Štev. 220.
Poitnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, petek, 50. septembra 1921.	Leto	I.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144'— M pol leta K 72*—
Uredništvo m uprsvnlsivs « *o-pitarieui uiici štev, S — Teiefor uredništva Stav. 50 — Telefon = uprnvmštva ste«, ?28 e=a
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*«— sa en mesec K 12*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10”- DELAVSKI OST
POSAMEZNA ŠTEVILKA Bil ™
Us psi ozdrauifenfa.
Vidimo jasno razvojno potezo od Dež-manovega propada pred 40 leti: Radikal-no-nacionalni boj zaključen, nacionalistične stranke so opravile svojo misijo, nastopajo nove z modernimi načeli, odgovarjajočimi potrebam časa. Tc pa ukazujejo socialni in gospodarski oziri, zlasti sedaj po vojni. Zato bi bilo proti naturi, če bi ne bito prišlo vkljub vsem zaprekam in intri-?am do koalicije socialnih strank, ki hočejo pričeti v mestu z novimi metodami in t1®* yi(liki zdraviti socialno gospodarsko življenje med nami.
, v To je prevažen memento za razvoj bo-ocnosti. Sile razmer bodo dovedle do skupnega nastopa vseh onih, ki jim je res-
0 ao dela za najširše ljudske plasti. Utre-
1 si mora prav gotovo prej ali slej pot spo-trd^6’ *e tre^a ljudstvu dati kruha in
socialne pozicije, ker le to dvoje tvo-Jrdao podlago za višji kulturni, umski in eni razvoj. In tako upamo, da so županje volitve v slovenski prestolnici omen ? Yse tiste, ki štejejo glave le oh volitvah, p casu vlade pa dele — obznane in škor-Pjjone. Vemo pa, da stoji v evangeliju za-P‘Sano: ... Pa mu boš škorpijona dal? Ne sk°rpijonov, nego pravic za vse! To je bila vodilna misel zlasti tistih občinskih Svetikov, ki so pri prvih in drugih županskih Molitvah hoteli namenoma pokazati svojo ^inferiornost« vkljub svoji razmeroma ®očni poziciji v ljudstvu in občinskem svetu.
Več kot čast in trenotni uspehi so nam ^sti sloji ljubljanskega mesta, ki krvavo Potrebujejo dobrih mestnih očetov! Da očetov, ne pa visokonosnih gospodov, ki ljudstvu samo — miloščino dele ob polnih mi-nekaj izvoljencev višjih sfer. Doba ezman-Graselli je bila ena dosežena eta-Pa v razvoju, druga se je pričela v sredo, tasi se: dr. Tavčar -y dr. Perič. Koalicija NSS in JSDS je samo prehod v soci-alno dobo ljubljanskega mesta, s . In to je pomenljivo za celo Slovenijo, "j1 se bo skoro gotovo v tem znamenju na-kmalu na pravi poti do ozdravljenja v Prid ne le slovenskega nego tudi vsega jugoslovanskega ljudstva.
Samo ta pot vodi navzgor, vse drugo v Propast.
S tega vidika zremo v sedanjost in bodočnost, Peskovo afero< in Protičevo ak-•c,jo, ker vse to je le znak — prerojen j a in Oove boljše dobe, ki gotovo pride za vse stanovalce v eni hiši po volji Onega, ki edi-ni ve, čemu nas je združil ob uri — odločitve in svetovne sodbe.
KRALJ SE VRNE.
, Belgrad, 29. sept. >Pravda poroča, se namerava kralj Aleksander kmalu i'.miti domov. Vendar je mogoče, da se Pasje vseeno prvi napoti v Pariz in se vrne ^upno s kraljem.
ZA INVALIDE.
Belgrad, 29. sept. Danes je tretja sekala (zakonodajnega odbora nadaljevala Pretresanje referata g. dr. Dulibiča o uredbah, ki se tičejo invalidskega vprašanja. Deset uredb se je kodificiralo v eno uredbo, ki se je sprejela. Nerešeno je ostalo ^atno vprašanje o izenačenju invalidskih plač, doklad in pokojnine. Seja je bila zaključena ob desetih, prihodnja pa se je od-tedila za jutri.
POSLEDICE SLABE VALUTE. Innsbruck, 29. sept. Kakor javljajo l'nnsbrucker Nachrichten«, je morala ne-^a tukajšnja veletrgovina za nekaj časa ?voje prodjalnice zapreti, da bi je ne iz-*fupili inozemci, zlasti Italijani, Največ pro-^ajalnic prodaja blago samo v omejenem tevilu.
GRAŠKI VELESEJEM.
. Gradec, 29. sept. Graški veliki sejem Na ,veliko privlačno silo za inozemcc, kadrih prihaja vsak dan več, Doslej sklenjene kupčije so izredno velike. Včeraj popoldne je trgovinski ataše angleškega poslaništva na Dunaju Philipotts po nalogu fv°ie vlade obiskal sejem in se jako pokalno izrazil o njegovi raznoterosti in “obri kakovosti.
. Belgrad, 29. sept, še vedno prihajajo Nadi V Belgradu pritožbe od raznih občin ' Oalmaciji, ki protestirajo proti sklepanju pogodbe o ribolovu z Italijo
Profiten! uspehi.
Belgrad, 29. sept. Včeraj je imel odbor radikalne stranke svoje posvetovanje, na katerem so se sklepale važne zadeve. Sklepi pa so ostali tajni. Po izjavi nekega radikalnega poslanca dopisniku »Jutarnje-ga lista« se bodo pogajanja z demokrati nadaljevala dotlej, da se snide parlament, kar se zgodi 20. oktobra. Če se dotlej ne doseže sporazum, je Pašič pripravljen podati ostavko. Če Pašič pojde, bo kralj naj-brže poveril sestavo nove vlade Protiču, ki bi od nje izključil demokrate.
Belgrad, 29. sept. Protič se je vrnil iz Kruševca v Belgrad. V Kraševcu je imel sijajno zborovanje, na katero so došli zastopniki radikalcev od vseh strani in mno-
go ljudstva. Z veliko odločnostjo so zborovalci poživljali Protiča, naj nadaljuje svojo ‘akcijo, da bo mogoče v naši državi sestaviti vlado s sodelovanjem večine slovenskega in hrvatskega ljudstva. Protič je z uspehom svojega pohoda v Kruševac zelo zadovoljen, ker e tam dobil dokaz, kako srbsko ljudstvo popolnoma odobrava njegov načrt za sporazum med srbskim, hr-vatskim in slovenskim narodom.
Belgrad, 29. sept. Poslanec Ivanič, ki je s Protičem bil v Kraševcu, je izjavil, da so lažnjive vse vesti, ki jih je demokratsko časopisje širilo o Protičevem zborovanju v Kraševcu. Protičev uspeh je nepričakovano velik.
Dsmnkratsha stranka sz razcepi?
Belgrad, 29. sept. Demokratska stranka je v veliki nevarnosti. Iz vrst nekdanjih srbskih naprednjakov, ki so prestopili v demokratsko stranko in ki še danes tvorijo njeno glavno jedro, se je začela širiti
agitacija, naj se zopet osnuje stara srbska naprednjaška stranka. Širijo se tiskani pozivi, naj vsi naprednjaki obrnejo hrbet demokratom in se lotijo organizacije svoje stranke naprednjakov.
Oiiaiiin Serbe — boo fitandal.
Belgrad, 29. sept. »Republika« poroča, da je vlada zagrešila nekaj, kar je treba javno ožigosati. Reparacijska komisija je ponudila jugoslovanski vladi kot prispevek k odškodnini celotno moderno nemško municijsko tovarno. Ta predlog reparacij-ske komisije pa je vlada odklonila, ker hoče znani srbsko-francoski kapitalistični
družbi »Omniurn serbe« nakloniti monopol za izdelovanje municije in orožja v naši državi. Tako bodo radikalno-demokratske veličine s pomočjo francoskih kapitalistov pri tej družbi zaslužile svoje milijone. Zato je bilo potrebno odkloniti ponudbo repa-racijske komisije.
Proglasite« samostojne zapadnomažarsbe
driaoe.
Za kralja in domovino.
Dunaj, 30. sept. »Neue Freie Presse« poroča iz Budimpešte od včeraj: Kakor se je tu izvedelo pozno na večer, se je včeraj, v sredo izvršil proglas samostojne zapad-no-madžarske države. Pod vodstvom Štefana Friedricha stoječi deželni-brambni svet je izdal proklamacijo.v kateri se glasi: Radi miru, ki ga nam je vsilila ententa, je bila madžarska vlada prisiljena odpove-
dati se izvrševanju vladarskih pravic v Zapadni Madžarski, Sedaj je prevzel de-žeino-brambni svet imperij nad Zap. Madžarsko in bo upravljal deželo ob samostojni vladi. Stari uradniki ostanejo na svojih mestih in bodo vršili dalje svoja dela za Boga, kralja in domovine. Vsakdo naj vrši svojo dolžnost!
Za propaganda o prii razoreženfs.
Ženeva, 29. sept. Tretja komisija je z malimi izpremembami sprejela poročilo o razorožitvi. Poročilo poudarja, da se brez Zedinjenih držav splošna razorožitev v Nemčiji in Rusiji ne more izvesti in da velika pomorska sila Zedinjenih držav,onemogoča omejitev oboroževanja na morju.
Res je, da se v Nemčiji dela na razorožitev in da ruska vojska ne Iveri nevarnosti za pravilno izvežbano evropsko armado. Sedaj je čas, da mešana komisija zveze narodov predloži ljudstvom konkreten predlog in da se podvzame v prid razorožitve obširna propaganda.
HmeriSka-nernSfei posebni »r o nenartiosti.
London, 29. sept, »Dail Telegraph« javlja iz New x'orka, da narašča opozicija demokratov zoper posebni mir z Nemčijo in da obstoja možnost, da si republikanci
v senatu ne bodo mogli zagotoviti dvetre-tjinske večine, ki je potrebna za ratifikacijo mirovne kc.godbe.
Fond za zist&njie malih
stanooanl.
Obratna glavnica omenjenega fonda, ki ga ustanavlja zakonski načrt nove stanovanjske naredbe, o kateri smo že poročali, bi obstojala v glavnem iz državnih in samoupravnih dotacij. Mi o tem zelo dvomimo, ker vemo, kako težko je obremenjen naš proračun, iz katerega je izbilo ministrstvo za socialno politiko v očigled važnosti tega resorta le pičle kredite v primeri z onimi drugih ministrstev. Zato smatramo, da bodo glavni vir dohodkov v stanovanjski fond tvorili dohodki, ki so v naredbi opre-r deljeni sicer z »drugimi«, a so j^recejšnji, ker morajo po obstoječi stanovanjski naredbi prispevati zanj z 20 % prispevki od prve mesečne najemnine i najemniki i podnajemniki. kakor tudi na drugi strani hišni posestniki. Ti dohodki so v glavnem sledeči:
1. Posebne pristojbine rid stanovanj in trgovskih lokalov, katerih visočina se določa po velikosti, legi in gospodarskem položaju najemnika ali lastnika. — Te pristojbine se stekajo v stanovanjski fond že od 1. avg, t, 1, Krivične so, ker zadevajo v glavnem že itak preobloženega najemnika in podnajemnika. Nova dopolnilna (!) na-redba je torej v tem oziru le regulativ sedaj obstoječe, in ker bodo — kakor kaže vse — v glavnem tvorili temeljno glavnico stanovanjskemu fondu baš tc »posebne pristojbine« pod tečko 3., je ta nova« na-redba le nujna in logična posledica prve od 1. avgusta 1921, Slednja malega človeka ne samo da ne zadovoljuje, marveč mu socialni položaj celo otežuje: zato jemljemo prva hvalepolna poročila o njej z rezervo na znanje, čeprav so v njej določila, ki še vsaj diše po socialni pravičnosti kot bomo razvideli spodaj,
2. Posebne pristojbine od nezazidanih prostorov v okolišu mestnih občin- Enkrat torej vendarle odločen contra« špekulantom z zemljišči! V Ljubljani je n. pr. vse polno nezazidanih stavbenih parcel, s katerimi lastniki špekulirajo, da izbijejo iz njih ob ugodni priliki brez trohice lastnega dela čimvečje kupne cene. Taka zemljišča je treba obdačiti zelo občutno, da jih bodo sedanji lastniki — špekulantje radi prodali ceno in hitro, kar bo meštu v kras, prebivalstvu pa v socialno korist. Zakaj ni šel,' dr, Kukovec še korak dalje? Zakaj ni uveljavil v novem načrtu davka na zemljiško rento? Saj so te »posebne pristojbine« na las podobne temu davku! Za svoj okus se bojimo, da se ne bo g, minister udal nekega dne neki brzojavki društev hišnih posestnikov ,..
3. Posebne pristojbine od onih najemnikov stanovanj ter trgovskih in obrtnih lokalov, pri katerih ugotovi občinska oblast, da so v položaju sami zase graditi stanovanje ali obratno poslopje. Tujci se obremene huje od domačinov. Smisel te točke je znani refren: Milijonarji naj zidajo hiše! To je znani lanski dr. Gosarjev re-
Skopuh.
Spisal Henrik Conscience — prevel M. J.
(Dalje.)
Pred hišnimi vrati je stal mlad kmet, ki je bil ravno tako zdrav kot dekle. Njegove lepe, mehke oči so govorile o njegovem notranjem miru in bogastvu njegove duše in ves njegov obraz je bil poln lju-bavne vznešenosti in se v pravem pomenu besede smehljal življenju. V njegovih po-tezah in v njegovem obnašanju je tičala posebna du/hovitost, spojena z svobodoljubjem in odličnostjo. Med sto kmetiških fantov bi smatral njega za izbranca, kar se tiče nadarjenosti, poguma in podjetnosti,
Nasekaval je dolge veje leske in je bil pri tem opravilu nenavadno hiter. Njegove kretnje so bile proste in neprisiljene. Tudi njegove noge niso niti za hip mirovale, tako, da bi opazovalec mislil, da je imel veselje, da bi pri delu plesal. In v resnici: medtem ko je njegova sestra pri vodnjaku, pela mično pesmico, ji je prižvižgaval in je premikal nevede roke in noge po ritmu petja.
Mlademu kmetu se je dobrikal črn pes, ki mu je poskakoval k rokam ir vmes večkrat zalajal, pa tako zadovoljno i dobrosrčno kot da bi hotel še on soo.jovati
pri tem petju, in žvižganju.
V sosednjem drevju so čepeli preostal’ ptički, po strehah se je oglašal sitni vrabček in kraljiček pa je poskakoval po grmovju in zarastju.
In nad vse to pa je solnce razlivalo tokovja lu,či, sneg se je iskril v dijamant-nem blesku in polja so bila lahno navdahnjena z rožnato in škrlatno rdečico.
Deklica je obmolknila, morda ker je pasem izpela, ali pa ker se je morala nagniti nizko nad posodo z vodo.
Mladenič pa je vrgel svojo čepico kvišku, jo spet z rokami vjel in vzhičeno pel:
»Proč bolesti in težave, le veselje nas sladi, strune že pojo iz daljave in piščalka se glasi s trobente zvoki jasnimi.
Proč z bolestjo za ta čas, ko bo jutri žegnanje pri nas!«
■Bari, Bart!« je vzkliknila deklica, »spet si podivjal. Človek bi še zbolel od smeha, če bi te moral vedno gledati in poslušati.«
»Da, lju,ba Vanica,« je odvrnil ogovorjeni, »prair imaš, da me opozarjaš na to, kajti sicer bi izdal stvari, ki bi učinkovale strašno. Danes sem tako vesel in srečen,
kot da imam več denarja kot sam Ceciliji« stari stric.«
»Tako!? In zakaj? Saj se ni nič po* sebnega pripetilo, tudi pričakovati nimaš ničesar. Ali greš morda v ponedejek na semenj?«
»Da, na semenj moram iti, kajti čas je, da se pobrigam za kakega prešička... Toda to ni vzrok! Toliko časa sem skrival le zase .., no, sedaj pa vedi tudi ti!«
Po teh besedah je mladi kmet pristopil k svoji sestri, jo prijel za roko in jo odvedel v hišo s tako skrivnostnim pogledom, da ga je deklica gledala s, širokimi očmi.
»No, kaj pa to pomeni? Kaj je?« je ona šepetala.
»Tiho!« jo je posvaril Bart s pritajenim glasom. Nate pa se je sklonil k njenemu ušesu in jo vprašal:
»V katerem mesecu smo sedaj, ljuba Vana?«
»Aj, pretekli teden smo imeli še januar, zdaj smo že v februarju,«
»Jutri je četrti. In ali tudi veš, Vanica, katera svetnica je ta dan zapisana v koledarju?«
»Kako naj to vem?«
»Sveta Ivana!« je vzklikni! mladenič z razi, nim smehom.
Stran 2,
»Novi Čas«, dne 30. septembra 1921.
Štev. 220.
cept. Čudno! Dr. Kukovec je po letu dni izprevidel, da je imel lansko leto preganjani in opljuvani poverjenik vendarle prav. — Ako bi bila lansko leto obdržala Gosarjeva, bi imel letos marsikak milijonar svojo hišo ter marsikaka delavska družina človeškemu dostojanstvu primerno stanovanje. Čudna so pota božje previdnosti: Najprej boj zoper pravični princip, nazadnje pa klone vsakdo pred njim, tudi JDS, Le z rokavicami, da se ne vidi blamaža .., No, nič ne de. Nas more dejstvo le veseliti, ker je živ dokaz, kako neizogibno pelje današnji duh časa do nove družabne tvorbe, v kateri bo poginil kapitalizem, v kateri bo dovolj prostora za vse ljudi. Ako je nova naredba v istini mišljena kot resno socialno delo, potem bodo morale biti »posebne pristojbine«, spadajoče pod to poslednjo točko, tako visoke, da se milijonarju ne bo izplačevalo odrajtovati jih, marveč bo šel in si zidal svojo hišo odnosno obratno poslopje. Če smo rigorozni na-pram sebi, smemo biti še rigoroznejši na-pram tujcem: Inozemski špekulantje in milijonarji naj pod pritiskom »posebnih pristojbin« izginejo, ker imamo lastnih krvosesov dovolj! Tako bo prav!
Josip Kremen.
VHBILO
zenu
ki jo priredi ..Prometna zveza'1 dne 2. oktobra 1921 v veliki dvorani hotela „Union“.
SPOBED: 1. Šaljivi prizori. — 2. Srečolov. — 3. Šaljiva pošta. — 4. Godba.
Pri veselici sodeluje orkester dravske divizije. Za jestvine in pijačo dobro preskrbljeno.
Vstopnina znaša za osebo 2 din., otroci v spremstvu starišev vstopnine prostL
K obilni udeležbi vabi
veselični odbor .Prometne zveze*.
Začetek točno ob 7. uri zvečer.
Blagajna se odpre ob 6. uri.
g||g|RaCTigll5llglKiglR>lgliaig!i»igi|gi
3*oUtični dogodki.
-f- Demokratske grožnje. Sinočnji »Sl. Narod« je z ozirom na volitev župana v Ljubljani priobčil pod naslovom >Tako ne pojde!« uvodnik, v katerem skoro neprikrito poživlja vlado, naj razpusti sedanji občinski svet ter postavi komisarja. To svojo zahtevo utemeljuje glasilo g. dr. Trillerja s tem, ker ni bil za župana izvoljen kandidat JDS. Člankar pravi, da je JDS relativno najmočnejša stranka v obč. svetu, vsled česar ji po principih proporčnega sistema gre župan. »JDS šteje izmed sedaj veljavnih 42 mandatov 18, to je 43 odstotkov ... Stara parlamentarna usansa je, da dobi relativna večina prvo mesto v pred-sedništvu, ostalim strankam, bodisi drugi relativno najmočnejši stranki, bodisi njihovi skupini gre drugo ali celo tretje mesto.« Tako argumentira »Narodov« člankar in grozi, da bo JDS delovanje obč. sveta sabotirala ter poskrbela, da vlada »iz državnih interesov« (malo denuncijacije
črhn1^5
»Sveta Ivana, zaščitnica naše matere?« je ponovila deklica in se radovedno ozrla v bratove oči.
»Jaz sem norec, kaj ne?« se je zasmejal mladenič, »da, toda če ne bi jaz mislil na to, bi ti gotovo pozabila!«
»Toda to še ni vse, kar te je tako upijanilo, čeprav je tudi ta vest razveseljiva. Spekli bomo kolače, kostanje, pili pivo, si pripovedovali pravljice in reševali uganke. Le priznaj Bart, da veš nekaj novega.«
»Da, Vanica, toda glede tega nisem niti najmanj tako vesel. Ali obljubiš, da boš molčala in ničesar ne povedala, niti materi?«
vNe, gotovo ne, niti besedice ne bom
'a'«
. No, poslušaj me! S tem cepljenjem drv sem še marsikaj zaslužil, kot veš, tako, da imamo od letos že nekaj prihrankov, čeprav smo že plačali najemnino in davke.
Tu pa sem spet pripravil poln voziček polen in mati ne ve, da dobim za vsak kup nekaj več kot po navadi. Jutri se peljem v mesto, kjer bom prodal svoja drva, pobral denar, od katerega bom nekaj pridržal, ne da bi mati kaj opazila.«
»Fej, Bart,« ga je deklica jezno prekinila, »bodi prepričan, da bom materi takoj1 povedala!«
»No, no, le ne prehitro! Pusti, naj ti do t konca povem. Še sama boš od veselja poskakovala. Ali nisi videla Vana, da je materina ruta že zelo slaba in skoro sram me je, če jo vidtm iti v njej v cerkev.«
»Da, seveda, res je, tudi jaz sem že o tem razmišljala,«
ne škoduje) uveljavi nov volivni red. Za nas je jasno, da se gospodje, ki so skoro celo človeško generacijo oblačili in vedrili na ljubljanskem magistratu, ne morejo vživeti v novi položaj. Vemo tudi prav dobro, da bodo storili vse, da se vzdrže na vladi: če ne demokratski župan, pa naj bo demokratski komisar! To moč danes imajo, ne sicer po zaslugi svojih idej in svojega števila, marveč po zaslugi belgrajske poro-dice, ki so se ji prodali. In mi bi to pisanje saj s človeškega stališča blagohotno presojali, ko bi nam zgodovina JDSarske vlade na magistratu to omogočala. Videli pa smo, da so liberalci imeli pod dr. Tavčarjem na magistratu pičla dva glasova večine, da je bila druga najmočnejša stranka (SLS) tedaj absolutno izključena od vsakega vpliva, čeprav je že tedaj vladalo načelo proporca. Tedaj so gospodje žvižgali na proporc in vladali po svoje. Danes je opozicija v tem položaju, da sprejema lahko vlado na magistratu brez JDS. In sedaj so gospodje ogorčeni. Ali ni to hinavščina? Ne sklicujte se na to, da tvorite 43 odstotkov občinskega sveta. Mi pravimo: Ljudstvo je izvolilo 48 obč. svetnikov, od katerih je dobila JDS le 18, tedaj 37.5%, sedanja večina pa je dobila 48% mandatov, razveljavljenih pa je 12.5% mandatov. To so tedaj prave številke, ki kažejo voljo ljudstva. Te volje pa tudi vse vaše grožnje in vladni ukrepi ne bodo omajali, marveč brez dvoma še silno ojačili. Bodite prepričani, da pojde brez vas!
+ Fašisti ustrelili socialističnega po" slanca. V Molu v provinciji Bari so fašisti ustrelili socialističnega poslanca Di Vagno, ki je prišel tjekaj na shod. Ogorčenje proti fašistom je splošno.
£)nevni dogodki
— Tisočdinarski ialzifikati. Zadnji čas so se pojavili v prometu tisočdinarski fal-zifikati. Posebni znaki teh falzifikatov so: 1. Modre vzporedne črte, ki tvorijo ozadje, so na pravem bankovcu temnejše kakor na sumljivem, 2. Črteži sumljivega bankovca so sploščeni brez reliefa, ker na njem ni one lahke sence, ki se vidi na pravem bankovcu. 3. Desna glava ima okoli vratu bisernico, ki ima osem jagod. Pri pravem bankovcu se prva jagoda pričenja izven vratu, na sumljivem pa na vratu samem. 4. Papir sumljivega bankovca je videti pod črtežem popolnoma bel, dočim se na pravem vidi tisk na drugi strani. 5. Vodeni tisk na sumljivem bankovcu je slab, splo-čen, brez sence, na pravem pa modeliran in krepak. 6. Na pravem bankovcu se vidi vodeni tisk takoj na prvi pogled, na sumljivem bankovcu pa šele tedaj, ko ga obrnemo proti svetlobi,
— Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 18. do 24. septembra 1921 dela 207 moških in 137 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 248. — Promet od 1. januarja do 24. septembra 1921 izkazuje 25.303 strank in sicer 12.607 delodajalcev in 12.696 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 7398. — Dela iščejo: pisarniške moči, rudarji, kovinarji, krojači, šivilje, čevljarji, natakarji, natakarice, hotelske sobarice, dninarji, dninarice, strojniki, kurjači, trgovski sotrudniki, prodajalke, vzgojiteljice, bolniške strežnice, mo-distke, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: mizarji, usnjarji, čevljarji, zidarji, tesači za železn. pragove, tesarji, oglarji, šivilje za obleke in perilo, ključavničarji, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, sobarice, vajenci, vajenke itd.
— Sprejemanje kovanega drobiža. Po odločbi ministrskega sveta morajo sprejemati državne blagajne kovani drobiž po 5, 10 in 25 par v neomejeni količini, zasebniki pa so dolžni sprejemati kovani drobiž po 5 par do zneska 5 dinarjev, po 10 par do 10 dinarjev in po 25 par pa do najvišjega zneska 20 dinarjev.
— Prošnje za dopotovanje inozemskih delavcev je vlagati interesentom pri posameznih podružnicah Državne posredovalnice za delo, ki se nahajajo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju, Murski Soboti in Celju (se otvori v kratkem), te jih pa vodijo potem dalje. V prošnjah, ki morajo biti zadostno kolekovane, je točno navesti ime in naslov vsake delavne moči, ki jo kdo želi dobiti iz inozemstva.
— Proti draginji v Splitu. »Sodišče za pobijanje draginje« v Splitu pripravlja večjo akcijo proti novi draginji. Uredila se bo preskrba prebivalstva z oljem in mastjo, a proti špekulantom bodo v zmislu vladne naredbe najstrožje nastopili.
— Nevaren morilec iu tat. Oblasti poizvedujejo za Pavlom Radonjičem iz Črne gore, roj. 1. 1898., ki je leta 1919. začasa vstaškega gibanja v Črni gori ubil nekega častnika SHS ter nato pobegnil v Sv. Ivan Medovanski. Od tu je odšel v Italijo, kjer je vstopil v legijo bivšega kralja Nikite. Po razpustu te legije je prišel na Goriško ter tam delal kot zidarski delavec. Na hrani je bil pri družini Mohor y Orehovljah,
katero je 14. t. m. okradel za 2000 lir in nato neznano kam pobegnil. Radonjič je večkrat govoril, da pojde v Jugoslavijo ter je sedaj to namero najbrže izvršil. Proti njemu je izdana tiralica.
— D. M. v Polju. Naši Sokoli so imeli dne 25. t m. svojo javno prireditev, z javno telovadbo, ki je po mnenju neveščakov zelo klaveruo uspela. Tembolj je pa uspel ples, ki so ga aranžirali naši »dvakrat dičui« Or., pardon Sokoli. Nadvse značilno je, da niso mogli strpeti 6 tednov žalovanja po smrti Nj. Veličanstva kralja Petra 1., dasi so bili o tem poučeni, saj so med njimi tudi državni nameščenci in najvišji državotvorni. Kje je tisti patrijotizem, kateri jim je vedno v ustih? Kje je bilo orožništvo (stražmojster v civilu), da bi jim to zabranilo? Zahtevamo, da se izvrši takoj stroga preiskava o tem slučaju, ki tako žali spomin pokojnega kralja, — Seveda da brez pretepa, kakor vselej, se tudi ta prireditev ni mogla izvršiti, tako da so jo morali že ob devetih odkuriti, nekateri tudi s krvavečimi nosovi in razbitimi glavami. Sokol izdaja razne parole, kakor: Kdor Slovan, ta Sokol, kdor Jugoslovan, ta Sokol itd. Naši Sokoli pa pravijo: Kjer Sokol, tam je ples: Kjer Sokol, tam pretep. — To so dejstva, ki jasno osvetljujejo, kako pri nas Sokoli vzgajajo mladino. Staršem tam okrog Ljubljane pa svetujejmo, ako hočejo vzgojiti svoje otroke v dobre plesalce in pretepače, kar k Sokolu naj jih pošljejo; tam se lahko izvežbajo v prave mojstre v tej stroki.
— Ustanovitev »Županske zveze* za novomeški politični okraj se viži v ponedeljek 3. oktobra ob 10. uri dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. — Zupani, občinski svetovalci, odborniki in njih namestniki, kakor tudi drugi, iz sodnih okrajev Novo mesto, Trebnje in Žužemberk se vabijo, da se polnoštevilno udeleže ustanovitve. — Poroča predsednik »Županske zveze za Slovenijo«, poslanec Stanovnik.
— Nepoznan gluhonem deček. Na županstvo občine Št. Peter pri Novem mestu je pred 14 dnevi prišel 9—12 let star gluhonem deček okroglega obraza, tenmopla-vih las in rujavih oči; zgornje zobe ima redke Oblečen je v ponošene hlače iz domačega platna. Oblast bi rada dognala njegovo identiteto.
— Ježice in želod na vagone ie ponujal nedavno 23 letni Al. Novak iz Hlebč v gostilni Smole v Šmarju. Ob tej priliki je popil in pojedel za 72 K, nato pa brez plačila odšel. Zato se zanj zanima roka pravice,
— Harmoniko je poneveril 36 letni delavec Ivan Ilovar iz Zaverstnika pri Litiji svojemu tovarišu Andreju Frijuc. Harmonika je vredna 18.000 K.
£jubljanski dogodki.
lj Prva zabavna priredite? organizacije javnih nameščencev, somišljenikov SLS v Ljubljani, se vrši 1. oktobra v veliki dvorani hotela »Union«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Spored: Deklamacije, komični nastopi, petje, srečkanje, šaijiva pošta, vinska trgatv itd. Pri prireditvi sodeluje godba dravske divizije. Bufet za jestvine in fino pecivo v lastni režiji v mali dvorani. Vstopnina: za osebo 2 din., za družino: družinski poglavar 2 din., za vsakega nadaljnjega družinskega člana 1 din. — Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Ničman, Kopitarjeva ulica.
lj Žvižgovci, Prijatelj nam piše: Pri vo-litvi župana v sredo se je bilo zbralo pred magistratom tudi nekaj mladinov »Jutro-vega« kalibra. Prav nestrpno so pričakovali rezultata. Ko se je pa doznalo, kdo je župan, so sklenili v glasnem razgovoru, da se morajo ^klerikalni odborniki« izžvižgati, Toda občinstvo je bilo vse veselo razpoloženo in se je videlo, da ni več mesta za JDSarje. Zato so jo hitro pobrali kot mokri kužki. Ali res mislijo ti »Jutrov-1 ci«, da so klerikalci zato, da bi reševali potapljajočo se JDSarsko ladjo, v kateri je polno smradu in dušečih plinov? Naj se le potopi, ker že tako smrdi po celi Jugoslaviji!
lj Nasilnež. Žagar Valentin Majdič je kričal in razgrajal po Rimski cesti. Prišel je stražnik, ki je Majdiča aretiral, toda Majdič je zasolil stražniku zaušnico in zbežal. Ko je stražnik Majdiča dohitel, se je ta zopet uprl in le s pomočjo nekega časnikarja je mogel stražnik ukrotiti zelo pijanega Majdiča.
lj Tatvina na glavnem kolodvoru. Dne 24. t. m. je neznan tat iskal sreče po vagonih III, razreda v težaškem vlaku. Od-
nesel je dvema potnikoma kovčege z vse'
bino n?d 5000 K.
lj Tatvine. Te dni je bilo Mariji Klinc iz podstrešja, Cesta v Mestni log 15, ukradenega perila za 1000 K. — V Češnovarje-vi gostilni na Dolenjski cesti je neki mlad fant ukradel krošnjarju M. Krolo iz Šiške 400 K vredno uro. — Na Krekovem trgu je bila kontoristinji Emiliji Bock iz torbice ukradena denarnica s 400 K denarja. — Finančnemu komisarju L. Žeječu v Bethov-novi ulici je nekdo iz nezaklenjenega stanovanja odnesel dva para moških čevljev v vrednosti 1000 K.
lj Sianovenjska beda Včeraj se je vršila pred tt'ka,šn;im okrajnim sodiščem zanimiva pravda, ki jasno osvetljuje neznosni položaj najemnikov. Predvojni trgovski zastopnik Edvard Fantini, Nemec, je med vojno tako obogatel, da si je kupil vilo na Večni poti št. 1 ter si vzdržuje tudi ekvipažo. Usoda je potisnila v niegovo vilo kot najemnika g-E. F. Vsled velike domišljavosti hišnega gospodarja sta prišla z najemnikom kir§'( v konflikte. Gospod Edvard Fantini in negova gospa Valerija, sta si utepla v glavo, da morata kakorkoli spraviti g. Franca E .... iz stanovanja. Doma sta šikanirala gospoda E. in njegovo ženo, kar sta le mogla; psovala ju z barabami, s komunisti, s pakažo, ksindel-r.om in s podobnimi ljubeznivostmi, V tem peklu morata živeti g. E. .. čeva, ki bi, če bi le mogla, šla v kako drugo stanovanje. V lastno obrambo j® od meseca iu!i a 1920 gospod E. vložil proti Fan-tiniievemu 9 tožb. Gospod Fantini si je celo mislil, da je g. E, ukrade! mobilije in cvetlice, seveda so sodne poizvedbe ugotovile popolno neisti-r.itost hudih obdolžitev. Od Fantinijevih je cel® padla beseda: »Seveda ste lahko pravde dobili, ker imate sodnike podkupljene«. Šlo je namreč Z* sodbe civilnega sodnika glede na odpoved stanovanja s strani Fantinijevih, ki je zahtevek odklonil. Gospod Fantini je celo udaril in poškodoval služkinjo E .. . . čevih. Dne 28. septembra 1921 j® gospod nadsvetnik Potrato po večurni razprav! obsodil gospoda in gospo Fantinijevo vsakega na en mesec zapora, katero kazen je spremenil Edvardu Fantiniju na 3000 in Valeriji Fantinijevi na . Io00 kron denarne globe, povrniti morata tudi pravdne stroške in mora plačati Edvard Fantini poškodovani služkinji 80 kron za zdravila in 100 K za bolečine.
Ta slučaj, o katerem smo poročali le površno, nam jasno dokazuje, kako bi metali iz stanovanj uradnike in revne stanovalce hišni posestniki, če bi se jim brez vsake omejitve izročili na milost i® nemilost najemniki.
Književnost med goriškimi brati. »Goriška Matica« izda za 1. 1922. izredno lep koledar, ki bo bogato okrašen z izvirnimi slikami in bo vseboval članke, povesti, pesmi iz peres malone vseh domačih duševnih delavcev. Ob enem s Koledarjem izda Goriška Matica še dve drugi knjigi. In sicer II. zvezek svoje Zabavne knjižnice pod na* slovom »Naši ljudje«. Delo je spisal odlični goriški pisatelj dr. Alojzij Remec, iz če-gar peresa je potekla znamenita ljudska zgodovinska povest »Veliki punt«. Tudi iS tem delu riše pisatelj življenje in trpljenje naših primorskih rojakov v njihovem boju za obstanek. — Druga knjiga bo vsebovala dr. Jože Lovrenčiča »Gorske pravljice«, ki žive med ljudstvom na Kobariškem. Cena vsem trem knjigam je malenkostna: 5 lir, kdor hoče imeti pa trdo vezan koledar, pa 7 lir ali 46 K oziroma 65 kron. Naročnino sprejema: Klub Soča, Ljubljana, Bethovno-va ulica št. 15. Kdor more, naj ne zamudi te prilike, da podpre velevažno književno podjetje naših goriških bratov in si zagotovi troje lepih knjig, prežetih z duhom naših vrlih Primorcev.,
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Koiesa, pnevmatiko, motocikli!
vse dete in opremo priporoma
J. GOREČ
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta štev. 41.
Tovarna
JOB. REICH
Ljubljana, Poljanski nasip 4 Podružnica: Beienburgova ul. 4.
Podružnice: Maribor Novo mesto KoCevje
Gosposka ui. 38. Glavni trg. Jtev. 38.
Barva vaakovrstno blago. Kemltno jjisti oblek«. Svet olika ovratnika, zapestnice In erajcB
t
OGLAS!
Ljubljanske občinstvo se opozarja, da je
vrhniška tovarna konzerv m mesne industrije
oborila svoj prodajni paviljon
na
Vodnikovem trgu.
v katerem bo razprodajala prvovrstne mesne izdelke po
zelo nizkih cenah.