j egovo stremljenje po boljši bodočnosti. Ako bi v resnici bil položaj slab, kar pa ni, se ne sme tako govori¬ ti. Ako kateri ne dobi toliko o- krogljih dolarjev sedaj, kakor jih je pred stavko, naj potrpi, a- ko pa dela izgubo, je vedno “čens’ da pusti trgovino in prime za lo¬ pato ali kar zna. Zapomnijo si naj, da imajo stavkarji dobra u- šesa in dober spomin. Na ljubo e- nemu ali drugemu, ki ne dela več takih dobičkov, ne bode nobeden pravi stavkar šel stavkokaziti. Stavka zahteva žrtve in ako jih morajo prenašati delavci, lahko jih bodo tudi nekateri trgovci ali pa še lažje kot družinski očetje, ki so odvisni le dela svojih rok. Sicer pa se moramo pohvalno izraziti p večini naših “biznesme- nov”, ki gredo nekateri stavkar- jem še prav posebno na roke v e- nem ali drugem oziru. Pregovor pravi, da tudi uboga para enkrat raja in tako bo pri¬ šel tudi za stavkar je še veselej¬ ši dan. Za slabim vremenom mo¬ ra priti enkrat lepo! ŽENIN 91 LET, NEVESTA 69 Muncie, Ind. — Poročil se je tukaj 91 letni Z. Acord, star far¬ mar z Mary Sommerville staro še le komaj 69 let. Ni se čuditi, da skačejo tudi mladi ljudje tako radi v zakons¬ ki jarem, ko vidijo take vzglede na sivolasih. DELAVEC NAŠEL $35,000 St. Louis — Mrs. Wm. H. Thom pson, žena bankirja je izgubila oz. je bila ukradena na vlaku tor¬ bica, v kateri je bilo vrednosti za $35,000. Oglasila je v časopisju, da dobi najditelj visoko nagrado. Dva delavca, ki sta šla v hosto ob železnici, da se preoblečeta, sta našla torbico ter jo nato vrnila proti nagradi. Sodi se, da je tor¬ bica bila prvotno ukradena, toda tat se je zbal, da bi bil preiskan in jo je vrgel skoz okno, da bi jo pobral zopet pozneje. Spoštujmo sa¬ mega sebe, da nas bodo spoš¬ tovali tuditujci Phone Hanover 4187-R. VOL. 2. LETO 2. $650 ZA BEDNE PO VOJNI Do sedanji računi izkazujejo, da je čistega dobička izza 27. av¬ gusta skoraj $650. Ta vsota se še bo spremenila za kako malenkost ko bodo izplačani vsi stroški. Krasna vsota, da smo lahko na njo ponosni in v vzgled vsem a- meriškim slovenskim naselbinam ker kaj tacega še ni dosegla no¬ bena! SEJA ODBORA “ZJEDIN¬ JENI SLOVENCI v P.B.vS.K” Vse društvene zastopnike se vabi, da se sigurno udeleže seje v nedeljo 10. t. m. ob pol 9. uri dopoldne v Iliria dvorani. Ta seja je velike važnosti, ker se bo na njej izdelal program, za katere¬ ga nismo imeli dovolj časa 20 . av¬ gusta in da se pregledajo računi. J. Krainc, predsednik PRVOTNE VOLITVE Prvotne volitve v torek 5. sept. so izpadle zelo mirno; oddanih je bilo razmeroma prav malo gla¬ sov. Vsaka stranka je sedaj do¬ bila le po enega kandidata. Ker je delavska stranka—socijalistič na stranka postavila za vsak u- rad le po enega kandidata, je se¬ veda nominiran vsak. V senat Združenih držav je no¬ miniran na socialističnem tiketu Rihard Elsner, na republikans¬ kem R.~M. LaFoIlette, na demo¬ kratskem W. F. Wolfe in na pro¬ hibicij skem (suhaškem) C. D. Hill, ki je prejel le 175 glasov ali se niti pol odstotka ne. Za governerja je na socialistič¬ nem tiketu nominiran Rae Wea- wer, na republikanskem E. L. Philipp, na demokratskem Burt Williams in prohibicij skem G.M. McKerrow, ki je prejel od okrog¬ lo 43,000 oddanih glasov le 181. Drugi važni kandidati na soci- jalističnem tiketu so: Podgover- ner E. B. Harris, državni blagaj- George Hampel, državni blagaj¬ nik C. A. Sackett, generalni prav¬ nik G. T. Thorn in v kongres 4. distrikt W. R. Gaylord. Za okrajni tiket iz socialistične stranke: Distriktni pravnik Win- Ired C. Zabel, register of deeds Edmund T. Melms, klerk okrož¬ nega sodišča Ferd. W. Rehfeld, okiajni klerk Leo Krzycky, okraj ni blagajnik Jacob H. Rubin, še¬ rif Robert Buech, koroner. B. P. Churchill. Do volitve je časa samo še e- den mesec; pripravite se sedaj in a gl tii a j te da bodo volili vsi delav ci na dan odločilne bitke le de- lavske kandidate in to so socia¬ listični. Ne zamudite nobene pri¬ like, da bi ne vspodbujali volilce k složnemu delovanju. USODA POHABLJENE . DEKLICE Mmme Steinberg, stara 20 let se je obesila v ponedeljek na do¬ mu svoje sestre Mrs. Ana Kanitz 1367 Ninth Ave. Pred 4. leti jo je povozil vlak ter ji odrezal obe nogi. Ko je oz¬ dravela, je dobila umetne noge. Nato je dobila delo pri Phoenix Knitting Co. Postala je srečna, ko je njen ljubimec ji obljubil, da jo hoče poročiti. Toda mlade¬ ga ženina so odvrnili od tega sta- riši, češ da je dekle pohabljeno, vsled česar je neznano kam izgi¬ nil. To si je vzela zapuščena Stein berg tako k srcu, da si je končala svoje mlado življenje. Kadar kupite pri naših oglaše- vateljih, omenite naš list! Slovenija ‘S L O V E N IJ A” The Slovenia Tednik. Izhaja vsaki petek. Izdajatelj: Družba Slovenija. 408 Park St., Milwaukee, Wis. Naročnina: „ . .$1.50 Vse leto. * Pol leta. 3 mesece. $ * ,4 ° “THE SLOVENIA” Weekly. Publisher: Slovenia Publsh Co. Ovvned by F. X. Veranich. 408 Park St., Milwaukee, Wis. Subscription. . $1.50 One .. 6 months. 3 months. •••• **' 4U Posam ezna Stevilkajj^centov^ 47 USODA DELAVCEV Večina nas smo prišli v naj¬ boljših letih v to deželo “svobode’ Brezskrbno, v svesti si moči in zdravja, ki je plulo po naših ži¬ lah, smo pričeli delati. Le malo jih je, ki so ze takrat spoznali, da se je vleglo nanje delo, kakor kr¬ voses; malo jih je, ki so koj od začetka imeli jasne misli, in spo¬ znali, da so se jim ovile okrog vratu, okrog udov nove verige krivic, katere bodo izprešale iz njih zadnjo kapljo krvi, ki jih bo potisnila v prezgodnji grob in še poprej zagrenila življenje. Malo jih je bilo, ki so to spoznali; vide¬ li so nove razmere v lepo kričečih barvah, v katere so prišli. To jim je dalo povod, da so zadovoljno stopili v temne delavnice, napoln¬ jene s strupenim morečim zra¬ kom ; v globoke rove v srcu zem¬ lje, kjer je prežala na nje smrt, od koder pa se niso slišali težki vzdihi in tožbe trpečih; bili so zdravi in močni in njih srce polno sladkih upov. Večina se je le sedaj naučila po časi spoznavati, da so žrtvovali svoje moči za druge, ki vidijo sa¬ mi sebe ali svoje tovariše, kako se jim že pri štiridesetih letih za¬ kličejo strašne besede: prestar, mi potrebujemo svežih moči. čim dalje več se zahteva od delavca, ne samo, da se zahteva od njega telesne moči, tudi duševno moč mora žrtvovati in danes ali jutri stoji na cesti zavržen, kakor se zavrže staro izrabljeno orodje. “Prestar, mi potrebujemo svežih moči”. Ali si ti delavec še človek ali le kos blaga, katero se nudi po ceni povsod. Na stroj se pazi, ker stane denar, na sužnje so pazili, ker so bili dragi, le današnji dela¬ vec je brez varstva, je brezvred- nostno blago. To je prokletstvo današnjega reda, kolo, ki se vrti leto za letom enakomerno in za¬ hteva vedno več žrtev, ki zahteva vedno več in uničuje vedno straš¬ ne j e. Grozno je delavec izkoriščan, kakor sok iz citrone, tako se pre¬ ša iz njega moč. Ni še dolgo od tega, ko so priganjači z uro v ro¬ ki stali za njim in gledali, da je vsako minuto vporabil za njih do biček. Pa to je že preteklost; da¬ nes to ne zadostuje več. Z umet¬ no izdelanimi pripravami prera- f uni i° , d ™> k aj je delavec in kap bi lahko naredil. Kinemato¬ grafe postavljajo v tovarne, ki fo tograf irajo vsak gibljaj delavca. Tako jim je mogoče preračuni«, kako bi se dalo še več izprešati iz_njega. In ta novi način izko- liščanja je našel pot že v večja podjetja. Pustite jih umirati proletarce Kaj je zato!? Dovolj j e drugih, ki sopnpravljeni stopiti na njih mesta, kakor vidimo stavkokaze! Naj umirajo, samo da raste bo- gatstvo delodajalcev, katerim člo yeška življenja v modemi indus¬ triji ne pomenijo ničesar. Industrija zahteva vedno tiso¬ če in tisoče delavskih žrtev. Poho . # « ki krvi tečejo. In koliko tisoč jih je, ki hodijo s smrtno boleznijo v sebi dan na dan v zastrupljeno ozračje delat. Današnji krivični sistem ima na sebi večino onih nesrečnih, ki nosijo v sebi straš no belo kugo tuberkulozo ali je tiko. On je tudi kriv, da zahteva tifus več žrtev, kot dolga meš¬ čanska vojna. Vse to.pa odobra¬ vajo delavci stavkokazi! Strašne žrtve zahteva moder¬ na industrija. Potoki krvi tečejo in na tisoče jih umira prezgodnje smrti. Stotisoče jih je, ki hodijo pohabljeni po svetu in so zaniče¬ vani in preganjani, ker so nesreč¬ ni, pohabljeni, ker se jih je vrglo na cesto v bedo, ker niso več spo¬ sobni za izkoriščanje. Stavkokazi odobravajo vse to in žele, da os¬ tanejo te razmere še vnaprej! A to še niso vse žrtve! Pojdi¬ mo v hiše revnih družin in našli bomo očeta — moža v najboljših letih. Vpognjen je ;delo ga je-uni čilo. Njegov obraz je poln obupa. Vidi sam, da mu pešajo moči in ve, da se bliža strašna prihod- njost. Njegova žena je izčrpana. Namestu da bi bila eden druge¬ mu v srečo, sta si v nadlogo. Na¬ mesto sreče vlada v takih hišah sovraštvo, nemir in skrb. Koliko tisočev jih je, ki hrepene po mir¬ nem, srečnem domu, ki nosijo v sebi srce polno hrepenenja po sre či, po ljubezni, a vidijo pred sabo zaprto pot do te sreče. Vidijo, da se z zakonom vred odpira pred njimi temna bodočnost. Hrepeni¬ jo po sreči, a vedo obenem, da so obsojeni v življenje, podobno pe¬ klu. Vse to ima na sebi na vesti krivični družabni red in stavko¬ kazi, ki ga še podpirajo! Kako dolgo bodo še narodi mir¬ no gledali krivico ? Kako dolgo se bodo še pustili mirno pehati v po¬ gubo. Nespametnež bo rekel: “Prišel bode dan in delavstvo se bode osvobodilo z enim udarcem” toda to je zmota. Le sanjači tr¬ dijo in verujejo to. Jasno misleči pa zametuje ta sredstva kot brez vspešna, ker ve, da ima delavstvo drug pripomoček, ki ne zahteva črvi in in ne razširja smrti in groze med narodi, a je vzlic temu edini, na katerega more delavst¬ vo računati. To je probujeno iz brezbrižnosti in združeno delavs¬ tvo v organicaciji, kjer se nauči spoznavati resnico in si krepi moč svojega uma. Kaj naj naredi delavstvo proti današnjim model¬ nim molilnim pripravam?'Kaj bi bilo doseženo, ako bi se postavili pred žrela topov. In če bi si vzlic temu pridobili moč, bi one brez¬ brižne mase delavcv ne znale svo¬ je moči prav izrabiti. Namesto reda in človekoljubja bi zavladal nered in delavstvo bi padlo nazaj svoj žalosten položaj. Mi vsi irepenimo po rešitvi, ker nismo zadovoljni z današnjim redom. Ali koliko jih je, da store tudi de¬ jansko kaj zoper te razmere in vedo, da ne zadostuje samo želeti ampak da je potrebno tudi hoteti in žrtvovati svojo moč za to! U- soda delavca je žalostna in pos¬ taja negotove j ša od leta do leta, a vendar je še ogromno število onih, ki ne poznajo pota, ki pelje do boljše bodočnosti in zato ta¬ vajo v nezavednosti. Toda to ni njih popolna krivda. Bili so tako vzgojeni. Nje ne zadene krivda, temveč one, ki se zavedajo pa ne delujejo na to, da se te duševne mrtve probudi. Ravno ti pa so, ki najbolj trpe, ker se zavedajo svo¬ je žalostne usode, a vendar osta¬ nejo malomarni, kakor bi priča¬ kovali, da se zgodi čudež in spre¬ meni njihovo usodo. Položaj de¬ lavstva se bo zboljšal, kadar bo isto v združenih močeh pričelo ra )iti svoj pravi razum. Večina de- avstva ga je že pričela rabiti; le nekaj je še takih nerazsodnežev, ti ga nočejo, ampak raje pljuje¬ jo v svojo lastno skledo; spreobr¬ nili se pa bodo tudi ti, kadar bo že prepozno! KNJIŽNICE IN LJUDSKA IZOBRAZBA Knjižnice postajajo najvažnej¬ ši faktor na polju ljudske izobraz be. V vseh modernih državah in narodih se trudijo, kar najbolj mogoče razširiti in pomnožiti ljudske knjižnice, ki naj pomaga¬ jo razširiti med ljudstvo znanost povzdigniti ljudstvo na kolikor mogoče visoko stopinjo omike. Da, lahko bi rekli, da nekateri na rodi naravnost tekmujejo med se boj v tem oziru. Vzemimo si za vzgled našo novo domovino !Zdru žene države. Vsako najmanjše mesto,"cTa skoro vsaka vas ima svojo lepo knjižnico. Vsa večja mesta pa potrosijo vsako leto na¬ ravnost velike vsote v ta namen. Istotako je na Angleškem, kjer splošna ljudska izobrazba zavze¬ ma nekako prvo mesto med vse¬ mi narodi na svetu. Za Anglijo prav nič ne zaostaja Francija. Znani ameriški pisatelj Carpen- ter piše v svoji knjigi: “Europe”, da ima vsaka francoska vas svo¬ jo knjižnico, vsled česar se ni ču¬ diti, da zavzema francoski narod tako odlično kulturno mesto.čast no mesto zavzema knjižništvo tu¬ di na Danskem, Nemškem, Šved¬ skem in Norveškem, celo na Fins kem. V reakcij onarnejših drža¬ vah, kjer se od strani vlade nič ne stori v prid ljudske izobrazbe, tam pa zavednejše plasti ljudst¬ va samega zastavljajo vse svoje moči, da se izobrazijo potom pros tovoljnih knjižnic na političnem in gospodarskem polju. To velja zlasti za industrijsko delavstvo. In zgodovina zadnjih trideset let je priča, da so vspehi tega delav¬ stva plod podrobnega sistematič¬ nega izobraževalnega dela več de¬ setletij. Izobrazba je predpogoj izbolj¬ šanja gospodarskih razmer. Zato imamo dovolj dokazov vsak dan. Kulturno najbolj zaostali delavci so naj slabše plačani in najbolj izkoriščani, a kljub temu imajo ti najmanj smisla za izboljšanje svojega položaja. In zakaj to? Za to, ker ti delavci niso duševno za dostno vzgojeni, da bi bili zmož¬ ni spoznati vzrok svoje bede in da bi bili v stanu spoznati pot,ki vodi do zboljšanja. Mislijo si pač Mora že tako biti in ne drugače. Ako jim govoriš o njihovih krivi¬ cah in njihovih pravicah, se ti smejejo. Vse se jim zdi smešno neverjetno, zlagano. V to vrsto ljudi spadajo stavkokazi. Vse to pa prihaja od tod, ker je njihovo obzorje svetovnega naziranja pre ozko. Vse njihovo dejanje in ne¬ hanje se vrti okrog besede “jaz in njihov “jaz” ne sega dlje kot od sklede do ust. Kdor si je napisal na svoj pro¬ gram :Za slovenske delavce, ta se mora v prvi vrsti zavzeti za nji¬ hovo izobrazbo, ako hoče ostati zvest svojemu programu. V teh nezavednih ljudeh je treba naj¬ prej vzbuditi zanimanje in vese¬ lje do čitanja in čitanje jih bo na¬ vadilo misliti. Toda tega ne boš dosegel, ako prideš k njim s čti¬ vom, do katerega imajo globoko ukoreninjene predsodke, temveč z lahkim in zanimivim leposlov¬ nim čtivom. Za dosego tega na¬ mena pa je najboljše sredstvo knjižnica, kjer si vsak čitatelj lahko izbere, kar mu ugaja. Kako malo je bilo zanimanje med a- meriškimi Slovenci za to stvar, najjasnejše kaže to, da ima samo par naselbin svoje knjižnice in še izmed teh so nekatere zanemar¬ jene. številna so izobraževalna sred¬ stva, ki jih ima ameriško ljuds¬ tvo zlasti po večjih mestih na ra¬ zpolago. Poleg knjižnic so števil¬ ni koncerti, predavanja, razstave predstave, dnevno in ceno časopis je itd. Toda vse to je za ogrom¬ no večino nas brezpomembno za¬ radi neznanja angleščine. Zato pa smo v tem oziru navezani sami nase. Od nas samih je odvisno, ka ko daleč naj se dvigne naš napre¬ dek, od katerega zavisi naša go¬ spodarska povzdiga. čitanje je e- dino sredstvo, ki nam more poma gati do tega cilja. Neovržena res¬ nica je, da se med nami vedno še vse premalo važnosti polaga na čtivo,a v največ slučajih je vzrok pomanjkanje primernega čtiva. Naše časopisje je v splošnem pre¬ slabotno, da bi moglo nuditi veli¬ ko primernega čtiva, a knjige so pa predrage, da bi si jih mogel delavec zadosti nabaviti. Ako°se pa ustanove po naselbinah knjiž¬ nice, bo tej potrebi zadoščeno in vsak si bo lahko za nekaj cen¬ tov na mesec prebral toliko knjio- kolikor jih bo hotel. Ista je s ca sopisi liko storiti, če ima še tako lepe l- deje in še toliko resne volje. Za ta princip se mora delovati za izobrazbo in napredek. Kaj poma ga stati stran od ljudi in zabavlja ti ter vzdihovati, da to ni prav ali ono ni prav; pa to bi moralo biti tako in ono drugače. Treba je za¬ vihati rokave in iti med ljudi po¬ gumno na delo in vspehi ne bodo izostali. OLIKA V GOVORJENJU Poedinec izmed nas ne more ve K prikazni in bistvu človeka spada razven telesa in obleke tu¬ di njegovo obnašanje. Dostikrat pa marsikateri pozabi to, ter se obnaša in govori tja v en dan, ne da bi pomislil, in presodil, pomen ali obliko besedi, ki jih izgovarja. Marsikateri si misli: zakaj to? Zakaj bi ne smel rabiti besed, ki ranvno pridejo na jezik? Zato je veliko vzrokov. Pri površnih lju¬ deh, ki navadno ne mislijo dosti in se z veseljem smejejo tako ba¬ nalnim izrazom in surovim dov¬ tipom, je to dobro; a človek pri¬ de pogosto v družbo, ki presoja govorjenje in obnašanje. Pri ta¬ kih naredi človek, ki ne pozna o- blike pri govorjenju i obnašanju vzlic svoji lepi obleki in novi mo¬ derni kravati zopem, mučen vtis in čestokrat smatra prezirljiv ali zaničevalen smeh svojih poslu¬ šalcev za izraz veselja nad njego¬ vimi neslanostmi. Mi cenimo po govorici človeka vedno tudi me¬ ro njegove olike oziroma izobraz¬ be. In to je točka, kjer je večino^ ma vsakdo jako “občutljiv”. No¬ beden pač noče veljati za neolika¬ nega ali surovega. Vedno pa lju¬ dje pozabijo, da se svojim govor¬ jenjem in obnašanjem vedno na novo pokažejo kot take. In če se večkrat oni, s katerimi bi radi ob¬ čevali od njih odstranijo ali se mrzlo in ravnodušno obnašajo, se jezijo radi nesramnosti ali po¬ nosa, kakor to najraje imenuje¬ jo, onih in največkrat niti ne san j a jo, da so sami krivi, če se ž nji¬ mi tako ravna. Samo če zadenejo na pravega, jim ta naravnost to pove, kar jim koristi za celo ži¬ vljenje. V sedanjih časih, ko se daja tako velika uplivna moč na umet¬ nost in še njen pomen na človeš¬ ko izobrazbo tako visoko ceni in ko se tako močno gleda umetniš¬ ko vzgojo otrok, bi si moral vsak posamezen pač vedno na novo pri zadevati in spoznavati, da se na¬ haja med drugimi tudi umetnost govorjenja, ki ne sme biti zane¬ marjena, kakor to ne sme biti pri obleki. Spominjati se je treba ve¬ dno tudi, da izraz govorjenja ve¬ dno nosi velik upliv v sebi pri ob¬ sodbi človeka. OSEBNA SVOBODA. Louis Hammerling čiti pisateljevo misel, katera je, da dokler ne moremo s P ienl “ živi jenskih navad, ki danes oost mio v vseh večjih mestih -— za¬ hteva, ki je naložena na nase ia- me, da delamo, naše socijalne dolžnosti in naši poskusi, da d bili bolj in bolj civilizirani tu¬ di ne moremo vsega tega storiti, ne da bi se pri tem na kak način brzdali, bodisi, da pride pn te ™ v poštev obiskovanje “movies gledišča, kletve, zavživanje alko¬ hola, veselje do športa ali kar ko¬ li že bodi. Civilizacija vstraja na tem stališču, da je le mogoče kaj doseči, ako se moremo na kakor- šenkoli način brzdati. — —’ Veste, kdo sem jaz? Ko je bilo mesto Frankfurt ob M. v Nemčiji še svobodno mesto, je stal nekega dne na kolodvoru brzovlak, pripravljen, da odide v Kasel. Potniki so že zasedli svo¬ je prostore in čakali; samo pred vozom prvega razreda sta se mir¬ no sprehajala in pogovarjala dva elegantna gospoda.Sprevodnik je že zaklical, da je čas da vstopita, ko pa se moža le nista brigala za njegov klic, je stopil k njima, jih uljudno pozdravil in rekel: “Pro¬ sim gospoda, zadnji čas je, da vstopite”. Ne zmenivši se za opo¬ min, sta nadaljevala svoj pogo¬ vor in sprevodnik je še enkrat po novil svoj opomin, toda brez vspe ha. Potniki so postali nepotrpežlji¬ vi in so se jezno pritoževali. Te¬ daj stopi sprevodnik še enkrat k gospodoma in jima reče:“Moram vas nujno prositi, da Otopite, čas za odhod je že minul.” Boste vendar počakali, da bo¬ deva midva gotova s pogovorom” se zadere eden teh dveh nad spre¬ vodnikom: “ali veste, kdo sem jaz? Jaz sem knez hesenski”. “Tako?” odgovori sprevodnik, potem hočem tudi jaz pokazati, kdo sem” ;zažvižga, skoči na vlak in se odpelje brez kneza, ki je z dolgim nosom zrl za vlakom. LXIV. “Pri različnih socijalnih giba njih, ki imajo zadnji čas v tej de želi precejšnje uspehe, je neka tendenca, katera je najbrže po¬ sledica prevelikega entuziazma, ki tudi na vso moč oznanuje e- vangelij “vstajenja”. “član kake organizacije se pri čne direktno zavedati, da je sku pina ljudi, ki niso njegovih zviše nih idej, ki niso živeli njihovega življenja, vsled česar misli, da se mu je odprlo polje za njegovo pro pagandno delo, v katero ima on toliko zaupanja, da pri tem poza bi pomisliti, ako bo imelo to delo za človeštvo kako korist. On je lahko dober človek , vsakem oziru, toda le iz ene stra¬ ni je graje vreden, namreč da je slab oznanjevalec. Tudi zdravniki niso pri tej dolžitvi izvzeti. Kadar pridigajo proti alkoholu, vidijo navadno samo eno posledico zavživanja al kohola, namreč — pijanost —” H koncu naj navedemo iz ne- T e „ nt T j k f ° knjigi Profesorja G. L vv. Patricka sledeče: Ne da bi rabili vse besede prof. atneka, ki se zavzema za potre¬ be današnjega človeka, da se brz¬ da in ostane tako zdrav jn nor¬ malen, moramo čitatelju predo- itznnnunnmrz ROJAKI! Kadar potrebujete no vo obleko ali kadar ima¬ te staro za čistiti, likati i. t. d., oglasite se pri SLOVENSKEM KROJAČU T. KRAINC 408 PARK STREET n On Vam napravi naj¬ boljše delo za nizko ce¬ no ter v kratkem času. innunnnnz JOHN Sveže pivo Edeh Veiss Dobro domače vin 0 Izvrstna posrežba' Uljudno se priporočam S| vencem in Hrvatom, d a °' obiščejo v mojih p ros j! e kjer sem Vam vedno n a r polago. 8rat °mSlov es in . Hn ’aton, priporočam 1 bri vni c ; 1 d ° brim delom, Pridite in Prepričajte S. F A B I J A N e 5124 Vi National Ave., West Ali;,, . . . I CAMER & MASON j Painters & Decorators + Slovenski slikar 624 NATIONAL AVE | DELO TRPEŽNO, ZA KA¬ TERO GARANTIRAMO. Cena nizka Vprašajte nas za proračun Telefon Hano ver 1239 + ♦ ♦♦♦♦•»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦+♦» i FERK0 BROS. Mesarija »g* Vedno sveže in prekajeno^ g^meso kakor tudi klobase dol KJtnačega izdelka. Lepa perutnina -- - - CENEJE! ! ! !j M /t 1 ZaNeSUiVeJe!, hitrejel 1 \\ POŠILJA Denar v staro domovino LOUIS B E WIT Z! 5226 National-av West Allis JOHN KROLNIK 417 VIRGINIA ST. (Vogal First Ave) Telefon Hanover 4669 Cenjenemu občinstvu se pripo¬ ročam v obilen poset. Postregel bom vsakomur s svežim PABST pivom in drugimi pristnimi pija¬ čami ter lačne nasitil vsaki čas. Točim najboljše doma naprav¬ ljeno pristno vino. JONAS & C A S E Y Pogrebnika 393 GROVE Street Telefon Hanover 40 Krasen pogreb za $65.00 IGNAC KUŠLAN SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAURANT 229 First-av., Milwaukee Proda jem izborne vsako¬ vrstne pijače in dobre ciga¬ re. Topel prigrizek ob vsa¬ kem času. Slovencem se priporočam SALOON IN PRENOČIŠČA Točim dobro Gutsch pivo in dobro vino. Fine cigare. Prigrizek vsaki čas zastonj. JOE FLUDERNIK 735 Indiana-av, Sheboygan, Wis- Se priporočam cenjenim rojakom Priporočam se cenjenim roja kom, da me posetijo v mojih prostorih, katere sem prevzel od rojaka Louis Bewitz. Vodil bodem gostilno v zado¬ voljstvo vseh gostov. Skrbel bo dem za pristne pijače in topel prigrizek, ki Vam bo vedno na razpolago. FRANK ZAJEC 198 FIRST AVE VIL. J. GRONEWALD Licenciranj pogrebnik in maziljenik Brezplačna poraba privatne kape Cene nizke. 347 REED ST. N »‘ i0, ‘’ 1 in Walker St. MILAUKE®’ Telefon Hanover 4497 TA KRASNA COLUMBIA GRAFONOLA SAMO ^ SAMO VSOKOVRSTNA GODaET POPOLNA ZBIRKA slovenskih PLOŠČ uuo P osc na obeh straneh po 65c. WINTER PIANO CO ,375 GROVF, gTPF.KT FRANK TURK ’ 526 Reedjhreet^_^ kILoTaT^ZI^ I • Izdelujem vsakoj in čisti * “s- ( 30 SJ JOHN MAGISTER 401 Grove St. GOSTILNA Slovencem in Hrvatom pripo¬ ročam svojo novo urejeno gostil¬ no, kjer točim vse dobre pijače, ki Vam jih grlo in želodec požeh Krasno novo opremljene sobo se oddajo takoj prav po ceni. T. M. Krapshe, 313 — 3rd Ave Jugoslov. Zveza Podporna _ “Sloga" vsTANov ^r : ^re^r ANA -- UPRAVNI ODBOR- P.veds.: JOHN KRAINC, 408:Park st, MilwanW w Podp.: LEOP. ZORKO, 827 Indiana-av Skebov^ w ZsA tajnik: ANT. SEM, 298-4 A W *SK Blag.: MATH STIGLITZ, 415 FloridL st . Mili te Zap.: FR. MATITZ, 212 Greenbush st.,Mihvaukee,Wis NADZORNI ODBOR • ' 1 Nadz.: IGN. KUŠLJAN, 229-1 Ave.,Milwaukee Wis II. nadz.: ANT. TOMINŠEK, 5323 Natfl-av WAflta III. nadz.: JOE BENDA 471—53 Ave, W. Allis, Wis’. POROTNI ODBOR: Preds. :ALOIS GOLOB, 114 Franklin Port Washingt JOHN STAMPFEL, Graf ton, Wis . JOHN TURK, 456 — 54th Ave, West Allis, Wis. POMOŽNI ODBOR : MARTIN ROP, 308 Second Ave ,- Mihvaukee, Wis. JOHN \VOHLGEMUTH,822 Kinmckinnic-av, Milw. Vihovni zdravnik: Dr. P. Langland, Nat’l & Grove st Glavne seje se vrše vsako tretjo sredo meseca v Iliria ob 8. uri zvečer. Uradno glasilo: SLOVENIJA. STOPIMO ŠE ZA KORAK NAPREJ (j (Nadaljevanje iz prve strani.) slombe, zlasti šoli odrastla. Večinoma tava sem in tja brez cilja in brez pravega smisla za življenje. Treba ji je preskrbeti polje za njeno aktivnost izven doma in izven delavnice. Naša naselbina je še mlada in mladina še nezrela, da bi si sama preskrbela primerno razvedrilo za prosti čas. Vsaka narodnost ima svoje mladinske organizacije, ki so toriš¬ če vsakovrstnih koristnih stremljenj. Naša naselbina se zasvetbožji nima kam obrniti; cestni vogali so ji edino pribežališče. In tu se pričenja pot navzdol! žalostnih vzgledov ne manjka. Dalje je jako veliko starišev, ki bi iz srca radi videli, da bi se njihovi otroci učili tudi slovenščine. Znanje materinega jezika je velike vzgojevalne važnosti za vsakega otroka. Isto v znatni meri zboljšuje značaj otrokov ter istega krepi; zlasti pa povspešuje in¬ timnost med stariši in otroci. To se da doseči z malimi stroški ali celo brez njih; treba je samo složnega nastopa! 3. Kot delavci smo dolžni pomagati eden drugemu pri štrajkih, nezgodah in drugih neprilikah. To pa moremo izvršiti samo tedaj, če smo skupno organizirani. 4. Veliko je še naših rojakov izven podpornih društev, vsled če¬ sar se prav pogosto dogodi, da med nami umre rojak, ki ni pri no¬ benem podpornem društvu in je zato treba beračiti okrog, da se dostojno pokoplje. Treba je več .agitacije za pristop k podpornim društvam; kateremu kdo pristopi, je vseeno, ker društva niso za profit nikogar! 5. Vsi se zavedamo važnosti izobraževalnih društev. Med nami je veliko rojakov sposobnih za eno ali drugo, a ne pristopijo, ker se počutijo tuje. Ako bi se splošno agitiralo za izobraževalna društva, bi se pridobila marsikatera izvrstna moč. Zlasti je treba skupne pozornosti za “čitalnico”. 6. Od časa do časa se pojavijo važne slučajnosti, kakor na pri¬ mer ravno sedaj — pomoč za starokrajske sirote. Ako imamo skup¬ no organizacijo, izvršimo tako nujno slučajnost hitro in primerno. 7. Povečanje svojega ugleda pri tujcih bomo dosegli edino le s složnim in skupnim delom. V teh točkah so zainteresirana vsa naša društva, oziroma nje¬ ni člani. Noben posameznik in tudi nobeno posamezno društvo ne more tem nujnim potrebam zadostiti, ker so preobsežne, pretežke. Ker pa je posamezniku ali posameznemu društvu nemogoče, to sto¬ rimo, oziroma dosežemo z lahkoto, ako svoje moči združimo in se skupno lotimo dela. To pa je mogoče le tedaj, če imamo politično ali versko nepristransko organizacijo. S složnostjo in edinostjo bo¬ mo dosegli vse, drugače pa ničesar ali samo malo. O navedenih točkah ni bilo mogoče zadostno razpravljati v e- nem samem članku in bomo zato o njih razpravljali v prihodnjih številkah “Slovenije”. Ob enem pa želimo, da tudi čitatelji in druš- tveniki povedo svoje mnenje potom dopisov. Na ta način bomo priš¬ li do jasnosti. Složnost, delavnost in program naj bodo naši vodniki in vse' bomo dosegli! ZAPISNIK SKUPNEGA ZBO¬ ROVANJA VSEH DRUŠTVE¬ NIH ZASTOPNIKOV “ZJEDIN- JENI SLOVENCI V POMOČ BEDNIM V STAREM KRA¬ JU” 20. AVGUSTA 1916 / Sejo otvori ob 1. uri pop. pred¬ sednik pripravljalnega odbora J. Čamernik s pozdravnim govorom v katerem označi v kratkih pote¬ zah veliki in plemeniti pomen te skupne akcije. Nato apelira na za stopnike,da naj delujejo složno v koi'ist sirot in da si izvolijo stalni odbor. Predlagano, da se voli tajno po listkih, kar je tudi sprejeto, čita se imena zastopnikov: Za dr. Sv. Janeza:Joe Windish- man, Fr. Frančič, in A, Goličnik. Za dr. Sloga št.l: M. Stiglitz, John Krainc in J. Wohlgemutlr. Za dr. Sloga št. 16: Fr. X. Vera- nich, Fr. Limoni in M. Stamcar. Za dr. Napredna Slovenka: Gi- zela Stiglitz, Neža Medved in An¬ gela Gervol. Za dr. Naprednost Slovencev: Frank Kopušar, John Janežič in Anton Recelj. Za dr. Balkan: John Krolnik, Mike Kočar in John Lenko. Za dr. Sv. Jožefa: Louis Seku- la, Math Sekula in Jacob Oblak. Za dr. Lilija: Frank Grlica, Fr. Krivišar in John Matoh. Za klub Zvon: Fr. Matitz. Navzočih je 21 zastopnikov. Nominacija za predsednika: J. Krainc dobi nadpolovično večino oddanih glasov.Toraj predsednik John Krainc in podpredsednik J. Čamernik. • Nominacija za tajnika: M. Sti glitz 2, Veranich 11, Windishman 1, Fr. Kopušar 2, Fr. Limoni 1, F. Matitz 3, Anton Sem 1 glas. Ker dobi Veranich nadpolovično večino oddanih glasov, odpade vo litev. Tajnik F. X. Veranic, zapis nikar Fr. Matitz. Nominacija za blagajnika: M. Stiglitz 10, J. Wohlgemuth 6, A. Sem 1, J. Windishman 4, J. Jane¬ žič 1. Na glasovanje gredo Wohl- gemuth Stiglitz in Windishman. Izid glasovanja: J. Wohlgemuth 14, M. Stiglitz 4 in J. Wmdish- man 3. Blagajnikom izvoljen to- raj John Wohlgemuth. Nadzorniki: Za vsako društvo se imenuje po enega nadzornika in ti so: Louis. Sekula, Anton Go¬ ličnik, Math Stiglitz, Fr. Limoni Gizela Stiglitz, Fr. Kopušar, J. Krolnik in Fr. Grlica. Predlog stavljen in sprejet, da se postavi blagajnika pod varšči¬ no. Br. Stiglitz predlaga, da se naj prihranijo stroški varščine in naj bond podpišeta dva dobra po¬ sestnika. Se sprejme. Bond pod¬ pišejo John Krainc, M. Stiglitz in Joe Windishman. Stavljen je predlog, naj se na¬ brana vsota pošlje po potrebi di¬ rektno na uboge brez posredova¬ nja kakih državnih ali drugih slič nih institucij. Sprejeto. Radi pomanjkanja časa se izr vršitev programa preloži na pri¬ hodnjo sejo, ker ob 3. se že zbero delavni člani. Sklene se, naj 'ima vsak udele¬ ženec pri korakanju zastavico, katere bodo prodajali pred odho¬ dom nadzorniki. Nato sledi odmor. Po odmoru se voli gl. komite za na veselični prostor. Nadzor¬ niki naj pa nadzorujejo v parku vse delovanje. Nato se določi delo delavnim članom. Ker je še teh premaiu, se k delu pritegnejo tudi zastop¬ niki. Zborovanje se zaključi ob 4. uri popoldne. Fr. Matitz, zapisnikar. MNENJA IN DOPISI NAŠIH ČITATELJEV. Pod tem napisom bode priobčevala Slovenija mnenja, kritike in dopise svojih čitateljev brez¬ plačno. Vsak dopisnik je za svoj spis odgovoren sam. Spisi naj bodo kratki in jedrnati. Obre¬ kovanja, prepiri, osebnosti ali dopisi razžaljive vsebine ali ki so pisani v nedostojnem jeziku, se ne priobčijo. Vsak dopisnik mora navesti svoje ime in naslov, ki se ne priobči, ako do¬ pisnik to zahteva. ZA DOPISE NI ODGOVORNO UREDNIŠTVO. Mihvaukee, Wis. Uredništvu Slovenije: — Pri¬ občite prosim priloženo pismo, ki sem ga prejel od John Kmet-a, ker sem ga v soboto posvaril, naj ne upravlja stavkokažka dela. Pi¬ smo je seveda pisano v nemškem jeziku, ker “Kmet” ne zna sloven ski — ako noče. — Gospod Ši¬ menc, Mihvaukee:- Oprosti mi, da Te nadlegujem s par vrstica¬ mi. Prijel si me za besedo, zakaj da delam? To je prav kočljivo vprašanje. Prvič: Ti ne veš, kako jaz stojim? Drugič: Ako Ti kot družinski oče 4 tedne ne delaš, je dovolj. Vprašam Te, kdo skrbi za mojo družino? Ne Ti in ne unija, kajti odkritosrčno Ti moram po¬ vedati, stavka je že od začetka iz¬ gubljena. (Ko bi bili vsi taki stav kar ji, potem bi gotovo bilo po nje govem; ampak tako pa ni! Op. uredn.) To ni niti stavka. Ti na¬ znanim, da sem bil sam svoj go¬ spod ;imel sem na Koroškem last¬ no malo delavnico za stroje, sem se pa spufal, ker sem bil socija- list št. 1. (Resnica bo menda, ker je bil nezmožen za vodstvo). Bo¬ jeval sem se dovolj, Ti nimaš o tem niti pojma. 16 let sem spadal k zvezi kovinar j ev.Vstano vil sem zvezo kovinarjev v Murzzuschla- gu, Gloggnitzu, Nižjem Avstrijs¬ kem in kaj sem imel od tega? (Pregovor pravi, da se lastna hvala po blatu valja) Dobil sem 10 let mestnega izgona. (Nam je neznano, da bi bil kdo dobil 10 let mestnega izgona, ker je bil soei- jaHst. Toda izgon se nam zdi sum ljiv!) Bil sem uničen vsled moje dobrote. Potem sem uvidel, da vsakdo je sam sebi najbližji. Jaz nisem bil za svoj govor plačan ni koli in tudi nisem nikoli ničesar zahteval. Ako Ti je to znano, da je moja prva soproga umrla tu¬ kaj in bila 9 mesecev bolana. Iz tega si lahko misliš, kako mi je bilo pri srcu. Brez centa v žepu in plačati pogreb. V moji naj večji stiski mi je pomagalo društvo prostozidarjev, katerega sem tu¬ di član in bodem. (To je bila tudi dolžnost prostozidarjev, ako je bil on član. Ako uče prostozidari stavkokaziti, je njihova morala za psa, kamor bi ne smel spadati noben pošten delavec.) Tudi Me- yer je član društva in vsled tega bom delal pri njem, kakor dolgo se mi poljubi. Da me boš dal v časopis, nimam strahu. Krivda pade na Tebe in Ti misliš na svo¬ jo družino in na sebe?.Ti lahko živiš, ker imaš borderje, (kar pa ni resnica, ker jih ni¬ mam) jaz pa nobenih. Tudi ka¬ kor si rekci, da kradem kruh vam ni resnica. Do sedaj še nisem kra del kruha in ne dela in tudi v bo¬ doče ne bodem. To je moje mne¬ nje. S spoštovanjem John Kmet. — Tako zagovarja svoje delo. On je bil član unije iste kot jaz nam¬ reč št. 727 sedaj pa, ko je prišel čas, da bi držal prisego, p5 stav¬ kokazi. Na njegovo pismo oz. za¬ govor bi se še dalo marsikaj pri¬ pomniti, pa mislim, da si zamore napraviti komentar vsakdo sam, kdor to čita. Omenim naj še, da je sedaj Kmet v veliki časti in prav velik gospod, ker se vozi iz “šihta” z avtomobilom prav nobel in šport, toda včasi, kadar ni ozračje po¬ sebno čisto, pa porabi tovarniško okno mesto glavnih vrat. Kako dolgo bo še trajala vož¬ nja z avtomobilom, je še veliko vprašanje! Pozdrav vsem stavkanj em in želim kmalušnjo zmago Math Šimenc Milwaukee, Wis. Ker sem imel “čast”, da sem delal v zadnji številki Slovenije omenjenim “Kmetom”, ki pa je poleg kmeta še Smith in mašinist me je vest, da je postal odpadnik svojega razreda, zelo razočarala. Mož je namreč vedno vedel mno¬ go povedati o delavskih bojih, ki jih je preboril v Avstriji in kako je vstanovil mnoge organizacije ter da je bil član socialistične stranke. Naj si bode na njegovi hvali kolikor resnice že hoče, jaz moram pripomniti k temu, da nikdar pod nobenim pogoji ne po¬ stane izdajica delavec, ki je en¬ krat pravi socialist, ki pozna raz¬ redni boj. Naj si bode gmotni po¬ ložaj dotičnega še tako slab, se njegovo dejanje ne more nikdar opravičiti in v očeh vsacega poš¬ tenega človeka ostane dotični nič vredna in brezčastna oseba za vselej. Zakaj so drugi stavkarji našli druga dela ? Zakaj so neka¬ teri prijeli za, kramp in lopato, ker niso hoteli postati izdajice svojih stavku j očih tovarišev? In zakaj ne more on? Ko je zastav- kala tovarna Evenruue, smo se vsi razkropili in šli iskat druge¬ ga dela in danes lahko rečem, da delamo skoraj vsi. In ako bi ne dobili dela, sem prepričan, da bi raj še prenašali bedo, kakor pa postali izdajice. Mr. Kmet je po mojem mnenju zadnji, ki sme go¬ voriti, da je bil kedaj član, to je pravi član delavskih organizacij v Avstriji, ker s tem vrže le sla- 30 luč na iste. Ako pa je res ke¬ daj bil, je to dvojna sramota zaifC' ker nevednemu se še odpusti, nik dar pa ne takemu, ki se ob vsaki priliki trka na prša, da je bil to in to ter se sam hvali in slavi, med tem ko gazi v osebnem bla¬ tu do kolen. S pozdravom vsem stavkarjem Stanko Korade. STAVKA ŽELEZNIČARJEV Nova postava, ki določa za vse uslužbence na železnicah osemur¬ no delo, je bila sprejeta v obeh zbornicah v soboto ter podpisa¬ na od predsednika v nedeljo in v torek. To je preprečilo pretečo stavko, ki je imela, še predno se je pričela, jako hude posledice za železniške magnate. Stavka je toraj odvrnjena, to¬ da vprašanje nastane, za kako dolgo, S tem, da je postava spre¬ jeta, še boj davno ni končan, kar priča kako krasne razmere vlada¬ jo v tej državi. Lastniki železnic so sprejeli postavo in sicer pod protestom, kar se pravi, da jo si¬ cer sprejmejo sedaj, toda ko pri¬ de čas zato, se bodo postavili v bran, predno se ista vresniČi. Marsikateri, ki mu način vladan¬ ja te države ni popolnoma znan, bode se pač vprašal : Kako je to mogoče? Ako se postava sklene v obeh zbornicah, se mora na vsak način izpolnjevati in sicer brez ugovora. To je resnica in velja za delav¬ ce in sploh one, ki niso miljonar- ji, toda za železniške magnate je stvar popolnoma druga. Ker jim postava ne ugaja, se bodo obrnili na naj višje sodišče v Združenih OTVORITEV Prijateljem, znancem in cenjenemu občins¬ tvu naznanjam, da sem prevzel gostilničarsko obrt, kjer jim bom postregel po svoji najboljši moči. Vsem se priporočam v obilen poset. ANTON SEM, 298 — 4th Avenue, vogal South Pierce Street. TEREZIJA 313—3rd AVE SLOVENSKA IZKUŠENA BABICA I N BOLNIŠKA POSTREžNICA M . K R A P S H E. TELEFON HANOVER 1605 VARUJTE SE NEPRILIK! Ako hočete poslati denar v stari kraj, ne pozabite, da vam to opravi naj sigurne j e rojak, ki je že osem^ let v tem poslu ter i- ma zadostno izkušnjo. Cene so nizke JOŽEF TRATNIK. 268 FIRST AVENUE. državah, kjer sedi 12 mož, ki so jih oni sami s svojimi milj oni in ljudsko brezbrižnostjo postavili tja. Ti možje so bili do sedaj še vedno in povsod zvesti sluge ka¬ pitala in bodo ostali tudi sedaj to je gotovo. Vsak človek se drži gospodarja, ki ne gleda v priliki na par stotisočakov ali celo mil- jonov. Tako se bode pričel boj na novo in delavci bodo spoznali, da je za nje najboljše bojišče na vo- išču, kjer lahko govore odločilno resedo brez vsake stavke s teni, da pošljejo tja može iz svoje sre¬ de, to je, da pošljejo v vse javne službe socijaliste, ki imajo na programu podržavljenje vseh jav nih naprav. K stavki, ki je ogrožala ves pro met velikanske države, je potre¬ ba še pripomniti, da se je zopet sedaj enkrat pokazalo, kako po¬ grebno je, da se delavci drže svo¬ jega časopisja, to je onega, ki za¬ stopa v resnici njih interese ter vzamejo vse druge iz svojih hiš. Vse mesece, ko se je vodil boj za osemurno delo, so pisali vsi razen delavskih časopisov, kako veliko škodo bodo imeli lastniki železnic ter da nikakor ni mogoče finan- cijelno več izhajati, ako se dovo- i osemurno delo. Upili so, da je lastnikov železnic vseh skupaj 600,000, to je daleč čez pol mil- jona ter da ne pomeni dobiček lanskega leta, ki je znašal dva in pol milj ona dolarjev, nič pri tej množini delničarjev. K tej laži se je oglasil socija- lističen list New York Call,' ki je dokazal, da je ta trditev neresnič na ter da gre 85 odstotkov čiste-' ga dobička železnic v žepe dvanaj stih mož, ki so obenem glave ve¬ likih bank v New Yorku. Vsi oni, ki posedujejo po nekaj delnic, so samo za slepilo narodu, ki tako dobiva napačno mišljenje o vsej zadevi. K temu prideva omenjeni list, da je edina rešitev tega vprašan¬ ja podržavljenje železnic. Kaj po¬ maga osemurno delo, ako bode na rod moral plačati stroške, ker se bodo povišale cene za prevažanje. Poleg tega se mora upoštevati, da lastujejo železnice ogromna zemljišča, iz katerih črpajo nepre stano miljarde, kar narod niti ne izve. Po državnih izkazih obsega zemlja, ki jo lastujejo železnice, katere so dobile v dar od države skoz poslance v postavodaji, ki so bili vedno njih zvesti sluge, velikost'države Wisconsin, Minne šota, Michigan in S. Dakota, kar že pomeni precej lepo kraljestvo, ki bi se ga nobeden starokrajski princ ne branil. Toraj, kakor se stvar obrne, se vidi, da je ljudstvo izkoriščano in zapeljano in sicer samo zato, ker ne zna, ker se ni naučilo ra¬ biti svoje pameti. Toda časi nam kažejo, da bode kmalu drugače HRENS and VAH ^ Obuvala za vso družino 355 GROVE STREET FARME Ako ste namenjeni kupiti ob¬ delano ali neobdelano farmo, pi¬ šite po pojasnila o farmah v Ashland Co., Wisconsin. Tu je že več‘Milwaučanov kupilo zemljo. LEO ZAKRAJŠEK ASHLAND, WIS. NA PRODAJ Hiša s 15 sobami se proda vsled starosti ali pa se da v NAJEM Pripravna za borderje. Vse je še v dobrem stanju. Vprašajte pri ROBERT HAHN 577 CLINTON ST Telefon Hanover 3802-L FOTOGRAFIJE ! Za ženitbene slike se obrnite na L. HAGENDORF. fotograf Sedaj na 443 National Avenue 2 vrata zapadno od Kroegerja frank fužir hotel in salo on 228 REED STREET Priporoča snažna prenočišča, sobe na teden ali na dan. Vedno sveže PABST PIVO. Telefon Hanover 3843-Y THE WEST ALLIS STATE bank WEST ALLIŠKA DRŽAVNA banka Varna - Močna - Pomagalna Pri nas nalaga veliko Slovencev svoje prihranke. Mi želimo vse Slovence, •časovne vloge. Plačamo 3 od sto obresti. WEST ALLIS, WIS. J Lepa soba se odda v najem zraven slovenske cerkve. Vpra¬ šajte 504 Mineral Street. JOHN TESOVNIK (Na vogalu So. Pierce St.) Gostilničar, 297 FIRST Ave Vsem cenjenim rojakom pri¬ poročam v obilen obisk svojo gostilno, kjer točim vedno sve¬ že pivo, vino, likerje ter imam na razpolago fine smodke. Priporočam se vsem za pri¬ jazen poset! 156 MRTVIH RADI VROČINE Madison - Državni biro naz¬ nanja, da je vsled vročine umilo v juliju 156 oseb. V juliju 191o pa ste umrle le dve osebi. Utoni¬ lo jih je letos 80. oseb. bogat tovarnar umrl Pasadena, Cal.-.W. H Jones, star 71 let, podpredsednik Inter¬ national Harvester Co je umrl tu kaj. Svoj čas je on živel ze v Co- lumbus, VVis. . UMRLA STARA 105 LET V Beaver Dam, Wis. je umrla Mre. Mary Lemanski, stara 105 let. Zapušča 6 otrok, 37 vnukov in 22 pravnukov. IZ SHEBOYGANA Frieda Sshultz iz Plymouth je vložila proti zdravnikom D. H. C. Reich in John C. Tasche tožbo za odškodnino $15,000. Pred časom je bila težko poškodovana pri tr¬ čenju motornega kolesa na lalls Road. V tožbi omenja, da je vsled nepravilnega zdravljenja od stra ni omenjenih zdravnikov postala pohabljena za vse življenje. Clara Bartzen, stara 3 leta se je nevarno popekla, ko se je igra¬ la z vžigalicami, ko je bila z ma¬ terjo na obisku na farmi. Stariši stanujejo na 424 East VVater st. Dekletce je umrlo vsled opeklin v St. Nicholas bolnišnici. 4 MRTVI PRI AVTOMO¬ BILSKI NEZGODI To Rivers, Wis. — Mr. in Mrs Frank Kučera in Mr. in Mrs. Fr. Bauman so bili usmrčeni v auto- mobilski nezgodi v nedeljo popol¬ dne, ko je zadel avtomobil, ki ga je vodil Kučera, v vlak North- vvestern železnice. Baumanu je odtrgalo glavo in drugi so bili grozno razmrcvarjeni. Le Terezi¬ ja Bauman, stara 16 let je še pri življenju; upa se pa, da bo okre¬ vala. Sodi se, da je voznik zgubil kontrolo, ko je zagledal vlak. Kri¬ žišče se vidi za eno miljo na vsa¬ ko stran. 12 BANDITOV OBEŠENIH Laredo, Tex. — 12 banditov, ki so skušali oropati mehikanski osebni vlak južno od San Louis Potosi je bilo ujetih od Carranza vojakov in obešenih na brzojavne droge. Več banditov pa je bilo že ubitih med bojem. BITKA MED STAVKOKAZI Cleveland — Tukaj so se step¬ li stavkokazi na vlaku, potem ko so ves pot igrali od St. Louis in Chicago. Eden je mrtev, drugi umira in sedem jih je težko ran¬ jenih. Res imenitna sodrga, ki ima na men ščititi delodajalčeve moš¬ njičke in uničiti organizirano de¬ lavstvo. VOJNI POLOŽAJ Ko so Rumuni napadli Avstri¬ jo, so Avstrijci izpraznili mesto Hei-mannstadt, ležeče okoli 20 milj severovzhodno od Kronstadt Pri Oršovi pa so bili prvi rumuns ki napadi vsi odbiti. Na severu so se R umuni zdru _ zib z Rusi od Kimpolunga v Bu¬ kovini. Avstrijska strategična po teza na rumunski fronti je bila da so se umaknili 0 d rumunske meje v notranjost Ogrske, kjer so se utrdili v bolj ugodne pozi¬ cije; s tem so obenem skrčili svo¬ jo fronto, da jo zamorejo brani¬ ti tem vspešneje. Zadnji teden so Rumuni bom¬ bardirali bolgarsko mesto ob Do¬ navi, Rusčuk. Avstrijski monitor ji pa so bombardirali rumunska mesta Tumu Severin, na nasprot ni strani prejšnjega srbskega me sta Kladovo. Nadalje so bombar¬ dirali Giurgevo, nasprotno od Rusčuka. V petek pa so Rumun- ci zasedli devet ogrskih vasi in mestec, kot Kronstadt in Betro- seny. Iz Pariza poročaj o, da so Rumu ni v prvih petih dneh svoje kam¬ panje močno napredovali, toda so se morali vstaviti zaradi težkoč pri pridobivanju vojnih potrebš¬ čin.—V resnici je pa glavni vzrok ležal v tem, ker so Nemci in Bol¬ gari napadli Dobrudžo in odbili oziroma ustavili prodirajoče rus¬ ke čete. Rumuni se boje, da bi nemško - bolgarske čete prekora¬ čile Donavo in politika imuns¬ kega vojnega vodstva je, da ne riskirajo s tem, da bi vdrli v Transilvanijo še globokeje, v Do- brudži pa bi pustili napredovati na lastnem ozemlju Nemce in Bol gare. Ista brzojavka je tudi sporoči¬ la, da so bili Avstrijci popolnoma nepripravljeni in da je rumuns¬ ka napoved vojne došla nepriča¬ kovano ter da niso imeli Avstrij¬ ci niti časa, da bi spustili v zrak mostove in tunele — Nemčija in Avstrija ste že dolgo pričakovale da bode Bratiano pregovoril kra¬ lja Ferdinanda, da se udeleži voj¬ ne na oni strani, kjer se bo priča¬ kovala zmaga. Brezdvomno je ru munska napoved vojne le zmaga angleške diplomacije, kar so pa na Dunaju in v Berolinu gotovo prav dobro vedeli že v naprej. Avstrijci niso mogli stražiti vse rumunske meje, držali pa so za¬ sedene važne prehode, da odbije¬ jo nepričakovani napad. Takoj prvi dan je naznanila neka polu¬ radna brzojavka, da so Avstrijci spustili v zrak važen tunel pri prelazu Rudeči stolp in da so Ru¬ muni zgubili pri tej eksploziji pre cej mož. Pritisk nemško bolgarskih čet v Dobrudži med Donavo in črnim morjem ima namen, da odrežejo Rumunce od morja ter zasedejo Konstanco na obrežju črnega morja in na ta način izolirajo gl. mesto Bukarest od vode in zase¬ dejo del železnice, ki veže mesto z morjem.Bolgari so že zavzeli ob meji več točk. Iz Londona poročajo, da so Ru- munci zasedli Oršovo in Herku- les mesto, devet milj oddaljeno od Oršove, kar pa je zelo dvom¬ ljivo. Oršova je važna avstrijska trdnjava na Donavi pri železnih vratih, kjer je radi hribovja Do¬ nava naožja. Iz Bukarešta pa naznanjajo, da so bolgarske napade v vzhodni Rumuniji (Dobrudža) odbili. Ne poročajo pa, ako so dobili zgub¬ ljene tečke zopet nazaj. Na angleški Bapaume fronti severno od Somme se bitka še nadaljuje. Angleži kontrolirajo Leuze gozd. Angleži si prizade¬ vajo na vse načine, da bi v zvezi s Francozi dosegli svoj cilj, Ba¬ paume in Peronne. Zato so bili zadnje dni zopet pričeli z močno ofenzivo, da bi prodrli nemške črto in da bi Nemcem zabranili, da bi odvzeli svoje vojaštvo in ga poslali proti Rusom. Posreči¬ lo pa se jim je le v toliko, da so v splošnem potisnili Nemce ne¬ koliko nazaj. Iz Petrograda poročajo, da so Rusi znatno napredovali na ozem lju proti Haliču v Galiciji ter pre gnali nemško avstrijske čete se- verazapadno s ciljem, da dobe Halič in Lvov v svoje roke. To se je zgodilo severozapadno od Ma- riampol. Iz vseh raznih poročil je razvidno, da so Nemci trpeli v tem kraju precej, kar tudi priz¬ najo celo v Berolinu. Močno artilerijska bombardi¬ ranje v okrožju Doiran jezera in reke Strume znači, da skušajo Bolgari svojo vojno črto potis¬ niti južnejše proti Seres in dolini Strume. Pred nekaj dnevi so I- taljani zavzeli Tepeleni ter pro¬ dirali proti bolgarskemu desne¬ mu krilu, ki je zbrano okrog Ka- storije. Ako so dosegli še kaj več, se ne ve. Pred nekaj dnevi so poročila naznanjala, da je odstopil grški kralj Konstntin ter da je prestol zasedel njegov sin Jurij, ker je zmagala zaveznikom prijazna stianka. To p a j e kralj uradno zanikal m se j e izrazil, da se ne odpove prestolu, dokler mu grško ljudstvo ne da spoznati, da ga ne mara več. Kakor hitro se bo pa to zgodilo, pa bode odšel v Nem čijo, kjer bo preživel konec svo¬ jega življenja. Z drugimi beseda¬ mi se to pravi, kakor hitro bo Grška nastopila vojno na strani zaveznikov, bode pobral kralj ši¬ la in kopita, seveda ne brez de¬ narja, ki ga je izprešal iz ljud¬ stva ter bo potem lepo mirno ži¬ vel in se zabaval v Nemčiji. Ve¬ deti je treba namreč, da je njego¬ va žena sestra kaj zarja. Politiki sodijo, da bo Grška v kratkem času napovedala vojno osrednjim državam, ker se vla¬ dajoče osebe s tem strinjajo ra¬ zen kralja samega. Mihvaukee, Wis. Po vseh slovenskih naselbinah se je v zadnjem Času pričelo no¬ vo življenje. To se najbolj razvi¬ di iz raznih časniških poročil o delovanju te ali one naselbine. Mnogo se je vedno pisalo v na¬ prednih časopisih o napredku, a le redko se je čitalo, da bi kje pri¬ čeli z delom, o katerem bi se sme¬ lo reči, da je zdravo smotreno, ali da odgovarja duhu časa. V tem se je zadnja leta jako mnogo spremneilo. Čas in razme¬ re, vse to je naučilo naš narod misliti; vsaj deloma. Pokazalo jim je, da smo vzlic vsem lepim frazam o ljubem narodu in na¬ predku čimdalje bolj se pogrezo- vali v tisto duševno temo in po¬ litično mazaštvo, v katerega nas je v stari domovini pokopala lice¬ merska prefriganost in politično idijotstvo slovenskih politikov. Litanije, ki so se začele peti po raznih “naprednih” časopisih, o raznih velikanskih vstanovah, so imele na občinstvo, oziroma na narod trojen vtis in sicer: tisti ki so poprej spali in tavali brez¬ brižno skoz življenje, so ostali ka kor so bili. Drugi, ki so sicer ra¬ bili svoje mžogane, a niso nikdar prav vedeli zakaj, so prišli z obi¬ čajno slovensko frazo: “Mi napredujemo” ter so pričeli sanjati o velikih delih in mogoč¬ nih stavbah, ki bodo označevale daleč naokrog našo slavo. Tretji pa z jasnim pogledom v bodoč¬ nost, odkritosrčni, in sovražniki frazarstva, so pakazali na veliko neobdelano polje, ki so ga kričači prezrli v svojem slepem vrvenju To stojimo danes sicer v boljših razmerah, ki nam zagotovljajo vspeh, seve, ako jih prav upora bimo.toraj nekaj smo dosegli ;pri šli smo korak naprej s tem, da smo od zastav došli na gospodars ko vprašanje, a to še nam davno neda pravice, da rečemo: na pra¬ vi poti smo, da dosežemo kaj bolj šega, popolnejšega. Predno bode¬ mo zamogli to trditi nam je pre¬ koračiti omenjeno neobdelano polje, to polje obdelati in si s tem Zagotoviti trden temelj. Ako se ozremo po drugih se lahko prepričamo, da nas visoko nadkriljujejo. Ako potem zašle dujemo način, kako so se ti po- vspeli do svoje višine, še bodemo prepričali, da so delali smotreno in da jim je bila prva dolžnost, da so uničili med seboj svojega naj hujšega sovražnika, to je ne¬ zavednost, da so v temi in brez¬ brižnosti živeče vzbudili k nove¬ mu življenju in si tako zagotovili svetlejšo bodočnost. In to je naša naloga sedaj. Med nami se je vzbudilo zanimanje za gospodarska vprašanja ravno v tisti meri kot za politično. Naša naloga je sedaj, da to zani¬ manje gojimo, povspešujemo, da se podamo med tiste, ki so presli¬ šali oni novi glas, ki jih kliče iz teme ven v novo svetlejšo življe¬ nje. Ne moremo sicer doseči te¬ ga, kar so dosegli veliki narodi v toliki meri, to je moči, vpliva, a dosežemo pa lahko to, kar nam je treba, neohodno treba za ob¬ stanek in za dosego boljše bo¬ dočnosti. Kaj nam pomaga, če pišejo ča¬ sopisi dolge članke, kateri so pol¬ ni lepih načrtov, toda ostanejo isti neizpeljivi iz vzrokov, ker pi¬ sec ne pove jasno, kako iste iz¬ peljati, ker pride sam s seboj v konflikt, kakor hitro primerja svoj načrt teku časa, ali pa raz¬ meram:, v katerih se je isti poja¬ vil. Ako hočemo v eni naselbini ali celo skupno kaj doseči, mora¬ mo zjedmiti vse naše moči v de¬ lovanju zoper nezavednost in bre zbrižnost, ki nas drži nazaj in o- vira povsod naše delovanje ter Pokopati vsaj tisti, ki se'zave¬ damo, malenkostne prepire sebič¬ nost in malodušnost. Zakaj bi delali in sanjali ne¬ kaj, kar bi ne imelo trajnega ob¬ čega vspeha med nami. Za taKe načrte se brigajo samo tisti, ki jim je edino njih sveti “jaz” pri srcu in žele da bi se enkrat Pod¬ stavili “ljubemu narodu z oa cvetlic obdanega odra in od mno¬ žice, ki bi bila pijana od navdu¬ šenja! ne da bi vedela zakaj. Ako hočemo v resnici kaj do¬ seči, ako hočemo, da postanemu sposobni za izvršitev onih velikih nalog, ki nam jih bo naložil tek časa. Vse svoje moči moramo po¬ svetiti izobraževalnemu delu in napovedati neizprosen boj dušev- temi. Razbiti moramo duha oko¬ ve, ki nas potiskajo v bedo in za¬ tiranje ter nam jemo upanje in hrepenenje po lepšem in svet¬ lejšem življenju. Oborožiti se mo ramo z duha svitlim mečem in se podati med one, ki še tavajo v te¬ mi in tako tudi nam ovirajo pot navzgor. Vse naše delo naj se zbi ra skupaj samo na eni točki. V boju zoper nevednost mas ne sa¬ njajmo praznih sanj, ne delajmo velikih načrtov, dokler niso spo¬ sobne mase misliti samostojno. Vse, kar se na ta način doseže, je sanjarstvo, ki prinese raz¬ očaranje. Narod, ki še po ve¬ čini tava v duševni temi, ni spo¬ soben, da izvrši velika dela, ki bi bila stalna in koristna za veso¬ ljno človeštvo. Ako bi Slovenci poznali pot, bi tisočake, ki so jih. zapravili, dali za izobraževalna sredstva in tako bi danes bili go¬ spodarsko močni in stoječi na viš ji kulturni stopinji. Poprimimo se zdravega smot- renega dela, ne zadovoljimo se s tem, da razširjamo dobre časopi¬ se; pojdimo dalje! Ustanavljati je treba knjižnice, delovati na dramatičnem polju. Ono mrtvo maso jo treba narediti sposobno, da začne spoznavati lepoto živ¬ ljenja od prave strani in da za¬ čnemo prijeti po njej. Ako bi na izobraževalnem polju pokazali Slovenci vedno isto solidarnost, kot so v nedeljo, bi že zdavnaj imeli to, kar še le sedaj spozna¬ vamo, da nam je potreba. Številne so naše naselbine po Ameriki, kjer naš narod života¬ ri ono strašno življenje, katero ga tira v gmotni in moralni pro¬ pad. V take naselbine pridejo ča¬ sopisi, kateri so polni psovk in prepira, namesto lahko umljivih spisov in podučnih člankov, so dolge razprave o raznih teorijah, o stvareh, katere oni, katerega je še le treba dovesti do tega, da za¬ čne čitati, ne razume in tistega, kateri čita, pa podivja in mu na¬ redi psovanje priljubljeno zaba¬ vo. Te vrste časopisi prodajajo svojo krščanstvo in svojo svobo¬ domiselnost, vsaki pa skuša s psovkami ubiti svoje nauke lju¬ bemu “narodu” v glavo. Po nje¬ nih predalih razstavljajo svojo učenost ljudje, kateri znajo.dosti latinskih besedi sicer, a tem manj misliti. Nikdo ne pomisli, da je vera prirojeno naravno ču¬ stvovanje in ostane tako dolgo, dokler človek ne spozna težko um ljivih naravnih«noči, ki ga obda- jejo in katere so vse narode gna¬ le do tega, da so začeli misliti na neko višje in so si tako ustanovi¬ li razne vere. Z raznimi neslanos¬ tmi ali celo surovostjo se hoče ve ra zatreti, namesto da bi se res¬ nica in znanost razširjala med na rodom z delom, ki bi istega pri¬ vedlo do tega, da začne misliti. Te vrste časopisi zatrjujejo, da se bore za resnico in jo razširja¬ jo, a nočejo poj miti in spoznati, da se ona ne da ubiti v glavo, temveč je treba, da se navadi lju¬ dstvo, da prične spoznavati svojo človeško dostojanstvo, da začne samo iskati resnice; in kakoi hi¬ tro je doseženo to, je doseženo vse. Zopet drugi hočejo zatreti takozvanc svobodomiselnost in točijo krokodilove solze o nesreč¬ nem narodu, ki izgubljava svoje “najdražje svetinje” v jokavih člankih. Obenem pa prepevajo o- no staro o ljubem narodu in s psovkami, ki bi se prilegale ka¬ kemu ogrskemu pandurju, ubija¬ jo vero ljudstvu v glavo, ravno tako, kakor to delajo na drugi strani“svobodomiselci”Vsa stvar pa je onim, kateri rabijo svoj ra¬ zum. samo umazana reklama. Sa¬ dovi, ki jih je rodilo te vrste p - čet j e, se pa vidijo na tistih ‘ svo¬ bodomislecih” in “katolikih”, ka¬ teri s preklinjanjem kažejo svojo trdno “piepričanje” in v tem, da že sedaj" vidi, da smo srečno priš¬ li tako daleč, da nimamo ne prave vere in šc manj pa prave svobo¬ domiselnosti. L. G. MORILEC ALKOHOL Neizmerna je škoda, katero po vzroča alkohol, gmotijo in moral¬ no. Med našim narodom se je še veliko premalo pisalo o tem. S tem se ne misli na vživanje alko¬ hola sploh, temveč le čezmerno vživanje, posebno pa še žganja. Dan na dan lahko človek opazu¬ je strašne posledice pijančevan¬ ja, na testi, na domovih, pri druš tvih, v tovarni, po sodiščih in je¬ čah. Ako bi ne bilo pijančevanja, bi bile delavske razmere drugač¬ ne, ker le trezni delavci so spo¬ sobni, da se vspešno bore za svo¬ je pravice, med tem ko so pijans¬ tvu vdani moralno uničeni slabi¬ či, ki niso zmožni misliti in spo¬ znavati pravice. Vsa društva, vse delavske organizacije, ki se vodi¬ jo ali vstanavljajo pod vplivom alkohola so slabo ali površno vo¬ dene ter obsojene že pri rojstvu na propad. To so se že Slovenci neštetokrat prepričali, člani ta¬ kih organizacij se navdušujejo za eno stvar le tako dolgo, dokler stoje pod vplivom alkohola. Ka¬ dar mine to, izgine tudi vsako na¬ vdušenje. Pijanstvo povzroče v društvih neslogo, nejasno pojmo¬ vanje, napačno stremljenje ter sploh vse ono, kar povzroča slabo stanje članstva in cele organiza¬ cije. Najstrašnejše pa so posledice pijančevanja v družinskem živ¬ ljenju. Poglejmo v dom delavca, ki je zmeren v pijači ali ki se is¬ te celo popolnoma vzdrži. V ta¬ kem vlada skoraj vedno sreča in mir. žene takih mož so navadno srečne in zadovoljne, tudi, ako jih tu pa tam tare revščina, se is te ne čuti, ako hodi gospodar po konci, noseč svoje breme kot mož in ne poseže po pijači, da uteši skrbi. On daje celi družini upan¬ je, njegova moč ne upade kar ta¬ ko, kakor pri pijancu slabiču, ki hoče vsako skrb in žalost utopiti v pijanstvu, žene alkoholikov so brez izjeme uboga upognjena bit¬ ja, katerih mladost in svežost gi- ne, kakor cvet v jesenski slani, Njih oči so motne in kalne. One padajo v prezgodnji grob. Otroci pijancev rastejo brez vsake vzgo¬ je in so že v nežni mladosti polni strupa, katerega jim je vlilo sla¬ bo življenje očeta. V hiši, kjer je oče trezen, vlada mir in otroci so pod skupno ljubeznijo starišev in pod njih lastnim lepim mirnim življenjem se razvijajo zdravi, kakor drevesa v gozdu. Med tem so pa v hiši pijanca zanikemi in nagnjeni k vsemu hudemu. V se¬ danjih časih, ko se vrše delavski boji vedno gosteje ter so vedno ljutejši, se lahko opazuje, kako neizmerno škodo povzroča delav¬ cem pijančevanje. Pijancu ni mo goče, da bi postal zvest dober bo jevnik za delavske pravice, ako tudi deloma razumi to, je omah ljiv, brez trdnega prepričanja in kar je naj hujše, nikdar finanei- jelno pripravljen za take boje. V delavskih bojih je disciplina pra¬ va poglavitna stvar; brez iste ni mogoče izvojevati nobene zmage disciplino pa znajo držati samo trezni pametni ljudje, med tem ko so pijanci slabejši kot otroci. Tudi pri drugih društvih je pija¬ nec oni, ki naj manj e drži red; on je prvi, ki zavlačuje seje, ki s svo jimi zmešanimi možgani dela ne¬ red povsod, ker ne zna trezno pre vdariti in jemlje veselje tudi dru¬ gim trezno mislečim. Neki Nemec, ki je potoval kot agitator za socializem po Rusiji, je pri neki priložnosti zaklical zbranim delavcem v Moskvi: “Bratje, pustite vodko in vse dru go bode samo od sebe prišlo”. Ta¬ ko bi bilo potreba zaklicati tudi nekaterim slovenskim delavcem: “Bodite zmerni in postali bodemo močni!” Kako žalostni prizori se vidijo včasih! Skupina popolnoma ali na pol pijanih se prepira o tem krasne fotografije Vsake vrste po nizkih cenah, u . bene, obhajilne in birmske slike J ", 1 posebnost. Z vsakim naročilom 1 d ° J * ta ali več te vrste slik napravim t lepo veliko zastonj.Povečujem i* m . n ° na veliko v vsakovrstnih barvah n željo grem tudi fotografirat na dom a? kamor me kdo zahteva. Zakaj bi hodili k tujcu, ako Vam „ jak postreže še bolje kot drugi? FRANK SKOK, SLOVENSKI FOTOGRAF 438 — 52nd AVENIJE WEST ALLIS, WIS. Tel. W. Allis 455 .J VABILO NA KEGLJANJE katero priredi SLOV. SOC. KLUB V nedeljo 10. septembra 1916 na kegljišču FRANK BENDA 479 National Avenue NA DOBITKE Mnogo krasnih dobitkov za naj. boljše kegljavce Pričetek ob 8. uri dopoldne Mrs. Mary Ocvirk 300 Grove Street. Telefon Hanover 2692 SLOVENSKA BABICA Se priporoča vsem Slovencem. — | Pustite si narediti vašo foto- | | grafijo pri The NATIONAL STUDIO 412 National A ve Ako izrežete ta oglas in ga prinesete seboj, dobite 20 odstotkov popusta (ceneje) od kakoršnosikolih fotogra¬ fij, male ali velike. C. Tonndorf, manager. ali onem vprašanju, kriči edei čez druzega, kaže svojo neved nost in surovost v vsej nagoti.Pr tem pa se vedno lahko vidi, d; tisti, ki so najbolj pijani, tud: vedno najbolj neumno trdijo; a ko v takih trenutkih stopi mei nje trezen človek, ne more dru gače kot, da se obrne od njih stran s pomilovanjem. Naš narod rabi spoznanje, i? obrazbo, kajti izobražen človek ne bo zlahka padel tako daleč, d bi samega sebe zastrupi j eval z drag denar do nezavesti in se pc stavil na naj nižje stopinjo živa stva. Rojaki, bodite zmerni "v alke holnih pijačah; to bode povzdig nilo vas same, vašo družino, m rod in vse delavstvo na stopnje od koder bodemo zmožni pomag ti vse boje in kjer boste posta čvrsti zdravi, ponosni in srečni. nosti, da namreč prej ne odneha, dokler ne dobi sina. * * * * * Najprej mi pomagaj iz nadlo¬ ge prijatelj!Govoriš lahko potlej * * * Moji prijatelji me zaničujejo, ker me vidijo na tleh; ves svet seka les od drevesa, ki je padlo. * * * Pes, ki nas hoče ogrizti, ne ma¬ ha z repom, človek se nam često smehlja, kadar nas naj hujše u- grizne. * * * Vse, kar več posedudješ, nego rabiš sam, spada drugim. * * * Sopihajoč prirentači na kolo¬ dvor debeluh ravno v hipu, ko je vlak odhajal. “Ali je treba, da mi odide vedno pred nosom?” se je jezil. Postrežček, ki je to slišal je pripomnil: “Tega vam ravno ni treba; kar okoli se obrnite, pa vam bo šel — za hrbtom.” * * * Čas je zlato, pravi pregovor. Kdor je zaprt, ima veliko časa — toda malo zlata! * * * Tepec najde še vedno večjega tepca, ki ga občuduje. * * Prvi ministerijalni uradnik (za- pazivši v aktu svojo pomoto; “O, jaz osel!” Drugi uradnik: “Ne tako glas¬ no, gospod kolega; čuvajte ven¬ dar uradno tajnost!”