^Glasilo Osvobodi/ne fronte okraja Trbovlje 'pr Leto II. Trbovlje, 21. januarja 1949 Star. > i Slovenski kulturni teden (Od 1. do 8- februarja 1919) Da ne pozablja osvobojeno ljudslvo na svoje največje borce v preteklosti, niaiin dokazujejo priprave, ki so že skoraj po vseh naših vaseh. Letos, sto let po smrti dr. Franceta Prešerna, ko je v spomin na njegov ustvarjalni, revolucionarni genij, 8. februar že priznan praznik slovenskega naroda, bo spomin nanj še vse bolj svečan kakor doslej. Mislim, da ni Slovenca, ki ne pozna vsaj najznačilnejših Prešernovih pesmi in da so zeilo rediki, ki ne poznajo pesnikovega življenja vsaj malo. Saj bi bilo tudi sramotno biti danes pripadnik naroda, kakršen je naš slovenski, pa ne poznati Neiztrohnjenega srca, pesnika, revolucionarja, borca, na j večjega umetnika. Naša socialistična domovina, ki jo ustvarjamo, se ga hvaležno spominja in zato naj letošnji kulturni teden prikaže vsebinsko, idejno veličino Prešernovega duha v sleherni naši vasi tako močno, da bo v njej res živci njegov neuklonljivi duh. V naglici naučenih proslav naj ne bo Naj se ne recHfra ah poje zalo, da ne bi mogel kdo reci, da ni bilo proslave. kajti tak odnos do Prešerna pomeni zlorabljanje njegovega imena, tnaličevainje njegove pesmi, njegovega duha, pomeni končno tudi zanikanje dejstva, da je Prešeren začetnik naše revolucionarne borbe. Da se tudi v jeziku hlapcev morejo ustvariti največje kulturne umetnine, je v tisti dobi mogel dokazati samo on. Za narodič slovenski, danes ponosno ljudstvo, jo on napravil toliko, da je bi'l lc-ta pripravljen sprejeti vse borbe hi malo manj kakor po 100 letih njegove telesne smrti, streti nasilje, zadnje verige Neprecenljiv je njegov delež za obstoj našega naroda, prav tak je za zakladnico naše kulture. Sleherni od nas. k.i živimo na tleh in zaradi katerih je Veliki umetnik toliko trpel, je dolžan misliti na to, da bo tej naši, prav po Prešernu oplemeniteni kulturi, dostojen delničar. V spomin na Prešerna umetnika, revolucionarja. ki veruje v človeštvo, napolnimo letos s kulturnimi pokloni naše knjižnice, kajti te bodo najdostoj-nejšo zagotovilo, da bo socialistična, človečanska kultura postala res last vsega našega naroda; slivi n j ega našega človeka. Če to storimo, bomo lahko smelo trdili, da smo dostojen rod Prešernovih naslednikov Mladina revirjev be še nadalje trdno in neomajno korakala pod vodstvom KPJ v borbi za socializem Vsem mladinskim aktivom okraja Trbovlje Tovariš in tovarišica! Mladinec m nladinka v tovarnah, rudnikih, vaseh, »olah, ustanovah in povsod, kjer se tahajaš! 'lonirji in pionirke okraju Trbovlje! Za nami je skupni kongres SKOJ-a n LMJ, ki jc nakazal mladrni, zdru-tc.ni v enotni organizaciji Ljudsk: mlatim Jugostavjie nove naloge. Z ozr •om na to se bo vršil tudi republiški kongres Ljudske mladine Slovenje, ci bo 6. aprila 1949. Do tega Kongresi moramo razživeti naše organizacije la vseh polj;h de'a. Mladina in pionirji so tekmovali že časit skupnega Kongresa SKOJ-a i LMJ :m dosegli lepe uspehe. Prav ato poziva Okrajni komite mladine sc mladinske aktive, predvojaške entre 'n pionirske odrede na novo ekmovanje do Kongresa LMS, ki naj >o odraz moči in volje mlade ganc-acijc. združene v enotnih organiza-ijah. N Mlad na na vasii! Tekmuj v razširitvi mladinske or-;anizacije, v pritegovanju organ zira-vo mladne v aktive, v vključevanju ilanov aktivov v članstvo kmetijskih ’adrug. v pomoči zadrugam v njiho-:cm delu, v delu gospodarskih svetov ra zadružnih gpspodarstv h ter pri iradnji zadružnih domov in zadružnih lospudarskih poslopij. Mlad na vklju-iuj sc v Frontne delovne brigade! Pomagaj KLO-jem pri njihovem delu posebno pri uveljavljanju gospodarskih odredb Tekmuj v udeležb' v izobraževalnih tečajih, kjer ia tečaji n» obstajajo, formirajte izobraževalne krožke, na katerih boste študirali članke o zadružništvu ''n kmetijstvu, ki jih prinaša »Kmečk glas«. Tekmuj v razširitvi mladinske organizacije, v študiju, v ustanavljanju in pož/vitvi k.ultum o- p ro s ve tn e ga dela na vasj v okrepitev fizkulture in predvojaške vzgoje. Postani zaveden borec za izgradnjo soealistične vasi! Mladina, tekmuj v rudnikih in tovarnah! Tekmuj v ustanavljanju proizvodnih brigad, številk in bodi v prvih vrstah borcev ra izgradnjo sociallj-zma! Tekmuj za okrepitev kultumo-prosvetnega dela, v ideološki z-gradnji, v vključevanju mladine v mladinske organizacije, skratka tekmuj. da bo Vaš mladmski aktiv žarišče de’a in moči mladine. Tekmuj v izgradnji kadrov! Mladina v šolah! Tekmuj za zboljšanje učnega uspeha in pozitivnih ocen, za krepitev kul-turno-prosvetnega dela v šolah, v ustanavljanju krožkov in razširtvi mladinske organizacijo! Tekmuj v deolpšiki : z gradnji1 Mladina ustanov! Tekmuj v usposabljanju kadrov, v raširitev mladinsko organizacije, v poživitvi kulturno-prosivetncga dola in ideološke izgradnje članov mladinske organizacije. Tekmuj na vseh popriščih dola organizacije! Mladina v predvojašk h centrih! Tekmuj za udeležbo in disciplino, za čim boljše osvajanje snovi v vključevanju v klube Ljudske tehn:-ke, skratka za čim šiirše tehnično kakor tudi teoretsko znanje. Pionirji in pionirke okraja Trbovlje! Tekmujte za čim boljši učni uspeh v šoli, za čim boljšo disciplino v šoli m doma, tekmujte v fizkul turnem udejstvovanju in na kulturno-pro- Iz vseh krajev trboveljskega okraja so se zbrali v nedeljo 16. t. m. mladinci iž centrov predvojaške vzgoje za svečani misnohod. Voč mesecev so se že prav pridno pripravljali s tekmovanjem v posameznih centrih, kateri center bo najboljši. Prihajali so iz Hrastnika, Zagorja, Radeč in iz vseh oddaljenih vasi. Preko 1000 mladih bodočih borcev JA je prihajalo s petjem, godbama in zastavami na telovadišče za Okrajnim ljudskim odborom. Točno ob pol 11. uri dopoldne je bil predan raiport majorju vojnega odseka tov Slapnikarju. Raport je predal tov. podpornčnik Završnik lo-maž, nato pa je tov. major v spremstvu os talili oficirjev JA izvršil pre gleri postrojenih pred vojaških cen svetnem polju, tekmujte v usitamav® Ijanju učnih in interesnih krožkov! Tekmujte na vseh poljih dela pionir!« ske organizacije! , ( Mladinci in mladinke! 1 Tekmujte v zaostrovanju borbe proti idejnim sovražnikom nVadinske organizacije, proti social-demokratom, proti kulakom, skratka proti vsema sovražnikom naše ljudske skupnosti. Za Tita, za Partijo, za socializem —• naprej 1 Okraj n komite Ljudske mladine Slovenije Predvojaška vzgaja mladine Zbor mladincev okraja Trbovlje je iiokazal lep napredek t stvii ostalih oficirjev JA izvršil pre-postrojenih p ned vojaški h centrov- Po izvršenem pregledu so centri v strnjenih vrstali krenili ,pr6ti vojnemu odseku, kjer so na eastn: tribuni v mimohodu pregledali mlade obveznike predstavniki JA, predstavniki masovnih organizacij in, oblasti. Po prihodu v Delavski dom je sledil drugi del svečanosti, ki je vseboval govore in razdelitev nagrad najboljšim centrom predvojaške vzgoje ter posameznikom. Pozdravni govor je imel tov. major Slapnik, ki je v imenu JA_ pozdravil mladinec ter naglasil važnost predvojaške vzgoje. V ime-nu okrajnega komiteja M s Trbovlje je spregovoril tov. Zemljah Andrej. Za okrajni 1.0 je govoril poverjenik za prosveto tov. Ferluga Ferdo, ki je med drugim naglasil pomen predvojaške vzgoje, ki bo utrjevala JA. Po govoril ostalih predstavnikov je škilil referat elana politbiroja Okrajnega komiteja mladine tovariša Klemena Antona, ki je mladincem spregovoril predvsem o pomanjkljivostih in us|>eliih pri (lose dlainjom delu v centrih za p red vojaško vzgojo ter o nalogah za bodoče. Naglasili je slabo delo v centrih rudnika v Zagorju in v Trbovljah. Navedel je vzroke, ki so preti vsem v pomanj- kljivem razumevanju uprav in masovnih organizacij do dela v pmlvojn.škili centrih. Povsem pravilni odnos so zavzeli v Hrastniku v steklarni, ki je eden najboljših p redvojaških centrov. Prav dobri so tudi vodi v Dolah pri Litiji, Dolu pri Hrastniku in Cemšenlku, naglasi! pa je, da pri tem nimajo tolikih zaslug masovne organizacije, kot nastavniki posameznih centrov, ki so bili pri delu zelo dosledni. Pozval je vse mladince, ite v pripravah za IV. konores LMS še podvojijo tekmovanje za čim boljše uspehe. V tem tekmovanju mer ramo doseči še večje uspehe, priti med najboljše, kar bo najlepše darilo kongresu. Partiji in mnršklu Titu. Doseči moramo, da bomo postali pred-vojaški centri žarišča kulturno prosvetne vzgoje, kulturno prosvetnega dela. politične vzgoje, akraika, padati morajo jeilro sprejemanja vrlin SKOJ-a. Mladim borcem je nato spregovori] podprrueruk tov. Završnik Tomaž, ki je naglasil razlike med prejšnjo JA im današnjo ljudsko armado, ki je oboroženn z naj novejšo tehniko. Ptr udaril je važnost sodelovanja organizacijo Zveze borcev pri nudenju pomoči centrom za pred vojaško vzgojo. Sprejeti so bili sklepi, da se v nadaljnjem delu seznani sleherni član Ljudske mladine z uredbo in zauko-.nom o predvojaški vzgoji, da se po vneli nastavnih centrih organizirajo k uit urine ekipe. k*i I <1 !o s svojim delom pritegnile v vrste predvojaške vzgoje fk vse neorganiizirame mladince. Čim več mladincev se bo vključilo v ki alte »Ljudske tehnike«. Mlajboljši so bili nagrajeni Za uspešno delo so bili pri delovanju in vzgoji mladine v p red vojački vzgoja nagrajeni. (Nadaljevanje na 2. strani-^ Iskor st mo iskušnie II. planskega leta ter podvojimo naloge za doseganje planskih nalog Marska konferenca v Trbovljah Trbovlje 16. 1.. 1949. Na širši tekmovalni konferenci vseh rudnikov Slovenije, ki se je vršila v nedeljo dne 16. jan. 1949 v Trbovljah, so bili določeni najboljši delovni kolektivi v rudarski stroki. Na konferenci so 6e »brali zastopniki sindikalnih podružnic, zastopniki uprav tu tekmovalna komisija pri republiškem odboru rudarjev Slovenije. Konferenco je otvoj ril član 10 zveze rudarjev tovariš Hvala Franc, ki je poudarili važnost konference ter nato podal analizo sklepov. sprejetih na zadnji konferenci. Sklepi se v celoti niso izvršili, niso so pošiljala točno tekmovalna poročila, kair je imelo za posledico, da je vrsta rudnikov izpadla iz kombinacije pri končni oceni- V vseh rudnikih se ni točno vršila evidenca o medsebojnem tekmovanju obratov in posameznih številk- Poleg tega, da je večina rudnikov plan za leto 1948 uspešno izvršila- pa je treba poudariti, da hi lahko bili t.a Uuspeli še večji, če bi uprave rudnikov in sindikalne podružnice posvečale več pozornosti vprašanju mobilizacije delovne sile. Ustvarjanje novih mladinskih številk in brigad je dalo dobre rezultate, vendar v mnogih primerih so krlive uprave, še v večji meri pa tarifne komisije pri podružnicah, ki niso posvečale dovolj pozornosti tern mladim graditeljem socializma. sile in s tem tudi izvršitev plana. Zastopnik iz Hrastnika, tovariš Pirc je po vda ril objekt, težkoče, zakaj rudnik Hrastnik ni dosegel plana- Predvsem se to izraža v tem, da je rudnik Hrastnik eden najstarejših rudnikov, ki ima še v večini zastareli način odkopavanja- Edina novost so kompresorji. Prvo polovico leta je rudnik Hrastnik plan dosegel, v drugi polovici pa so se pojavile težkoče glede pomanjkanja delovne sile. Pomanjkanje stanovanj je tudi otežkočalo mobilizacijo delovne sile kljub Jem it, da se je sedaj v treh letih naredilo več stanovanj, kakor v 25 letih predapril-ske Jugoslavije. S tem pa vprašanje še ni bilo rešeno. Delovni elan je bil na višini. V letošnjem letu pa se bo pristopilo k mehaničnemu zasipavanju ier bo v tem pogledu tudi situacija boljša. Rudnik Velenje je imel velike težkoče zaradi pomanjkanja vagonov, prav dobra je povezava med sindikatom in upravo, kar je rezultat uspehov zadnjih mesecev. Kljub temu pa letni plan ni bil dosežen. Za rudnik Senovo je poročal tov. Planinšek, ki j-e pojasnil vzroke nedoseganja plana. Tiftli ostati rudniki so poročali o težavah in usjiehih, ki so jih imeli v borbi za izvršitev plana v lanskem letu. Med diskusijo je tekmovalna komisija pregledala rezultate ter ugotovila prvake v A, B in C skupini za četrto tromesečje in določitev prvaka za drugo (>olovico planskega leta 1948. Prvo mesto za četrto tromesečje je dosegel v A skupini rudnik Velenje, ki jc dosegel + 1462.48 točk, II. mesto je pripadlo rudniku Trbovlje, ki je dosegel + 423.5% točile. Na tretjem mestu je rudnik Zagorje, z — 154.8 točkami iti na IV. mestu rudnik Hrastnik z — 1336.5 toč. B kupina. I. mesto je dosegel rudnik Krmelj (Št. Janž) z — 1003,95 točkami, na II-mostu je rudnik Liboje s + 937.61 točkami. 3. je rudnik Laško s + 781.95 točkami. 4. Pečovnik s + 719.3 točkami, 5. rudnik Zabil ko vica s + 159.6 točkami in 6. Kočevje z — 1199.8 točkami. C skupina. I. mesto rudnik Me- j žica s + 567.990 toč- Vsi ostali niso poslali poročil, tako da so izpadli iz kombiinacicje- Rudniki Velenje, Laško In Mežica najboljši kolektivi v rudarstvu Prvaki za drugo polletje 1948; V diskusiji so govoriti zastopniki posameznih rudnikov. Ker ni bilo od rudarske podružnice v Trbovljah nobenega zastopnika, je govoril v imenu uprave ing. Šariah- ki je podal analizo lanskega dela v rudniku ter poudaril, da je bala ena velikih napak v tem, da se ni |K> obratih točno vodila evidenca k'Ijul> temu, da je bil sleherni kopač seznanjen z razdrobi Ivi jo plana. Pomanjkljivost je bila tudi v tem, da se ni takoj v pričetku leta vodila točna evidenca in je zato vse ostalo za zadnjo mesece- Velika In važna stvar pa so bile obratne konference, na katerih Se je podrobno proučila marsikatera naloga, ki je uspešno služila za izvajanje planskih nalog. Ing. Pust — rudnik Zagorje — je govoril o težko-8ah, bi jiih je imel rudnik tekom leta. •Tako je bilo potrebno v zadnjih mesecih napeti vse sile, da so uspeli izvršiti plan. Pravilna povezava uprave s sindikatom in partijsko organizacijo je rodila poln uspeh. Evidenca se je vodila točno ter se je vsa skrb posvečala vzgoji novih kadrov. Izgledi za 1. 1949 so kljub večjemu platnu povelj nejši, ker je v investicijskih delih predvidena delna elektrifikacija. Uprava posveča vso ek rt) graditvi novih stanovanj ter jo v letu 1949 predvidena gradnja 200 stanovanj, g katerimi bodo omogočili dotok nove delovne (Nudaljevanje s 1. strani) Steklarna v Hrastniku kot najiM Bi center s prehodno zastavo. Vrhov pri Radečah kot najboljši center n vasi s prehodno zastavo. Nadalje s bili nagrajeni naslednji centri: Dc pni Hrastniku, Cemšenik, St Lare beri, Zunanji obrat Trbovlje, Lok pri Zidanem mostu, rudnik llrastnil onnteir Marno, Turje in Mltnše. N.i grajeni go biti tudi najboljši komar rliirji iz trinajstih centrov z denai mirni nag nakrmi. Za uspešno delo centrih pa je bilo nagrajenih 34 naj boljših mladincev z diplomami in 5 mladincev s knjigami. Ob za,ključ* ie bila sprejeta resolucija Okraj neg komiteja mladine, dostavljena vsisr mladinskim aktivom, nato pa poslan resolucija vrhovnemu komandantu jj tovarišu Titu. Resolucija Okrajnega komite j ndarirne in pozdravna brzojavka tc varišu riti, sta bili od strani navzc čtih mlada ncev z velikim navdušenj« sprejeti. Vsi mladinci so si nato ogle dali prvi slovenski film »,Na svoj zemlji«, ki jim je dlail še večjo pobud za na« la (jn je deUn. A skupina. Pivo mesto je upravičeno pripadlo rudniku Velenje, ki je imel najboljše rezultate kljub temu, da za en mesec ni poslal poročila. Velenje je dosegel + 1338.55 točk. II. je rudnik Trbovlje s + 293.76 točkami, na 3. mestu je Zagoirje z — 530.0 točkami. Četrti je rudnik Hrastnik z — 1896-3 točkami in peti rudnik Senovo z — 2003.17 točkami. B skupina. Rudnik Laško je zasedel prvo mesto s + 1651.75 točkami. Na drugem mestu je rudnik Lilvoje s + 1019.1 točkami. Tretji Zabukovca s + 740 točkami, 4. je Pečovnik s + 331.5 točkami Peti je Kočevje z — 2438.1 točkami. C skupina. Prvo mesto jo zasedel rudnik Mežica s + 607.9 točkami, 2. mesto rudnik Pleše s 529.7 točkami in tretje mesto Cma-Kaolin z — 1067.66 točkami. Ob tej priliki so predstavniki rudnikov, ki so zasedli prva mesta v skupinah, napovedali majsko tekmovanje mod rudniki. Rudstik Velenje napove* duje tekmovanje vsem rudnikom v A. skupini Rudnik Velenje kot zmagovalec v skupini A rudnikov Slovenijo napoveduje vsem rudnikom A skupine tekmovanje v počastitev največjega praznika delovnega ljudstva i. maja. Tekmovalo 6e bo v sledečih točkah: 1. Zvišanje produkcije za 3 %■ 2. Znižanje neupravičenih izostankov na minimum v %. 3- Znižanje proizvodnih stroškov in štodrija materiala v %. 4. Najmanjši % nezgod in varnost pri delu. 5. Kateri rudnik bo ustanovil največ novih mladinskih številk in jim nudil največ pomoči. 6' Ustanovili bomo »Dom igre in dela« ter postavili tri študijske krožke. Tekmovanje bo trajalo od 1. februarja do 15. aprila. Zmagovalci bodo proglašeni na praznik 1. maja- Rudnik Laško pa napoveduje tekmovanje vsem rudnikom v R. skupini 1. Kateri rudnik bo v % največ presegel planske naloge- 2. Kateri rudnik bo v naj večji meri zboljšal delovno disciplino in zmanjšal % nezgod. 3. Kateri rudnik bo usposobil čim več strokovnega kadra in v na j več ji meri dvignil kulturno prosvetno delo po obratih. 4. Kateri rudnik bo v % znižal v večji meri proizvodne stroške- Zaključno besedo je podal predsednik republiškega odbora tovariš Piki Jože, ki je pohvalil delo kolektivov pri doseganju planskih nalog ter ostro kritiziral nedelavnost v rudniku Kočevje, Podgorca in Senovo. Naglasil je naloge, ki jih jo postavil pred narode Jugoslavije tovariš maršal Tito in ki jih postavlja pred nas KP. Novi udarniki - več cementa naši industriji Proglasitev udarnikov v Cementarni Trbovlje V torek dne 11. januarja 1949 je glasil udarnike in razdelil nagrade 1V v." I n #ll Ir n I ■)! #1 ir d nn *. 1 a *-»»» - \T .. . * I I v *1 Lila v sindikalni dvorani Cementarne proglasitev udarnikov in razdelitev ^nagrad nagrajencem. Upoštevajoč nupore, ki jih je vložilo vse delavstvo v preteklem letu za dosego plana v Cementarni Trbovlje, je Ministrstvo težke industrije FLRJ nakazulo znesek din 60.000.—, Generalna direkcija Savezne industrije cementa pa din 120.000.— za razdelitev nagrad in pa za namene kulture in prosvete. V lepo okrašeni dvorani so st: zbrali delavci in nameščenci, katere je pozdravil direktor Ing. Petrič, raz- V svojem govoru se je dotaknil ruz nih problemov v preteklem letu ii pozval vse navzoče, da tudi v letoš njem letu vlože vse sile za čim prejšnjo dosego postavljenega planu V imenu partijske organizacije j« čestital udarnikom in nagrajencen personalni referent tov. Burtolj, k je v daljšem govoru pokazal na vst uspehe, pa tudi nedostatke v pretek lem letu. Dejal je med drugim, d; je^ bila borba za dosego plana res težka, da pa je zdrava zavest zrna gala, ker se je ves kolektiv zaveda obveze, ki jo je dal tovarišu Titu ir Partijk »Naše zavestno in prostovoljno delo, naše zmage v preteklem in bodočem letu so in lxido najboljši odgovor vsem klevetnikom domu in v inozemstvu«. V imenu sindikata je govoril tov. Voje Ivan, ki je poudaril m l ' '’ . Novak Martin, 4 kratni udarnik no povezano delo sindikata in uprave in pozval vse navzoče, da tudi v tem letu napno vse sile, da bo zmaga kolektiva še večja. Po razdelitvi nagrad se je razvila kratka a prisrčna zabava iz katere so delavci in nameščenci odšli v prepričanju. da ljudska država rade volje da tistemu, ki zanjo tudi žrtvuje. Proglašeno je bilo 22 udarnikov, med njimi dve ženski in sicer 8 prvikrat, 5 drugič, 7 tretjič in 1 četrtič ter razdeljene 170 nagrajencem nagrade. Štirikratni udarnik Novak Martin je bil rojen 11. novembra 1912 v muli kmečki vasi pri Krškem. Je sin bajtarja in sc je kot delavec s kmetov kmalu vživel v proletarsko življenje ter pri svojem delu dosega vidne uspehe; normo presega za 33 do 35 %. Obrat Podstrana v stalnem tempu Z novim letom so se rudarji obrata Podstrane zavzeli za nove naloge in nove obveze. Čeravno jim v lanskem 'etn nikdar ni tako trda predla pri zpolnjevanju plana, imajo vendar stalno pred očmi izpolnitev dnevnega, mesečnega in letnega plana. Prehodne zastavice, ki si jih je priboril ta kolektiv, bodo v dnevno vzpodbudo za izpolnitev vseh nalog, ki se pojavljajo predenj. Tudi nekatere tovarišice so se odločile, da se vključijo v jamska dela. Na ta način bodo nadomestile marsikaterega mo-ikega. Tovarišica Minka, večkratna udarnica s pesmijo »Na juriš«, izvr-'uje častilo nalogo rudarju, ki duje premog »Kri« težki industriji. Uspehi so vidni in trud ni zaman. Produkcija se prekoračuje za 8 % dnev-lo. Vsa popravila izvršujejo številke amo v prostem času in so s tem odpravljene vse zapreke, ki zavirajo produkcijo med tednom. Organizacije pa se poleg dela prav pridno pripravljajo za sindikalne volitve, na kuterili bodo izvolili res delavne in najboljše tovariše. V skupni ponos pa so številke, ki so bile nagrajene ob novem letu za uspešno delo pri izvrševanju plana. M. V. Vsak obral _______________ in vsaka vas _ _____ mora imeti dopisnika za _ »Zasavskega udarnika« Pred zasedanjem okrajne skupščine Zveze hercev Iz NOV Organizacija '/.vezo borcev iz NOV se je v trboveljskem okraju zelo razširi1« ini zadobila novo organizacijsko obliko. Oti prvotnih 5 krajevnih zvez jih je danes v okraju 17. Vse zveze so že izvedle v letošnjem letu zbore, kjer so si izvolile nove odbore, vzporedno pa delegate za zasedanje okrajne skupščine Zveze borcev. Zatlnja je izvedla občni zlx>r mestna zveza I r-l»ovije v petek 14. jan. 1949. Na obenem zboru v Trbovljah, ki se je vršil v Delavskem domu, so bili »brani številni člani. Po izvolitvi delovnega predsedstva je podal politično poročilo tovariš Debenc Ivan, tajniško poročilo pa je podal sekretar tovariš Bar tl. Prvotno, je mestna zveza štela 806 članov, v času tekmovanja za 1. kongres Zveze borcev pa se je okrepila, tako da danes šteje IKK) članov. To število nam pove, tla je mestna zveza v pogledu pridobivanja novih članov imela preveč ozko stališče. V letu 1948 je bil izveden masovni izlet na Mrzlico, pri prostovoljnem delu pa je bilo narejenih md 30.000 delovnih ut. I/. skromnega poročila, ki ga je podal tovariš sekretar se izraža nedelavnost mestne organizacije Zveze borcev Trbovlje. Po tem poročilu je bili izvoljen odbor, ki ga sestavlja 14 članov na čelu s predsednikom tov. Debenc Ivanom, borcem iz španske vojne. Za delegate v okrajno skupščino je bilo izvoljenih 81 delegatov. Sprejet je bil letni plan Zveze borcev za leto 1949, ki predvideva poglobitev političnega študija in se ImkIo zato vsi člani zveze lx»rcev vključili v študijske krožke OF. Mestna zveza bo vodila točno evidenco in pomoč na-stavnikom centrov za predvojaško vzgojo. V letošnjem letu bo na sektorju socialnega skrlrstva uredila vse zadeve glede invalidnin, pokojnine in pomoči mladini padlih borcev. Sekcija za kulturo in prosveto bo pri redila 4 kulturne prirodi! ve in izvedla masovni partizanski izlet. Zb rabi bo 200 naročnikov za glasilo Zveze borcev NOV Jugoslavije »Crvena zvezda«, 300 naročnikov za revijo »Delo« in 100 naročnikov »Komunista«. Sekcija za spomenike bo zbrala čim več dokumentarnega gradiva iz NOV in pripravila akcijo za postavitev spomenika padliip liorcem. Do 30. III. bodo pridobili še 500 novih članov v organizacijo. Sekcija za strelstvo bo upostavila tekom leta 4 strelske družine. Za pomoč pri izvajanju plana se bodo for- Letos poteče 85 let od ustanovitve Rudarske godbe na pihala iz Hrastnika, ki je pruv gotovo nujstarejša tovrstna godba v Sloveniji sploh. Ustanovitev te godbe je povezana z ustanovitvijo rudnika Hrastnik, ki je bil osnovan leta 1807 (obrat Hrastnik), odnosno letu 1857 (obrat Ojstro).. ko se te v rudniku zaposlene mi rale delov ne brigade. Vsak član Zveze borcev bo izvršil mesečno 4 prostovoljne ure pri raznih delih. V diskusiji so govorniki iznesli važne predloge za izlxiljša«ije dela mestne organizacije zveze borcev. Zaključno brsedo je podal 6ekretar okrajnega odIx>ra zveze borcev tovariš ‘Kavzer, ki je govoril o nalogah zveze borcev tor tla! navzočim na znanje, da je okrajni odbor Zveze borcev sprejel poziv na tekmovanje vključila največ elanov v kmetijsko zadrugo na vasi- 10. Katera zveza bo največ pripomogla k dobri izvedbi volitev v okrajno skupščino. Tekmovanje traja od 20. januarja 1949 do t. marca 1949. Okrajni odbor zveze borcev bo do 5. marca ocenil rezultate in na podlagi teh določil najboljšo zvezo. delavstvo pričelo prebujati in se združevati v razna strokovna in kul-turna društva ter organizacije, zaradi uveljavljanja svojih človečanskih u državljanskih pravic in se je vzporedno s tem gibanjem pojavila tudi krepka volja in težnja po izobraz hi delavstva na vseh področjih. 7nč"+»>k irodbe datira že iz časa ko ,e, kakor piše hrastniška šolska kro-iik.n, pet godbenikov igralo na krast-•tiški postaji v počastitev prvega .laka, ki je peljal na novo zgrajeni progi južne železnice, ki je takrat -.tekla skozi Slovenijo. Kot leto nastanka godbe pa se po razpoložljivih virih označuje leto 1864. Prvi kapelnik godbe je bil neki Puricer, njemu pa so kot kapelniki sledili: njegov sin, dalje Verdaj, Draksler, Turnšek in od letu 1953 tov. Kumlunc Jože. ki godbo še danes. vodi. V prvih letih obstoja je godba nastopala le ob prav slovesnih prilikah, tako n. pr. za rudarski praznik sv. Barbare in ob prihodu raznih dostojanstvenikov, igrala pa je tudi pri pogrebih smrtno ponesrečenih rudar jev. Ob enakih prilikah je godba nastopala tudi v Trbovljah, kjer takrat godba še ni obstajala. O kakem -n,il-,.nl te]., <;odbe v tem čimi Kapelnik godbe, tovariš Kumlanc Jože seveda še ni bilo govora. Vzdrževala se je godba iz sredstev bolniške lila gajne Bratovske skludnice, brez kakršnih koli doplačil rudarjev. Nova doba za godbo je nastopila s prihodom kapelnika Turnška, zlasti pa je bilo poživljeno delo godbe, ko je prevzel nje vodstvo današnji kapelnik tov. Kumlanc Jože, ki je resno prijel za delo in vzgojil nov ka-(ler godbenikov, kateri še danes tvorijo jedro godbe. V tej dobi se je že pričela kulturno-umetniška rast godbe, katere plod so bili mnogi na stopi umetniškega značaja, zlasti pa je godba v tem obdobju imela važno vlogo mobilizntorja dviga razredne zavesti hrastniškega proletariata. To delo g(xlbe je prekinila doba okupacije, doba herojske narodno osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, kateri so se priključili tud. elani godbe, ki so dne H. julija 1944 korporativno odšli v NOV. Odšlo je 32 članov godbe s kompletnimi instrumenti in celotnim arhivom. Član godbe tov. Podpečan Adolf je. v NOV daroval svoje življenje na oltar domovine. V NOV je večina godbenikov hrastniške godbe sestavljala godim VII. Korpusa, nekaj članov te godbe pu je igralo pri godbi Glavnega štaba, kjer so z udarnimi partizanskim koračnicami navduševali borce NO\ za borbo proti fašističnim osvajalcem in zn osvoboditev tlačenih narodov ter z njimi doživeli vse slavne ir zmagovite pohode našili brigad tj; do Trsta. Ko so se godbeniki vrnili na osvo bojene domove, so se kot zavedo l>orei za boljše življenje takoj pT kljueili delu za obnovo in za izved bo prve Titove petletke, kar num dokazuje število udarnikov, ki jih jr pri godbi 8, med njimi nekaj večkratnih. Zuvedujoč se svojega kulturnega poslanstva, je godba takoj pričel: tudi z rednimi vajami in je od osvo-!xxlitve dalje priredila že več samostojnih koncertov domu in izven Hrastniku. Tako je v avgustu lanske ra leta obiskala kraje, kjer se je v času narodno osvobodilne borbe naj več kretula in je priredila koncerte v Črnomlju, Metliki, Gradcu, Kanižarici, Stranski vasi, Semiču in Dolenjskih toplicah, kjer je bila povsod navdušeno sprejeta. Samo po sebi umevno je, da si v Hrastniku proslav brez sodelovanja rudarske godbe sploh misliti ne moremo. Da se še bolj poglobi v resno umetniško delo, je godba v oktobru lanskega leta pristopila v novo ustanovljeno SK UD »Aleš Kapla Hrastnik«. Kot sekcija tega društva je godba nastopila tudi na lil. republiški reviji v Mariboru, 'kjer je izmed desetih nastopajočih godb zasedla častno četrto mesto z nad 75 % vseh dosegljivih točk. Godbi želimo v njenem nadaljnjem ilelu kar najboljših uspehov z željo da se oprime še resnejšega študija zahtevnejših del glasbene literature. Vrh. Izvrševanje plana v lokalnem gospodarstvu mesta Trbovlje Mestno lokalno gospoda,rstvo Trbovlje se j« v preteklem letu zelo razširilo kljub pomanjkanju delovne sile in strokovnega kadra. V slkriipu gospodarskega podjetja MLO Trbovlje deluje 29 različnih podjetij s 50 poslovalnicami. Plan za leto 1948 ni >il v celoti dosežen. Od vseh podjetij se je v preteklem lotu najbolj razširila čevljarska delavnica, ki jo vrednostni plan presegla za 8%. Proizvodni plan pa ni bil dosežen. To pa ni krivda kolektiva. Nasprotno, vse leto jc kazal trdno voljo, da zadovolji potrebe prebivalstva- S pravočasno dobavo materiala pa bi bil tudi proizvodni plan prav gotovo prekoračen. Drugo, nič manj važno podjetje je mizarsko podjetje. Plan sio dosegli v vrednosti 94"''*. Da pa ni bil dosežen niti proizvodni niti vrednostni plan, je bil vzrok v pomanjkanju delovne sile in prepozno dospelem materialu. Plan lokalne proizvodnjo pa je bil prekoračen za 21*A. Damsko krojaštvo zadovoljivo posluje kljub temu, da je bilo navezano samo na stranke, ki so prinašale blago v izdelavo. Vrednostni plan sio izpolnili 100”'». Uslužbenke šiviljske delavnice pa so sie pokazale uspešne tudi v prostovoljnem delu po si'už.ibi z izdelavo perila in oblek za D1D, dom onemoglih, patronat in druge ustanove. Krojaška delavnica je izvršila vrednostni plan le za 81®/«. Izvrševala pa je še razna druga dela, kakor uniformo železničarjem in drugim. Kleparska delavnica je izvršila vrednostni plan, vštevši posluge in ga celo prekoračila. Vsa podjetja z odseki so aktivna, razen kopalnice in kuhinj. Do izpolnjevanja živ-Iških nakaznic je treba imeti pravilen odnos 7. namenom, da se delovnemu iudstvu zagotovi garantirana prekrila |x) učinku dela. je naša oblast ired letom dni odredila, da se izda-;njo živilske nakaznice le na podlagi lotrdila, ki mora biti pravilno izpolnjeno ter potrjeno po upravi podolja oziroma delodajalcu in po sm-liknlni organizaciji. V zadnjem času so se v zvezi z iz-olnjevanjem potrošniških potrdil . ršilc grobe napake, katerih ne sme-, no zamolčati. Nekateri uslužbenci o krutko-malo pozabili napisati, ' kšno delo opravlja dotični delavec času izdaje potrdila, kar mora Iliri v skladu z njegovo kategorizacijo xi izdani uredbi. Vsak pošten državljan se mora zu-.edati, da brez pravilne razdelitve živi jenskih potrebščin ni planskega gospodarstvu, ki je po drugi strani >ogoj socializma, hkrati pa tudi porok za boljše življenje delavca in kmeta. Da se ti primeri ne lxxlo več Nadaljevanje na 4. strani Godba Glavnega štaba, kjer so igrali tudi člani h lastniške godbe Rudarska godba na pihala iz Hrastnika najstarejša tovrstna godba v Sloveniji Za najboljšo rudarsko pesem Uspeh razpisa ,,Z?savskega udarnika" V 36. številki »Zasavskega udar nika« je razpisalo uredništvo spora zumno z upravo Zasavskih premo govniksv, natečaj na najboljšo ru darsko pesem, ki naj bi bila primer na za recitacijo, predvsem pa za zborno in množično petje. Uredništvo je vodila pri razpisu težnja, dvigniti kultu rno-prosvetno raven revirski I množic, obenem pa poživiti zanima nje za domačo pesem. Pogoj je bil, da naj bi bila pesem v skladu z razvojem družbene stvarnosti iz časo\ razrednega boja in štrajkov do polo žaja in poslanstva slovenskega ru darja v novi ljudski državi. Pesem naj bi hii t ično prikazovala borbi in delo. isnovnih pojmov o metriki in poe-ki. Nekateri prispevki so preobsežni drugi brez nakazane vsebine, med njimi pa se našel prispevek, podoben '< opletu. Natečaj ki se je pravkar zaključil naj ne bo le začetek in konec ustvarjalnosti naših revirjev, temveč zpodbuda k nadaljnjemu delu, po 'iv k tekmovanju vseh, ki čutijo ko-ičkaj nadarjenosti in naj jih ne pla a so pogosto zaradi službene (klsot-msti poedinih članov izvršilnega od >ora, kakor tudi uslužbencev odha-lale, ne da bi opravile svoj posel. Da bi se delo pri okrajnem izvršilnem odboru pravilno in nemotene ter v določenem redu razvijalo in da >i stranke mogle opravljati svoje Kisle brez nepotrebnega izgubljanja asa ter se uradni dnevi pri okrajem izvršilnem odboru koordinirajo ' onimi pri okrajnem sodišču in tožilstvu ter vojnem odseku, okrajni zvršilni odbor določa za stranke na lednje uradne dneve: 1. Predsednik, podpredsednik in njnik a) ob torkih in petkih od pol8. ure lo 11. ure za stranke, b) ob sredah od pol 8. do 11. ure 'a predstavnike krajevnih LO-ov. 2. Poverjeniki: a) ob torkih in petkih od pol 8. do 2. ure za stranke, b) ob sredah od pol 8. do 12. ure 'a krajevne ljudske odbore. 3. Strokovni uslužbenci ob torkih, redah in petkih od pol 8. do 12. uri a stranke in krajevne ljudske od-iore. Krajevni ljudski odbori so dolžil loskrbeti za to, da bodo resnično vs irebivalci njihovih območij seznn-tjeni s to okrožnico s pozivom, da e v interesu dela in nemotenega ter kspeditivnega poslovanja teh urad t.h dni drže. OIO Trbovlje Važno za vse KLO-je Ministrstvo za finance LRS v Ljubljani je izdalo v »Finančnem zborniku« št. 47 z dne 14. decembra 1948 izčrpno poročilo o zaključitvi kartoteke davčnih zavezancev, vsled 'esar priporočamo nameščencem KLO-jev,ki vodijo davčno kartoteko, la to navodilo točno proučijo. Nekateri KLO-ji še nimajo vknji-ženib vseh vplačil in obremenitev. Da bodo KLO-ji imeli soglasne * knjižbe z OLO-jem, ki točasno vnaša še odpise, izračunava in vnaša 6 % zamudne obresti, bodo pozvani, da vojo kartoteko izpopolnijo in vskla-lljo s kartoteko OLO-ja, Poziv davčnim zavezancem Vsi davčni zavezanci dohodnine po t V. in V. skupini so dolžni po 59. čl. Uredbe o dohodnini LRS, plačati irvi obrok davka kot akontacijo za eto 1949 do 15. januarja 1949. Pri ilačilu akontacije se je držati zadnje lefinitivne odmere. Opozarjamo vse davčne zavezance V. in V. skupine t. j. družbene organizacije, v kolikor so zavezane lavku in zavezance davka na dobo lek od zasebnih poklicev in premoženja, ki plačujejo davek po odmeri, la se tega roka striktno drže, da se' ako izognejo stroškom in 6 % letnim ibrestim. Za kmečke delovne zadruge in čmetijska gospodarstva ta poziv ne elja, ker plačajo ti prvi obrok do 15. avgusta vsakega leta. Prav tako pozivamo še one davčne 'avezance-zaostankarje ki v celoti limajo poravnanih svojih zaostankov, da jih takoj poravnajo. Poverjeništvo za finance pri OLO Trbovlje Glos naših čiiaielj@v Več razumevanja za delavce Vsak dan me vodi pot mino novega tanovanjskega bloka MLO, za gim lazijo, proti OLO. Ob večeru dne, 17 januarja 1949 pa me je pri stn-tovanjski baraki, v kateri stanujejo lelavci Okrajnega gradbenega podjetja ustavilo tiho preklinjanje. Ker so bila vrata slučajno odprta sem stopil bliže. Vendar sem se zrno til, vrata niso bila slučajno odprta. 8kozi gosti dim, ki se je valil na prosto, sem le komaj mogel opazovati 'kiomna ležišča. Sredi sobe je stala velika peč. Videl sem, kako so se trudili ter prestavljali dimniške cevi in kolena. Kadilo se je, vrata odprta, v baraki pa preklinjajoči delavci. Nekaj delavcev se je grelo ikrog peči. Jezili so se in godrnjali. Iz pogovora sem razumel, da jc tako večer za večerom. Zgrozil sem se ob misli, da so od jutra do večera na prostem, da delajo m gradijo, da jih ves dan zebe v ro ke in da se niti zvečer pri peči ne pogrejejo, še manj pa pri počitku. Ne vem kdo odgovarja za tako nepravilno ravnanje, mislim pa da bi uprava okrajnega gradbenega podjetja lahko ukrenila vse potrebno, da «e delavcem uredi udobnejše stanovanje, da bodo imeli res dostojen dom, ne pa samo mrzlo streho in hladne stene. B. U. Simpatični obrazi Pri delitvi in prodaji tekstilnega blaga in sličnih stvari se še vedno dogajajo napake, k!, so odraz stare vzgoje. Ponekod se še doli blago po simpatičnih obrazih. Iz Zagorja smo prejeli dopis, ki se nanaša na poslovalnico št. 8, kjer je še navada, da se ravnajo po starem načinu poslovanja. Kljub temu, da so bile uslužbenke te poslovalnice že večkrat opozorjene po kontroli in celo v časopisju, se stanje te ni zboljšalo. čas je že, da se uslužbenke priago-dijo novemu času. Primer, ki se je pripetil dne 6. januarja 1949 v poslovalnici št. 8, je bil v tom, da so bile uslužbenke iz poslovalnice I. prve na vrsti. Tako s: je tov. P. izbrala za 4 obleke blaga. Zahtcva’a pa jc poleg tega še eno posebej za ter to. Druga pa je tudi ravnala taka Držali sta se pač stare miselnosti: »Najprej jaz, potom pa drugi.« Tako se jo zgodilo, da se je zaradi nepravilne delitve veliko število strank vrnilo, ker so nekateri pograbili glavni, to jc najboljši del. Razumljivo je, da so stranke nezadovoljne. Zato naj uprava rudnika, oziroma magazina, posveti temu vprašanju pozornost in več kontrole ter uslužbence pouči. Simpatični obrazi pa naj izginejo^ ker le na ta način bomo zadovoljil« naše delovno ljudi in dokazali, da je tudi v trgovskem poslovanju zavlada.! duh novega časa Ali že veste da rabijo v KLO Čeče razsvetljavo bolj kmetje, ki dobijo petrolej na bone, kot pa rudarji, ki ne dobijo tiol»enega petroleja... da bo žaga gospodarskega podjetja KLO Čeče v zastoju toliko časa, dokler ne bodo tam zgradili tovarne žag ... da je maša pri Katarini redno tedensko, dočim v stari Jugoslaviji ni bilo časa vsaj štirikrat letno... da je trgovina kmetijske zadruge v KLO Čeče odprta na ljubo poslovodje in ne v predvidenem času... da so pretekli teden vozili meso v kuhinjo »Zidarja« in nazaj v mesnico, ker je kuharica »Zidarja« trdila 31. oktobra da je 0.20 kg 6.20 kg, v mesni prodajalni pa 31. oktobra, da je 0.20 kg 62 kg; kako so rešili to težko računsko operacijo ne vemo... da si žele uslužbenci v vseh trgovskih poslovalnic malo spremembe pri svojih strankah, ker pri vsaki delitvi blaga vidijo vedno ene in iste obraze... Nogomet SŠD RUDAR : SD Gorica (Gorica) 3:1 (3:1) o Nogometno moštvo trboveljskega Rudarja je izkoristilo lepe zimsko dneve ter sie odzvalo pozivu jesenskega prvaka 11. slovenske lige SD Gorice za odigiranje prijateljske tekme. Na igrišču v Št. Petru se jc zbralo preko 1000 gledalcev, ki so bili priča lepi in za.nimvi igri. Rudar je nastopil v trenutno najmočnejši postavi tor zmagal z rezultatom 3:1. Ozko grišče je p,rve minute oviralo igrače Rudarja, vendar so po preteku 15 minut uredili svoje vrste tcir ves prvi polčas bili v popolni premoči, katero so tudi izrazili v zgoditkih, ki so jih dali Hudarin, Sori in Koncilija. Za Gorico pa je dosegel gol igralec Korpar. V drugem polčasu je bila igra enakopravna, vendar je proti koncu moštvo Rudarja zopet prešlo v napad, vseeno pa sc rezultat ni povečal. Tekma jc potekala v prijateljskem duhu ter sodnik Pucinger iz Ljubljane ni imel težkega posla. Pred tekmo so igralci Gorice podarili moštvu Rudarja lep šopek cvetlic. Objava Vsie člane in članice Planinskega društva Trbovlje, kakor tudi ostale simpatizerje obveščamo, da ima društvo svoj društveni lokal, in sicCT pri Berger Jožetu, gostilničarju na Vodah (vhod zadaj). Soba bo odprta od 25. jan. dalje vsak torek in petek od 16. do 18. ure. Tu se bo lahko plačala članarina in dobile razne informacije. S L februarjem postanejo neveljavne vse dosedanje članske legitimacije. Izdhjiale se bodo začasne legitimacije do izdaje novih enotnih, ki bodo izšle predvidoma marca t. 1. Članarina ostane še nadalje isita kot doslej, in sicer 45 din letno za odrasle člane in 15 din letno za mladince. Uredništvo Irbovlje Uprava rudnika Trbovlje telefon 54 — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Šuštar