Štev. 15. Leto LXIV. V 10. aprila 1924. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. PoStnina plačana v gotovimi. UČITELJSKI irais Glasilo Udruženia Jugosl. Učiteljstva - Poverieništvo Lliubliana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek po* sebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Seja širjega sosveta UJU Poverjeništvo Ljubljana dne 17. aprila 1924. Po sklepu seje ožjega sosveta UJU poverj. Ljubljana se vrši dne 17. aprila (na velik! četrtek) 1924 seja širjega sosveta v »Narodnem domu« v Celju ob V29. uri zjutraj. Dnevni red: 1. Poročilo poverjenika tovariša L. Jelenca. 2. Poročilo tajnika tov. R. Dostala. 3. Poročilo blagajnika tov. M. Fegica. 4. Stališče organizacije radi izpre-membe prosvetne uprave v Sloveniji. — Poroča tov. P. Flere. 5. Materijalne zadeve učiteljstva v zvezi z novim činovniškim zakonom. — Poroča tov. Iv. Dimnik. 6. Določitev časa, kraja in dnevnega reda pokrajinske skupščine. 7. Predlogi, nasveti in slučajnosti. UJU poverjeništvo Ljubljana. dne 9. aprila 1924. Rudolf Dostal, Luka Jelene, tajnik. poverjenik. Opomba: Eventualne predloge naj pošljejo okrajna društva poverjeništvu najmanj 3 dni pred sejo. — Po 14. členu pravil UJU so člani širjega sosveta: člani ožjega sosveta in vsi predsedniki okrajnih društev. Prisotnost vseh članov na seji je obvezna. Ako se kak član ne more udeležiti seje, naj pooblasti namestnika. Zastopana morajo biti vsa društva! Seja je javna in ima pravico udeležbe vsak organiziranec, kolikor glede tajnosti seje drugače ne določi širji sosvet. Po čl. 40. a) plačajo predsednikom oziroma namestnikom stroške okrajna društva. Predsednike oziroma zastopnike okrajnih društev, ki potujejo v Celje preko Ljubljane, opozarjamo, da odhaja vlak iz Ljubljane v Celje ob 5.28 zjutraj. Plače učiteljstva po novem uradniškem zakonu. (Brez draginjskih doklad.) II. Kategorija : učitelji(ice) in otroške vrtnarice z maturo na učiteljišču. III. kategorija: otroške vrtnarice in učit. žen. roč. del brez mature. Letna plača v dinarjih : Letna plača v dinarjih : s •M JÜ d C <0 # o. a) osnovnošolski učitelji b) meščanskošolski učitelji M bo es a > o d 'č? stanarina skupaj letno skupaj mesečno 10 % dodatek skupaj letno skupaj mesečno a »N O O s stanarina s stanarino Opomba -O 'S m « 0 s stanarino s sranarino 3 ôo "o 2. s o o. polno 75% polno 75% polni 75% polno 75% polno j 750 /0 Dit Din Din Din P Din P Din Din Din P |Din P 1.-2. 5 3000 1152 1200 900 5352 5052 446 — 421 — — — 5352 5052 446 — 421 _ Pred uspos. izpitom 3. „ 1920 „ „ 6120 5820 510 — 485 — — — 6120 5820 510 — 485 -i 3 leta pripravniki 4.-6. 3720 2640 „ 7560 7260 630 — 605 — 756 726 8316 7986 693 — 665 50 učitelji(ce) in vrtnarice s 3 i.n vee leU 7.-8 4440 „ 1500 1125 8580 8205 715 — 683 75 858 820 9438 9025 786 50 752 12 9. „ 3600 „ 9540 9165 795 — 763 75 954 916 10494 10081 874 50 840 12 10.-12. 3 5160 » „ 10260 9885 855 — 823 75 1026 988 11286 10873 940 50 906 12 isti z 8 in več leti 13.-14. 5880 „ „ 10980 10605 915 — 883 75 1098 1060 12078 11665 1006 50 972 12 15. „ 4800 „ 12180 11805 1015 — 983 75 1218 1180 13398 12985 1116 50 1082 12 šol. nadzorniki z 12 16.—18. 2 6600 „ 1800 1350 13200 12705 1100 — 1062 50 1320 1275 14520 14025 1210 — 1168 75 leti in gornji s Min 19.-20. 7320 „ „ 13920 13470 1160 — 1122 50 1392 1347 15312 14817 1276 — 1234 75 vee leti 21. „ 6600 „ „ 15720 15270 1310 — 1272 50 1572 1527 17292 16797 1441 — 1309 75 22.-24. 8280 „ „ „ 16680 16230 1390 — 1352 50 1668 1623 18348 17853 1529 _ 1487 75 25.-27. 1 9210 „ „ „ 17640 17190 1470 — 1432 50 1764 1719 19404 18909 1617 _ 1575 75 leti in učitelji in 28,—30. 10440 „ „ „ 18840 18390 1570 — 1532 50 1884 1839 20724 20229 1727 — 1685 75 vrtnarice z 20 in 31. in 32. s 15 "/» 12006 » » 20406 19956 1700 50 1663 - 2040 1995 22446 21951 1870 55 1829 30 več leti Službena leta Položajna grupa Letna plača v dinarjih : Mesečna plača : « G > 0 C Ul O 0 .C "5" >N o 0 a stanarina skupaj s skupaj s polno 75% polno 75% J= L« r— stanarino stanarino Din Din Din Din P Din P -1.-3. 4 27 OO 1008 1020 765 4728 4473 394 _ 372 75 4.-6. 3 3300 2400 » . 6720 6465 560 - 538 75 7.-9. 3900 » 1200 900 7500 7200 625 - 600 - 10.-12. 2 4500 3000 , » 8700 8400 725 - 700 - 13.-15. 5100 » » » 9300 9000 775 - 750 - 16,—18. 1 5700 4200 1500 1125 11400 11025 950 - 918 75 19,—21. 6300 > ^ » » 12000 11625 1000 - 968 75 22.-24. 6900 » » 12600 12225 1050 - 1018 75 25.-27. 7620 » 13320 12945 1110 - 1078 75 28.-30 &580 » • 14280 13905 1190 - 1158 75 31. dalje s 15 °/o 9867 • - m 15567 15192 1297 25 1266 - Pripombe k tabelam. Do usposobljenostnega izpita učitelji(ice) ne napredujejo in prejemajo le 60% položajne plače (čl. 44). Samci, vdovci in ločeni brez otrok, ki ne žive v skupnem gospodinjstvu z drugimi osebami, proti katerim imajo zakonito dolžnost vzdrževanja, dobe le 75% stanarine (čl. 38.) Če sta mož in žena v državni službi v istem kraju, jima pripada skupaj samo ena stanarina, in sicer večja, (čl. 38.) Z 31. službenim letom se zviša osnovna pla- ča za 15%, kar se šteje po 32 službenem letu tudi v pokojnino (čl. 31.) Meščanskošolski učitelji s strokovnim izpitom prejemajo 10% doklado od rednih prejemkov (osn. pl„ pol. pl. hi stanarine), ki se pa ne šteje v pokojnino (čl. 7. ur. zak. in čl. 12. raz-vrstilne uredbe). Dcklada za otroke znaša: do izpolnjenega 6. leta 360 Din, do 12. leta 600 Din, nadalje 960 Din letno za vsakega otroka (čl. 41. in 42.) Natiiralna stanovanja se vračunajo v stanarino (čl. 39.) Kier so cene stanovanj izredno visoke se zviša stanarina: v I. drag. raz- za 30%, v II. razr. za 20% in v HI. razr. za 10% (čl. 37.) Učiteljem(icam) brez mature se šteje službena doba od usposobljenostnega izpita, drugače od zrelostnega izpita. Šteje se doba od prvega nameščenja in le faktična službena doba. Vse tovarišice in tovariše, ki imajo kakorinakoli vpraSanja k tabelam glede uvrstitve in o drugih zadevah naj takoj sporoie svoja vpraSanja, da jim odgovorimo v listu. Vestnik meščanskih šol. —c Službe na meščanskih šolah. Učitelji, ki žele službovati na meščanski šoli, se naj prijavijo z zasebnim pismom pri poročevalcu za meščanske šole dr. Leopoldu Poljancu ter navedejo: 1. Kdaj so napravili zrelostni in usposobljenostm izpit in s kakšnim uspehom? 2. V kateri strokovni skupini (tudi petje in telovadba) hočejo poučevati? Na deških meščan- skih šolah, na katerih se vzgajajo tudi deklice, namerava prosvetni oddelek nastaviti literarne učiteljice, ki bi poučevale mimo obveznih predmetov ženska ročna dela. Od teh učiteljic zahteva, da so v ženskih ročnih delih res spretne; prednost pa imajo one, ki so dovršile gospodinjsko (kuharsko) šolo. Priglase s podatki o šolanju je poslati poročevalcu za meščanske šole. Učitelji in učiteljice morajo vsaj že eno leto službovati na osnovni šoli. Prijave je poslati do konca meseca aprila 1924. Iz Čehoslovaške republike. —čh Statistika češkoslovaških šol. Češkoslovaški pedagoški zavod J. A. Ko-menskega je izdal uradno statistiko o stanju šol v ČSR leta 1921. Po tej statistiki je bilo na Češkoslovaškem 1. decembra 1921. leta 13.636 osnovnih šol z 1,804.000 LISTEK. Pedagoški zbornik 1923 (Dalje.) 111. Prva študija — Načelne misli glede izobraževanja osnovnošolskih učiteljev, K. Ozvald, bi naj bila nekaka akademska razprava, ki pa ji manjka bistveno, namreč — znanstvenega raziskovanja. Zato nam tudi ne more podati novih odkritij in izsledkov, temveč ponavlja povečini že znane misli in nazore, ki vedno ne držijo. Tako zveni primer otroka z divjakom, ki ga treba vedno obrezovati, privezovati in čuvati, precej banalno ter nikakor ne ustreza več zahtevam moderne pedagogike, ki stavi vso vzgojo na povsem drugi temelj. Otrok se naj razvija sam potom aktivnega dela, potom samoudejstvova-nja in učitelj nikakor nima pravice, da ga obrezuje in prikraja po svojih vzorih.* V vseh drugih državah so mogočne struje, ki se bore za novo pojmovanje vzgoje in za novo šolo tako: »Die entschiedenen Schulreformer«, poleg drugih struj v Nemčiji švicarska in francoska »L' éducation nouvelle«, ruska »delovna šola« itd. Celo naše učiteljstvo hoče organizirati šolo na tem principu, na pr. v Št. Janžu na Dravskem polju. Zato so taka naziranja o vzgoji nekam čudna. Tudi sicer ne gre študija dovolj globoko in končno zahteva, naj prevzameta vzgojo učiteljskega naraščaja sred- Proti takemu pojmovanju vzgoje sem se jaz boril v pretežnem delu svoje knjižice ter sem se dokopal tudi de pozitivnih rezultatov, ki bi lahko dali nekaj smernic i drugim narodonj. Preko teh izsledkov ne more noben naš pedagog, ki se hoče resno bavltl z vzgojo in ki mu ie do stvarnosti. nja šola in univerza, ni dovolj podprta ter ne izvira Jogično iz celotne študije in iz premis. Ce zahteva vzgoja učiteljskega naraščaja temeljitih reform, jih zahteva istotako celotni sistem šolstva, jih zahtevata istotako tudi srednja šola in univerza. Če govori študija o tem, da naj služi šola življenju, pomisli čitatelj celo prej na hibe naših gimnazij, realk in univerze nego na hibe učiteljišča, ki je vsaj po svoji funkciji v službi življenja. Zato se mi zdi to drzen skok in nezadostna rešitev problema vzgoje učiteljskega naraščaja, če jo prepustimo kratkomalo in brezpogojno današnji srednji šoli in univerzi. Kako naj prevzame univerza, da že ne govorim o srednji šoli, vzgojo vsega naroda, ko niti kompromisa med znanstvenim delom in med pripravo akademske mladine na praktične poklice ne more preboleti, ko ne more dati filozofska fakulteta dovolj pedagoške naobrazbe niti naraščaju srednješolskega učiteljstva? Institucija univerze ima tako močne.tradicije ter temelji na stoletja trajajočem zgodovinskem razvoju, ki ga v današnjem družabnem redu niti noče niti ne more prekiniti. Sploh pa manjka tudi drugih pogojev za realizacijo takega narta, sposobnih profesorjev itd. Možno je. da študija predvideva te reforme učiteljske vzgoje šele za daljno bodočnost, ko se bosta v temeljih reformirali že srednja šola in univerza. Toda tudi za ta slučaj je brez globlje vrednosti, ker z reformami učiteljske vzgoje, ki je predpogoj za vzgojo naroda, ne moremo in ne smemo čakati. To bi značilo zapisati se — hiranju in smrti. Tukaj treba drugih, hitrejših in učinkujočih reform, ki se dado tudi realizirati in ki bi imele prave uspehe. Zato se mi zdi čudno, da se vkljub vednim klicem osnovnošolskega učiteljstva ne zglasijo učne osebe z učiteljišč, ki še niso povsem okostenele v današnji obliki šole. Prva študija tako ne more nuditi učiteljstvu veliko, kar bi ga lahko poglobilo, mu pokazalo nove cilje, nove poti, nove smernice. Končni postulat ni znanstveni izsledek, temveč le dogma, v katero učiteljstvo lahko veruje ali tudi ne. Druga študija — Pedagogij na filozofskih fakultetah, dr. Pa-ver Strmšek — nam tudi ne podaje mnogo novega in niti tega namena nima. To bi naj bil le predlog za diskusijo. Zdi pa se mi, da je študija premalo tehtna, da bi jo lahko vzeli za bazo kake znanstvene, stvarne diskusije. Da se lahko o kakem predlogu res diskutira, je treba gotove probleme že razviti ter jih za diskusijo pripraviti. Ne bom tu podrobneje analiziral posameznih misli, ker sem se nekaterih glavnih dotaknil že v kritiki prve študije, ampak preidem takoj k tretji študiji, ki je nekak centrum v letošnjem Zborniku in ki mu daje, rekel bi, pravo lice. Naslov — O virih duhovnega in kulturnega življenja — s podnaslovom — Kulturno-pedago-ške smernice, Čibej Franjo — nam obeta namreč zelo veliko. Toda naj povem prej še nekaj uvodnih misli, ki me v tem trenutku mučijo, preden prestopim k študiji sami. IV. Od vsake študije, od vsake razprave in razpravice moramo zahtevati, da bodi stvarna, da izražaj misli jasno in določno, zahtevati moramo eksaktnosti in preciznosti. Le tako se lahko dokopljemo do novih spoznanj, le tako pridemo do konkretnih rezultatov. Preden govori znanstvenik, določi kolikor mogoče natančno vsebino vseh terminov, ki jih hoče rabiti, ustvari si eventualno tudi nove eksaktne termine, ki jih potrebuje, da pride problemu, ki ga je načel, do dna. Študija, ki operira z neznanstveninh in neeksaktnimi termini, ostane le besedičenje brez konkretne vsebine. Za današnjo dobo ne zadostuje več, da bi govorili v kaki mistični, lažipoetični obliki, ki ima lahko vsebino, pa ni potrebno, da bi jo imela. In če jo ima, ovira ravno oblika, da bi se lahko dokopali do nje. Vsaka še tako preprosta trditev mora biti stvarno utemeljena in znanstvenik se ne more nikdar dotikati s površnimi ocenami problemov, ki jih zadostno ne pozna, nikdar ne more vrivati, v svoje raziskovanje konvencijonalnih fraz, ki se upirajo vsakemu količkaj kritičnemu duhu. Nadalje je študija, ki nima za temelj lastnih misli, nujno le kompilacija tujih misli ter je brez vsake vrednosti za kulturni razvoj in napredek — dočim je vsaka še tako primitivna in barbarska misel, ki nam odkrije kaj novega, korak naprej v znanstvenem delu in iskanju. Če pa kdo nima dovolj lastnih misli in kritičnega duha. lahko po potrebi referira ali prevede pomembne študije tujih narodov, seveda v primerni obliki. Vse to velja zlasti za našo pedagogiko, kjer potrebujemo ustvarjanja, raziskavanja, kritičnega motrenja, ne potrebujemo pa kompilacij in plagiranja. Tudi mi moramo začeti hoditi z lastnimi nogami, kajti ustvariti moramo svojo sa-molastno noto v pedagogiki, raziskati moramo sami probleme, ki se tičejo samo nas. In teh principov se mora držati tudi Zbornik, držati se jih mora ravno tako študija »O virih duhovnega in kulturnega življenja«. V. Ne zanikujem, da sem nalašč postavil te logične zahteve, in sicer z namenom, da pokažem neresnost pričujoče dijaki in 37.000 učitelji ter 1564 meščan skih šol z 273.000 učenci in 7913 učitelji. Poleg tega navaja statistika še 1430 deč-jili domov z 59.000 dece in 2350 vzgojiteljev. Na 981 državljanov odpade toiej 132 učencev in ena osnovna šola. Po ena meščanska šola odpade na 8562 prebivalcev in 185 učencev odnosno na 89 km2. Od materinskih šol in dečjih domov odpade po eden na 9281 državljanov odnosno na 41 otrok ali 98 km2. —čh Stanje srednjih šol v Čehoslo-vaški. V šolskem letu 1922./23. je bilo v Čehoslovaški 28 klasičnih čehoslovaških gimnazij, 23 nemških in 4 madžarske. Realnih gimnazij je bilo čehoslovaških 74, nemških 25. madžarskih 5 in 1 poljska. Reformiranih realnih gimnazij so imeli Čehoslovaki 25, Nemci 8, Madžari 2. V zadnjem času je zelo narastlo število ženskih srednjih šol. Bilo je 5 dekliških čehoslovaških realnih gimnazij, 14 reformiranih, 1 realka in 1 licej. Po manjših mestih obiskujejo ženske večinoma moške šole. Nemci imajo 13 reformiranih realnih gimnazij. Končno je obstojalo 47 čehoslovaških učiteljišč. 15 nemških. 1 madžarsko in 1 rusko. Vsega skupaj je na Čehoslovaškem 295 državnih in 94 privatnih srednjih šol. To število je za potrebe republike popolnoma zadostno in zato ne dovoljuje ministrstvo prosvete ustanavljanja drugih srednjih šol. Neodrešena domovina in obmejno šolstvo. —r Preganjanje slovenskih učiteljev. Italijanom je vsak zaveden učitelj trn v peti. To mu dajo tudi občutiti; V sredstvih so v novejših razmerah toliko izbirčni, da svoje nasilje pokrijejo s figovim peresom kake pretveze. Tako so v zadnjem času pognali čez mejo učitelja Hermana Kmeta iz Podkraja, dasi stvar zaradi njegovega državljanstva (opcije) še ni končnoveljavno rešena. Poslali so ponj fašistovsko milico, ki ga je odvedla najprej v Gorico in nato v Vipavo pred komisarja Nicolettija. »Svetovali« so mu, naj odide iz države. Kaj je hotel? — Učitelja Alojzija Žorža v Postojni, ki je bil podpisal slovansko kandidatno listo, so pod izmišljeno pretvezo, da je otrokom prepovedal govoriti italijansko, čez noč prestavili v Ktiežak. — Učitelj Jožef Mi-slej v Št. Petru na Krasu je moral sredi leta napraviti prostor protežirancu fašistu Malalanu. Da so dobili pretvezo za premeščenje, je šentpeterski komisar ukazal Misleju, naj agitira za »Lego Nazio-nale« in pozdravi zastopnike tega društva. Mislej je to odklonil, češ, da je to pač naloga italijanskega specialista na šoli. Tudi vabilu na slavnostno kosilo se Mislej ni odzval. Par dni nato je bil premeščen v Bukovlje. —r Nemško propagando na naših severnih mejah vodijo poglavitno odpuščeni in upokojeni nemčurski učitelji. Nekateri teh so celo optirali za Avstrijo ter dobivajo tudi pokojnine ali vsaj tniloič ne iz Avstrije, vkljub temu smejo nemoteno tretje študije, h kateri sedaj prestopam. Zoper principe, ki sem jih tu postavil, greši študija na vsaki strani, v vsakem odstavku neštetokrat. O kaki jasnosti ali eksaktnosti izražanja ni niti sledu in prepogosto človek ne ve. ali je avtor sploh kaj hotel povedati ali pa se le igra z besedami. Glavna hiba tiči pač v tem, da snovi, ki jo je skompiliral iz raznih del. ni prebavil in da snov ni šla skozi njegovo duševnost. Zato je tudi v študiji ne more obvladati, ampak se igra snov ž njim ter ga meče sem in tja. Čemu muči sploh čitatelja s formami in tipi Sprati-gerja, ki jih, ne vem zakaj, imenuje šestero virov, iz katerih prodira naše življenje? Že v tem se vidi vsa neeksaktnost, ko imenuje šablonsko podelitev sodobnega človeka na šest tipov — vire našega življenja. — Čemu tlači v okvir kratke študije toliko raznorodnih elementov, ki jim ne more dati stvarne, vidne sinteze? Ali mar zato, da zagreni drugim s svojo študijo čitanje avtorjev, iz katerih je sam črpal svojo modrost? čemu ne upotreb lja eksaktnih terminov in ne gre problemom metodno, znanstveno do živega? Čemu ocenjuje na smešno banalen način probleme, ki jih ne pozna in jih mogoče nikdar doumel ne bo, ker se preveč zapira realnemu življenju in dvajsetemu stoletju strojev, ki ima čisto posebne zakonitosti, po katerih se vrši ves razvoj? Čemu izloča v vsej svoji študiji človeka dosledno iz miljeja, s katerim sploh ne računa? In kako more govoriti končno o vzgoji na strani 47. v takih frazah po vsem tem, kar se je že o vzgoji stvarnega pisalo in dognalo. To je pravzaprav živeti v naši državi, da tajno rovarijo na vseh koncih in krajih. Kakor so biu pod Avstrijo, tako so še danes glavni zaupni-ki »Schulvereina«, »Siidmarke<< itd. katera društva jih vsestransko podpirajo. Naše varnostne oblasti bi morale tem ijudem posvečati trajno pozornost, kaj delajo, s kom občujejo, odkod imajo sredstva. Še bolje pa bi bilo, ako jih enos?v-no iztirajo. ako niso naši državljani, brez oblastnega sodelovanja tudi nasa obrambna društva ne morejo varovati nai ;ii narodnih postojank ob mejah. Ceterum censeo pa je: za varstvo in ojačenje narodne misli na mejah naj se imenuje narodni obmejni komisar kot zaupnik in stalni poročevalec mariborskega velikega župana. Splošne vesti. — Ob priliki seje širjega sosveta pov. UJU v Celju, dne 17. t. m. bo šef prosvetnega oddelka v Ljubljani g. dr. St. Bevk dekoriral poverjenika UJU tov, Luko Jelenca z odlikovanjem belega orla, ki ga tov. Jelene prejme kot poverjenik UJU v Ljubljani ob priliki II. kongresa jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani. — Nova uredba o draginjskih dokla-dah. Ministrski svet je razpravljal o uredbi draginjskih dokiad, ki jo namerava izgotoviti posebna komisija do 10. t. m., na kar bi bila izdana in bi stopila v veljavo skupno z novimi službenimi pre: jemki po novem uradniškem zakonu. — Narodni poslanik g. Sv. Markovič je poslal popravek »Narodni Prosveti«, v katerem skuša zavračati izvajanja »Učit. Tov.« štev. 12 in »Nar. Prosvete« št. 24. in 27. Uredništvo »Nar. P rosvete« pripominja k njegovemu zagovoru sledeče: G. Markovič lahko izpričuje kar hoče, opravičiti se ne more. On, ki je bil tiho pri vprašanjih, pri katerih je bilo treba v imenu pravice in morale dvigniti glas, je ostal v parlamentu edino, da napade uči-teljstvo. Nered, brezprimerno partizan-stvo. korupcija, pomanjkanje vsakega zmisla za prosvetne reforme niso prišle pri njem v pošte v. V oko ga bodejo le dohodki onih ljudi, ki pod najtežjimi prilikami in v bedi z največjim idealizmom vrše svoje službene dolžnosti. V splošnem on s tem popravkom priznava, kar je govoril. Naj objavi po stenografskem zapisniku kar hoče, »mi verujemo onemu, kar smo na lastna ušesa v parlamentu slišali in prinesli v 24. številki lista.« — G. poslanec Markovič povdarja v svojem zagovoru, da na prosvetne razmere v Sloveniji ni mislil in jih ni kritiziral. Mi pa trdimo, da so bile njegove besede tako splošne, da smo upravičeno dvignili svoj protest, najmanj se pa moramo strinjati z njegovimi reakcionarnimi nazori, da naj bodo profesorji nadzorniki nad osnovnimi šolami. G. Markovič ne sme pozabiti, da je govoril v imenu svoje stranke. Ožji sosvet Pov. UJU v Ljubljani je na svoji zadnji seji sprejel poseben protest, ki ga potom UJU pošlje radikalnemu parlamentarnemu klubu in v obvestilo drugim drzno, da muči učiteljst^o in čitatelja s sličnim nestvarnim govoričenjem še danes, ko so izšle že tudi pri nas stvarne študije o vzgoji! In kje so končno konkretne kulturno-pedagoške smernice, ki bi nam pokazale res nove perspektive za bodočnost, saj jih obeta podnaslov? Ne bom se spuščal v analizo posameznih misli, ki so vzete iz najrazličnejših avtorjev, ker nimam pri rokah niti avtorjev niti se ne čutim poklicanega, da bi lahko govoril o vseh teh problemih. Tudi se ne maram spuščati v podrobnosti študije same, ki bo šla mimo učiteljstva brez vpliva, kakor da je ne bi nikdar bilo. Kar pa lahko posname učiteljstvo iz študije, je to, da ve, kako ne sme delati, če hočemo res dvigniti našo pedagogiko in naše vzgojstvo. Takemu načinu dela mora veljati neusmiljena borba, ker le tako bomo prišli in se dvignili do bolj zdravih del. Jaz upam, da je to zadnja študija te vrste, ki jo je prinesel Zbornik, in da se bo začelo tudi v pedagoškem področju delati stvarneje. kakor se že dela pri nas na filozofskem. Nositelj tega dela pa bo najboljši del učiteljstva samega v tesni zvezi z najboljšo inteligenco, ki mora tudi obsojati neresni način dela. VI. Četrta študija — Pomožno šolstvo, Anica Lebarjeva — je stvaren, informativen članek, ki nudi čitatelju vpogled v to važno panogo šolstva ter ga opozarja na njeno važnost. Če bi hotel še kaj za vsako ceno pristaviti, bi pripomnil, da nekako manjka globljih vidikov in nekoliko perspektive o možnosti razvoja pomožnega šolstva, če se organizira kdaj prava delovna ali produktivna klubom in merodajnim faktorjem. Izjaviti moramo le, da močno obžalujemo nastop g. Markoviča. — Za upokojence. »Jutro« poroča: Iz krogov upokojenih učiteljev smo prejeli: Učitelji in učiteljice, upokojeni leta 1919., s pravico do penzij po novem zakonu od 23. julija 1919, bi morali dobiti po odloku finančnega ministrstva od 27. novembra 1923 nove penzije v dinarjih od dneva upokojitve po 20. avgustu 1919. Ker pa ta odlok do danes še ni bil izvršen. prosimo gospoda ministra prosvete Pribičeviča ter poslanca Reisnerja, naj blagovolita takoj posredovati, da se to v najkrajšem času zgodi, ker prizadeti že zelo težko čakamo na to izplačilo. — Prizadetim sporočamo, da je Pov. UJU ob izpremembi vlade napravilo ponovno vlogo na ministrstvo in centralo UJU. — Dan učiteljev-pevovodij v Ljubljani. Zveza slovenskih pevskih zborov v Ljubljani je priredila povodom svoje letošnje redne skupščine, v nedeljo, dne 6. aprila 1924 popoldne ob treh v veliki dvorani »Uniona« s sodelovanjem včlanjenih zborov velik pevski koncert pod vodstvom pevovodje g. Zorka Prelovca. Posebno razveseljivo za nas je bilo na tem koncertu dejstvo, da so razen štirih, nastopili kot dirigenti sami pevovodje, ki se rekrutirajo iz učiteljskih vrst. Nastopili so sledeči dirigenti, ki so, ali so bili učitelji: Pevski zbor Zveze jugoslov. želez, iz Ljubljane. Pevovodja Mirko Premelč. Pevski zbor čitalnice v Zalogu. Pevovodja Mirko K r e -g e 1 j. Pevsko društvo Krakovo-Trnovo iz Ljubljane. Pevovodja Josip Mi-h e 1 i č. Pevski zbor Slov. bralnega društva v Tržiču. Pevovodja Albin L a j o v i c. Pevsko društvo »Zvon« iz Šmartna pri Litiji. Pevovodja Mirko Premelč. Pevsko društvo »Zvon« iz Trbovelj in Glasbeno društvo iz Zagorja ob Savi. Pevovodja Oskar Moli. Šentjakobski pevski zbor iz Ljubljane. Pevovodja Adolf Grobni i n Pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane. Pevovodja Josip Brno-b i č. Pevski zbor »Glasbene Matice« iz Ljubljane. Pevovodja Srečko Kumar.— Med sporedom je g. koncertni vodja M. Hubad naznanil občinstvu, da se je dopoldne ustanovila »Zveza jugoslovanskih pevskih zborov«, kar je občinstvo z velikim odobravanjem vzelo na znanje. Koncertu je prisostvoval tudi zastopnik ministrstva prosvete iz Beograda g. Risto Odavič, načelnik umetniškega oddelenja. — Razpis učiteljskih služb. Uradni list, štev. 28. z dne 3. aprila 1924 objavlja razpis učiteljskih služb na učiteljiščih in srednjih šolah, na kar opozarjamo interesente. Razpisanih je več mest telovadnih učiteljev. Na učiteljišču v Ljubljani je tudi razpisano: eno mesto vadni-škega učitelja, eno mesto otroške vrtna-rice in eno mesto vadniške učiteljice. — Okrajna učiteljska konferenca za mesto Ljubljano se vrši v četrtek, dne 12. junija 192 4. dopoldne šola. Jaz sem si natančneje ogledal na pr. tu v Parizu, rue Vulpian, pomožni razred za zaostalo deco v starosti 8—12 let, kjer poskušajo zbuditi in razviti tudi intelektualne sile učenca s pravim ročnim delom, s ključavničarstvom in z mizarstvom. Po izjavah učitelja in po mojem lastnem vtisku izkazuje ta način dela lepe uspehe, čeprav je vse šele v začetku. Meni se zdi, da se bo tudi pomožno šolstvo razmahnilo šele v resnici takrat, ko premagamo šolo učilnico. — Toda to ni nikakor kritika študije, to so le moje misli. S tem smo si ogledali prvi glavni del Zbornika »Članki in razprave« ter lahko prestopimo h »Kulturnemu pregled u«, ki sestoji iz štirih delov: a) Nova pota do novih pedagoških ciljev, Zgeč Franjo, b) Domača pedagogika v letošnjih resolucijah, c) Ljudska visoka šola v Ljubljani, d) Naredba. a) O referativnem članku: Nova pota do novih pedagoških ciljev — Zgeč Franjo ne morem mnogo govoriti, ker sem avtor sam. Referat je zapoznel ptič, ki bi bil popolnoma na mestu pred dvema letoma, ki je pa bil sedaj naročen. Nisem ga pisal s posebnim navdušenjem, zato tudi ni na tisti višini, na kateri bi lahko bil, čeprav se ga ne sramujem. b) Posrečena se mi zdi misel zbirati vse resolucije zadnjega leta pod naslovom : »Domača pedagogika v letošnjih resolucijah«, kajti te spadajo vsekakor v Ped. Zbornik. Ne bom razpravljal o posameznih resolucijah, ker to ne spada v okvir kratke kritike. vendar pa me silijo resolucije kato- deloma v telovadnici v »Narodnem domu«, deloma v veliki dvorani »Mestnega doma«. Začetek konference točno ob 7. uri zjutraj v telovadnici v »Narodnem domu«. Dnevni red: 1. Otvoritev konference. 2. Važnost telesne vzgoje naše šolske miadine. Poročevalec učitelj Albin Smole. Z referatom bo združen praktičen telovadni nastop dečkov in deklic. Telovadbo dečkov vodi učitelj Albin Smole, telovadbo deklic telovadna učiteljica Vera Petri-čeva. Nadaljevanje konference bo v veliki dvorani »Mestnega doma«. 3. Nad-zornikovo poročilo. 4. Kako prenesi v šolo in življenje Stritarjev rek: »Sveto služimo sveti domovini!« Na obdelavi te teme mora sodelovati v smislu razpisa višjega šolskega sveta z dne 3. januarja 1924, št. 106 vse učiteljstvo osnovnih in meščanskih šol v Ljubljani, in sicer na ta način, da se o temi posvetuje na domačih konferencah, ki naj določijo svojega poročevalca. Ta izdela referat za dotič-no šolo, uvažujoč mišljenja svojih tovarišev. Vsak referat naj zaključijo teze. ki naj bodo vsemu učiteljstvu v mestu Ljubljana kažipot in smernice vzgojnega delovanja v bodočem šolskem letu. — Poročevalca za to točko dnevnega reda določi na dan konference okrajni šolski nadzornik. — Izdelane referate naj predložijo vodstva (ravnateljstva) mestnemu šolskemu svetu najkasneje do 10. maja t. 1. — 5. Poročilo knjižničnega odbora o stanju in računu okrajne učiteljske knjižnice. Eventuelne nasvete o nakupu novih knjig je najkasneje do 1. junija t. 1. naznaniti načelnici knjižničnega odbora gdč. strokovni učiteljici Ivanki Kalin. 6. Volitev štirih članov in njih namestnikov v stalni konferenčni odbor za prihodnje upravno leto. 7. Volitev štirih članov in njih namestnikov v knjižnični odbor za prihodnje upravno leto. 8. Samostojni predlogi, ki jih je najkasneje do 1. junija t. 1. naznaniti stalnemu konferenčnemu odboru. — Socijalne ustanove učiteljstva Slovenije odsek ima svojo sejo dne 17. aprila (veliki četrtek) ob 2. uri popoldne v »Narodnem domu« v tajništvu C. M. družbe. Prosimo sigurne udeležbe. Posebna vabila se ne razpošiljajo. — Tov. Kovačič Jak. v pok. na Pra- gerskem, prodaja knjige »Slov. Šolske Matice« in »Popotnike« od leta 1902. do 1922., »Dom. ognjišče« in »Naša bodočnost« več letnikov. Cene po dogovoru. — Najnovejše izdaje »Učiteljske tiskarne«. »Jutro« prinaša o književnih izdajah Učiteljske tiskarne sledečo oceno: »Tako marljive založbe za popularne edicije kot je »Učiteljska tiskarna«, ne najdemo zlepa na jugoslovanskem književnem trgu. Zadnja leta je »Učiteljska tiskarna« poslala med Slovence, Hrvate In Srbe celo vrsto publikacij, s katerimi je marsikdo položil temelj svoji knjižnici. Zadnje čase nam je ta vzorna pridna za- ---------«a^^M^^^sg liškega shoda, da se ustavim malo pri njih. Ko sem jih čital prvič, sem se nehote vprašal, kako pa so te prišle v Pedagoški Zbornik, ko nimajo s pedagogiko popolnoma nič skupnega. To je vendar čisto navaden cerkvenopolitični načrt, kako si pridobiti popolno premoč nad šolo, nad našim učiteljstvom, nad našim narodom, to je pravzaprav posmeh vsaki objektivni pedagogiki. Nikdar ne bi bil pričakoval, da gre ta načrt v svojem fanatizmu tako daleč, da zahteva nekako kontrolo cerkve celo nad posameznimi predmeti, da zahteva od države katoliško pedagogiko, da zahteva le versko in nravno neoporečene katoliške učne osebe (za katoliške kraje). Meni se zdi, da vkljub trenotnemu videzu gre razvoj v nasprotno smer in da ni danes več čas za tako netolerantne, fanatične resolucije. Dobro je, da so te resolucije v Ped. Zborniku, ne zato, da bi jih učiteljstvo odobravalo, temveč da spozna naklepe cerkve, če pride kdaj do moči. To bi pomenilo v zmislu teh resolucij popolno inkvizicijo, srednji vek. Ne razumem, kako more uredništvo s takimi povsem političnimi načrti brez vsake pedagoške vrednosti koketirati ter celo zapisati na čelo teh resolucij blagohotne besede: »A v na j obilnejšem obsegu se je vzgojnih vprašanj lotil kat. shod«. Vzgoja je tu le sredstvo političnim ciljem, zato to delo nima ničesar skupnega s pedagogiko, z vedo o vzgoji in te resolucije spadajo v politične časopise gotove barve, ne pa v Pedagoški Zbornik, ki naj ostane čisto pedagoški. (Dali« prflt.) — Disciplinarna sodišča za uradnike. Ministrstvo pravde je pripravilo načrt uredbe o disciplinarnih sodiščih za uradnike na podlagi uradniškega zakona. Načrt uredbe se predloži vsem ministrstvom v svrho proučavanja. — Izpiti za učitelje telovadbe v srednjih šolah. 5. maja prično v Zagrebu izpiti za učitelje gimnastike na srednjih šolah, ki se bodo vršili na moškem učiteljišču. Meduličeva ulica 33. Kandidati naj vlože kolkovano prošnjo na ravnateljstvo izpitne komisije (pokrajinska uprava oddelek za prosveto v Zagrebu) pred izpitnim rokom. Prošnji je priložiti: maturi-tetno spričevalo kake srednje šole ali učiteljišča, zdravniško spričevalo kakega šolskega zdravnika, o telesni sposobnosti telovadnega učitelja, življenjepis, v katerem mora kandidat navesti obseg in vsa književna pomožna sredstva, da se razvidi, ali kandidatova priprava odgovarja zahtevam ter krstni list, oziroma o do-vršitvi kakega praktičnega sokolskega tečaja. Vse priloge morajo biti kolkovane. — Angleški profesorji v Jugoslaviji. Sredi meseca maja prispe v Beograd skupina 30 angleških profesorjev. V Beogradu ostanejo nekoliko dni, kjer obiščejo važnejša mesta. Iz Srbije krenejo v Ma-cedonijo ter preko Črne gore na Boko Kotorsko, odkoder se po morju vrnejo v Anglijo. — »Naše stališče k nezakonitemu razveljavljenju mandatov v mestnem šolskem svetu v Ljubljani.« V 24. številki »Učit. Tov. leta 1923. je poverjeništvo UJU izdalo obširno in vsestransko utemeljitev protesta proti ukinitvi starih mandatov v mestnem šolskem svetu v Ljubljani. Takratna pokrajinska uprava v Ljubljani je ukinitev mestnemu magistratu potrdila, a občinski svetnik J. Turk je oddal pritožbo na ministrstvo. Dne 10. marca t. 1. je ministrstvo za notranje zadeve pritožbi ugodilo in s tem ostanejo mandati starih zastopnikov v mestnem šolskem svetu v veljavi, dokler jim ne poteče doba. Rešitev se je izvršila popolnoma v zmislu naše spomenice, kar dokazuje, da je bilo naše stališče pravilno in naša borba proti nasilju upravičena. — Prevedba učiteljstva. Prevedba učiteljstva po novem zakonu za javne nameščence je končana in je prevedenih v Srbiji, Črni gori in Vojvodini 7587 učiteljev, v Hrvatski 3875, v Sloveniji 2976, v Dalmaciji 1019 in v Bosni in Hercegovini 928 učiteljev. — Samolastno podaljšanje šolskih počitnic je prepovedano. Ker je neka zasebna dekliška šola v Ljubljani določila tri dni neposredno pred lanskimi božičnimi počitnicami za učenke spoved in obhajilo in duhovne vaje, ter s tem samolastno podaljšala pouka prost čas in počitnice, je dal višji šolski svet dotičnemu šolskemu vodstvu ostro grajo in za bodoče splošno strogo prepovedal tako postopanje. — Povodom 5. obletnice osvoboditve Mežiške doline se bo vršila dne 29. maja t. 1. v Guštanju velika manifestacijska slavnost in se bo ob tej priliki odkril padlemu junaku poročniku Malgaju spo- menik, ki so mu ga iz hvaležnosti postavili hvaležni guštanjski Slovenci s pomočjo nabranih prispevkov. Ta manifestacija, pri kateri morajo sodelovati vsi sloji brez razlike političnega prepričanja, bo morala našim koroškim bratom onkraj meje pokazati, da jih mi svobodni državljani nismo pozabili, pač pa da se naše vrste strinjajo v mogočne falange, ki bodo svojčas poplavile gosposvetsko polje. Naša sloga in enodušnost morata dvigniti narodni ponos in zavednost zasužnjenim bratom preko meje. Mi, svobodni državljani. položimo pa nove zaklimbe za novo delo za svojo lepo domovino. Vse narodne organizacije in korporacije so zagotovile polnoštevilno sodelovanje. Obračamo se tem potem tudi na Vas, da s svojo navzočnostjo povečate vtis cele slavnosti, a da tudi pri drugih v Vaši bližini agiti-rate za udeležbo. Vobče Vas prosimo, da blagovolite zasledovati naše časopisje, ki bo prinašalo točne članke o pripravah. Blagovolite nam vsaj do 5. maja t. 1. sporočiti, ali se udeležite slavnosti in v kakem številu, ker bomo preskrbeli polovično vožnjo, po potrebi tudi posebne vlake in prehrano. — Odbor za Malgajev spomenik v Guštan.iu. — Umri je v Ljubljani g. M. Deržaj, oče tov. Vil. in Vacl. Deržaja. Naše so-žalje! — Šolska vodstva, ki napravijo meseca maja ali junija izlet na Bled, obvešča podpisani, da jim preskrbi v hotelu Triglav: 1. Zajutrk (kava, kruh) za 3.50 Din. 2. Kosilo (juha, govedina, dve pri-kuhi) za 12.50 Din, namesto mesa pečenko 15 Din. 3. Večerja (golaž s cmoki) 12 Din. Napitnina 1 Din. 4. Jezerska kopelj brezplačna, vožnja na otok in nazaj 1 Din. V slučaju prihoda javite število oseb in dan. — J. Ž i r o v n i k, hotel Triglav. Bled._ Učiteljski pravnik. —§ Učitelji, ki prosijo za akontacijo pokojnine, morajo navesti v prošnji: 1. Kdaj in s katerim odlokom so bili upokojeni; 2. koliko let so služili; 3. kdaj so prejeli zadnjo aktivno plačo, odnosno kdaj so bili odrešeni od službe; 4. pri kateri blagajni žele prejemati pokojnino; 5. koliko je znašala zadnja njihova aktivna plača. Prošnje so kolka proste in se morajo vlagati preko prosvetnega oddelka. — Zadnje prošnje za akontacijo in tudi one za ureditev penzije so vse zastale zaradi vladne krize in bolezni prosvetnega ministra, ki mora osebno pod-pisati vsa odobrenja._ Maša gospodarska organizacija. OBČNI ZBORI se bodo vršili v sredo, 16. aprila 1924 v sobi št. 17 »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani, in sicer: 1. »Narodne šole« ob 9. uri. 2. »Društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam« ob pol 10. uri. 3. Društva za zgradbo »Učiteljskega konvikta« ob 10. uri. ložba poklonila štiri nove knjige. Ponatisnila je M. Pugljeve »Zakonce«, ki so v prvi izdaji pošli. Ze to dejstvo samo na sebi priporoča knjigo, ki obdeluje motive iz bračnega življenja. Učiteljska tiskarna je »Zakonce« elegantno opremila ter jim določila razmeroma tako nizko ceno. da si jih lahko omisli marsikdo, ki je dose-daj poznal knjigo samo po imenu. Vezani stanejo »Zakonci« 28 dinarjev. E. Ewald ni pri nas tujec v Jeruzalemu. Njegovo »Mater naravo«, ki pripoveduje, že imamo v slovenščini. Hrvati ga poznajo tudi po »Dvonožcu«. Pavel Holeček je priredil zdaj za našo rabo Ewaldovo »Tiho jezero in druge povesti«. Povestice: Tiho jezero, Prazne sobe. Četvero dobrih prijateljev, Gosenica kapusovega belina, Li-povka, Smrekovi prelci, Dvanajst sester in paglavci so kaj mirne zgodbice, ki jih bere človek s preprostim srcem. Knjiga je izšla v okusni zunanji opremi, z naslovno sliko v barvah in stane vezana samo 26 Din. Naj bi segli po nji vsi roditelji! Občutljivo vrzel pri nas bo izpolnil »Šolski oder«, zbirka del v dramatični obliki za šolske prireditve. Učiteljska tiskarna nam je dosedaj poklonila dva zvezka iz te kolekcije, prvega in drugega. Prvi prinaša igrico za mladino v treh slikah »Povodni mož«, drugi pa »Božično pravljico«. V drugem zvezku najdemo Ernest Tiranove »Čudežne gosli« in Medvedovo »Vino ali voda?« Vse te stvarce so jako primerne za šolsko gledališče in so deloma opremljene s petjem in glasbo. Dežela bo našla v njih nov vir za živahno duševno gibanje mladine, ki bo v »Šolskem odru« izsledila marsikateri nov impulz. Zbirko priporočamo vsem. ki jim je namenjena in želimo, da bi čimbolj smotreno služila svoji svrhi. »Šolski oder« stane 6 Din.« — Učitelj-stvu priporočamo, da pridno sega po knjigah iz založbe Učiteljske tiskarne, ki jih naj naroča v Učiteljski knjigarni v Ljubljani. — Izpraševalna komisija za slovensko stenografijo. Prosvetno ministrstvo je imenovalo v izpraševalno komisijo v Ljubljani za slovensko stenografijo na srednjih in njim sličnih šolah. Predsednik: inšpektor Josip Wester; izpraševa-telja: prof. Josip Marn in prof. Ivan Do-lenec, vsi v Ljubljani; namestnika: prof. dr. Anton Dolar in prof. Josip Pirnat, oba v Mariboru. — Spomini na prof. dr. Kosa. Ker sem bil pokojnikov učenec, sem poznal prof. dr. Kosa. Šele danes spoznavam, ko sem videl in slišal tekom let o toliko manj vrednih osebnostih, kako se jim zažiga kadilo, kako velik mož je bil oni skromni, tihi, mirni filozof, ki nas je kot dijake koprskega učiteljišča poučeval zemljepis, zgodovino in slovenščino. Lastnosti, katere so vezale nas mlade fante na tega resnega moža. naj navedem tu: Prva njegova lastnost je bila temeljito znanje. Ne prej, ne potem nisem našel učenjaka, ki bi znal tako navdušiti mladino n. pr. za proučevanje materinščine in slovnice, katera dela dandanes tolikim učnim osebam težave baš zato. IVAN LAPAJNE: Kako smo zborovali pred 50 leti. (Učiteljska spominska črtica.) (Konec.) Začasni odbor »Učiteljskega društva za slov. Štajer«. * Pravila »Učiteljskega društva za slovenji Štajer«. § 1. Namen društva je: pospeševanje in podpiranje narodnega (ljudskega) šolstva na slovenskem Štajerju. § 2. Sredstva si pridobiva: a) po letnih doneskih svojih udov, b) po sprejemanju daril v novcih, knjigah, učnih pomočkih in šolskem orodju, c) po dohodkih časnika in drugih spisov. katere izdaja društvo. § 3. Društvo deluje po različnih načinih : a) izdaja svoj šolski časnik ali po mogočnosti tudi druge spise, b) sklicuje zbore v posvetovanje šolskih zadev, c) dela peticije na šolske oblasti in resolucije na šolska društva in skupščine. d) snuje si po mogočnosti svojo knjižnico. § 4. Društveni udje so: a) pravi udje. ker so se je sami učili posili od učiteljev, ki niso znali pridobiti mladine za ta drugače zares suhoparen predmet. Zgodovinska fakta pa je znal tako podavati, da je bila mladina celo navezana na njegova izvajanja in je pri tem pozabila na vse drugo. Njegova govorica je bila čista, pristna slovenščina. Ne le, da se je ogibai brezpotrebnim tujim besedam, ampak gledal je tudi na slog, da je bil res slovenski. Dasi tako temeljit znanstvenik, je bil pokojnik tihe mirne narave, ki ni silil svoje osebe v prednje vrste. Maščevanja in jeze ni poznal. Bodi mi dovoljeno, da povem samo eno anekdoto iz njegove učne prakse. (Dotični gospod, ki je tu prizadet, naj mi oprosti, saj ime itak ostane tajno). Pri zgodovinskem predavanju je imel dr. Kos navado, da je temeljito razvijal vzroke, zakaj se je to ali ono dogodilo. Posebno pri nastanku vojne. Tu je razvijal težnje in politične motive zdaj ene, zdaj druge stranke in, ko je slednjič iz teh dejstev nastal sukob, zaključil je to situacijo nasprotnikov z besedami: »...in slednjič je prišlo do boja.« Pri tem pa je še oni dolgi o v besedi boja zategnil, kakor zahteva pristna narodova govorica, kar pa se je nekemu dijaku, doma iz Gorice, jako smešno zdelo. Ker je bil fant jako živ in šaljiv, posnemal je profesorja v šoli med poukom in tudi med pavzami. Ko se je nekoč zopet ponovila ta neprimerna šala. ki bi marsikaterega drugega profesorja ujezila, reče pohlevni učenjak mirno: »No I. I.. ako znate vi bolje od mene, pa vi pridite ven in pojdem jaz na vaše mesto!« Na te besede se je umel profesor tako ironično nasmehniti, da je bil nagajivec že samo s tem zadosti kaznovan. Ocenjevati znanje svojih učencev je znal tako, da se res ni mogel nikdar nihče pritožiti. Koprsko učiteljišče je bilo, v oni dobi moško, razdeljeno po narodnosti; skupno ravnateljstvo in skupen profesorski zbor, a učiteljišče je bilo ločeno v slovenski, hrvaški in italijanski oddelek. Po mojem mnenju je moral biti pokojnik dvakrat nameščen v Kopru, In sicer prvikrat kot okrajni šolski nadzornik, drugič kot profesor. Spominjam se dobro, ko nam je v šoli razlagal pri slovenščini narodne običaje in sploh psiho naroda, pravil nam je največkrat lastne doživljaje iz svojega službovanja v Istri kot šolski nadzornik. Tako med drugim, da so v neki istrski cerkvi kmečki pevci peli »tantum ergo« popolnoma po napevu »Po jezeru bliz' Triglava...« Kar se pa tiče zdravja, takrat še mladega dr. Kosa. moram ugotoviti, da smo se resno bali zanj- Katar in kašelj sta ga pogosto mučila. a vkljub temu je kot miren značaj doživel lepo starost, zapustivši nam, ki smo ga imeli za profesorja, poleg dobrih naukov tudi vzor delavnega modrega moža, ki se je ves čas svojega življenja zavedal, zakaj živi. Bil je sam značaj, a znal je tudi vzgajati v tej smeri. — A. B. — Profesorski kongres v Splitu Glavna uprava profesorskega društva je sklenila, da se vrši letošnji kongres profesorskega udruženja v Splitu dne 9. in 10. julija. Po kongresu bodo izleti v okolico Splita. b) podporni in c) častni udje. § 5. Pravi udje so narodni (ljudski) učitelji na slovenskem Štajerju. Pravi ud postane tisti učitelj, kateri plačuje od občnega zbora ali pa od odbora določeni letni donesek. § 6. Podporniki so drugi šolski prijatelji, kateri plačujejo taisti znesek. § 7. Za častne ude sme le občni zbor imenovati osebe, katere imajo za povzdi-go slovenskega šolstva posebne zasluge. § 8. Pravice vseh pravih udov so, da smejo na občnem zboru govoriti, staviti nasvete, glasovati, v odbor voliti in izvoljeni biti. Pravi in podporni udje dobivajo tudi časnik, kojega izdaje društvo. Častni in podporni udje imajo iste pravice, kakor pravi udje; samo aktivne in pasivne volilne pravice nimajo. § 9. Občni zbor ima pravico: a) da voli vsako leto v odbor predsednika in 14 odbornikov iz raznih okrajev slovenskega Štajerja, izmed katerih jih mora bivati vsaj 5 na društvenem sedežu ali v najbližji okolici njegovi, b) da izbere izmed udov 3 pregledo-valce računov, c) da sme prenarejati društvena pravila in d) sklepati o društvenem razpustu. § 10. Začasni društveni sedež je do 1. občnega zbora v Ljutomeru. § 11. Snovalni odbor sklepa, v kateri kraj se skliče 1. občni zbor. Društveni sedež pa določuje vsikdar posebej ob- čni zbor. (Tak sklep ima še-le po zadob-ljenem vladnem dovoljenju veljavo). § 12. Občni zbor se mora sklicati vsako leto vsaj enkrat, in sicer o velikih šolskih počitnicah. Kraj zborovanja določa prejšnji občni zbor ali pa odbor. Zbor veljavno sklepa, ako je vsaj 20 udov pričujočih. V odbor se voli z listki; veljajo pa tudi volilni listki nepričujočih družabnikov, ako so od njih lastnoročno podpisani. Odločuje relativna večina glasov. § 13. Društvene zadeve opravlja odbor, ki voli izmed sebe predsednikovega namestnika, tajnika in blagajnika. Pri od-borovih sejah mora biti najmanj 8 odbornikov ali vsaj 5 pričujočih. V poslednjem slučaju pa morajo vsaj 3 odborniki pismeno izraziti svoje mnenje o točkah dnevnega reda. § 14. Predsednik vodi društvo in ga zastopa na zunaj. Sklicuje odborove seje, kadar se mu zdi potrebno ali kadar to zahtevajo trije odborniki in odločujejo pri enakem številu glasov. Kadar je on zadržan, ga namešča njegov namestnik. Tajnik oskrbuje pisarije, blagajnik pa blagajnico. § 15. Prepire med družabniki, v društvenih zadevah razsoja občni zbor. § 16. Ako ima društvo prenehati, odloča poslednji občni zbor, kaj se mora z društvenim premoženjem zgoditi.« Dasi je imelo društvo svoj sedež, vedno le začasno, ves čas svojega obstanka (5 let) v oddaljenem Ljutomeru, kjer takrat še ni bilo železnice, je vendar pridno zborovalo ter imelo doma in drugod pogostoma odborove seje in občne zbore. Lepe, od učiteljev in šolskih prijateljev dobro obiskovane glavne skupščine v zvezi s koncerti je imelo v Mariboru (1874.) v Celju (1875.), v Ptuju (1876.) in naposled v Ljutomeru (1877.). To slednje leto je nameravalo zborovati še v Brežicah, pa je bilo tam premalo narodnih učiteljev, nemškutarjev pa preveč; zato se zborovanje ni vršilo. Po letu 1878., ko se je pisec preselil iz Ljutomera v Krško, je društvo prenehalo. — Zborovali smo torej pridno, toda bili vedno pod nadzorstvom policajev in glavarjev. Grdo so nas gledali šolski, okrajni in deželni nadzorniki, napadali nas nemškutarski listi »Laibacher Schulzeitung«, »Laib. Tag-blatt«, »Tagespost« itd. Pisec, kot predsednik društva, je imel leta 1875. celo s celjsko mestno sodnijo neprilike. Na ovadbo magistrata in deželnega šolskega sveta v Gradcu ga je ta sodnija obsodila na 10 gld. (ali 48 ur zapora), češ, da je bila njegova, v Celje v spalno sobo sklicana odborova seja — občni zbor. Na pri-ziv obsojenca, katerega je dr. Janko Srnec v Mariboru v dveh inštancah brezplačno zagovarjal, je bil pisec od okrožnega sodišča v Celju oproščen obsodbe prve inštance (sodnik je bil neki Mosche v tej 1. inštanci, v 2. inštanci pa senat pod predsedstvom svetnika Štuheca, oče zdravnika dr. Štuheca). To je bila piščeva edina s o d n i j -s k a obsodba v njegovem burnem življenju, pa hvala Bogu. še ta ni obveljala. — »Per aspera ad astra«. —g Ganglov kamen za učiteljski kon-vikt v Ljubljani. Tov. M. Znančeva, učiteljica v Radencah ob Kolpi, dve obveznici 7% državnega posojila po 100 Din, skupaj Din 200. — Tov. Matko Šulin, šolski voditelj v Polšniku pri Litiji, obveznico 7% državnega posojila za Din 100. — Tov. Rudolf Dostal, strokovni učitelj v Ljubljani, Din 15. — Tov. Gusti Dosta-lova, učiteljica v Ljubljani, Din 15. — Tov. Iva Jamškova, učiteljica na Igu, obveznico 7% državnega posojila za Din 100. — Tov. Robert Cigler, nadučitelj na Igu, obveznico 7% državnega posojila za Din 100. — Tov. Slavko Vuk, učitelj na Vrhniki, obveznico 7% državnega posojila za Din 100. — Tov. Tomo Petrovec, nadučitelj v Jaršah pri Domžalah, obveznico 7% državnega posojila za Din 100 z geslom: M al položi dar k o n v i k -t u na oltar! — Šolsko vodstvo v Komendi Din 110. — Današnji izkaz: Din S40; zadnjič izkazanih Din 13.292; skupaj z današnjim izkazom: Din 14.132. — Giblje se, giblje! Poglejte ga! Prekoračen je že štirinajsti dinarski tisočak ! — »Volja je pogoj vsemu, iz volje se rodi moč, v volji in moči se oblikuje lastni jaz.« (E. Gangl: »Sfinga«). — Jakob Dimnik, blagajnik. Književnost in umetnost. Priporočamo vse spodaj navedene knjige v nabavo učiteijslvu in Šolam, posebno pa tolarskim, vsem javnim ljudskim in društvenim ter učlteljskim-strokovnim knjižnicam. Vse tu navedene knjige se naro-Cajo tudi iahko potom Učiteljske knjigarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica, Stev. 6. Nove knjige in druge publikacije. —-kpl Belokranjske otroške pesmi. Nabral Božo Račič. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 8 Din. —kpl A. M. Slomšek: Izbrani spisi za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Maksim Gaspari. V Ljubljani, 1924. Natisnila in založila Učit. tiskarna. Str. XCIV + 321. Cena vez. knjigi 56 Din. —kpl lz škole »Ljepšega«. Kao drugu knji-žicu pod istim naslovom nakanio sam o velikim praznicima izdati nekoliko sličica iz školskog rada pod užim naslovom: »Kroz treče godište«. Cijena če biti prvoj knjižici 6 Din. — Mato L o v r a k , učitelj, Grdjevac. —kpl Sophokles: Antigone. Žalna igra. Poslovenil C. Golar. Splošna knjižnica št. 23. v Ljubljani 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. 9 Din, vezani 14 Din. —kpl L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata. Poslovenil Fr. Pogačnik. Splošna knjižnica štev. 22. v Ljubljani 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. 14 Din, vez. 20 Din. —kpl Književna objava. Preveo sam i spre-tnio za štampu niz predavanja znamenitog nje-mačkog fiziologa dra. Maxa Verworna, što ih je on sabrao i štampao kao cjelinu u jednoj knjiži1, kojoj je dao naslov Mehanika duhovnoga života. U knjizj su ova predavanja: Tijelo i duša. Do-gadjaji u elementima živčanog sistema. Dogadjaji svijesti. Spavanje i san. Sugestija in hipnoza. — Knjigu ču štampati u vlastitoj svojoj nakladi. A da mogu znati, u koliku se nakladu smijem upustiti, molim, da mi se svak, tko želi nabaviti tu knjigu, javi najkasnije do 1. juna 1924. Knjiga če izni-ietl 6 štampanih araka, a cijena če joj se kretati izmedju 20 do 25 Diñara. Molim sve naše novin-stvo, naročito književne listove, da ovu moju objavu izvole odštampati. U Bjelovaru, 1. aprila 1924. Miloš Borojevlč, kr. žflpanijski' školski nadzornik i pravi član Hrv. pedag. književnog zbora. Ocene. —k Belokranjske otroške pesmi. Nabral Božo Račič. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 8 Din. Pravice objavljanja pridržane. Božo Račič nam je zbral zopet lepo zbirko narodnega blaga in ga izdal v knjižici z gornjim imenom. Knjižica obsega 42 belokranjskih pesmic, ki jih bodo otroci kaj radi deklamlrali, ker se ne odlikujejo le po lepem jeziku, temveč tudi v gladkosti verzov in rime ter v mičnosti po vsebini. Ob koncu je mal tolmač, ki pojasnjuje lokalno govorico in izraze. Božo Račič je znan zbiralec narodnega blaga v Belokrajini. Njegovi pirhi so danes splošno znani, vezenine in vse drugo je okusno zbral za Velesejm ter nam s tem ohranil in udomačil mnogo narodne umetnosti. To njegovo najnovejše délo je lepo ilustriral priznani akad. slikar M. Gaspari. Tudi v risbah so ovekovečene belokranjske pisanice in narodni motivi, ki se skladajo s pesmicami. Zbirko prav toplo priporočamo tako za mladino, kakor odraslim. —kpl A. M. Slomšek: Izbrani spisi za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Maksim Gaspari. V Ljubljani, 1924. Natisnila in založila Učit. tiskarna. Str. XCIV+ 321. Cena vez. knjigi 56 Din. — Nedvomno je bila občutna vrzel našega književnega trga, da so na njem manjkali že več nego dve desetletji spisi največjega vzgojitelja in preporoditelja koroških in štajerskih Slovencev, to je A. M. Slomška. Sicer pa vkljub temu, da se je o malokaterem možu pri nas že toliko pisalo kot o Slomšku, doslej še sploh nismo imeli vsaj kolikor toliko kritične slike njegovega življenja in dela. Ta občutni nedostatek sta skušala popraviti Erjavec in Flere, ki sta izdala v svoji znani zbirki »Slovenski pesniki in pisatelji« sedaj tudi Slomška. Tudi ta zvezek te krasne edicije je urejen po vzoru dosedanjih. V antologijo uvaja bralca obširen in doslej nedvomno najboljši Slomškov življenjepis, spisi so pa potem razdeljeni v pesmi, pripovedne spise, poučne spise in nabožne spise. Knjigo zaključuje podroben in minucfjozno sestavljen tolmač. Glavna prednost te izdaje je, da skuša biti kritična, kolikor je seveda primerno za publiko, kateri je na- menjena, zato nam podaja res točno in popolno sliko tako mnogostranskega Slomškovega udej-slvovanja. lz tega vzroka ne bo segala po knjigi rada samo zrelejša mladina, kateri je v prvi vrsti namenjena, temveč % jstim veseljem in užitkom tudi odrasla publika, kateri so sicer Slomškovi spisi že davno skoro nedostopni. — Knjigo je jako lepo okrasil s številnimi ilustracijami M. Gaspari, k: se po svojem slogu in izvršitvi krasno prilegajo tekstu. Upamo, da bo občinstvo s pridnim kupovanjem nagradilo ne mali trud prirediteljev in požrtvovalnost založnice, ki bo izvršila ogromno kulturno delo, ko to zbirko dovrši. Da bi se zgodilo to čim prej! Prihodnji zvezek, ki je že v tisku, bo obsegal izbrana dela Janka Kersnika. —k Sophokles: Antigone. V zadnjem času ko nam sodobna lepa knjiga često nudi bore malo lepote, temveč pa fraz in nakopičenih besedi, raste povsod zanimanje za staro klasično literaturo. Splošna knjižnica je izmed klasičnih prevodov dala prvo mesto »Antigoni«, ki bo gotovo ugajala. Dasi nas loči1 od Sophokleja skoro 2500 let, so nam vendar njegova dela kolikor se jih je ohranilo, še vsa dostopna. Kajti Sophoklej je izmed vseli pesnikov starega veka, znal poseči v človeško srce najgloblje, zato so liki njegovih tragedij vedno živi. ¡slovenski prevod je oskrbel naš znani pesnik C. Golar. Kdor pozna njegova ostala dela, lahko ve, kakšen je i ta prevod. —k L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata. »Romana imenuje Tolstoj to svoje delo. Trgovska reklama ga često uvršča med »napeto čti-vo«. V resnici je Kreutzerjeva sonata globoka študija vprašanju, ki sega globoko v jedro človeške družbe, hi more zanimati slehernega mislečega človeka, — študija o zakonu. Kakšen je zakon? Zakaj je toliko gorja v življenju? Kakšen bi moral biti? — Celo vrsto vprašanj naniza pred nami Tolstoj in jih objasnuje v duši svojega idealnega krščanstva. Kar je še morda v romanu samem nejasnega, nam pojasni v dokaj obširnem epilogu, ki ga bralec bere z enakim užitkom, kakor roman sam. Slovenski prevod tega znamenitega dela je vseskozi skrbno in vestno prirejen. Jezik je gladek in čist. Tudi cena ie primerna. —k Etika. Prvi poizkus eksaktne logike nagonske pameti. Napisal dr. France Veber, prof. filozofije na univerzi v Ljubljani. Založila Učiteljska tiskarna. Cena 120 Din. Strani 625. Vsebina: Kritičen pretres tradicijskih in modernih etičnih sistemov: O predmetu etike, etični individualizem in kritici-zem; kritika Kantove in novokantovske etike; empirično konstruktivni etični sistemi; kratek obris in kritika najvažnejših ostalih struj tradicijske in sodobne etike. Psihološki temelji etičnega udejstvo-vanja: O nekaterih načelnih ugovorih proti možnosti znanstvene etike; o etični sankciji — etika in psihologija; splošna karakteristika vrednostnega čustvovanja in stremljenja; o prisvojenih objektih vrednostnega čustvovanja; egoizem in altruizem: psihološki pojem vrednosti; prehod od psihološkega do apsihološkega pojmovanja vrednosti; o prisvojenih objektih vrednostnega stremljenja; psihološko in apsihološko pojmovanje dolžnosti. Etika — logika nagonskega razuma: Prehod od psihološke do logične pravilnosti ali nepravilnosti čuvstvovanja in stremljenja; načelni teoretični temelji logike umskega in logike nagonskega razuma; aksijomi nagonske logike. Končne misli: Empirični postulati; empirična verifikacija logike in logične verifikacije logike in logična verifikacija empirične vesti; končna definicija etičnega ali moralnega udejstvovanja; zadnji smoter človeškega življenja; etika in metafizika. Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. Vabila: = DRUŠTVO UČITELJIC V LJUBLJANI zboruje v četrtek, 17. aprila ob 10. uri dopoldne v šentjakobski šoli. Vzpo-red: 1. Poročilo predsednice. 2. Razgovor o ustanovitvi javne^mladinske knjižnice. 3. Slučajnosti. — Članice in tovari-šice, udeležite se zborovanja, kjer boste čule marsikaj, kar je v interesu vseh in vsake posamezne učiteljice! Poročila: + LJUTOMERSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 6. marca t. 1. v Slatini Radincih. Udeležba je bila manj povoljna radi slabega vremena. Predsednik Mavric je pozdravil, kakor običajno, navzočne, posebe pa še predavatelja, meščanske šole ravnatelja Drago-tina Humeka, in bivšega tukajšnjega člana meščanske šole, učitelja Josipa Korošca, ki sta se potrudila in žrtvovala ob hudem potu peš iz Maribora, ter ravnatelja Baukarta iz Ljutomera. Spominjal se je dalje prav v izbranih besedah umrlega tovariša Antona Herzoga. Pokojnik je bil vnet učitelj in dober tovariš. Pogrešali ga bodo njegovi ožji tovariši in društvo, pri katerega zborovanjih se je pridno oglašal in je bil vedno pripravljen s kakim treznim predlogom. V počaščenje njego-■ vega spomina navzočni vstanejo in mu za- kličejo trikrat »Slava«. Mesto venca na grob umrlega je darovalo društvo na predlog tov. Zacherla 100 Din za Učiteljski dom v Mariboru. Dopisi, stanovske in šolske zadeve. Z ozirom na dopis uprave »Zvončka« apelira predsednik na vztrajnost vseh zavednih agitatorjev za ta mladinski list in ga priporoča. — Podpirajmo v prvi vrsti sebe tudi v gospodarskih podjetjih! — Sledijo razne zadeve in drugi predlogi, ki so pa internega značaja. Poročilo tov. Mavrica o s o c i j a 1 -ni ustanovi u č i t e 1 j s t v a«. Poročevalec razjasni in na konkretnih primerih dokazuje nujno potrebo samopomoči. Da je učitelj zapostavljen in se mu ne prizna zaslužena skorjica kruha, je jasno! Zborovalci zato z odobravanjem pozdravljajo zasnovano idejo tov. Skulja in so jo pripravljeni podpirati. Poročila o »Narodni Prosve-t i« in »Učitelj u« vsled odsotnosti poročevalca ni bilo. Sledilo je praktično razkazovanje knjigovezništva, s katerim je zborovalce počastil meščanskošolski ravnatelj Dra-gotin Humek. Predsednik se mu je prisrčno zahvalil v imenu društva za trud in njegovo požrtvovalnost. Prihodnje zborovanje se je določilo za 3. majnik v Apačah. Razno. J. MACAROL: O ženski volilni pravici z vzgojnega stališča. Premena časov ni nikjer tako očitna kakor ravno na polju ženskega gibanja. Pred 40 leti je bH akademiški študij žensk nekaj redkega. Ženska volilna pravica se je v zadnjih desetletjih razširila na mnogo držav in vsakdo ima občutek, da je tudi pri nas pridobitev ženskih političnih pravic le samo vprašanje časa. Državljanska enakopravnost žensk z moškimi je zahteva pravičnosti in človečnosti. Radi se izgovarjajo, češ, ženska spada v hišo in ne v areno javnega življenja; dandanes igra ženska v pridobitnem življenju veliko vlogo; v trgovini, v industriji mora tekmovati z moškim spolom; od strani zakona ji je dana možnost prava v upravljanju svojega imetja in vodstva lastnega obrata, v šolski izobrazbi stopa paralelno z moškim. Na tisoče žensk je zaposlenih kot učiteljice, uradnice, zdravnice itd., tu tvori jamstvo političnih pravic le neko konsekvenco dosedanjega razvoja. Marsikdo je mnenja, da bi vsled izvrševanja političnih pravic od strani žensk, nastali osebni prepiri in zdražbe med zakonskimi. Danes je ravno manjkajoči politični razum žensk pravi vzrok zdražb in odtujevanje moža od žene, od-nosno družine. Če se mož pridno udeležuje javnih zadev in da žena absolutno nima za to nikakega umevanja, tako išče mož razvedrila tam, kjer upa na razumevanje. Tako se odtuji družini čim prej nego le tedaj, ako bi se zamogel razgovar-jati o važnih političnih vprašanjih s svojo ženo. Ravno skupni interes političnih vprašanj zadrgne duševno vez med zakonskima, ker duševno uboštvo enega spola je škodljivo za drugi spol. Veliko število moških stoji nezaupljivo ia hladno proti uvedbi ženske volilne pravice iz strankarsko - političnih motivov. Eni se boje ženske volilne pravice radi okrepitve konservativnih moči, drugi zopet radi naraščajočih radikalnih tendenc. Za nas ni nobeno vprašanje, ako so ženske v velikem obsegu konservativne in da je razum žensk obdan z majhnim horizonton njih življenja. Mi smo še zelo daleč, da bi dočakali preobrat zboljšanja na vseh poljih političnega življenja od upeljane ženske volilne pravice. Efekt ženske volilne pravice v političnih rečeh ostane ravno tak, kakor do sedaj, le ostrejše odredbe proti alkoholizmu in spolni nečistosti bi nastale. In kako bi to dobro vplivalo na mladino! Vzgoja otrok trpi tem več, čim bolj je ženska zatirana. Kako blagodejno bi ženske delovale, ako bi bile deležne javnih in skupnih zadev. Kateri idealizem zamore otroška srca razveseliti kakor le materin? Glavni ugovor proti ženski volilni pravici pa je ta, da ženske niso še zrele za izvrševanje volilnih pravic. Deloma je resnično, ker se danes ženske prav malo zanimajo za politične zadeve. Prednost dajejo nepolitičnim listom pred politični-I mi. Toda koliko moških zasluži izpriče-valo politične zrelosti? Če bi hoteli čakati z upeljavo splošne volilne pravice pri moških, da bi večina teh postalo politično zrelih, bi še danes čakali na moško vo- lilno pravico. Noben se ne nauči plavati ne da bi se prej ne zmočil svojega telesa. Politična enakopravnost žensk z moškimi se vedno bolj in bolj realizira. Noben pa ne misli na to, da bi se ženske sililo k delovanju v javnem življenju. Kdor nima interesa za skupne in javne zadeve, takemu ne moremo usiliti glasovnice. Dejstvo je, da je danes še mnogo žensk, ki si ne želijo volilne pravice. Toda krivično je, da se mora radi teh odvzeti volilna pravica onim, ki se zavedajo in hrepenijo po njej v svrho izboljšanja njih lastnega spola v javnem življenju. Ženske potrebujejo v svrho pridobitve svojih pravic, zvezo moških. Seveda so razni pisatelji, ki so pisali za emancipacijo žensk, z naturalizmom oziroma s pomanjkljivostjo nravne resnobe stvari več škodovali nego koristili. Ravno tako tudi ženske diskreditirajo s svojim nekorektnim osvobodilnim vedenjem čut in smisel ženskega gibanja. Tu in tam misli kaka ženska uveljaviti svoj nastop za žensko gibanje s tem, da mora rovariti in pljuvati kakor moški. A s tem, da priznavamo enakopravnost žensk z moškimi, pripoznati moramo istočačno tudi. različno vedenje obeh spolov. So li ženske odvisne od zveze moških, vendar pade glavna propaganda novega prava le ženskam. Noben narod ne more računati na osvoboditev, ako se sam za njo ne bojuje. In moški se ne bodo odrekli svojim privilegijem, ko bode nastala pri ženskah močna in resna volja, da so pripravljene prevzeti moške vloge v javnem življenju. Čim bolj se ženske sedaj, ko ne posedujejo še volilne pravice, udejstvujejo z javnimi zadevami aktivno in se v ženskih organizacijah organizirajo ter se intenzivno pečajo z ustanavljanjem javnih in obče koristnih institucij, tem bolj delujejo za žensko volilno pravico. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. kaučuk pete i kaučuk podplate ——B—i—m m nose djeca i odrasli, jer su isti trajni jeftini i ugcdni za nositi. KRMIL III ŠOLSKIH POlflll - V LJUBLJANI = priporoča bogato zalogo nagačenih živali vseh vrst in računal z 20 in 100 kroglicami. Delo solidno izgotovljeno. Cene nizke. Svoji k svojim. Svoji k svojim.