r Ameriška Domovina vi-n/i e m e/im—h o m e SPIRIT ONLY SIOVCNUN MORNIN0 NSWSPAPSR CLEVELAND 3, 0. WEDNESDAY MORNING. AUGUST 3, 1949 LETO LI.—VOL LL VESTI I E SLOVENIJE UNIL JE. — V Postojni je škoda v narodnem gospodarstvu, tednom zginil šef ave Zupan. Name-bežati v Italijo, pa ovariši prehitro zve-fegovo namero. Vzela ga je nož. Njegov naslednik je Kovačič Franc, doma iz St. Petra na Krasu. OROŽNE VAJE. — Na Primorskem so bili 18. julija vpoklicani na orožne vaje za tri mesece rezervni oficirji in podoficir-ji-avijatičarji. IDRIJSKI RUDNIK. — Rudnik v Idriji je zalit z vodo. Delajo samo še zgornji rovi. UDARNIŠKA DELA V GOZDOVIH. — V slovenskih gozdovih dela že dva meseca na deset tisoče mož in fantov, žena in deklet. Nihče ni premlad in nihče prestar, da bi ga imeli za izgovorjenega. Iz teh ubogih ljudi sestavljajo brigade in vsaki določijo kaj in koliko ima narediti. Dokler ni določeno delo gotovo, ne sme nihče od brigade domov. Hrano imajo zelo slabo in neredno in ponekod trpijo žejo, ker ni vode. Pri vsem delu vlada velika zmeda. Ni sposobnega in pametnega vodstva. TUDI ŽIVALI SO OB SVOJEM, — Krmo za živino, orodje, odeje in vse druge potrebne stva- ki izgublja svoj lesni zaklad. ZAPRAVLJIVCI. — Na mladi gozdni zarod se ne gleda. Lahko se tudi V3e mlado drevje pakt. Senator Taft je glasoval uniči, da se le poseka in pripravi določena količina lesa. Za po. gozdovanje izsekanih gozdov Be sedanja komunistična uprava nič ne briga. Vladi je potreben denar in zopet denar. Zato samo podirajo in sekajo. Sadili bodo že tisti, ki bodo za njimi prišli. V spominu pa bodo ostali ti ko-munistični gospodarji kot največji škodljivci, ki so kidaj tlačili naš narod. IZ RAZNIH NASELBIN denič Joe Primozich popeljal svojo izvoljenko pred oltar, kjer si bosta obljubila večno zvestobo. Želimo jima srečno življenje v novem stanu. V svoji sredi smo imeli našega prejšnjega organista Ivana Račiča. Ni imel časa, da bi se bili kaj več pogovorili. Prav le- Direktno iz Washington STEPHEN M. VODNO Congrenman-at-Larea st OUo Najvažnejše Senat je s 83 proti 13 glaso-om potrdil severno-atlantski CHICAGO, 111. — Farrti piknik sv. Štefana se je prav lepo obnesel. Bog nam je dal lepo vreme, zato je bila tudi udeležba velika in zabave na koše. V soboto bo naš poznani mla- prišli na “bistro" idejo. Pred- proti. Večina senatorjev USA pa je uvidela, da izolacijonizem ni več mogoč. Vsi uvidevajo, da je USA dolžna radi svojega prestiža v svetu in radi svoje varnosti voditi aktivno mednarodno politiko, ki hoče ustvariti mednaroden red in svetovno skupnost narodov. Potrditev sever-no-atlantske pogodbe daje jamstvo zapadno-evropskim narodom, da jih bo USA čuvala pred sovražnim napadom in 'branila, da bi sovražnik razrušil njihove demokratične osnove in svobodno narodno in državno življenje. Ratifikacija te pogodbe je bila gotovo najvažnejše delo naše zakonodaje v tem letu. Tako ne bo šlo Neki francoski uradniki so lagali so, naj povišamo ceno našemu zlatu od 35 na 55 dolarjev. Seveda, potem naj bi USA razpo-sodila del našega zlata po svetu zato, da bi druge države mogle z našim posojenim zlatom kupovati pri nas. Saj vemo kaj se to pravi. Ko bodo porabili tako Vojaika posvetovanja vNemflji ROKI GROBOVI Velika Črna maša za pobite Slovence Paul E. Poiar , V četrtek bodo prispeli zeim-dan za dnem. Je taka umetnina, gft ostanki vojaka Paul-a E., Velika parada USA vojake inda bi bili največji narodi pono- požar, ki je ipade) v vojni v zrakoplovstva v Frankfur Isni nanjo. To je Biser za vsako Franciji dne 14. decembra 1944. tu — Pripravljeni smo za slovensko knjižnico. Ne sme biti Hitel je na pomoč ranjenemu vsak slučaj. j zavednega Slovenca, ki bi knjige tovarišu, pa je v tem moral žr- m . ,Jne imel. Naročite jo pri Ameri-tvovati svoje lastno življem j e. Frankfurt, Nemčija. šefi g^j Domovini. Cena je ?2;75, s Za svoje junaško izvrševanje generalnih štabov USA so naj prej imeli konferenco z vojaškimi šefi Luxemburga, nato pa z zastopniki italijanske vojske, mornarice in zrakoplovstva. Od tu bodo odšli v London, Pariz in na Dunaj. Izjavili so, da so ameriške vojaške sile v Nemčiji pripravljene za vsak slučaj in potrebo. General Bradley je izjavil, da se ameriške posadke v Nemčiji ne bodo zmanjšale v bližnji bodočnosti. šefi so prisostvovali veliki vojaški paradi, v kateri je sodelovalo 17,000 mož infanterije, tan- poštnino 33.00. službe domovini je bil odliko- V oddelku, ki ga imenuje mar- ™n 8 Srebrnp zvezdo im Mo- divo. To bodo zbrana navodila tirologij, se pesnik spomni vseh ^^Vof^ZSefe krajev, kjer so Slovenci med; l^. Vojaško veibanje je vojno in revolucijo umirali. v Lewls’ Wa8h’ Na bojišča preko morja so ga poslali v avgustu leta 1944. Pokoj- strahotnem taborišču Dachau takole pravi! Dachau, mesto grozot 'dvajsetega veka, kuhinja človeških kosti, srčnih maičob zaseka, ni zapušča 6 let starega sina Paula, očeta Josepha, doma iz St. Petra na Krasu na Notranjskem, mater Sarah, brata Henry, sestro Josephine, -por. Mit-schell in več drugih sorodnikov. barbarska alkimija znanstvenega Družina živi na 1087 E. 185 pračloveka: usta se suie od pelina, za smrt napijejo se plina ki in motorizirane edinice in z zadnjim krikom: Domovina. vojno zrakopiovstvo. Bradley jei tudi izjavil, da računa, da bo p j______________i; skupna vojna sila zapadne Ev-|®®®® AMuTSll rope postavljena y enem letu. | anglflŽkftgR Hinlnmafft Vandenberg pa je dodal, da bo USA vojno zrakopiovstvo v Nemčiji imelo v bodoče enoten tip aparatov jet-plane. -------o---->— Bukarešta, Rumunijja. Britanskega vodjo poslanstva v Bukarešti Roderick Sarell-a . so komunistične oblasti v Ru- ta “Euclid Veteran’s Club.” Ljudsko glasovanje o kralju v Belgiji Bruselj, Predsednik vlade “posojene" bilijone zlata, bodo Henry Spaak je odpotovla v Švi- iega kra St. Pred vojno je bil zaposlen pri Bryant Heater. Pogreb z vojaškimi častmi bo v soboto zjutraj ob 8:45 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi na 458 E. 152 St. v cerkev Naše Ljube Gospe vedsie pomoči na Neff Rd., kjer bo pogrebno sv. opravilo in nato na vojaški oddelek pokopališča Kalvarija. Častno stražo in druge vojaške časti bo pokojniku iricazala če- Razne drobne novice b Clevelanda in te okolice Za nove naseljence— Welfare Federation v Clevelandu bo razdelila med nove naseljence, posebno tiste, ki so prišli po novem D. P. zakonu, vse potrebno -informativno gra- muniji aretirale skupaj z de- Truplo bo na mrtvaškem odru vetimi drugimi osebami. Vsi ao v omenjenem zavodu od četrt- obtoženi, da so pripravljali masovni pobeg iz Rumunije. Med aretiranimi je tudi hčerka biv- ka ob 4. uri popoldne dalje. Pvt. George F. Val jato o mestu Cleveland, navodila in predpisi za nove naseljence m pouk o državljanskih pravicah in dolžnostih. Pozdravi s počitnic— Sedmakovi iz 1024 E. 174. St. pozdravljajo iz Mehike in Kalifornije. V Hollywoo-du so se ustavili pri Eddie Simsu, bivšem Clevelandčanu. — Iz Toronto, Kanada, pozdravljata Mr. in Mrs. Jakob Resnik. Ni tako vroče kot v Clevelandu, pra vita, a pijača da je pa celo boljša. — Iz Washingtona, D. C. pozdravljajo Frances Eckhart, sinko Ronnie in hčerka Mary. Pravijo, da tam doli malo preveč kurijo. 70 jtk bo imel— Poznani Frank Ebrewein iz Madison, Ohio, si bo v soboto 6. avgusta obesil že 70. križ na svoje rame. lOestitamo, Frank! Le zdrav jih nosi še dolgo! Prva obletnica— V četrtek ob 6 bo darovana v kapeli St. Alexis bolnišnice maša V četrtek zjutraj bo prispe-Ua pok. Mary Majer v spomin m deloma pod zasilnimi strehami, ki si jih sami narede iz lubja. Spi kjer kdo more in hoče, vse pomešano moški in žen- jerskem. Tukaj ni imel so- ske, starejši in mladi. Vozna živina je pod milim nebom noč in dan, v lepem in grdem vremenu. Ljudje, ki se vračajo od tega dela domov, so izmučeni in shujšani, da jih skoro ni poznati. Vse te ljudi prisilijo, da morajo iti v gozdove, potem pa pišejo o njih kot prostovoljcih. TUDI V GOZDOVIH LJUDJE PROTESTIRAJO. — Večkrat se je že zgodilo, da so ljudje ob vpisovanju za delo, ko so prišli na lice mesta, protestirali in zahtevali, da jih ne vpisujejo kot prostovoljne delavce. Več priganjačev je moralo že v bolnice in mnogo delavcev so že vtaknili v ječe. škoda se dela na vse strani, škoda pri živini, ško. da pri ljudeh, škoda, ogromna — Dne julija je umrl Frank Štrukel, star 76 let, doma iz Bučne vasi pri Gornjem Gradcu na šta- rodnikov. LATROBE, PA. — Frank Klopčar je bil 20. julija težko poškodovan v rovu Jamison št. 21 v Hostetterju na poti na delo, ko so jamski vozički zdrsnili s tira. Nahaja se v tukajšnji bolnišnici. Manjše poškodbe so dobili tudi njegovi sodelavci. CLARIDGE, PA. — V Cru-cibilu, Green County, Pa., je umrl John Gazvoda, star 54 let in doma iz Teške vode blizu Stopič pri Novem mestu. Pretekklo zimo je bil v rovu pobit in se je dalj časa nahajal kongresnikov je bila proti temu, bolnišnici. Zapušča ženo, dva mladoletna sinova, dve sestri in enega brata v Wisconsi-nu, v stari domovini pa dva brata in tri sestre. M m in Clevelandčan, ki je prišel obiska po Kanadi, nam je povedal, da dobivajo novi naseljenci (nekdanji begunci) v provinci Quebec 15 centov več na uro kot pa domačini. Veste, kranjska kri ne fali.. • • * * Predsednik Truman je zopet imenoval dva svojih prijateljev na važne pozicije. Zopet je pokazal, da šteje pri njem dober prijatelj največ. Trumana si iahko vzamejo za zgled guvernerji in drugi, ki poznajo prija- ha novo. moke. škoda Škoda, da se mora kongres ba-viti tudi s takimi stvarmi kot je tale. Pred več kot desetimi leti sta se dva mornarja sprla radi deklet. Naš mornar Ittner je postal hud, ker je izgubil simpatije “svojega” dekleta in je jezen vrgel pivško čašo v angleškega mornarja Stoker Bailey-a, ki je vsled tega kasneje izgubil oko. Ittner je moral pred sodišče, pa je bil oproščen. Prišel pa je na dan zakonski načrt, da mora USA plačati poškodovanemu britanskemu mornarju 3024 dolarjev. Ta zakon je na dnevnem redu že deset let. Večina Poizvedovalni kofifek Marija Bregar, Prapretno it. 21, p. Radeče pri Zidanem mostu, želi zvedeti za svojo teto Karolino Repovž, ki živi v Clevelandu ali okolici. Ako je še živa, naj se zglasi na gornjem naslovu, ali pa naj kaj sporoči od nje kak znanec ali sorodnik. Lahko tudi sporočijo na Mrs. Mary Udovec, 3599 E. 78. St. Cleveland 6, Ohio. Naznanjam vsem prijateljem in znancem, da sem srečno dospel v Ameriko. Ker se ne morem zglasiti pri vsakemu posebej, pozdravljam tem potom vse nihče ne more sestaviti) vlade in parlamentarne večine, ker se stranke ne morejo nedinitl glede vprašanja kralja. Sedaj so večinoma vsi voditelji strank za to, da se razpiše referendum, ljudsko glasovanje, da bodo vsi državljani glasovali in odločili sli hočejo, da ae kralj vrne ali ne. da USA kaj plača. Ce gredo mornarji v prostem času na tujem ozemju s tujimi ženskami pivnice, delajo to na svojo ossbno odgovornost in naj vedo, da se igrajo z ognjem. Država ne more biti za to odgovorna. Tako so srečno spravili ta zakonski predlog med stare papirje. Toda gotovo je USA imela več stroškov z razpravljanjem in preiskavami kot je .znašal ves odškodninski zahtevek. Pri takih rečeh je zguba na vse strani. Da mladina ostane na farmah Pregledi in številke kažejo, da je komaj eden izmed 40 farmarjev manj kot 26 let star. To po- gjji. Po zadnjih volitvah, ki *oj]u Selwyn-u dovoljenje, da bi in Rose, rojene Grubišič, bratfjj^f chaklea Sehmunk'gredoč bile pred nekaj tedni, namreč srtiel potovati v Sdlzburg. Marion, Josephine, Charles, Angejeg Kalifornija za 3 Marko Jr., Julija, Marion, Zo-Ljne Tam ^ gogye pri t,ra. ra, Steve, Emil, Mildred, Pfc.| Dewey zahteva novo riitiko glede Kitajske Hatoiuton, N. Y. — Gover- bil star 20 let, in Katherine, ner Thomas Dewey, ki je go- Upomiki v Grčiji ao izgubili igro Washington. —* Predsednik Truman je v poročilu o pomoči Grčiji izjavil in pojasnil, da je sedaj celoten notranji položaj v tej državi mnogo boljši kot je bil kdajkoli po vojni. Komunisti nimajo več možnosti za zmago. Pomoč Amerike je bistveno pomagala, da so uporniki izgubili bqjno silo, udarno moč ter ska je sedaj bolje organizirana in odpornejša. John, ki je tudi padel v vo-jni 22. januarja 1944 v Italiji, ko je Truplo pokojnega bodo položi-voril Da univerzi Colgate o li v Grdinovem pogrebnem za-mednarodni situaciji, je ostro | vodu, 1053 E. 62 St., v četrtek grajal Trumanovo vlado, ker po 6. uri. Pogreb z vojaškimi glede Kitajske sploh nima ni-,častmi bo v soboto 6. avgusta, kake. politike. Dejal je, da če Častna straža bo V.F.W. John bodo komunisti dobili-v svojo Blaekovic Post št. 5276. Pogreb-oblast Kitajsko, bo prišla v ni sprevod bo šel iz zavoda ob njihove roke vsa Azija, Evro-'l. uri -popoldne v Bethlehem ftatmvanje, ker bo vse prenov-pa bo ostala brez azijskega ol- Congregational Church na jh in bo na slabšem kot je se-Broadway in Fowler Ave. Tam daj ob vsej ameriški pomoči, se bo začelo .pogrebno opravilo ob 2. uri. K večnemu počitku Kongresnica Bolton po- bodo pokojnika položili na potuje v Evropo -k°Pališču Broolklyn Heitr)ltem tu od Mrs. Rijavec, Jimu Pau-lich. želimo jim mnogo zabave. Dobrodoili— Mr. Emil Benčar, iz 6727 Edna Ave., se je ravnokar vrnil z svojo soprogo iz glavnega mesta Washington, D. C., kamor sta se odpeljala na obisk za par dni. Izjavila sta da bo naš predsednik Mr. Truman imel v kratkem prav čedno ljeno. sicer na vojaški oddelek. Po- Kongres želi jamstev da bo Evropa enotna Washington. — V kongresu se javlja vedno bolj zahteva, da Kongresnica Mrs. Frances Hojnikov oče stanuje na 1001 naj dobi Evropa pomoč za obo- Bolton potuje v Evropo, da ob- g $g gy, may pa je umrla v politično privlačnost. Grška voj. jg;e Francijo in Anglijo, kot čla- 4agu> je bil pokojnik pri vo~ nica odbora za zunanje zadeve,Ij.viv, da tam dobi nekatere informed- -------o------- je in izvrši zunanje-politične na-| siovensh konanososi loge. . nje, pomagajmo jmi telja samo takrat, kadar ga po- 3kupaj jn bom prav vesel, če mi trebujejo za svoj namen. kaj pišejo na naslov: Peter Go- * * * lobič, 112 — 16th St. N. W. V New Yorku se vrši obrav- Barberton> 0hio, USA. nava proti 11 vodilnim komunistom. Dozdaj je bilo pred sodnikom že okrog 120 zaslišanj. V deželah, kjer vlada “ljudska pravica,” bi odpravili z enim zaslišanjem vseh enajst obtožencev. V kapitalističnih deželah pa to ne gre tako hitro. Listnica uredništva Kdor pozna družino Martina Vraničarja, ki je prišla nekam blizu Madisona, Ohio. je prijazno prošen, da jim pove, naj nam pošljejo natančen naslov, da jim bomo mogli dostaviti pošto. rožitev samo pod pogojem, da se vse države zavežejo, da bodo izvedle tesnejšo unijo, zlasti popolno enotnost v slučaju potrebne obrambe proti napadal-Skupina kongresnikov in senatorjev zahteva, da evropske države dajo take konkretne obljube vnaprej. Sestaviti se mora enotna organizacija, ki bo jamčila, da se bodo vse združene vojaške moči mogle sistematično uporabljati v slučaju kakršnekoli potrebe. Postaviti se mora vnaprej enotna skupna vojaška komanda vseh sil. Kongresniki in senatorji so sporočili to svoje mnenje tudi šefom general- nov letno za evropsko pomoč.'rane iz prve svetovne vojne. Povečanje izdatkov bo predvidoma n;h jtabov, ki sedaj razgovarja- Razne najnovejše svetovne vesti sedaj v senatu. Upajmo, da bo kmalu izglasovan in uveljavljen. To ni zapravljanje Senator Flanders je ugotovil: “Radi Rusije je ameriški federalni proračun neuravnovešen.”! WASHINGTON. Kongresnik Alfred L. Bulwinkle, demo-Trdil je, da je sovjetska zveza krat iz North Caroline je objavil, da bo koncem tega zasedanja z nami v mrzli vojni ne samo'odstopil. Sedaj služi kot kongresnik že svoj 14 termin, na zunanjepolitičnem polju, am-j * • • pak nas hoče tudi gospodarsko WASHINGTON. — Poslanska zbornica je odglasovala zakon ve, da. mladi ljudje nočejo ostati oslabiti. To je precej res. Naši'0 povečanju podpor veteranom vseh vojn. Proti ni glasoval nihče, na farmah, še vedno je farmar- veliki izdatki so 16 bilijonov na Zakon vsebuje povečanja podpor veteranom samim in njihovim sko življenje tako težko, da ni leto za oboroženo moč in 6 biljo- svojcem ter olajšuje pogoje za dosego veteranskih pravic za vete-privlačno za mladino. To je treba popraviti. Mi moramo obdržati na farmah dovolj mladih ljudi, da bo napredovalo naše poljedelstvo, ki je vendar osnova narodovega življenja v tako mnogih ozirih. Moramo izboljšati pogoje življenja na farmah. Zato pozdravljamo zakonski predlog, ki smo o njem že več- Vse to je nujno radi rakih gro- znašalo v prvem letu 112 milijonov 597,800 dolarjev. ženj in nevarnosti napada od tam. Naši davko-plačevaici naj to vedo. Ce bi Rusi upravljali le svoje stvari in ne vznemirjali sveta, bi tudi mi mogli živeti z mnogo manjšimi stroški. Ali USA ne more brezskrbno gledati kako se razvija dinamična krat kaj povedali, in ki bo dal moskovska sila, ki širi svoje po-možnosti, da se razširi telefon- drušnice po vsem svetu in kaže ska mreža po vseh farmarskih1povsod svojo sovražnost proti jo z evropskimi komandanti. pokrajinah. Zakonski predlog je^ nam in našim osnovam življenja, demokratske stranke. GENEVA, ŠVICA. — Preko 2,000 ljudi beži iz dežel za železnim zastorom vsak mesec samo v zapadno Nemčijo. O tem je poročal ameriški delegat Waiter Koschnik na seji ekonomskega in socijalnega sveta Zveze Narodov. * * * WASHINGTON. — Tom Clark in McGrath sta sprejela novi službi, ki jima jih je ponudil predsednik Truman. Clark bo postal sodnik najvišjega sodišča, McGrath pa generalni odvetnik v Trumanovi vladi. Obe imenovanji mora potrditi še senatni odbor. McGrath bo odstopil kot senator in predsednik narodnega odbora Nova akademija za zrakopiovstvo Washington. — Tajnik za narodno brambo je predlagal kongresu zakonski načrt o graditvi nove akademije za vojaško zrakopiovstvo. Gradba bo veljala 171 milijonov dolarjev. Najbrie bodo zgradili novo akademijo v Randolph Field, Texas. m m sJO Ameriška Domovina « VI I ■/ ■<-/% 'V-MO^ll (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St CUlr Are. HEndenon 0628 Clerelend J. Ohio _________Publlahed dally oncept S*tunl«y», Sundoye «ad HoUdoye strelja, zapira, tako strada in uničuje, da si niti migniti ne upa nihče proti komunistični vladi in vsak ve, da stavi takoj življenje na kocko kakor hitro bo pustil svojim mislim m dejanjem količkaj svobodnega razmaha. Sedaj, ko je prepo-zno, prihaja marsikje spoznanje in obžalovanje, sedaj je po-sebno jasno kako velike in usodne so bile laži komunistov o svobodilni fronti, borbi in končni narodni osvoboditvi. Da bi bili mi tu v Ameriki kolikor mogoče obvarovani pred takimi prevarami, si bomo še večkrat ogledali te laži malo podrobneje. august fUN MON TUE WED THU FBI SAT I 2 3 4 5 6 78 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 p 31 naročnina Za Zed. države 18.50 na leto; ca pol leta »5.00; za žet« leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele Izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 meaeee $3.50. SUBSCRIPTION RATES United State« $8.50 per year; $5.00 for 0 month«; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United State« $10 per year. $6 for 6 month«, $8.60 for 3 month«. vencem? Zdaj gledamo na- dete) • 08 No. 151 Wed., Aug, 3, 1949 Usodne laži zaj v tiste žase in iščemo razlogov za strahotno odpadništ-vo, mečemo krivdo na razne poedince in organizacije, cerkvene in svetne, pozabimo se pa trkati na prsi in priznavati, da smo današnji "stari” slovenski Amerikanci kar zelo podobni onim “starejšim,” ki valimo nanje krivdo . . . “O, naj le prihajajo novi, dosti prostora je zanje v Ameriki!” Drugih dolžnosti si pa ne upamo naložiti . . . No, tak pa le ni popolnoma za 3tonj moje razgrajanje po tej koloni. Vsaj od časa do časa pride to spoznanje pred moj oči ali de to spoznanje preu muj uu ; . „ ušesa. In ko tako spoznanje pri- četrti in peti dokaz. • V\i no ni ln tolrn 7.Ali ne boji — stavim glavo, da ga ne boste “pogruntali” 1 • • • Rad bi objavil še kak tretji, Konč- de, je takoj tudi nova zaloga poguma pri roki. Pa tudi nova zaloga materijala za — prihodnjo kolono... Dvoje dokazov za resnico, ki je zapisana v prvi vrstici tu zgoraj: bo tudi zanje dovolj prostora j mkijo. Talko so prišli tudi k za vsakovrstne igre in tudi šest nafenni sosedu kokoši štet. .. . v i — mr 1... ..»nsissvln 9\1o gugalnic (swings) j« na razpolago. Navedel sem tukaj samo nekaj zanimivosti, ki vas bodo čakale, da pridete in se poveselite z nami vred. To vabilo vam pošilja eden izmed članov, ki vam vsem želi veliko zabave in razvedrila, klubu pa tudi uspeha. član kluba. Na obisk v Kanado Gotovo ste že pozabili, da sem pred 'meseci pisal o žalostnem položaju goričkih Slovencev, be guncev, zraven pa malo priporočil, naj bi jim kdo kaj poslal. Te dni mi je prišlo pred oči naslednje pismo: “P. n. Justina Volarič, Greenwood, Wisconsin. Spoštovana gospa! Prejeli smo v redu Vaš dragoceni zavoj perila in oblek, čevlje in denar. Za toliko Vašo skrb in plemenitost sprejmite, spoštovana gospa, našo najiskrenejšo zahvalo. Mnoge begunce, zlasti sedaj zadnje, ki so kar iz celih vasi ob meji pribežali v Gorico, smo lahko s tem osrečili tako, da so se nam solznih oči zahvaljevali. Vsa zasluga gre Vam, plemenita gospa, in Bog Vam bo imenu beguncev še nadalje prositi za Vašo naklonjenost. — Gorica, 26. junije) 1949. Marijan Komjanč, duhovnik. Riva Piazutta 18, Gorica, Italy. Pismo govori samo zase in jaz nimam nič drugega pristaviti kot prošnjo Justični Volarič, naj mi ne zameri te objave. Vem, da ji,ne bo prav, toda radi zgoraj omenjenega “dokaza’ je bila objava potrebna. Potrebna morda še radi česa drugega, saj razumete. . . V zadnjih letih smo pogosto imeli priliko opazovati kako je usodna laž imela odločilen pomen v dogajan)ih m razvoju velikih in manjših dogodkov, ki so določil, m odločd. usodo mnogih narodov. Očitna laž, prevara, intriga so Me nainavadneiše pojave, kar redne stvari na mednarodnih konferencah, v resnih izjavah komunističnih državnikov v najusodnejših preokretih in pri odločanjih o najvažnejših- neresnico zavestno in drzno, samo da dosežejo cilj ki jim ga narekuje trenotna taktika komunistične politike. Ponovno smo že mogli govoriti o laži kot enem izmed najrednejših sredstev komunističnga političnega boja m propagande. Žal je to sredstvo tudi eno najnevarnejših. Iz-kazalo se je, da stalno in drzno ponavljana laž vendarle pu-sti svoj utis ali kakor pravi slovenski rek: Laži in laži, nekaj bo le ostalo. pismenim Kuopn, m u Pa še koliko ostane. Pa še kako dolgo drži. Le spom- gotovo bogat plačnik, nimo se kako dolgo je ta ali oni izmed nas bil pod vtisom la- oprostite, da se drznemo v ži iz domovine, kako dolgo je mnogoleten verjel, da je partizanska borba v Sloveniji bila res neka borba za osvoboje- Moramo se opozarjati dan za dnem na nevarnost laži v javnem življenju. Moramo se opozarjati v rednem, mirnem času. Kadar je kaj izrednega, zlasti kadar so hudi časi, kadar nastopi pomanjkanje in posebna stiska, takrat je doba žetve za sejalce laži. Vsi vemo, da komunisti in sovražniki Amerike posebno računajo, da bodo mogli v času kake depresije z lažjo splesti zmedo med ljudmi, spraviti med množice nered in upornost in metati klice revolucije na široko po Ameriki. Zaslišanja in dokumenti pred sodiščem povedo kako so se komunisti pripravljali, da bodo zanetili upor po Ameriki, ko so računali, da bo med nami nastopila depresija v povojnih letih. Videli smo, kako so komunisti izrabili čas okupacije in druge svetovne vojne, da so zažgali kar grmado laži po Sloveniji, prevarili veliko domačih ljudi da so jim verjeli in končno prevarili Anglijo in Ameriko, da sta podpirali Tita kot svojega zaveznika, ko je v resnici bil njun smrtni sovražnik in mu ni Šlo za nič drugega kot za komunistično revolucijo. Vidimo sedaj kako se žal ta igra ponavlja in Tito spet nadeva masko prijatelja Amerike, ko rabi njeno pomoč. Vidimo kako ta notorni pokvarjenec in lažnjivec uspeva, da je najprej prevaril Angleže, potem Amerikance, nato Ruse in sedaj zopet skuša varati svet s svojim narodnim komunizmom, ki ga slika kot izraz volje jugoslovanskih narodov. Zato je kar potrebno, da si večkrat pokličemo v spomin osnovne reči o laži, predstavimo stvari, ki izpričujejo sedaj posebno nevarno komunistično laž kot orodje politične borbe. , Satan je oče laži in iz laži izvira ogromno zlo za človeštvo od začetka. Komunizem je nauk sovraštva, nauk zavisti, nauk pohlepnosti in zavisti, tedaj nauk porojen iz človeške zlobe. Zato ni čuda, da mu je vsako zlo sredstvo dobrodošlo in da je tudi laž zanj izredno uporabna in dobro došla. To je satanovo delo. Zopet: kjer je satan, tam je laž. Ves komunizem je zasnovan na laži, dela stalno z lažjo, vse njegove obljube so lažnjive. Sicer pravi slovenski pregovor, da ima laž kratke noge. Vendar nas zgledi iz današnjega časa uče, da je laž dovolj močna, da zapelje cele narode, da premakne cel tok zgodovine v strašne polomije in pogube. Moč laži je marsikje in pri marsikom držala tako dolgo, da je komunizem dosegel oblast. Takrat je spoznanje prepozno. Takrat že nastopi bridka resnica, da je komunizem tiranija, je nasilje, ki se ga ni mogoče znebiti s spoznanjem in spremembo prepričanja. Takrat ko je komunizem v sedlu, je navadno potrebna krvava borba, da se doseže osvobojenje od te laži in vsega njenega zla. Naš ljudski pregovor pravi, da če berač na konja sede, tako jaha, da ga sam hudič ne vjame. Podobno bi mogli reči o komunizmu. Če ta pride do oblasti, potem si tako podvrže deželo in ljudstvo, da se ga zamanj skušajo otresti vse narodne množice. Slovensko ljudstvo je spoznalo komunizem na svoji koži, je izkusilo vse njegove laži ali kaj pomaga, sedaj ko je vse uklenjeno na rokah in nogah, sedaj, ko ga OZNA, milica in vohunski aparat stranke tako nadzira, no bi ne bilo tako zelo težko, toda tako očitnih kot sta omenjena dva, skoraj nimam pri roki. Kaj pa če bi ob tej priliki posegel v nasprotno smer in povedal, kako človek dostikrat — v prazno zadene. . . Zdi se mi, da sem najbolj “v prazno zadel” tistikrat, ko sem pisal o — posojilih . . . namreč o posojilih LIGI Kat. Slov. Amerikancev. In'ta po sojila naj bi bila v pomoč novim Amerikancem, bivšim beguncem. Na tisto moje pisanje je pač prišel odziv od strani beguncev, popolnoma tiho je pa ostalo v vrstah naših “starih” Amerikancev, tukajšnjih Slovencev . . . Niti kak uradnik ali drugače splošno znan podpornik LIGE ni črhnil na tisto ne bev mev ... Moj predlog je pač menda bil res tako “goro-stasen,” da se niti odkimati nanj ni izplačalo . . . Drug “dokaz” je pa še toliko bolj očiten in naravnost ganljiv. Današnja pošta je prinesla pismo: “Oglasil se je pri meni . . . in me prosi, naj pišem mesto njega. Izjavil je, da je pripravljen takoj založiti $1,000 v gotovini ali čeku ali kakorkoli kot garancijo za družino PETER GERKMAN, če bi s tem mogel pomagati družini, da se preseli k svojemu sponzorju. On sam ne more biti sponzor, ker nima niti stanovanja niti zaposlitve za družino. Garancijo pa je pripravljen založiti. To je ponudil in prosil za strogo tajnost, da se o tem nikjer ne piše in ne govori.” Ali ni to naravnost nekaj veličastnega? Tako se mi zdi, kakor da je ta uspeh vreden truda prav za vse “kolone,” kar sem jih kdaj napisal. V resnici nisem imel upanja, da se bo to zgodilo, ko sem tipkal tisto zgodbo o Gerkmanovih. In vendar je prišlo do tega. Hvala Bogu in neimenovanemu dobrotniku! Brali ste, da v pismu stoj i: “je prosil za strogo tajnost, da se o tem nikjer ne piše in ne govori.” Zelo lepo! Toda kako morem molčati? Saj nazadnje to samo na sebi še nič ne pomeni, zakaj Gerkmanovi še nimajo — sponzorja . . . ZDAJ bi se pa utegnil' le najti! že zato sem moral to povedati, če bi se že drugače premagal in molčal. Dotični ponudnik naj se pa nič In vendar! MORAMO se zavedati, da je v tehle časih na ramenih katoliških Slovencev v Ameriki prečudna odgovornost. Razumem! Vi nimate lahkega vpogleda v ves problem, ki je pred nami in med D0, nami. Gotovo, od tu, kjer na- žg stajajo te vrstice, se problem vse lažje pregleda in razume. Zato bi pa smatral za greh, če ne bi spet opozarjal in opominjal: Spoznajte tudi drugi, kaj je na tehtnici! I• * * Ko od časa do časa slišimo, da begunci prihajajo v čednem številu in bodo še v čed-nejšem prihajali, če Bog da, si kar mislimo, da je'to vse, kar je potrebno. Da bo le enkrat tega begunskega “onga” konec — pa si lepo oddahnemo in obrnemo misli drugam. O ja! Tu pa tam se malo pojezimo nad poročili, ki jih tu pa tam slišimo: V glavnem prihajajo iz begunstva v Ameriko — j udje!! To nas jezi, vsaj na videz malo pokritiziramo Ameriko in j ude, pa se spet vse pomiri v nas in mirna Bosna! Ne pomislimo pa, da judje pač prihajajo zato, ker njihovi ljudje zanje skrbe in imajo zanje ORGANIZACIJO. In njihova organizacija ima ljudi, ki delajo, pa ima tudi denar, da svoje pošteno podpro! • • * Naši begunci so po večini zares dobri ljudje, če bi mogli ostati skupaj v tej deželi, bi pomenili nekaj velikega za Ameriko in naš narod tu. Toda takoj po prihodu se razkropijo na vse strani ogromne dežele. Povsod so kakor kapljica v morju. Premnogi bodo kmalu le nase navezani. Vsak se bo prerival skozi življenje v tej deželi, kakor bo pač vedel in znal. Kdo more reči, da so ti ljudje dovolj trdni, da bodo ohranili svojo trdnost v dobrem vselej in povsod, če ne bodo imeli močne opore splošni slovenski skupnosti novih razmerah? Pomislimo malo, koliko smo slovenski katoličani izgubili med starimi naseljenci, ker je vladala brezbrižnost v krogih, ki bi lahko bile močne centralne opore novim ameriškim Slo- /0, seveda! Naše župnije, naše bratske podporne organizacije, najrazličnejša društva bodo z veseljem sprejela te nove naseljence med svoje članstvo. še iskali jih bodo najbrž, zakaj vsak nov član pomeni novo “moč” za društvo, finančno in moralno moč, seveda. Toda zakaj misliti na te ljudi šele takrat, ko bodo že “zreli” za sprejem in udejstvovanje v organizacijah? Ali bi ne bilo zelo na mestu, če bi se organizirana slovenska skupnost tu že POPREJ zanje zavzela in zanje nekaj resnega storila. To bi bilo vse večjega pomena kot samo čakati takorekoč za grmom in “prežati” nanje, kdaj bodo dosti blizu, dosti “petični” in dosti “zanesljivi,” da si kaka organizacija upa iti na agitacijo mednje? Moj apel niti ne pomeni kake “žrtve” ne za poedince med nami ne za organizirane skupine. Ne poživljam vas na žrtve s posojili. Pozivljem vas le na “investicije”! Kdor more razumeti, naj razume! • * • Veliki časi so in so prav zdaj! Veliki časi hočejo velikih ljudi! če se bomo izkazali v teh dneh za majhne, se bomo čez nekaj let spet vse križem za ušesi praskali in iskali krivcev. In jih bomo spet našli vsepovsod — samo nast bomo pozabili pokazati, kakor Im Ponavljam: LIGA se mora preosnovati — korak za korakom — v centralno organizacijo v pomoč “Novim Amerikancem.” Ne sme leči v grob, ko bo zmanjkalo beguncev, katerih klici na pomoč so jo priklicali v življenje. Ali bomo to nujnost razumeli ali je ne bomo? Cleveland (Newburgh, O Ker mi je že večkrat kateri namignil, da bi se ta ali oni rad malo seznanil z našimi novimi naseljenci v Kanadi in ker vem, da imate mnogi svoje sorodnike tam, s katerimi bi radi prišli v dotiko, zato sem najela bus, ki nas odpelje 6. avgusta zjutraj. Ker bodo 7. avgusta imeli tam mašo prevzv. škof dr. Rožman v poljski cerkvi Marije čenstohovske v Torontu, bodo tam zbrani mnogi tamkajšnji novi naseljenci iz okolice Toronta v Ontario in bo tako marsikateri imel priliko srečati katerega svojih. Naš rojak, Mr. Resnik, je odšel že 30. julija tja in boi tam naznanil naš prihod “Vse, kar uzamejo, plačajo po maksimalni ceni. Ta cena je pa le za edajo. Pri nas ne dobimo nikdar nobene reči po maksimalni ceni. Na prime?: prašiča 6 tednov starega kupiš v prosti prodaji za 2,800 to 3,000 din; jeseni moraš pa 150 kil težkega prodati po maksimalni ceni, dobiš pa okrog 2,-500 din zanj. Tako je z oddajo in maksimalno ceno pri vsaki stvari. Z goadom, ki j« Ml ponos kmeta je ravno tako. Kmetje so hlraniH smreke TO vsak slučaj, da bodo imeli ta kako silo. Sedaj pa hodi oblast po gozdovih in ako ni gospodarja poleg, kar sama lisi rkr-le” Smreke. Kdor jim je »bolj v želodcu, tisti mora več dat če jih lehna. Ravno takole z bukovimi drvmi • . “Da bi sam gospodar posekal ta prodal na prosti prodaji, pa ne sme. Koso prišli do smrek, ki so bile last poslanca, jih je prepovedal sekat; tisti pa, ki so sekali, so jih nalašč kljub prepovedi izačeli sekat, sedaj 80 zaprti. Za dobrobit države ta zvršitev petletke moramo de-I lat le revno ta preprosto ljudstvo. Gozdovi vel. posestnikov _, i in grajščtaski so že zelo taseka- . . . .'ni. Sedaj se seka vse od kraja, rej, kdor zeli l«, naj se jm jj# ^ natiaka Ia prosto- takoj pri meni na St. ali me pokliče po telefonu MI 5369. Vse drugo pa imam preskrbljeno za vse. Pozdravljeni, Mrs. Apolonia Kic. Ob enajsti obletnici Pok. Val. Grillu, umrl 14. jun. 1938 v Clevelandu Enajst let, dragi Valentin, že spiš v gomili na Kalvarji. Tvctj duh pa živ je vrh višin — nesmrten zdaj si v večni zarji Nenadno si odpotoval — tedaj je bilo še poletje. “srš* h »p« iskat voznike, so se nekateri uprli, so se tepli in streljali. Tisti, ki so se upirali) so zaprti, delo gre pa svojo pot naprej. Včasih pride krit ukaz, ki ni nikomur podlolben. Zadnjič je bilo v časopisih, da se mora vsa trava ta mesec pokosit in da mora naša in sosednja vas addati 70,000 kil sena. Ali pa pride ukaz iz odbora: Ti moraš vsejati toliko buč ali sončnic, toliko moraš pridelat semenske kolerade, toliko semenske detelje itd, itd. Vsa ta natiska je zato, da bi nas spravili Odšlo pa sonce je v zaton, čeprav mladost je še cvetela; utihnij je mrtvaški zvem in pesem, ki sva tam jo pela. Počivaj v Bogu, Valentin! Prijatelj Tvoj na grobu moli. Ni mrtev v srcu še spomin, pozabil Te ne bom nikoli. Prijazno vabilo na piknik Limbarski. Cleveland, O. — V nedeljo 7. avgusta priredi St. Clair Rifle & Hunting klub piknik na svoji lastni farmi 1 miljo južno od ceste 84 v Painesville. Znano vam je že, da naš klub ne vabi dostikrat, ali kadar pa vabi, tedaj tudi lahko veste, da ne vabi za malenkost, ampak vam že samo ime našega kluba pove, da tja je treba iti, kjer so zbrani lovci od St. Clair Rifle kluba. In ta klub vabi danes prav vse naše sosednje lovske klube. Prav posebno pa so vabljeni lovci od Euclid Rifle kluba. Na razpolago bo vsega v obilni meri in vse najboljše. Prostora bo tudi dovolj za vse in kjerkoli boste hoteli, lahko se boste greli na soncu ali pa se hladili v hladni senci košatih dreves, pod streho ali na prostem. Jedila bodo najboljše izbrana in okusna; pijača— hladna ali vroča, balincarski prostori so lepo posnaženi in zglajeni, godba prvovrstna in seveda tudi streljali bomo, da bo odmevalo od sosednjih hribov. Pa tudi lepo število nagrad je pripravljenih za dobre strelce. Torej, iz vsega tega vidite, da ni nobenega vzroka, zakaj ne bi ta dan prišli na ta naš piknik ter se z nami vred veselili. Zato le pridite, da vam ne bo pozneje žal, ko bo prepozno. Le vsi na plan! Matere kar brez skrbi pri- Kakojedoma! Barberton, O. — Ker berem v Novi Dobi vsaki teden, članke izpod peresa g. J. Roglja, ki se je pravkar vrnil iz Jugoslavije in ve povedati #> tamkajšnjih razmerah samo dobro . ., zato želim, da priobčite tudi to pismo, ki sem ga iprejela zadnji petek in ki se dobesedno glasi takole: “Zadnjih 14 dni je zelo veliko natiska 'za udarniško delo— smreke sekat. Naša F. je dobila že štirikat poriv, trikrat da mora iti smreke sekat, enkrat da miora iti ipa v Postojno s kravami furat. Dosedaj je še vedno izgovorila z boleznijo. On je tudi dobil za sekat, ako noče iti, mora plačat 50,000 din. On se je sedaj izgovoril, da bo šel, kadar bodo šli vsi gospodarji ta tako polni revmatizma kot je on. “Veš, pa ni samo pri nas tako, je povsodi Sedaj je košnja in toliko plevela po njivah, pa je kar “mus” v gozd sekat. Dekleta jokajo, katera se ne more zgovorit. Veš pa ne samo mladi, ampak tudi stari do 55. leta so pozvani. Po časopisih pa pišejo o iprostoivoljhih delovnih urah. Njive so tudi vse zmerjene ta popisane kaj je kje vsejanega ali posajenega. Sešteta je v*a živina od kanj do piščet. Dajatve bodo ogromne, dati bo treba od vsake živali ta tudi od vsakega sadnega drevja. Ako koga osumijo, vajenec. Matere kar brez skrbi pri- g* drevja. Ako koga osumijo, “Sej ie tl*di res bila,” je rav- peljite svoje male s seboj, ker da premalo zapiše, pošljejo ko- nejevoljno zatormral. ^ začetka vpihali, ni nobenega. Kako se ipočutljo . zadlrugi, ne vem. Tisto pa vem, da če bi bilo kaj dobrega, k ne bi nas tako silili motri, M sami pograbili. “Vsakikrat, ko kaj dobijo, izvemo iz odbora ali pa od vaških magnatov, da za nas ni nič. Življenje postaja vsak dan bolj neznosno. Ali smemo upati kdaj na kaj boljšega. Jaz ne pričakujem nič. Ako pride to pismo oblasti v roke bo šlo v koš; rito ga dob® ti v roke, boš vsaj malo vedela, kako živimo. Oipišala sem Ti zato, ker se nekaj {uje, da se ne bo smelo več v Ameriko pisat. V nedeljo bom šla V . . . in bom tam oddala pisano. “P. S.: Danes smo dobili ukaz za oddajo 2,000 litrov mirita ta 3,000 din davka. V časopisih pišejo, da je pri nas preveč obljudeno, da nas bodo več preselili . Imam pa na razpolago na stotine pisem in maj omenim še to, da imam pisma iz vseh grajev Slovenije: iz Gorenjske, Dolenjske, Notranjske ta tudi iz Slovanskega Primorja ta ki vsako izmed njih priča o žalostnih razmerah naše stare domovine. —"'V Franc« Ošaben. Nesporazum “Neka dama želi z vami govoriti, gospod ravnatelj,” je rekel vajenec. "Kakšna pa je?” 1 “Videti je čedna, za moj o-kus celo preveč čedna.” ‘Naj vstopi!” ,Ko je dama zapustila pisarno, je ravnatelj poklical vajenca. “Ti imaš pa čudovit okus,” je rekel ravnatelj. "Mislil sem pač, da utegne bi-vaša gospa,” je plaho rekel V samotah pragozda 8. Scoville ml. — Pavel Holeček Ob solnftnem zahodu je do- ha j aj o opolnoči najviše, mora spel Indijanec k uti in prinesel poglavar vse storiti ali dati, če* -■ -----------sar ga kdo ipoprosi. Ded pove- obe koriti polni zlatorumenega medu. Vilče je še vedno lečil obraz s hladnim šotnim mahom; pogledal ga je očitaje. “Gotovo si domišljuješ, da ffi strašno prebrisan,” je dejal in dal, da rod vse preišče da najde poglavarja. Mora tistemu, ki ga najde, kaj dati.” “Veš kaj,” reče Vilče po kratkem .pomisleku, "da sem & Ul dSllO piWiiooiU| jv vavjsai *« “*"wv* r “ . se 'poskusil smehljati. “Dal M jaz poglavar, bi se to noč sikni - dolar — samo ko bi ga imel— da bi zvedel, kako se ubraniš čebel, da te ne umore. “M-m-m—m,” se je glasil Rokov “Kaj ’ “Ne razumem te.” “Tako brenči matica. Pozabil si brenčati.” In Rok je ii-, bruhnil v tako silen snieh, da, se je moral kar valjati Po P<>t stelji iz igličevja. Sele ko mu-je Vilče zagrozil, da mn vrže vrele vode v glavo, ga je veselost nekoliko minila. Deseto poglavje NOČNI OBISK Večerjala sta prav sijajno. Začela sta s kokošjo pečenko in ocvrtim ribami, ki sta si jih še osladila s precejšnjim kosom satja; nato sta zaključila večerjo z dobrim litrom svežih, na debelo z medom pokritih jagod. Vilče je moral priznati, da je imel Rok čisto prav. Odkar sta zapustila Sent Pavel, nista pokusila sladkorja; zato se jima zdaj ni zdelo nič posebnega jesti ribe in kokoši iz medom. Močna sladkoba jima je popolnoma nadomeščala sol. Nekaj časa se je Vilčetu zdelo, da se ga sploh ne more zadosti naužiti, in čutil je, da je telo ves čas, kar sta živela v gozdu, tega živeža težko pogrešalo. “Kaj napravite Indijanci, da sladkor?” je vprašal Slovenska makabejska družina Srca do nam zadrhtela v do-’kotkSek starinskega poslopja, slej tesnobi. Videli Težko kot mora nam je legel v {Piše Mavsar Jože) (Nadaljevanje.) vrh drevesa, kjer bi me pohlepen človek, kakršen si na .primer ti, ne bogel najti.” "Saj se ne upaš na drevo, kjer se lahko srečaš s starim ježevcem,” se smeje Rok. “Povej mi že kaj o Bvezdah,” reče naglo Vilče, da bi okrenil pogovor v drug tir, “potem se tako prijetno zaspi.” Tedaj se dvigne luna nad gorski greben in posveti po samotnem gozdu-. Bila je skoro poka in. na zlatem obličju so se ji risala gorovja in globoka ogn j eniška žrela, ki jih v daljnogledu tako razločno vidimo. “Glej, mesec ves opraskan; kunec ga je,” pripomni Rok in kaže na nebo. “Katerega kunca pa misliš?” “Pozimi,” odgovori Rok, “lahko vidiš njegove sledove na nebu pod lovcem.” “To bo bržkone Orion s sv»-jim pasom treh svetlih zvezd,” meni Vilče. Rok prikima. “Da. Pod pasom vidiš kunčeve sledove, dvoje odtiskov bolj narazen1 in dvo- Jutri se boido pri svojih teren-c"i (v vsaki vadi so imeli svojega zaupnika, ki jim je poročal 0 vseh ljudeh v vasi) informirali io meni. Temna noč me bo vzela. “Osvobodili” me‘bodo najbrž življenja, v najboljšem slučaju pa mi .potisnili ptlško v roko, da bom moral z njirnii vred osvobojevati narod, to se, pravi: ropat, požigat slovnske domove in moriti najboljše Slovence. Te strašne misli so me vrgle s postelje sredi noči. Odšel sem v grad Dob k očetu po svet. , Ko sem mu povedal, kaj se je zgodilo doma, se ni prav nič začudil. “Kaj naj pričakujemo od te roparske in morilske -bande. O s v obodila nas bo premoženja, če pa ji pridem v roke, še življenja”, mi je (odvrnil oče. “Kaj naj torej storimo, ata?”, sem ga vprašal. “Ce naju z bratom dobe jutri večer doma, naju bodo odpeljali v gozd. Ce se umakneva, bodo obračunali z družino. Ce zbeži vsa družina, nam bodo razbili hišo in pokradli, kar bo ostalo.” Oče je bil zelo miren in razsoden mož. Zadnji Božič med tvojo družino Sledili so božični prazniki in z njimi dogodki, ki mi bodo ostali vse življenje v neizbrisnem spominu. V teh najlepših praznikih krščanstva, ki jih slovenski narod posebno slovesno obhaja, smo bili razen treh bratov: Dolfija, Pavla in Francija, vsi zbrani tja, so se znašli in se postavili okoli svojih staršev. Na .večer sv. Štefana, prvega krščanskega mučenca, smo se kakor Vsak smo, da a« vojaška piosadka, ki se je bila zabarikadirala v drugem nadstropju gradu, ne bo mogla dolgo upirati. Bili smo obkoljeni, na milost in nemilost izročeni svojim preganjalcem. Tudi smo se zadržali v drugem nadstropju. Vojaki, kt so v prvem paničnem strahu kakor brez gleve tekali sem ifo v hrambo. Poznali so partizansko krutost in se zavedali, da ne morejo računati na pri- oiuu m; iiuuvui voma '*** —----j«---------------- večer zatekli v grad Dob. Pre- zanašanje. S strojnicami so za- pevali smo svetonočne pesmi in molili rožni venec. Nismo slutili, da večini izmed nas teko zadnje ure . . Okoli desetih ponoči se je začelo prvo dejanje drame, ki je stopmjema rasla v tragedijo. Pod gradom so izadrdrale strojnice . . . “Partizani.” Je zamolklo jek-nilo v noč, se odbijalo »d gluhih sten, udarjalo v mozeg in kri. drževali napadalce, da niso mogli v zgornje nadstropje. Tudi graščak je z nami delil usodo obleganih in smrti zapisanih. Njegova žena in njegov pljuča, nas do solz žgal v oči. Bolestno zverižen vprašaj, segajoč od zemlje do neba, je vrgel svojo senco na nas: kaj storiti? Da bi poskakali skozi okna druigega nadstropja — blazno dejanje. Ostati v drugem nadstropju, pa ibi pomenilo: ravnodušno čakati smrti . . . Kaj torej?? Partizani so se iz prevega nadstropja umaknili nazaj v pritličje. Ogenj, ki So ga podtaknili, jih je prisilil. Prvo nadstropje je bilo prosto. V vročični naglici smo zdrveli navzdol in se utaborili v prostoru, ki ga ogenj ni posegel. Brat Darko se je z obupnim naporom čloVeka, ki se potap- Hiše dober kup! Za 2 družini 6 sob spodaj, 5 zgorej, S garaže, velik lot, na Arcade Ave. Se mora prodati radi zapuščine. Cena zmerna. Za 2 družini, 4 sobe spodaj, zgorej, 2 fumeza, 2 garaži, sin sta ob napadu ostala nekje lja, lotil trdega dela. Z voja- .... .M Vil •_________ J _ ..SJ /InliKofi v spodnjih prostorih. “Vdajte se!” so znova tulili komunisti. “Ako se ne preda-ste, bomo grad zažgali ta grofovo ženo vrgli v ogenj”: Žena je res izginila brez »ledu, med tem ko sem sina videl nekaj n. i■— —.•> Sladka jesem o betlhemskem dni za tem mrtvega, s prebito hlevcu je izzvenela. Prekipe-1 lobanjo in nagega. Partizani vajoča pesem revolucije, pesem w svojo žrtev navadno okradli, strojnic in pušk, pesem razvrata sklefcli, in zverinsko mučili, in krvi jo je. preglušila. “Jezus, Marija ogenj!” Otroci so planili s postelj ta zakričali na ves glas: “Ata, 'partizani'!” “Otroci spite ta ne bojte se! UKU iuw. ~ ~— "r----— ----- “Joško, povej mi, kaj je več Grad je utrjen in oborožen ta- __ nli irnča Vrt f\ O mOr+I^OTlif * SVrtiim T\TP- vredno: vaše življenje ali vaše premoženje? Zapustite dom vsi! Pripeljite sabo nekaj obleke ta1 živeža, pa boste tu v gradu prenočevali. Podnevi boste obdelovali kmetijo, na ve- je uu'hotw. ““‘j — — Doste ooaeiovau Kmeuju, na ve- je malo bolj skupaj. Tako bo- ger ,pa se vi-nili v grad, kjer bo- Si Vui n p/1 v sruMni. Na nebu SO _____i ToV ste vsaj v miru zaspali;” Tak nasvet nam je 'dal oče in po njem smo se ravnali. Komunisti so nas sicer naslednjo noč osvobodili vsega, dobite ati daleč na jugu, najdemo ni Vilče. “Cesto sem se vpra- med. Spomladi pijelmo javo- ševal, odkod so svetle in tem- ko, da partizani s svojim preprostim orožjem, ne bodo mogli do nas”. Tabo nas je tolažil ata. Legli smo nazaj v postelje, zaspal pa ni nihče. “Izdajstvo, partizani so v prvem nadstropju gradu!” je red Iži kunec v snegu. Na nebu so [to štiri zvezde. Neko noč,” nadaljuje Rok, “je spal kunec za grmom. Mesec pride dol ta kunca odnese iiju ---------------------------- s seboj. Ali žival, ne bodi H ihtenje smo si pa ie rešili vsaj li, da je najbrž kdo od grajskih na, ga brcne z zadnjimi nogami1 ... — - • , - . ---- i..., in mu razpraska obraz; nato______________ _ _______ ga mesec izpusti in kunec uide. kmetjj0, 0 mraku pa,si poiskali zavetišče v graj *1 ® • Kdo je kriknil, razklano in presunljivo, da nam je zastal dih? Ogenj! Ni bil privid, niso bile halucinacije; bila je resnica, .porazna in mozeg pretresajoča: partizani »o vdrli v prvi nadr stropje ta zanetili ogenj. Temni srednji vek s svojimi strahotami, z ogenjem in mečem v zgodovini zaznamovan, je vstal škiim nožem je začel dolbsti, relzljati, cefrati strop pod seboj. Njegov trud je bil kronan z uspehom: 'posrečilo se mu je napraviti tesno odprtino. Vedel je, da je spodaj pritlična shramba. Ta skrajni vogelni del grajskega poslotpja partizani niso zasedli., Po vrvi smo se spustili skozi odpttino, Shramba nato je nudila varno, zatočišče. Vsaj začasno prostoren lot. Vse v dobrem stanju, blizu šole, cerkve in trgovin, na Rklpath Ave. To je posebno dober kup za $9,900. Za eno družino 6 sob, furnez na plin, garaža, prostoren lot, na Argus Ave., blizu šole in trgovin. Cena satiio $8,200. Modema, dobro ohranjena zidana hiša 7 sob, za 1 družino. Ena spalna soba spodaj, 3 zgorej, zabavna acba v kleti, ognjišče (fire place) v sprednji sobi, fumez na paro, 2 zidani garaži, na Grovewood Ave. Se mora prodati ta je zmerna cena. Imamo tudi veliko drugih hiš in lotov ter kmetij, katere vam drage volje razkažemo. Kar pokličite nas John Rožance ali Chas. Schaefer 15604 Waterloo Rd. KE 6681 vem naasiropju gramu je -b----------------------—> -- jeknilo pb vsej mogočni stav- ta groba m »el preko nas zmh bi komaj četrt pre za tem. P® “humanitete XX. stoletja Kako so prišli partizani v, • • • • utrjen grad, še 'danes ne vem. i S prepadenimi obrazi ta na-Nekateri domačini so domneva-'stežaj odprtimi očmi smo pri- uslužbencev odprl Vrata med tistim časom, ko je neprevidni laški stražar, ki je stal znotraj sluškovali. Ogrnjeni zublji so za- F najtežjem trenutku nam je bit edini žavetMk — nebo V teh. najusodnejših urah življenj«, smo našli edino uteho v molitvi. Rožni venec za rožnim vencem so se vrstili. “Jožko, nadaljuj”, je prosil zdaj bratec, zdaj sestrica, “edino ob rožnem vencu se umirimo in lažje prenašamo strašno trpljenje”. “Obljuibo napravimo, otroci”, je pristavila mama. “Ce nas bo Marija rešila, bomo opravljali vse življenje njeno najljubšo pobožnost, pobožnost prvih sobot, kot smo jo .opravljali do zdaj”. Vsi srno Za malo, pošteno družino! Mala slovenska družina, zelo mirni ta absolutno točni ta pošteni plačniki, bi rada dobila v najem par sob s kuhinjo ta kopalnico, spodaj, najraje v slovenski naselbini Kdor ima kaj primernega je prošeni, da pokliče upravo tega' lista in Vpraša za Mr. Debevca. (x) *• ----------- iD|Uavijaii -- ---. molklo prasketali, sikali k** Unodušno pritrdili in obljubo strupene kače. Namen oblegal- podkrepili z novim rožnim ven »mt ™i *- rod pride ped milo nebo, ple- dlijanko. Hoče jo Vzeti s seboj, iw r-u----- » - še in poje ta napravi pojedino. Kadar stoji ozvezdje opolnoči najvišje, gre poglavar ta se »krije.” “Zakaj ?” se čudi Vilče. “Kadar se “srečne zvezde’ na- f^TAMIHlSr 'aftKrtg &*•«**» •*•*•*• ir* ’’TT-* pa prihiti njen oče in ga nažene v vodo. Breplava jo, dasi strelja loče s puščido za njim.” Po teh besedah opozori Vilčeta na majhno, slabo brleče ozve-dje Puščice v “rimski cesti,” ki se nahaja tik nad malim, sve-lim Delfinom. v “Dospel srečno na drugo stran, gledal hrepeneče čez reko za Indijanko. Tudi ona ve-ifleo hrepenenje, pa ni znala plavalti, a on ni imel čolna. Poglavar stoji zdaj tamle gori,” in Rok pokaže na svetlega Atairja v ozvezdju Orla onkraj “rimske ceste”. “Stoji tam, vidiš, ima diva hrabra tovariša pri sdbi, neprestano kliče hlado Indijanko ta ona vzdihuje po rajem. V sedmi noči sedmega meseca, če je nebo jasno, lete vse zlatovranke sveta na nebo, napravijo most čez velik reko, mladi poglavar in deklica se snideta na sredi. Ko napoči jutro, se vrneta, mrest razpade m zlatovranke odlete spet na zemljo. --i/i zata * uah« r1*"-— — odstotkov vse produkcije volni ne iz dlake angorske koze (mohair) v Zed. državah. DELO I0IIJ0 Fant dobi delo Sprejme se fanta, ki je gradu-iral iz višje šole, za delo v skladišču in za dovažanje. Dobra plača ta prijetno delo. Zglasite se osebno v Wagner’s Market 11005 Ashbury Ave. . (x) Naprodaj j*e prijeten dom v lepi okclici z dobrimi dohodki, 2 stanovanj je opremi jenih, velik lot 50x235, nov fumez z sto-karjem, zimska okna, bakrene mreže, beneški zastori, asfaltiran dovoz, 6 garaž, dohodki so $120 mesečno. Ta dom se bo sam izplačal. Cena je $13,500. Nahaja se na 696 E. 99. St. Pokličite lastnika za sestanek PO 6633. —(153) ženska dobi delo Starejša ženska dobi delo, da bi varovala otroke. Bi najraje imeli, da bi tudi stanovala tam. Lepa prilika za ono, ki želi dober dom. Pokličite Victor Fer-rolli IV 0496. (152) Hiia naprodaj Nahaja se na 19330 Neumann Ave. Prodaja jo lastnik sam. Je za 1 družimo, 6 sob, kopalnica in 1 spalnica spodaj, 2 spalnici zgorej, fire place za drva, fumez na plin. Pokličite ža informacije IV 5565. (153) MALI OGLASI Te opice v londonskem zverinjaku so kaj olikane, kot je videti. Na vsaki strani sta samca, na sredi pa samica. In močne se ji prilizujeta. Eden ji drži steklenico hladnega mleka na usta, drugi ji dela pa senco s parazolom. Stanovanje v najem Zakonski par brez otrok ali samska ženska dobi stanovanje 6 sob. Za pojasnila vprašajte na 620 E. 118. St. zgorej. -(.162) Dirkalni avto, s katerim upa lastnik Lee Chapel doseči brzino 200 milj na uro. Tista, ki avto boža, se je kar tako prislonila zraven. Soba v najem Poštenemu moškemu se odda EN 0591. v najem opremljena soba s kuhinjo. Vprašajte na 1162 E. 60. »: s'i Soba v najem Dvema poštenima fantoma ali ženskama se Odda opremljena soba v najem. Ima toploto in kopalnico'. Vprašajte na 1022 E. 70. St. spodaj, ali pokličite —(Aug.3,5) 2 sobi v najem V najem se oddasta 2 sobi ta garaža. Vprašajte na 9607 Prince Ave. -(152) Išče sobe Slovenska družina 4 osebe išče stanovanje 4 sob v okolici Clair Ave. Pokličite EN Pohištvo naprodaj Naprodaj je otroška posteljica, bassinette, visok otroški sto, voziček, 3 kosi pohištva za spalnico, studio couch, vse v izvrstnem stanju. Pokličite UL 1-2372. (151) St. 4836. -(152) Hiša naprodaj Nahaja se na 8221 Medina Ave. je za 2 družini, 4 ta 4 sobe, 2 fumeza, garaža iz cementnih blokov, vsa hiša v izvrstnem stahj« zunaj in znotraj. Prodaja jo lastnik za $8,200. Odprta Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob, garaža, furnez na plin. Prodaja lastnik. Zglasite se na 719 E. 96. St. — 153) Vas muči glavobol? sa jo lastnin za n»v. S1 najboljše tablete proti za ogled od 4 pop. do 9 zvečer.'glavobolu v naM lekarni , --------- Hiša je V| Mandel Drag 15702 Waterloo Road Pokličite EX 9958. poljski naselbini blizu sv. Kazimirja. -(153) Cleveland 10 .Oble M POLOM POSLOVENIL VLAD, I^VSTIK "V Berlin, v Berlin 1" Marice je še slišal ta krik, kako ga je talila mrgoleča množica na bulvarih, v tisti no- Glej ga, potutounjenca! . . Zato menda, ker ga je stara njegova mati, nistrirat k maši, strahopetec, ki Val strahovitega srda je bil j Očitaš prvi greh. Dobre wlje bateriji je Maurice dobro spote ni sram, da 'ne maraš biti g 'mahoma preplavil Jeanovo ob-1 je korakal naprej, veselo ma- tovariši!” Maurice je korakal molče, ličje. On, 'ki je bil po navadi haje z rokami. In na dolgih, tako miren in vedno priprav- Isolnčnih cestah, med zrelim ži- glavo sklonjeno pod žarečimi 1 j en k spravi, je gledal zdaj jtom in hmeljnjaki, sledečimi si nebom. Zdaj je hodil le še v s plamenečimi očmi in govoril jv vedni enakosti, so se vlekle strašni mori, truden, preganjan z zapovedujočim grom:m. Nje-[neurejene tolpe; brez telečnja-od halucinacij, kakor da hodi!govi vojaki, ki ga nikoli niso!kov in brez pušk, so bili zaosta-protibrezdnu,'ki se odpira pred j videli takšnega, so obstali od leži le še izgubljena truma, me-njim; vsa njegova naobrazba strmenja. znal top bratranca Honoreja; kvartirmojster je sedel ponosno in ravno na svojem konju, na levi strani sprednjega vodnika, m omika je bila razpadla v potrtost in ponižanje, ki ga je vleklo do nizkosti obdajajočih ga siromakov. “Da”, je mahoma dejal Chouteau-u, “prav imate!” In že je bil položil svoj« puško na kup kamenja, ko ga je zapazil Jean, ki se je zaman poskušal Upirati temu sramotnemu zapuščanju orožja. Planil je k njemu. “Takoj poberite puško! Ta- PERUTNINA feja S»f* 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel. v trgovini Montrose 2369; na domu Montrose 1917-J ji megleni zavesti dolžnosti, ki jo je imel izza verne krščanske vzgoje, ni maral storiti tako, navzlic temu, da ga je Chiou-či norega navdušenja, ki ga je teau psoval in zmerjal s far-bila napotila, da se je zapisal škim otrokom, v vojake. Veter se je bil obrnil, kakcr da je pritisnila nagla nevihta; sledila je strašna izpre- memba, m vsa čud P1”*®, deljoza nedeljo pitala z Bo- zaupanju vale, ki je !Po prvi ne. in 2 nebesi! ' ’ Pojdi mi' W ali slišite?” zgodi uplahnilo od obupa, kakršen je v svojem diru gnal tudi njega, Maurica, med temi blodečimi, premaganimi vojaki, razkropljenimi, preden so se udarili v bitki. “Kako mi žuli kremplje to preklicano poleno!” je povzel L:ubet in še enkrat prestavil puško z rame na ramo. “To nam je trstika za na izprehod 1” Namignil je na svata, ki jo je dobil za to, da se je namesto drugega javil za vojaščino: “Prava reč 1 P e t n ajststo frankov za takšen posel — ali je človek grdo ickraden! . . To mu mora tekniti pipa 'za pečjo, bogatinu, ki si grem jaz namesto njega razbijat Čepin jo!” “Jaz pa”, je zagodrnjal Chouteau, “sem že doslužil, moral bi biti odpuščen . . Bog,me, če to ni nesreča, da padeš v takšno svinjarijo!” S srdito roko je zavihtel svojo puško. Nato ji® je silovito zalučal onostram žive meje, ki je zelenela v bližini. “Hodi k Vragu, mrhavo orodje!” Puška se je dvakrat zaobr- ste svinja, umazana svinja, ta- javilo na cestnem ovin!kUi in za. ko vam povem!” ostala pehota se je imela jedva Začuli so s preteči glasovi, žasa umakniti na ,bližllje njiye “Poberite takoj svojo puško, sicer boste imeli opravka z menoj 1” Maurice je trepetal; izustil je samo eno besedo, a s to je hote) žaliti. “Kmet!" “Da, tako je, kmet sem, in vi, ste gospod! . . In baš zato Sanica potepuhov im beračev, pred katerimi so se zapirala vrata preplašenih vasi. Ta hip se je zgodilo srečanje,, ki je raizljutilo Maurica do kraja. Zamolklo drdranje je prihajalo od daleč; bilo je rezervno topništvo, ki se j e poslednje odpravilo na pohod; njegovo čeki se je mahoma po- OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite 8e z vsem zaupanjem do vašega starega znanca 114« E. II. St JOHN OBLAK HE27SI — vi, in obležala nepremično mrlič. Že so letele druge ter se ji pridruževale. Kmalu je bila njiva polna ležečega orlo-žja, žalostno zapuščena v solnem pripeki. Nalezljiva jblalz-* most se je razširjala od gladu, ki je grizel želodce, od čevljev, ki so drli noge, od tega pohoda, ki je mučil vse brez ižjeme, in od naglega tporalza, ki je hodil s svijjo grožnjo za njimi. Ničesar dobrega se ni bilo več nadejati! Voditelji so bežali, in-tendanca niti ni delila hrane, trudhost in jeza sta se družili j v izkušnjavo, da bi končali, vse, še preden so kaj začeli. Ce-1 mu torej vse to? Naj dela puška družbo telečnjaku. onemogli ljutosti, njem zabavajočiih se norcev, sla letele puške ob brezkončnem traku zaostalih, ki se je vlekel raztresen daleč po ravnini. Preden se je Loubet poslovil od svoje, jo je zavihtel v lepem, krogu kakor kapelnik svojo palico. Bo je videl Lapoulle, kako meče sleherni svojo vtsran, je menda mislil, da se to godi po ukazu; in posnemal je njihov zgled. Samo Pache v svo- -AND THE W08ST IS M T» CW —in najhujše šele pride toda desetaik je nadaljeval, z nenavadno silo; “Ce je človek omikan, treba da to pokaže . . Ce smo mi kmetje in neotesanci, je vaša dolžnost, da bi dajali nam vsem dober zgled, ker ste se učili več kakor mi . . Poberite svojo puško, Strela božja! Sicer vas da« ustreliti na prvem odmoru.” Maurloe je bil ukročen; pobral je puško. Srdite solze so mu zagrinjale oči. Nadaljeval je svojo, pot kakor pijanec, med tovariši, ki so mu zdaj posmehovali, zakaj je odnehal. Ah, tega Jeana je sovražil z neiz-trebljivim sovraštvom, zadet v srce od njegovega trdnega nauka, dasi je čutil, kako zelo je bil na mestu. In ko je Chouteau poleg njega zagodrnjal, da kar se tiče takšnih desetnikov, je treba počakati prve bitke, pa jim poženeš krogi j o v glavo, se mu je zaškrlatilo pred očmi, in jasno je videl sebe samega, kakSjza nekakšnim zidom razbijsJe&nU čepinjo. A nekaj drugega je zmotilo vojake. Loubet je zapazil, kako je med prepirom tudi Pache odložil svojo puško; čisto rahlo mu zdeTo vredno, da bi pove-dal; samo smehljal se je, zadovoljno1 fn nekoliko snamež-, Ij ivov kakor priden deček, ki mu Marširalo je v koloni, v ponosnem diru je šlo mimo njih, cel polk, šest baterij, polkovnik zunaj pri sredi, častniki vsak na svojem mestu. V enakih skrbno vzdrževanih presledkih so zveneli topovi mimo pešcev, vsak t eri y spremsvu i streljivnega voza, svojih konji in svojega moštva. In v peti lepega rumenolasca Adolfa, ki je jahal krepkega lisca, krasno pridruženega nadomestnemu konju, teptajočemu poleg njega. _____■ J«Sl Ml, FOR QUICK APPETIZING PICNIC SALADS OR HOT DISHES • Ob' PACKAGE Za slastna jedila za piknik, all pa za l«rka jedila doma «1 PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FKNDRRJRV. OGRODJA IH ZA BARVANJI AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0. et06 ST. CLAIR AVENUE PRANK CVZLBAR, lastnik. ______ POŠILJANJE URL V VSE KRAJE JUGOSLAVIJE ■ A OD SEDAJ V NADALJE ODPOŠILJAMO LE MUIvA gold medal moro $12.00 $9.00 ZA ENO VREČO, KI TEHTA 100 FUNTOV; prevozna cena je vključena in sicer DO NAJBLIŽJE,POSTAJE ALI PA LUKE prejematelja. ZA ENO VREČO, KI TEHTA 100 FUNTOV; prevoz je plačan samo do pristanišča REKA. Eni in isti osebi zamorete poslati kolikor vreč moke želite. STANDARD paketi Prevoz in zavarovalnina do najbližje železniške postaje ali parobrodne luke preje- malca je vpošteto v cenah. Paketi so zavarovani le za popolno izgubo (Total loss). Zavoj štev. 1 — Cena $35.00 1 lb. Sweet Chocolate 3X lbs. Farina 10 lbs. Spaghetti 5 lbs. Barley 20 lbs. Sugar 5 lbs. Lard 10 lbs. Green Coffee X lb. Tea 5 lbs. Split Peas 1 lb. Noodles y2 lb. Hard Candy 2 lbs. Cocoa 4 oz. Black Pepper 2 lbs. Lentils 15 lbs. Red Kidney Beans 6 cans Tomato Paste, 6 oz. per can 2 cans Powdered Milk, 1 ib. per can 4 cans Sardines, 3J4 oz. per can 1 can Peaches (1 lb. 13 oz. can) 1 doz. Black and White Thread 1 pkg. Assorted Needles 18 pkg. Lipton Noodle Swup_______________ Zavoj štev. 3 — Cena $15.00 47 cakes Laundry Soap 12 cakes Face Soap 2Va lbs. Luncheon Meat 4 lbs. Lard________ Zavoj štev. 2 — Cena $15.50 12 lbs. Macaroni 10 lbs. Rice 1 Vi lbs. Luncheon Meat 5 lbs. Sugar 1>H lbs. Farina 5 lbs. Coffee 4 ozs. Black Pepper 2 lbs. Lard ___________12 pkg. Lipton Soup______ Zavoj štev. 4 — Cena $16.00 20 lbs. Spaghetti 7 lbs. Rice 5 lbs. Sugar 4 ozs. Black Pepper ___________6 pkgs, Lipton Noodle Soup 4 lbs. Green Coffee 1 lb. Powdered Milk 3 cans Tomato Paste Zavoj štev. 6 — Cena $16.00 Zavoj štev. 5 — Cena $14.00 20 lbs. Rice 5 lbs. Coffee 8 lbs. Spaghetti 5 lbs. Sugar Lahko pošliete kolikor paketov želite, ampak samo EN PAKET NA ENO IN ISTO OSEBO. 7 lbs. Spaghetti 3 lbs. Green Coffee 5 lbs. Sugar 5 lbs. Rice 2 lbs. Lard \X lbs. Corned Beef 1 lb. Sweet Chocolate 6 pkgs. Lipton Noodle Soup 1 lb. Barley 2 cans Tomato Paste 4 ozs. Black Pepper X lb. Tea 1 lb. Powderel Milk X lb. Cocoa Ako b! nastal slučaj izven naSe kontrole, dnmestili z predmeti iste ali višje vrednosti. Streptomycin Po običajni PRIPOROČENI POSTI PO CENI :| 90c za gram in bi bilo treba nadomestiti kakšne predmete, bomo na- pošiljamo z AVIONOM v vse kraje JUGOSLAVIJE po sledeččih cenah: 10 gramov......$12.50 40 gramov...$ 44.— 20 gramov.......$25.— 50 gramov...$ 53.— 30 gramov.......$34.— 100 gramov...$100.— PENICILLIN in druga zdravila pošiljamo tudi zračnim potom kot priporočene pošiljatve. ČEKE IN MONEY ORDRE je treba izpolniti na naslov: DOBROVOLJNI ODBORI OPOMBA: Tem potom naznanjamo pošiljateljem, da smo mi za vsa naročila le posredovalci med pošiljatelji in tukajšnjimi oblastmi, in da radi tega vsako naročilo postane last pošiljatelja. Ako nimate naših naročilnih listin, napišite naročila na Vaš lastpi papir in napišite IME in NASLOV PREJEMATELJA NATANČNO IN RAZLOČNO. DOBROVOLJNI ODBOR NEW YORK 11, N. Y. Telephone: W Atkins 4-9016 245 WEST 18th STREET Najnovejše ameriško bojno letalo, Lockheed XF-91. Naloga tega letala je, da pre-striše eovraina letala in je za to opremljen, jj,