Poštnina plačana v gotovini Leto II. — štev. 1. Celje, dne 1. januarja 1949 Cena 2 din S TITOM V TRETJE LETO PETLETKE! Osvobodilna fronta bo v nastopajočem letu povedla naše ljudstvo do še. večjih zmag Staro leto hiti v zaton in v teh dneh delajo naše družbene in gospodarske organizacije pregied opravljenega de- la, ugotavljajo, koliko je bilo storje- nega za skupnost in njen napredek; pri tej priliki analizirajo uspehe in tudi napake ter na podlagi teh ustvarjajo zaključke, po katerih bodo v prihod- njem letu pravilneje in uspešnejše u- smerjale svoje delo. Osvobodilna fronta je pod vodstvom Komunistične partije vršila in še vrši veliko revolucionarno delo preobrazbe našega človeka, preusmeritve njegovih pogledov na družbeno stvarnost in njen razvoj tako, kakor je to za novega soci- alističnega človeka potrebno. Njenemu brezkompromisnemu in progresivnemu programu so sledile velikanske množi- ce delovnih ljudi, njenemu klicu je sle- dil ves pošteni del slovenskega naroda; prav tako je Fronta mobilizirala in zaktivizirala množice delovnega ljud- stva po osvoboditvi za obnovo in potem po sprejetju petletnega plana, za hitro in uspešno izvajanje planskih del ter dala s prostovoljnim delom svojega članstva ogromne vrednosti naši ljud- ski skupnosti. Saj bežen in kratek ter splošen pre- gled dela naših organizacij v Celje- okolica naj pokaže, v koliko smo znali revolucionarni program in perspektivo Fronte pravilno izkoriščati in kako so se vključevale naše množice za števil- na dela in akcije, ki so v planskem go- spodarstvu in v graditvi socializma potreben in neogiben del plana same- ga. Nedvomno je eden največjih uspehov Fronte v našem okraju gradnja za- družnih domov. Priprave in aktivizaci- ja množic za to akcijo sta sprožili be- sen odpor nasprotnikov, ki so videli v tem eno najuspešnejših orožij delov- nih ljudi v njihovi borbi proti izkori- ščanju od strani kapitalističnih ele- mentov. Napori sovražnikov, številne bedaste in gorostasne parole, vse to je doživelo spričo trdnosti organizacije in dobre politične priprave, neuspeh in polom. Z gradnjami se je pričelo in štiriindvajset zadružnih domov, od ka- terih je šest dozidanih, ostali pa so ali tik pred dozidanjem ali pa v drugih fazah graditve, je dokaz uspeha naših frontovcev. Prostovoljno delo na ce- stah, pri obnavljanju krajevnih mo- stov, pogozdovanju, spravljanju lesa, pri odkupih, čiščenju in škropljenju sadnega drevja, zatiranju koloradskega hrošča in drugih akcijah gospodarske- ga značaja je nadaljni doprinos skup- nim naporom in primer aktivnega vključevanja v graditev socializma pri nas. Množična udeležba članov Osvobo- dilne fronte pri volitvah delegatov za II. kongres Osvobodilne fronte, kakor tudi volitve v Okrajni ljudski odbor Pa so pokazale politično zrelost član- stva in trdnost organizacije na terenu. Fronta je znala zainteresirati svoje članstvo za utrditev in razširitev delo- vanja kmetijskih zadrug ter s pojasnje- vanjem o perspektivah našega zadruž- ništva utrjevala samozavest dobrih za- družnikov. Podpisovanje notranjega posojila je pokazalo na eni strani popolno razume- vanje naših delavcev, delovnih kmetov in poštene inteligence za potrebe skup- nosti, razumevanje za maksimalno mobilizacijo vseh sil, za izvrševanje planskih nalog, po drugi strani pa je po zaslugi Fronte prišlo do razkrinka- nja nasprotnikov, ki so tudi to akcijo izkoristili in doprinesli dokaze svojega protiljudskega in sovražnega delova- nja. Fronta je pokazala na nasprotne elemente tudi pri izvajanju raznih go- spodarskih akcij ter mobilizirala svoje sile za preprečevanje špekulacije in sa- boterskih aktov. Trdnosti in tradicionalne povezano- sti Osvobodilne fronte z vodečo silo to je Komunistično partijo, ni omaja- la niti resolucija Informbiroja, niti pa- role in klevete nasprotnih elementov, ki so prav to resolucijo hoteli izkoristiti za to, da zasejejo med množice malo- dušnost in omahovanje. Ta primer pa je pokazal, da je fronta, kakor granit trdna organizacija, v katero se zaman zaletujejo domači in tuji nasprotniki. Spričo gospodarske raznolikosti o- kraja je mnogokrat prihajala do izra- za povezanost delavca s kmetom, ki je dobila svoj odraz največkrat pri grad- nji zadružnih domov. Najlepši dokaz res prisrčne povezanosti pa sta dala 25. in 26. december, ko so naši delovni zadružniki s svojim delom v premogov- niku pomagali rudarjem dvigati pro- dukcijo, in tako potrdili, kako resnične so besede tov. Kardelja: »da je Fronta organizacijska oblika delavcev, delov- nih kmetov in vsega delovnega ljud- stva.« Z izboljšanim sistematičnim de^m in poglobljeno politično vzgojo bodo uspehi še mnogo boljši, zato nam naj napake, ki smo jih delali pri delu, slu- žijo za odkrivanje novih metod in no- vih oblik, da bomo organizacijo vse- stransko okrepili, dali našemu delu ved- no in pravočasno potrebno politično vsebino ter z množično aktivizacijo uspeli napraviti iz vseh članov res za- vestne graditelje socializma. Perspektive za leto 1949 nam naka- zujejo temeljito delo v našem kmetij- skem zadružništvu, ustanavljanje za- družnih posestev. Poostrena borba pro- ti vsem kapitalističnim elementom za- hteva od nas, da pripravimo naše de- lovne množice idejno in politično, da bodo ofenzivno sodelovale v tej fazi graditve socializma. Pospešiti moramo politično vzgojno delo ter s tem ome- jevati škodljive vplive idealistične vzgo- je in prav tako krepko borbo izvajati proti misticizmu, praznoverju in lahko- vernosti. Prepričevanje mora biti na- še orožje pri razkrinkavanju sovražne duhovščine, ki bolj in bolj odkrito ka- že, da gre po stopinjah vzornikov iz časov sodelovanja z okupatorjem. Nastopajoče tretje plansko leto naše petletke nas bo našlo združene v Osvo- bodilni fronti in pripravljene pod vod- stvom Komunistične partije vložiti vse sile za to, da bomo kljub klevetam, kljub nasprotovanju hitreje gradili in izgradili socializem, in pokazali prija- teljem in neprijateljem, kakšni so do- prinosi slovenskega naroda v skupni borbi z ostalimi jugoslovanskimi naro- di pri graditvi boljše družbe. Naši delovni kolektivi stcpaio v tretje leto petletke pripravljeni za še večje delovne podvige Leto 1948 — osnovno in prelomno leto v naši petletki — je za nami. S po- nosom se oziramo na prehojeno pot, na uspehe, ki smo jih dosegli v gra- ditvi socialistične domovine, pa tudi na težave, ki smo jih z delavskemu raz- redu lastno vztrajnostjo premagovali. Minulo leto je bilo poživljeno s šte- vilnimi zgodovinskimi dogodki, kot so bili n. pr. klevetniški napad Inform- biroja na našo Partijo in s tem na vse naše delovno ljudstvo. V. kongres KPJ, I. kongres ESJ, II. kongres KPS, vrsta ostalih kongresov, plenumov itd., ki so vsi, zlasti pa zgodovinski V. kongres KPJ, prinesli delavskemu razredu ogromno mora^no-politično bogastvo, ma+erial, ki temeljito osvetljuje speci- fičnost naše poti in borbe za izgradnjo socializma v naši domovini. Naši de- lovni kolektivi so ob vsem tem zgodo- vinskem dogajanju, okrepljeni z za- vestjo, da uresničenje in prekoračenje plana pomeni osnovni temelj v graditvi lepše bodočnosti, poživeli tekmovanje v obdobju vseh treh kongresov, prema- gujoč tudi objektivne težave — in uspeh ni izostal. Prav zaradi tega je bilo možno, da je skoro ponvica naših delovnih kolek- tivov svoje planske naloge dosegi že do Dneva republike in da so jih mnogi tudi presegli. Med tem, ko je kolektiv Tovarne emajlirane posode vodil od- ločno borbo za izpolnitev plana v po- sameznih oddelkih — v oddelku za zi- darske ponve, je bil plan dosežen 9. IX., pocinkovalnica in pokositrarna ga je dosegla 2. IX., emajlirnica 6. IX. in surovinski oddelek 20. IX. — se ta bor- ba z nezmanjšanim elanom nadaljuje in je bil v teh oddelkih do 24. decem- bra plan presežen še za povprečno 18.5%. Finančni plan pa je bil dose- žen 15. decembra in ga bodo do kon- ca leta prekoračili za 8%. Vzporedno z dvigom proizvodnje pa niso pozabili na izboljšanje kvalitete in na znižanje proizvodnih stroškov, kar znaša 15.8%. S skoro enakimi uspehi se lahko po- naša kolektiv Tkalnice hlačevine, ki je že 6. novembra dosegel letni plan pro- izvodnje. V strokovnem tečaju se je usposobilo za kvalificirane delavce preko sto tovarišic, ki so v brigadah pokazale pravi duh socialističnega tek- movanja. Zelo zgodaj je letni plan dosegel ko- lektiv Železarne Štore, Cinkarne, apne- nika Pečovnik, Mestnega magazina, ki je do 29. novembra letni plan prese- gel za 11%, Tovarna perila, Plinarna in še nekateri kolektivi, ki so vsi po- kazali svojo visoko proletarsko zavest ter svojo neomajno ljubezen, predanost in zvestobo naši Partiji, Titu in domo- vini. Vse to mogočno dogajanje so sprem- ljale različne prireditve javnega in in- ternega značaja ter manifestacije, pri katerih so naši delovni ljudje jasno in nedvoumno izražali svoje neomajno hotenje, služiti stvari socializma, kar so tudi praktično pri svojem vsako- dnevnem delu dokazal.. Rasla in mno- žila se je armada našiV. udarnikov, no- vatorjev in racionalizatorjev — prvo- borcev za socializem, naša mladina je z roko v roki s starejšimi tovariši usta- navljala vedno nove delovne brigade in prav tu dosegah izredne uspehe ne samo na polju proizvodnje, temveč tudi v dviganju svoje ideološke in kultur- ne ravni. V strokovnih tečajih so se usposabljali za to, da bi s pridobljenim znanjem čim več koristili domovini, zaostajali pa tudi niso pri prostovolj- nem delu, naj bo to v svojem podjetju ali ustanovi, ali pa na akcijah splošne- ga značaja. Kulturno-umetniška dejavnost se je v pre+eklem letu zelo razmahnila. Že obstoječa kulturno-umetniška društva so pomnožila aktivno se udejstvujočih, s sistematičnim in idejno pogloblje- nim delom se skupine uvrščajo v vrsto kva^etno izoblikovanih korpusov, kar je dobilo vidnega izraza na III. reviji SKUD-ov v Mariboru,, na kateri so so- delovala tri naša kulturno-umetniška društva s štirimi sekcijami. Pa tudi v posameznih sindikalnih podružnicah d lujejo pevske, glasbene, dramatske in folk^rne skupine, ustanavljajo se nove knjižnice in opremljajo rdeči kotički s pomočjo Glavnega odbora ZSS, kar vse doprinaša svoj delež k skupnim na- porom naših narodov za kulturno pre- obrazbo delovnega človeka. Iz vsega tega pa raste nov lik človeka — socia- lističnega človeka z dvignjenim čelom in jasnim pogledom v bodočnost. Skrb za delovnega človeka se je bolj kakor kdaj koli kazala v tem letu. Saj je ne malo kolektivov, ki razpolagajo z lastnimi ekonomijami, ustanavljali so in še ustanavljajo delavsko-name- ščenske restavracije in industrijske ma- gazine, grade svoje stanovanjske blo- ke, k njim pa priključujejo Domove igre in dela ter otroške jasli. Tako je tudi za našo delovno ženo in naše naj- mlajše vedno lepše poskrbljeno. Z vsem tem pa se dviguje življenjski standard naših delovnih ljudi, kar tako zelo radi pozabljajo sovražniki delovnega ljudstva. Ko stopamo v tretje leto planske graditve naše domovine, vemo, da bo leto 1949. leto novih veličastnih zmag v borbi za hitro se bližajoči socializem. Vemo pa tudi, da nas ob večjih in od- govornejših nalogah čaka še mnogo te- žav in vztrajnega dela. Zavedajoč se, da je čimprejšnja izgradnja socializma v naši domovini odvisna predvsem od delavskega razreda in ostalih delovnih množic samih, se že sedaj ob prestopu v novo leto pripravljamo z novimi de-, lovnimi napori, s pospešenim sociali- stičnim tekmovanjem in z novimi de- lovnimi obvezami za delo v letu 1949, ko pri tem ne pozabljamo, da stojimo tik pred volitvami v upravne odbore naših organizacij. Od skrbno priprav- ljenih občnih zborov, ki bodo manife- stacija razredne zavesti naših delovnih ljudi, in od pravilne izbire vodstvenega kadra v naših podružnicah bo v ve- liki meri odvisna še večja aktivizacija naših kolektivov za izvedbo vseh plan-, skih nalog. Z vsem tem pa bomo ponovno izpri- čali zaupanje v našo Partijo in v njen centralni komitet s tov. Titom na čelu, ki nas je vodil in nas vodi od zmage do zmage. Delovni kolektiv Celjskih opekarn v Žalcu je dosegel letni proizvodni plan Dne 23. decembra 1948 ob 10. uri do- poldne je naznanila tovarniška sirena Celjskih opekarn obrata Žalec, da je delovni kolektiv dosegel svoj letni pro- izvodni plan. Vsi člani kolektiva so se zbrali v sindikalni dvorani, kjer sta obratovod- ja tov. Tržan Ivan in predsednik sin- dikata tov. Grobelnik Franc v klenih besedah objasnila pomen in važnost iz- polnitve plana. Trda in ostra je bila borba za dosego plana. Letošnje izredno močno deževje je vzelo vrsto dragocenih delovnih dni. Le v tesni povezavi med obratnim vod- stvom in sindikalno podružnico so pre- mostili v nekaj dneh največje težave nastale zaradi povodnji. Zato zaslužijo vse priznanje gasilske čete iz Žalca, Velike Pirešice, Vrbja in Dobriševasi, ki so priskočile v pomoč ter črpale vo- do iz glinokopa tudi preko noči. Pri čiščenju glinokopa sta pokazala poseb- no požrtvova^ost tov. Tržan Ivan in Grobelnik Franc. Kljub temu, da je delovni kolektiv vodil žilavo borbo, za dosego plana in kljub temu, da mu je deževje vzelo večie število produktivnih dni, članstvo sindikata ni opustilo kulturno-prosvet- nega dela. V mesecu juliju je kolektiv uprizoril enodejanko »Vrnitev«, v poča- stitev dneva Republike 29. novembra pa trodejanko »Raztrganci«. Obe prire- ditvi sta pokazali, da so v upravnem odboru sindikalne podružnice ljudje, ki se zavedajo svoje dolžnosti. Poleg omenjenega je članstvo sindikalne po- družnice, ki šteje le 85 članov, zbralo za Novoletno jelko 5000 din prostovolj- nih prispevkov. Na kratki proslavi ob izpolnitvi let- neeq proizvodnega plana je omenieni kolektiv soglasno sklenil, da bo svojo borbo za dosego prihodnjega lednega proizvodnega plana še poostril in izpol- nil svojo obvezo do 29. novembra. Mohorjeva tiskarna je po uporni borbi dosegla plan 8 dni pred rokom Obljubo, ki so jo dali naši udarniki, da bomo plan izpolnili pred rokom, so častno izpolnili. Delovni kolektiv Mo- horjeve tiskarne je 23. decembra ob 13.35 dosegel letni plan produkcije, plan po vrednosti pa je bil dosežen dan pre- Naš uspeh je tem večji, ker smo pre- magal vse težave, tako glede nabave papirja in drugega izdelavnega mate- riala kakor tudi glede pomanjkanja strokovnega kadra. Kljub temu, da je bi1, ^tošnji Dlan nekoliko višji od lan- skega, je bil izpolnjen osem dni prej kakor lanski. Ob trenutku, ko je bil plan dosežen, je kolektiv opravil 142.000 delovnih ur, od tega 16.440 produktivnih, predvide- nih po planu. V teh produktivnih urah je bro natisnjeno 27 rajnih knjig s 336 polarni, skupno 2.293.800 tiska, dočim 15 knjig še ni dokončno izde'anih Ra- zen knjig je bilo natisnjenih 256 000 iz- vodov časopisov in preko 12 milijonov 500 000 izvodov raznih drugih tiskovin. Vse težave v podjetju pa smo pre- magali s tovariškim sodelovanjem in budno oove-^vo sindikalne podužnice z upravo podjetja. Na državnem posestvu v Medlogu so proglasili prve udarnike Odkar je začel delovni kolektiv na državnem posestvu v Medlogu iz zane- marjene zapuščine ustvarjati vzorno gospodarstvo, ni poznal" mnogo počitka. Najlepši dan v njegovi zgodovini je zato 22. december, ko so prvič iz svoje srede proglasili najboljše za udarnike. Naslov treh najboljših so si osvojili: Tavčar Leopold, Nelc Mirko in Kočnik Pavla. Tovariša Nelc in Tavčar sta vložila vse svoje mlade sile za dvig vrtnar- stva. Trudila sta se v sončni pripeki in mrzlih dneh. Uspeh ni izostal. Dr- žavno posestvo v Medlogu ima danes 30 600 komadov sadik, med'em ko jih je bilo v 1946. letu le 30.000. Tudi pri- delek zelenjave je porastel od 30.000 kg v letu 1946. na 46.000 kg! Kljub trde- mu vsakodnevnemu delu se oba tova- riša pridno udeležujeta v organizacijah na terenu in v sindikatu. Tov. Nelc je postal udarnik že na progi Šamac—Sa- rajevo, kjer se je navzel delovnega po-, leta. Udarnica Kočnik Pavla z vso vest- nostjo skrbi za 70glavi prašičji zarod, ki ob njeni negi lepo napreduje. K delu jo vzpodbuja zavest, da po svojih močeh prispeva k boljši prehrani de- lovnih ljudi. Vse to je poudaril tudi upravnik po- sestva tov. Korber, ki je v uvodnem govoru čestital udarnikom in jim izro- čil darila Ministrstva za kmetijstvo. Ob tej priliki je pohvalil tudi najboljše delavce, skrbno gospodinjo Tončko in njeni pomočnici. V imenu udarnikov in ostalih čla- nov kolektiva je tov. Tavčar Leopold izjavil, da bo kolektiv državnega po- sestva. v Med'ogu še bolj napel svoje sile v borbi za dvig poljedelstva in ta- ko doprinesel svoj de'ež k socialistični preobrazbi našega kmetijstva. Pri usposabljanju strokovnih kcdrov so v Celju dosegli lepe uspehe Nagel razvoj našega gospodarstva, ta- ko v industriji kot gospodarskih pod- jetjih ima za posledico povišano po- trebo po novih kadrih kvalificiranih deiavcev. Temu vprašanju je bilo v tem letu posvečeno tako s strani oblasti, kot vodstev podjetij mnogo pozornosti. V vseh večjih podjetjih, tako v To- varni emajlirane posode, Cinkarni, To- varni sadnih sokov in marmelade, To- varni hlačevine, Gradbenem podjetju »Beton« pri Upravi za regulacijo rek, so bili tečaji, v katerih so se zlasti v teoretičnem znanju usposobili delavci. Tako smo pridobili 320 kvalificiranih delavcev. Pri organizaciji tečajev teh podjetij so težave zaradi različnih strok, ki' so v teh obratih potrebne. Tako bi morala na primer Cinkarna organizi- rati tečaje za topilce, valjače, pražilce, keramike itd. Pomanjkanje predavate- ljev za sp^šne predmete kot tudi pre- zaoose^ost. strokovnjakov je resna ovira za organizacijo vseh mnogoštevil- nih tečajev. Pod temi pogoji je število, doseženo v tem letu iz 30 različnih strok, lep uspeh. Kot. je iz omenjenega razvidno, zaje- ma industrija v Celju vse stroke, ki obstojajo in zato verjetno tudi v bodo- če ne bo možno organizirati tečajev za vse stroke, temveč se bo treba omejiti na najvažnejše za razvoj našega go- spodarstva. Dosedanja praksa je poka- zala. da sindikalne organizacije niso vzbudile dovolj interesa za posečanje tečajev; delna krivda je tudi, da sta- nujejo delavci v oddaljenih krajih in so vezani na odhode vlakov. Kvaliteta znanja tudi še ni ^dovoljiva; tako par- tijske kot sindikalne organizacije bodo mo^e vnašati v te kadre več ideolo- ške vzgoje in s tem tudi zanimanje za dvig strokovnega znanja. Bolj razveseljivo je stanje kadra u- čencev v gospodarstvu. Tu so se raz- mere vidno izboljšale, staro gledanje na učenca se je tako v državnem kot v zadružnem sektorju bistveno izpreme- nilo. Povsod se posveča pravilni vzgoji mnogo pažnje. Upravniki podjetij se zavedajo, da je predpogoj za razvoj po- djetja potreben kvalitetno dober kader, ki bo tako strokovno, kot tudi ideolo- ško, dobro zgrajen. Tudi odnos do uče- nja in dela naših učencev se je po pri- zadevanju mladinske organizacije moč- no izboljšal. Naše strokovno šolstvo se je z izbiro dobrega predavateljskega kad~a dvignilo. V letošnjem letu je na- pravilo izpit za kvalificirane delavce 267 učencev v glavnem kovinskih, les- nih :n ob'ačiln'h strok. Istočasno je or- ganizirana v Celju tudi šola za učence v gospodarstvu kovinskih strok, v ka- teri se še teoretično usposabljajo učen- ci i7. krajev v Sloveniji, kjer šole ne obstojajo. Po uspešno opravljenih teča- jih je opravilo izpit za kvalificirane de- lavce 238 učencev, ki bodo tudi v kra- jevne de'avn;ce našega podeželja pri- nesli napredek. Stran 2. »CELJSKI TEDNIK« Leto II. — Ster. 1. Razmere v celjskem domu onemoglih Poročilo kontrolne komisije Da bi zboljšali življenjske pogoje starim, onemoglim delavcem, ki so jih prej do onemog^sti izkoriščali, je MLO Celje v mesecu maju 1947 pričel urejevali dom onemoglih na Slomško- vem trgu. Pri ureditvi tega doma so mnogo pripomogle množične organiza- cije, zlasti AFZ v zavesti, da je v de- mokratično urejeni državi potrebno enako življenje v družbi tudi onemog- lim starčkom, k: jim hočemo v njihovi visoki starosti pokazati, da so z žulji tudi oni doprinesli svoj delež 7a lepše življenie n^adlm pokolenjem. Današnji domovi onemoglih ne smejo in ne mo- rejo biti slike stanh hiralnic, biti mo- rajo polni lepega in mirnega življenia, kar si vsak s+avček neizmerno žel i. Prehrana oskrbovancem v domovih je zasigurana kot delavcem. Obrok, ki ga prejme oskrbovanec, je enak obroku h^ane sredniega delavca. Pri graditvi socializma je naše geslo »kdor skup- nosti daje tud: od skupnosM prejema« in ti starčki so dali vse, delo svojih rok skupnost. Toda v celjskem domu onemoglih ra'me'e še niso urejene kako*- M mo- biti in bi lahko bile ob takšni po- moči srečnega fonda in množičnih o"pnni7ac'i. Kon+roia je že pred pre- gledom doma ugotovila žalostno dej- fiHrn da odsek 7a soc^no skrbstvo pri MLO kot operativni in nad7orni o^gan nima niti evidence, koliko oskrbovancev je v domu. čen-av jih je le ta kompe- tenten sprejemati. Ob prihodu v dom so se uprle v nas ne^aupne oči 59 oskrbovancev. Strah pred i7povedio resnice je v njih še glo- b^'"-* vW"-enin;en sai so *e vedno pre- pričani, da morajo biti zadovoljni, dru- gače jih Tahko vržeio na cesto. lev upravi doma so videli svojega trdega gospodarja. Dne 20. decembra 1948 smo vstopili v jedilnico ob času kosila. Vsak jn n^eiel svoj obrok. Juha, le malo za- beljena repa in nezabeljen fižol je bilo ta dan njihovo kos^o. Vprašali smo jih če so s h-ano zadovoljni. Enoglasno so izjavili: »Hrana je za današnje raz- mere dobra, le kruha nam primanjku- je.« Res, kruha jim je primanjkovalo, ker jim je uprava od dnevnega obroka odtrgala 9 dkg kruha. Določen obrok hrane s stran: MTP dopušča tudi ku- hanje d'etne hrane za bolnike, kar pa niso de"ali. Primer je bil, da je tega dne ena bolnica umrla in je tudi prejš- nji dan ime^ isto hrano kof ostali oskrbovanci, Čeravno je ležala težko bo^a že preko 14 dni. Isto hrano je tega dne prejelo tudi 12 bo'nikov, med- tem ko je uslužbeno osebje prejelo boljšo hrano, posebej še meso. Oskr- bovancem se je hrana odtegovala, pre- hranbeni artikli pa »o se kopičili v skladišču, kjer se je našla zaloga pri- bližno enaka dvomesečnemu nakazilu hrane vsem oskrbovancem, kljub te- mu, da nakazila za mesec december še niso realizirali. Skladišče prehranbenih artiklov je bilo skrajno zanemarjeno. Pod moko, med odpadki desk so imeli skrite mes- ne izdelke. Upravnik doma je hotel končno še prikriti 10 kg mesnih izdel- kov, ki jih je prinesel neki oskrbova- nec ob času kontrole. Uslužbeno oseb- je pa je imelo na razpolago marmela- do, mas'0 s sirom in kruh, kar si je lahko jemalo po mili volji na škodo oskrbovancev, in končno jim je uprav- nik ho4el postreči še s svinjskimi mes- nimi i7delki. Niti ob času kontrole se us'užbenci niso mogli premagati in se zadovoljili z isto hrano kot oskrbovan- ci, prikrili so si pod mizo v shrambi jetrca, za katere so bili prikrajšani pri kosilu oskrbovanci. Jetrca so bila lepo zavi+a v papir ter je moral upravnik priznati, da jih ni odvlekla mačka, ka- kor je trdil, temveč kuharica. Kakšno kalorično vrednost hrane so oskrbovanci prejemali, je nemogoče ugotoviti, ker se v kuhinjski dnevnik vpisujejo večje količine uporabljenih p -ehranbenih artiklov, kot se dejan- sko uporabijo. Zalog niso izkazovali v mesečnih obračunih trgovinskemu od- seku MLO, češ, da se jim potem naka- zila za hrano odtrgajo. Upravnik pra- vi. da so 'to prištedili, ni pa nam jasno, kai so hoteli s temi »prišledenimi« ži- vili, ki jih niso izkazovali nikjer, niti jih niso dajali oskrbovancem, ampak so jim jih celo odtrgovali in »štedili« tako dolgo, da se je pokvarilo 5 kg ko- ruzne moke in 31 kg ržene moke, ki je Izgledala v vreči kot vlažen cement. 28 kg koruzne moke pa so imeli pri- pravljene za krmljenje prašičev. V kuhinji pomaga pri delu 72 let sta- ra, gluha oskrbovanka Žerjav Ana, ki vrši vsa dela kuhinjske pomočnice. Od začetka smo bili mnenja, da je nastav- ljena kot služkinja ter da prejema pla- čo. Od jutra do večera pomiva posodo, prinaša drva, krompir in drugo po na- ročilu zdravih in močnih kuharic, ki ji vedno nalagajo delo tako, da nima čez dan niti malo počitka. Takoj ob vsto- pu v kuhinjo smo slišali naročila ku- haric »prinesite premog«, »ne zbijajte tako s posodo«, »prinesite krompir« itd. Za svoje delo pa ne prejema nobene nagrade. Ko smo jo vprašali kaj dela, je izjavila: »Vse kar mi rečejo, do ma- lega sem kot dekla, samo plače ne pre- jemam.« Bolničarka Majer Ana (sestra Evencija) je nato izjavila, da je precej čudna in da včasih noče jesti po tri dni. Vendar na se temu ni čuditi, ker v takih okoliščinah bi zgubil voljo do vsega tudi mlad, zdrav človek. Nadalje se v domu dogajajo primeri, da se oskrbovancem, ki zaradi bolezni ne hodijo v cerkev, zmanjšujejo obro- ki hrane, kar bi v današnjem družbe- nem redu ne smelo priti do izraza. Smisel dela kontrole ni samo ugo- tavljanje -napak, temveč v prvi vrsti, da s svojimi predlogi zboljšuje način dela. Kontrolna komisija bo podvzela po+rebne ukrepe, da se nepravilnosti odpravijo in bo tako tudi vCeljuvzgle- den dom onemoglih, kakršen lahko ob- stoja le v demokratično urejeni državi. Kako je upravni odbor kmetijske zadruge Drensko rebro delil nagrade? Pred kratkim sem čital, da v Cinkar- i ni ni bil nagrajen delavec, ki je s svo- I jo iznajd jivostjo in požrtvovalnostjo I prištedil podjetju letno 43 000 din, ker ni imela uprava fonda za nagrajeva- nje. To je en primer! Drugi primer: Kmetijska zadruga Drensko rebro je nagradila upravni odbor zadruge, ki ni do danes ničesar napravil za dvig za- druge, za izvedbo plana, za kontraha- žo itd. Toda kljub temu je ta zadruga naš^a fond in delila takole nagrade: 1. nagrada 3000 din poslovodju zadruge 2. nagrada 3000 din preds. zadruge 3. nagrada 500 din vajencu 4. nagrada 1000 d'n lesnemu manipul. 5. nagrada 2000 din vsakemu odborni- ku, ki jih je po številu pet. Te nagrade so delili na zadnji seji upravnega odbora, ki se je zbral v pol- nem številu. Da bi pa pravilno razumeli za kaj gre, je treba analizirati delo kmetijske zadruge Drensko rebro in njenega u- pravnega odbora. Drensko rebro je ena od najslabših kmetijskih zadrug sploh. Plan oddaje lesa, ki znaša v vseh sortimentih 121 kub. metrov ni do danes niti za 1 odst. izpolnjen. Lesni manipulant je pričel šele pred 14 dnevi z delom. Kontrahaže vina niso izvršili. Zadruga nima nobe- nega odseka in njena vsa dejavnost je v trgovini in še ta leži na ramenih po- slovodje. Nimamo nič proti temu, da se je po- slovodji dodelila nagrada, tudi ne pred- sedniku, ker se je že moral udeleževati konferenc, če že drugega ni delal. Da se je pa nagrada dodelila odbornikom, ki niso napravili niti najmanjšega de- la. kakor to, da so prišli v polnem šte- vilu po nagrade na zadnjo sejo uprav- nega odbora, pa ne moremo opraviče- vati. To je tipičen primer povsem nepra- vilnega odnosa do dodeljevanja nagrad. Nagrade naj se delijo ljudem, ki so s svojim delom doprinesli uspehe na po- lju izboljšanja zadružne organizacije in kmetijske produkcije, ne pa ljudem, ki niso bili v stanju celega leta spraviti na žago v Kozje 121 kub. m lesa. Pričakujemo, da se bodo v bodoče odborniki KZ Drensko rebro potrudili in najprej izvršili svojo dolžnost, po- tem pa prejemali nagrade. Ce jih ne bo zbor zadružnikov kot nedelovne lju- di odstranil, ko bodo morali polagati pred njim račun o opravljenem delu. Kako bodo prišli kmetovalci najlažje do čevljev? Ker se je po vojni v naši novi so- cialistični domovini znatno dvignila kupna moč ljudstva na eni strani, na drugi strani se pa še niso docela zacelile rano ki jih je zadal okupator tudi na- ši živinoreji, ne more trenutno naša in- d^triia 7a-adi pomanjkanja surovin, izdelati toliko obutve kolikor bi je bilo sicer potrebno z ozirom na dvig živ- ljenjske ravni širom države. Pomanj- kanje v obutvi se občuti zlasti na de- želi. Kadar koli hodiš po vaseh, na vseh množičnih sestankih in ob vsaki priliki naletiš na eno in isto pesem: pomanj- kanje obutve. Tako tarnajo ljudje na vasi in samo zah+evajo, nihče pa verjetno od njih ne razmišlja, mogoče zato, ker razmišljati sploh ne mara ali pa za*o, ker o tem ni poučen, na kakšen način bi najlažje in najhitreje prišel do čevljev. Kljub pomanjkanju obutve na kmetih je mo- goče vsakemu kmetu, da si nabavi po- trebno obutev na lahek način. Da bodo prizadeti seznanjeni kako je mogoče priti do čevljev, bomo tudi na tem mestu objasnili postopek, kateri bo nudil vsem kmetovalcem možnost, da pridejo do čevljev, samo, če bodo to hoteli. Sedaj je čas, ko po vaseh na veliko poje nož prašičem smrtno pesem in ni kmeta, pa naj bo še tako reven, da ne bi klal za lastno potrošnjo vsaj enega prašiča. Zaradi zaostalosti kmetov, se prašiči ne odirajo, razen v okolišu Vran- sko, ampak se koža razreže s slanino vred, kar povzroča ogromno gospodar- sko škodo našemu gospodarstvu. Na ta način izgubimo na tisoče in tisoče svinjskih kož, ki bi sicer predstavljale dragocene devize na podlagi katerih bi lahko sprejeli iz inozemstva velike ko- ličine dobrega govejega usnja — kru- ponov za izdelavo čevljev. Da bi se preprečilo takšno ravnanje, se je v okraju Celje-okolica stalno na različne načine propagiralo odiranje in oddaja svinjskih kož. Po organih kra- jevne ljudske oblasti, organizacije OF in na množičnih sestankih, kakor tudi potom lepakov odkupnega podjetja »Koteks« se je agitiralo in prepričevalo ljudstvo da bi zaklane prašiče odrli in kože oddajali v zbiralnice, ki jih je ▼ našem okraju dvajset. Toda kljub Vse- mu pojasnjevanju in prepričevanju ka- kor ludi kijub opozorilom na ugodno- sti, ki jih majo pri nabavi usnja vsi tisti, ki oddajajo kože zaklanih praši- čev, je uspeh oddaje minimalen. Zalo poglejmo še enkrat kakšne ugod- nosti ima kmetovalec, ki odda kožo zaklanega prašiča. Povprečna teža kože našega domačega prašiča je 3kro^ 10 kilogramov. Koža prve vrste se plača po 22 din za kg, kar 7naša 220 din. Ta- ko kmetovalec za oddano svinjsko ko- žo prejme 220 din in za isto vrednost tudi bone, s katerimi je upravičen do nakupa usnja in to po želji podplatne- ga ali zgornjega usnja. Ako kupi pod- plat no usnje dobi za zgoraj navedeno kožo okrog 180 dkg podplatov, s kate- rimi si lahko popravi (potempla) sedem parov čevljev. Pri nas je v navadi, da kože^ odirajo tako, da krače odrežejo. Takšne kože so drugovrstne ter se pla- čajo le po 17.60 din za kg. Za tako 10 kilogramov težko kožo dobi kmetovalec komaj 176 din, to se pravi 44 din manj kakor za kožo prve vrste in je na ta način oškodovan za 35 dkg usnja, s ka- terim bi lahko popravil skoraj 2 para čevljev. Zbirni centri za odkup svinjskih kož v okraju Celje-okolica so sledeče kme- tijske zadruge: Vransko, Sv. Pavel pri Preboldu, Braslovče, Polzela, Žalec, Vi- tanje, Dobrna, Vojnik, Store—Sv. Lov- renc, Sv. Jurij pri Celju, Sv. Vid pri Grobelnem, Ponikva pri Grobelnem, Slivnica pri Celju, LToka pri Zusmu, Kozje, Planina pri Sevnici, Rifengozd, Rimske Toplice, Jurklošter in »Koteks« Celje. Zato, kmetovalci, odirajte pože zakla- nih prašičev, proč s staro miselnostjo tudi na tem polju, sedaj je še čas za oddajo svinjskih kož, kajti le tako se vam nudi najboljša možnost, da si pre- skrbite potrebno obutev in na ta na- čin bo odpadlo marsikatero nerganje in tarnanje na vasi. M. A. FIZKULTURA Braslovče TeTovadno društvo Braslovče je pri- redilo v nedeljo dne 19. decembra ob 3. uri popo1dne v svojem lastnem d^mu telovadno akademijo, ki je prav dobro uspela in je bila tudi zelo dobro ob- iskana. Nastopili so člani z raznimi skupina- mi, na konju in drogu, mladinci z raz- n;mi vajami in preskokom čez k070, članice z ra7nimi skupinami, prostimi in simboličnimi vajami. Po^g tega sta izvajali dve mladinki ruski ples »ka- začok« ter žele obilen uspeh. Venček slovenskih pesmi je izvajalo 6 telovad- cev in telovadk, med temi 4 harmoni- karji, ki so bili deležni obilnega aplavza. Vsi sodelujoči so pokazali na tej aka- demiji pohvale vreden napredek, ter so vložili ves svoj trud, da je akade- mija dobro uspela. Želimo, da bi telo- vadno društvo Braslovče šlo na tej poti dalje in nam ob priliki zopet kaj po- kazalo. • Telovadna akademija TD Laško NekoHko mesecev po ustanovitvi je Te^vadno društvo v Laškem doseglo p^vi večji uspeh. Uspelo mu je prire- diti svojo prvo telovadno akademijo, kar je vsekakor velik uspeh. Ob pri- čeAku redne telovadbe je društvo raz- polagalo samo z eno bradljo, ki je bilo edino orodje. Članstvo samo pa je ob- novil ali i^de^lo ostalo orodie, tako da ima društvo sedaj 2 bradlji, drog, kroge, kozo, gredo in plezalno vrv. ftkademlja se je vršila 18. decembra 1948 in se ponovila 19. decembra 1948. Obsegala je 10 točk. Nastopili so člani, mlad'nci, n^adinke, pionirji in pionir- ke. Največji uspeh so žele mladinke pri izvajanju ritmičnih vaj: »Po jeze- ru«, in člani ter mladinci na bradlji. Na bradlji je nastopil tudi 621etni na- čelnik društva tov. Planer Albert. Zanimanje med ljudstvom za prire- ditve te vrste še ni zadovoljivo. Kljub temu smo lahko prepričani, da se bo tudi to v bodoče izboljšalo. NOGOMETNA SKUPŠČINA SSD Kladivarja Pretekli petek je bila nogometna skupščina, ki je bila sicer slabo obi- skana. Na tej skupščini je dal sekcij- ski odbor obračun dela. Zelja je, da bi novoizvoljeni odbor uspešnejše vodil sekcijo, uvedel strogo disciplino ter vz- gojil nov kader dobrih nogometašev. Soglasno je bil izvoljen nov odbor s tov. Steblovnikom na čelu, kateri ima v bodoče veliko nalogo dvigniti celjski nogomet na dostojno višino, Kladivar- ju pa priboriti mesto v slovenski le- stvici nogometnih društev, ki mu po njegovih uspehih pripada. M. J. LETNA SKUPŠČINA TEŽKO ATLETSKE SEKCIJE SSD KLADIVARJA Pretekli ponedeljek so imeli boksači SŠD Kladivarja svojo letno skupščino. Obisk je bil prav dober, saj se je skup- ščine udeležilo nad 30 članov sekcije. Pogovorili so se o dosedanjem delu, o napakah in dobrih straneh treningov, o reorganizaciji in sistematskem tre- ningu v bodoče. V letošnjem letu si je sekcija nabavila najpotrebnejše rekvi- zite, rokavice, vrečo, žogo, hruško itd., tako, da je to vprašanje v glavnem re- šeno. Precej je bilo govora o rednem posečanju treningov, ker le z rednim posečanjem teh bodo boksači dosegli uspeh. Rešili so vprašanje zdravniške- ga pregleda, izvoljen je bil ožji odbor, vprašanje čistoče v telovadnici bo re- šeno z novim letom. Predvidili so pro- pagandni nastop v prvem tromesečju 1949, itd. Sekcijo sestavljajo pretežno novinci, stari boksači so odšli k voja- kom in drugam. Da se vzgoji ekipo, zmožno srečanj z drugimi društvi, je potrebno precej mesecev rednega in si- stematskega treninga. Vprav tu pa sekcija boleha. Nekateri člani posečajo treninge redno in so si pridobili že pre- cej znanja in kondicije, drugi pa zopet odpadajo in se prijavljajo vedno novi. V letu 1949 nas čaka težka naloga, vz- gojiti ekipo, ki bo z voljo sodelovala in s katero bomo lahko zastopali SSD Kladivarja na meddruštvenih sreča- njih. Navzoč je bil predsednik Kladi- varja, ki je s kratkim nagovorom ob- jasnil zbranim boksačem nekatere pe- reče zadeve. Med slučajnostmi je bilo govora o osebnih rekvizitih in podobno. Marsikje so Se vedno ugodna tla za protekcijo Protekcija — ta cvetka iz predaprll- skih vrtov, ki je krasila suknjiče mno- gih, kateri so se v £>orbi za obstanek zrinili nad povprečnost — se v pogo- jih naše nove družbene stvarnosti ni- kakor ne more rehabilitirati. Padla je tako rekoč med plevel, ki ga rujejo in odstranjujejo povsod, kjer se skuša za- sidrati. V prvem letu po osvoboditvi se je proti tej cvetki vodila resnično ostra borba. Celo v kazenskih registrih celjskega sodišča bi našli dokaze za to. Večina Celjanov se je po končanem večjem preganjanju protekcije oddah- nila. »Protekcije ni več,« so pravili. »Nekaj njenih pristašev so zaprli, sedaj bo v prodajalnicah red in konec prepirov.« O tem sem bila tudi jaz trdno prepri- čana. Ce je še kdo govoril o protekciji, bi ga bila najraje obdolžila laži in kle- vetanja. Z materjo sva imeli glede tega nekaj burnih debat, pa sem si mislila: »Starokopitna je in gleda stvari po svoje.« To moje prepričanje se je še bolj poglobilo, ko sem v petek pred prazni- kom za eno številko podaljšala vrsto v mesnici Št. 4 in prečitala nad vrati z velikimi črkami napisano: Naš odjema- lec — naš gospodar! Kako prijetno je prečitati takole dobrodošlico! Kar ško- da, ker ni tu moje matere, da bi ji podprla svojo trditev o likvidaciji pro- tekcije. Od zadovoljstva sem celo po- zabila, da je prekleto mrzlo in me prsti na nogah skelijo. Šele pripombe so- meščank, ki so prestopale z noge na nogo, so me spomnile grobe stvarnosti. Potolažila sem se s tem, da bom v pol ure opravila ter se ponovno zazrla v parolo nad vrati. Motilo me je to, da so črne črke narahlo prepleskane z ap- nom. Tisti, ki je belil mesnico, pač ni doumel vso veličino napisa. Iz misli me je spet zmotila okolica, ki je naenkrat vzvalovala: »Tu je vrsta! V vrsto! Vrsta je tu!« Pri pultu je stalo mlado dekle. Oster zrak ji je rdeče pobarval polna lica. Prvi hip nisem niti pomislila, da so jezni opomini namenjeni njej, ampak sem opazovala njeno zdravo pojavo in si na tihem želela nekaj njene moči. Ko so se vsule nove opazke, se je po- osebljeno zdravje oglasilo: »Vrsta — kaj se derete, jaz sem bila v vrsti že ob pol sedmih zjutraj!« »Ob pol sedmih sem šla tod mimo. Mesnica je bila zaprta in nobene vrste ni bilo,« ji je mirno, toda očitujoče od- govorila sivolasa ženica. »Menda vendar ne lažem — saj sem ravnokar iz cerkve prišla,« se je spet oglasilo poosebljeno zdravje. »Vrsto sem si ,zaštelala' ob pol sedmih, ko sem šla v cerkev in zato zdaj ne bom čakala!« Poosebljeno zdravje je trdovratno vztrajalo za pultom, ogorčeni someščani v vrsti so ji privoščili še nekaj opazk in razburjenje se ni stopnjevalo. Nekaj škodeželjnosti podobnega me je pre- vzelo v prepričanju, da bo spet eden od miljencev protekcije občutil njeno propast. Čudilo me je, da se tovarišica za pul- tom ni vmešala v prepir. Verjetno bo vsiljivko kar molče ignorirala in jo ta- ko naučila reda. Kar osupnila sem, ko je bilo ravno obratno. Molče je segla po kartah vsiljivke. To me je vrglo iz ravnotežja: »Tovarišica je prišla mnogo za menoj in po nobenih pravilih ne more biti postrežena pred mano,« sem opozorila uslužbenko. Ta se je potuhnila, mesto nje se je ponovno oglasilo poosebljeno zdravje: »Bila sem tu že ob pol sedmih, potem sem šla v cerkev in se sedaj vrnila.« »Ce ste lahko zdržali v cerkvi tri ure, boste tem lažje še tu pol ure. Ali vas ni sram pred starimi ženami?« Pritrjevanje iz vrste je pričalo, da ji nihče ne verjame. Toda od pulta se po- osebljeno zdravje ni odmaknilo. Usluž- benka in mesar sta bila za vse gluha. Ko sem se ponovno obrnila k napisu nad vrati, mi je postajalo razumljivo, zakaj so lepo geslo prepleskaii. Toda črke so kljub temu izstopile in govo- rile o tem, kar v tej mesnici ne velja. Razočaranje me je spravilo v slabo vo- ljo, da sem kar otopela. Tudi sedaj, ob spominu na to me prevzema ista oto- pelost. Zato bom vse kar še imam, po- vedala brez vsake slikovitosti: Cim mi je uslužbenka porezala karte in sem se postavila na konec vrste za meso, je vzela karte vsiljenki, ki se je nato postavila še na čelo vrste za meso in z zmagoslavnim nasmehom, pol ure pred menoj zapustila mesnico. Ko je to videl stari, sključen moža- kar, se je tudi on postavil na čelo vrste. Nihče se ni oglasil. Toda mesar in uslužbenka sta se spremenila v največ- ja tankovestneža in dokazovala starč- ku, da mora nazaj v vrsto. Sele na za- htevo kupcev mu je dal meso. Jaz sem se samo še čudila. Verjetno sem celo usta pozabljala zapreti. Toda mojemu čudenju ni hotelo biti konca. Pred pult se je postavila gospa — kakor sem od someščank čula, ima do- ma služkinjo — poznam jo kot bivšo trgovsko pomočnico pri Hladinu, žal sem ime pozabila — spretno je sunila že odrezan kupon uslužbenki, ona njej listek za mesarja. Nato se je tudi ta gospa postavila na čelo vrste za meso in v nekaj trenutkih odjadrala postre- žena skozi vrata. Potem je prišel še gospod magister, postal za trenutek na čelu obeh vrst in odhitel z mesom na cesto. Vrsta se ni nikamor pomaknila, v noge me je že resnično zeblo, ženske pred mano in za mano so godrnjale. Čedalje bolj jasno je kazala svoje odvratno lice prezgo- daj pokopana — protekcija. P. J. ŠAH Sindikalno moštveno prvenstvo v šaha Za sindikalno moštveno prvenstvo v Celju se je prijavilo 17 moštev, prvo kolo pa so igrali v proslavo dneva re- publike 29. novembra. Ker je prven- stvo obenem tudi pokalni turnir za prehodni pokal, katerega si je prejšnje leto priborilo moštvo Kovinarja, je za- nimanje tem večje, saj igra čez 100 igralcev, ki se borijo za svoje sindikal- ne podružnice. Po drugem kolu je stanje doseženih točk naslednje: 1. Kovinar I. 9 točk 2. Sodišče-tožilstvo 8 ^ točk 3. SAP 8 y2 točk 4. Finomehanika točk 5. Kovinar III. 7 točk 6. Kovinar II. 6 točk 7. Industrijski servis 6 točk 8. Grafičar 6 točk 9. Železničar 6 točk 10. Poštar I. 6 točk 11. Kemičar 3 točk 12. Naproza 3 točk 13. MLO oblačilna 1 ^ točke 14. Poštar II. 0 točk 15. Narodna banka 0 točk 16. Mestni magazin 0 točk 17. Bolnica 0 točk Tekmovanje se nadaljuje, ter se igra vsako sredo po navodilih, katere je iz- delal OSS sind. podružnicam. Kriti- ke vredne pa so zadnje tri podružnice, katere so se tekmovanju prijavile, ni- so pa odigrale še nobene +ekme, kar je popolna nedisciplina sindikalnih po- družnic. M. J. Turnir IV. kategornikov SSD Celje Pred dnevi je bil zaključen turnir IV. kategornikov SSD Celje. Turnirja se je udeležilo 22 igralcev, ki so bili razdeljeni v dve skupini. Izid je na- slednji: Skunina A: 1. Vučkovič 8V?. 2. Komoan 7V4. 3. in 4. Vozlič in M. 2agar 7, 5. Uršič 6. Godrih 4 y«. 7.. 8. in 9. A'senbaher, Haisinger in Pešec 4 točke, 10. Rupnik 2, 11. Grobelnik 1 točko. Skupina B: 1. F. Lečnik 8, 2. Preložnik 6%, 3.. 4. in 5. Davidovac, Godnik in Zupan 5 6. in 7. Velej in Žagar R. 5, 8. in 9- Blažon in Remezenko 4H, 10. Kresnik 4, 11. Senica 1 točko. Tretjo kategoriio so si priborili Kom- pan, Lečnik in Vučkovič, IV. kategori- jo pa potrdilo vsi oni igralci, ki so do- segli najmanj 4 točke. Mladinski brroturnir Vnedeljo je bil mladine ki brzoturnir SSD Celja katerega se je udeležilo 15 m adincev.' Zmieal je Asič z 12 točka- mi 2 in 3. Gedrih in Svetina 10 J4, 4. ( R. 2agar 9, 5. in 6. Blažon in Velej 1% točk itd. Leto II. — štev. 1. »CELJSKI TEDNIK« Stran & fran roš:: ušesa carja Kozmiiana (Pred krstno predstavo najnovejše mladinske komedije Za Roševimi »Mokrodolci« (krstna predstava v celjskem gledališču v sezo- ni 1946-47), v kateri je celjski prosvetni delavec, pesnik in pisatelj Fran Roš kot prvi med slovenskimi dramatiki za- jel v dramatski spor tisto poniglavo slovensko buržoazno družbo iz časov pred drugo svetovno vojno, ki se v strahu pred srdom osnovnih ljudskih množic ni ustrašila nobenega zločina, nobenega prestopka zoper sočloveka in človečansko moralo ter za Roševo dra- matsko sliko »Največ sveta otrokom sliši Slave« (izd. Izvršni odbor Ljud- ske prosvete Slovenije), prihaja na celj- ski oder njegova najnovejša igra iz davnih dni tlačanstva v štirih dejanjih »Ušesa carja Kozmijana«. Igro postavlja na oder celjsko gle- dališče v dar celjskim pionirjem za »Novoletno jelko«. Čeprav po besedah samega avtorja, igra ni bila napisana izrecno za mladino, jo bo vendar za- bavaja in nanjo tudi vzgojno vplivala zanimiva pa bo tudi njenim staršem. Pisatelj je narisal igro po stari prav- ljični zgodbi »Car Trajan ima kozja ušesa«. Vendar fabula ni v nobeni ne- posredni zvezi z v igri prikazanim isto- časn.m konfliktom med sovražnima si razredoma, pač pa fabula s carjevimi ušesi celotno dramsko dogajanje oživ- lja in — kakor pravi pisatelj (Gled. list št. 2) — daje morda Koncesijo tudi tistim, ki ljubijo teater zaradi »teatra'« in se je temu zlasti v igri za mladino težko ogniti brez škode. Zaradi večje skladnosti z ostalim okoljem, je motiv s carjem moral izgubiti skoraj vso pravljičnost, od katere so ostala samo še znamenita ušesa in čudovite piščal- ke. Nobena pravljična oseba tu ne na- stopa in nobena neprirodna sila ne po- seže v tok dejanja, kar igro že zaradi tega stavlja pred raznimi druginu mla- dinskimi igrami, v katerih se prikazu- jejo in izginjajo vile in njim sorodna »bitja«. Igro je zrežiral Tone Zorko, insce- niral pa upravnik Valo Bratina, a med nastopajočimi bo pokazalo svoje gle- dališke sposobnosti tudi nekaj novih igralskih moči. Igra bo igrana v času od 29. decembra do vključno 3. januarja 1949 dnevno dvakrat oziroma trikrat, skupno 15 predstav. Gr. Obiščite prireditve NOVOLETNE JELKE V petek, 31. decembra ob 14. uri v Ljudskem gledališču komedija »Ušesa carja Kozmijana«, ob 17. uri ogled prireditev in obda- ritev v okoliški šoli. V soboto, 1. januarja 1949 ob 14. uri ogled prireditev in obdaritev v okoliški šoli, ob 17. uri v Ljudskem gledališču ko- medija »Ušesa carja Kozmijana«. Darove, ki ste jih namenili svojim malčkom, prinesite v petek od 12. do 14. ure ali v soboto od 12. do 14. ure v pisarno štaba za »Novoletno jelko« v okoliški šoli. Koncert orkestra SKUD Ivan Cankar v Celju bo v sredo 5. januarja 1949 ob 20. uri v dvorani Ljudskega gledališča SPORED: 1. V. Bellini: »Norma« — ouvertura 2. J. Ph. Remeau: Sarabanda 3. A. Spendiarov: Uspavanka 4. M. I. Glinka: Škrjanček 5. M. Bravničar: Divertissements« 6. L. v. Beethoven: I. simfonija Dirigent: Dušan Sancin Vstopnice od 25 din navzdol so v pred- prodaji v podružnici Ljudske Pravice v Prešernovi ulici (nasproti MLO). OPOZORILO Vse one, ki so prinesli staro posodo v popravilo, prosimo, da jo do 15. ja- nuarja 1949 dvignejo. Za posodo, ki do tega dneva ne bo dvignjena, se bo smatralo, da ni lastnika in za njo ne prevzamem nobene odgovornosti. Dol- žan Franjo, Celje, Jetniška 4, klepar- stvo. Dežurna zdravniška služba: 1. in 2. januarja tov. dr. Cerin Josip, Cankarjeva 9, telefon 219. Nedeljska zdravstvena služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj. OKRAJNI SINDIKALNI SVET CELJE OB PRESTOPU V TRETJE LETO NAŠEGA PLANSKEGA GOSPODARSTVA POŠILJA BORBENE DELAVSKE POZDRAVE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN SINDIKALNIM PODRUŽNICAM SVOJEGA OBMOČJA. KO ČESTITAMO NAŠIM BORCEM ZA SOCIALI- ZEM K USPEHOM, DOSEŽENIM V LETU 1948, IZRAŽAMO PREPRIČANJE VSEH NAŠIH DELOV- NIH LJUDI, DA NAM BO LETO 1949 PRINESLO NOVIH ZMAG IN USPEHOV NA POLJU GOSPO- DARSKE GRADITVE NAŠE DOMOVINE IN DA TAKO STOPAMO TRDNO IN NEOMAJNO POD VODSTVOM KOMUNISTIČNE PARTIJE IN TOV. TITA SMELO IN PONOSNO V SOCIALIZEM. PLESNE VAJE SŠD KLADIVARJA v soboto, 1. januarja 1949 SŠD Kladivar sporoča vsem svojim članom in ostalim ljubiteljem plesa, da bodo tudi to soboto redne plesne vaje kljub prvotnemu obvestilu, da se to soboto ne bodo vršile. Mestni odbor Zveze borcev NOV va- bi člane Zveze borcev NOV kakor tudi ostalo prebivalstvo na »Partizanski ve- čer«, ki bo dne 31. XII. 1948 v vseh prostorih Doma OF. Začetek ob 19. uri. Odbor DELOVNI KOLEKTIV bo v tretjem letu petletke vložil vse sile, da še bolj dvigne produkcijo tako, da bo naše delovno ljudstvo dobilo čim več potrebnega tekstila. Vsem ostalim delovnim kolektivom želi v Novem letu še večjih uspehov in še veličastnejših delovnih zmag! Stran 4. »CELJSKI TEDNIK« Leto II. — Stev. 1. Radio center DRŽAVNO PODJETJE ZA PRODAJO RADIJSKIH APARATOV V SLOVENIJI PODRUŽNICA CELJE PREŠERNOVA 15 želi srečno novo leto ki naj bo polno zmag in uspehov TELETOMSKA ŠTEVILKA__ X kavarna restavracija hotel —EVROPA V CELJU želi srečno in uspehov polno novo leto :r Srečno novo leto želi GRILANC JUSTIN KARL krojaški mojster CELJE Ljubljanska 8 Srečno novo leto želi FRANJO LAPORNIK krojaštvo CELJE Stanetova 18 KINO ŽALEC Sobota 1. januarja Nedelja 2. januarja sovjetski umetniški f Im : SEDMERO HRABRIH Sreda 5. januarja Četrtek 6. januarja sovjetski umetiršk' film: SILVA KNEGINJA ČARDA&A V soboto 1. januarja se vršijo predstave ob 15 , 17. in 19. uri V nedeljo 2. januarja ob 15. in 17. ur Predstave ob sr d h in četrtkih se vršijo ob 19. uri DELOVNI KOLEKTIV CELJSKIH OPEKARN obrata Žalec stopa v novo plansVo leto odločen zastaviti vse siie za izvedbo petletnega plana Vsem ostalim kolektivom želi polno zmag v novem letu 1949 Srečno novo leto želi ALEKSANDER G ATEJ urar CELJE Stanetova 20 ŽIVINOREJCI CELJSKLGA OKROŽJA S 3. januarjem 1949 bomo oseme- njevali in zdravili krave in teliee vsak dan razen nedelje: ob 14. uri v osemenjevalnici Kmet. obdelovalne zadruge v Žalcu, ob 15. uri v osemenjevalnici na državnem posestvu Zovnek pri Bra- slovčah. 0 V bolnici se vrši osemenjevanje kakor doslej dnevno od 8. do 18. ure. UPRAVA VETERINARSKE BOLNICE Celje Centralna ljudska knjižnica IVANA CANKARJA V CELJU žELI vsem svojim bralcem srečno novo leto 1949 OKRAJNI ODBOR LMS MOZIRJE želi obilo uspeha vsem mladinskim aktivom okraja Mozirje p I svojem nadaljnjem delu v letu 19 4 9 Popravek. V oglasu Rožič Martin vd. v zadnji številki se mora glasiti Pre- šernova ulica. NOVOPOROCENCI: Cirnkovič Stjepan in Cater Karolina iz Celja, on iz Delnic. Oblak Franči- šek in Vudler Breda iz Celja, on iz Ljubljane-okolice: Arh Jurij in Debevc Vera iz Celja okolice, 0n iz Celja. Sar- lah Anton in Vajdec roj. Brglez Marija iz Celja okolice. Travner Rudolf in Sa- dar-Perušek Cvetka iz Krškega on iz Celj a. Leskovšek Frančišek in Privšek Pavla iz Celja okolice. Dobrinja Štefan in Samec Pavla iz Celja-okolice, on iz Kopra. NOVI GROBOVI: Krivec Marija, upokojenka iz Celja, Prešernova 4. Hrastnik Stanko, sin ru- darja iz Ojstra 24, Laško. Mežnar Franc kmečki delavec iz Lepe njive 101, Mo- zirje. Ruprin Rozalija, oskrbovanka doma onemoglih iz Celja, Slomškov trg. Janežič Angela, mati nameščenca, Celje, Kovinska 12. Križanič Tomisla- va, učiteljica-zasebnica iz Celja, Slom- škov trg. Jelen Viktorija, žena velike- ga kmeta iz Sv. Andraža 7, Polzela. Sorn Julijana, gospodinja iz Celja, Zg. Hudinja. NAGRADO 2000 din dam tistemu, ki mi najde ročno uro znamke »Titus Geneva«, katero sem iz- gubil dne 24. decembra od Tomšičeve- ga trga do gostilne Ojstrice, in jo od- da v upravi Celjskega tednika. PREKLICUJEM klevetanje in blatenje tov. Vajdič Ma- rije o nepoštenosti. Terglav Terezija. PREKLICUJEM za neveljavno izgubljeno potrdilo, iz- stavljeno od Invalidskega podjetja »Starinarna« na ime Stožir Milena. KINO METROPOL Od 31. decembra do 6. januarja: češki film »Veseli študent« KINO DOM Od 4. do 10. januarja: jugoslovanski film: Sofka DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE V CELJU [OBLJUBLJA OB PRIČETKU TRETJEGA LETA PETLETKE DA BO STOPNJEVAL SVOJE DELOVNE USPEHE IN DVIGAL PROIZVODNJO VSEM OSTALIM KOLEKTIVOM ŽELI POLNO zmag v novem letu 1949 MESTNI MAGAZIN S POSLOVALNICAMI: VELEBLAGOVNICA LJUDSKI MAGAZIN SOCIALISTIČNA TRGOVINA JE V SLUŽBI NARODA Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17 — Tiska Mohorjeva tiskarna