List 46 Tečaj XLVIII. i r i v C * * ii Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jeroaje pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pol leta 2 gld. 10 kr četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 12. novembra 1890 Obseg: Naznanilo in razglas. in narodopisni obrazi. Naznanilo. Nasi dopisi. Sadni mlin. Razne reči Vprašanja in odgovori. Zemljepisni Novičar. Gospodarske stvari. Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne januvarija 1891. leta. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim za-, četkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkov8tvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih in mescvnih, zatorej naj skrbela županstva, da do- poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o bode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in ogledovanji živine in mesa. Kdor želi sprejet biti v živinskega in mesovnega oglednika. podkov8ko šolo, mora se izkazati : spričevalom, da se je pr učil za kovaškega pomočnika; z domovinskim listom ; Janez Murnik kakem kovaču iz i predsednik e. kr. kmetijske družbe kranjske Dr. Karol vitez Bleiweis začasni vodja podkovske šole. . s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega vedenja, in . da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po 60, a; 9 oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti: Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vr- šile 28. in 29. decembra t > in sicer : 28. decembra ubožni list skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole. 29. decembra pa za učence podkovske ? vsaj 2. spričevalo o poštenem vedenji, in potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške poslati 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji * se pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo oglase decembra t. 1. naj pri podpisanem vodstvu do 15. dne do družbe v Ljubljani. Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 4. novembra 1890. Šola traja do konca junija 1891. leta. Kdor Dr. Karol vitez Bleiweis. dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas Sadni mlin. skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske Če je kedo pred tridesetimi ali tudi pred dvajsetimi knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v leti prigovarjal našemu kmetovalcu, naj izpremeni svoie šolski hiši. starokopitno gospodarstvo, dobil je malo povoljen od X \ ťív-: ' .-r: -v. /Ni govor, ker kmetovalec si je mislil, kaj se bodem trudil > in učil drugače gospodariti, saj me moj kmetij redi poželi take okrepčevalne pijače. Tudi žganje bode mo ralo vsled visoke ko je dobra letina, tudi kaj prihranim, več mi pa treba svoj jačo cene prenehati za običaj ni. prišli so sedaj drugi hudi ča gospodarstvo kar bode seveda prav. Nadomestilo oboj • • y * pijači bode gotovo do starem načinu ne nese nič, kmetovalec porabil mošt, kateri ima vsa svojstva vinska, pri- ll krajcarje in leze vedno bolj v dol o Polj pa če tudi nima toliko finega ok kolikor vino. vendar m ameriška, ruska ter ima z zdravstvenega stališča mnogo prednosti celo mimo poh ndijska žitna konkurencija vina. Ked bode sadni ves dobiček, ki so ga imeli od pridelova žita št zadobil tako velj inščakom pa iemljeta trtna uš in strun tisti čas pa ni več daleč, pričel se je uže kazati. Sreč rosa še tist gospod ki bode imel ob zadnji košček Kruha pred ust Ne pomaga č udati vojem času dovolj doma se moramo in gledati, kako bi kje drugje mogli kaj za- služiti pridelanega mošta! Zatorej nemudoma na delo! Imamo pa v Slovencih pokrajine, koder prideljujejo veliKo mošta kmetijski panogi sta, ki ûam za prihudnjost uže sedaj kažeta boljše dohodke, in sicer živinarstvo in sadjarstvo. zelo nedostatne. Tako delovalne priprave za to so večinoma še bila letos Ti dve panogi sme slovenski gospodar smatrat na pr na Go rešenici likor To za svoji toliko za Gorenjsko in Notranjsko, ko- kem izvrstna sadna letina. Samo na kolodvoru v Lescah so vložili 100 vagonov jabolk " za Dolenjsko in za vse slovenske pokraji to izprevidijo, tam obrne se jim kmalu na boljše, Koder Gorenje pol GT O redili še veliko mošta ki teg tos toliko dober Koder verieti o č e j teg tam pa bodo go tovo sk dogosp darili. Vinarstvo nikdar več takš bode ka- ke je bilo iieno bode tudi boljšem slučaji ; potis- V naj- najmanj v tretjo vrsto glede važ nosti, ali pa še bolj vzad Res je, da bode za to preustrojitev go darstva našega potreba de našim gospodarjem narnih sredstev, katerih fee jim pa ni nadejati od h stopov, marveč od posoiiLih in h društe 5 kate naj Si eJ da skrbe o P si pri-času bnega primernega ost kredita. Zlasti živinarstvo bode zahtevalo izdatnih stroškov, predno je do- sred dob i so pa najmanj kolikor vino iz naših goric. Kakor smo uže gori omenili, imajo naši gospodarji še zelo pomankljivo pripravo za delovanje mošta na- vad kamenenim ko lesom drobe v primernem koritu adj ter ga po tem nicah stiskajo v stiskal so sicer velike a malo in počasi sti- skaj dar bilo Ko bi vsak gospo imel tako pripravo » že dobro, a ke to nemogoče, poslu žujejo se ene take na prave darji potem časi. skoraj vsi gospo- cele vasi. Da se to je delo vrši po naravno, iu marsikedo » ▼ • KI oče ča kati, rajši otřeseno sa katerega ne more p Podoba 1 dati pokrmi živini ia pride tako ob izvrstno pijačo, katero mora druçjo vedemo do one stopinje, na kateri nam bode šele moglo leto ob delu na polji, ob košnji, mlatvi itd. nadomestiti ugajati. Drugače je s sadjarstvom. Za sadjarstvo ne po- trebujemo veliko glav » marveč le dobre volje in prid- nosti. Zasadimo z dragim vinom. Za napravljanje mošta imamo dv d rev j vsak prostorček, koder mora rasti namreč sadni mlin in sadno stiskalnico glavn Kdor napravi > sadimo dob hodki nam ne bod vzgojeno drevj pravih rst in do- drobil z mlinskim kamenom, vrtečim se v koritu ve odšli zadobi Poleg prodaje svežega » dja pa už kako počasno in slabo je to delo, zato ga ne bodemo edaj izdelovanje sadnega mošta od leta popisavali, marveč našim bralcem poročali o stroj Vina do leta večo veljs ako se ga pa bode kaj pridelalo, imelo bode pa zaradi bode manj od leta do leta, je zato narejen in ga rabijo na Nemškem, koder na rede isokih pridelovalnih stroškov tako ceno, da navaden in mošta. Podoba vsako leto veliko milijonov hektolitrov sadnega kaže tak stroj. Stroj je sestavlj iz tudi srednje imovit človek ne bode imel toliko sredstev, štirinožnega stojala, dveh kamnenih valjarjev da si ga mogel toliko privoščiti, kolikor naše telo prave, ki prijemlj pri sadj ter je tišči med valjarja, iz 3<>3 posode. v katero se deva nezdrobljeno sadje, iz kolesa Da flush ter iz vinte, s katero se stroj goni. Sadje se v tem stroji ne zmečka v močnik, ker iz takega močnika se ne da iztisniti mošt, ampak zdrobi se ravno v prevšen drobir. Prepričani smo, da takega stroja ne Vprašanje 213. Imam sadni vrt, v katerega zahaja bode kupil vsak gospodar, a več skupaj si ga lahko zajec, zato bi ga rad dobro, ceno in trpežno zagradil. Videl sem nekje žično ograjo, ki je bila narejena iz več vzporedno ob stebrih napetih in iz dveh žičnih gub ali vple- teni. Blagovolite mi naznaniti, koliko stoji meter take plemenov, narejenih vrvi, v katere so bili žeblji omislijo, in izplača se jim ob dobri letini že v enem vrvi, kje se dobi, ali je kaj trpežna in koliko vrst je letu. Stroj stoji pri Ig. Hellerju na Dunaji 90 gld., kdor si ga pa naroči potom kmetijske družbe, 70 glď. '* i mora biči, da zajcem ovira vhod na vrt. Ali je morda dobi ga za kake druge vrste ceueja in trpežna ograja, ker lesen a od lat je premalo trpežna pa draga. (J. M. v t. r M.) Odgovor : Nimamo pri roki cenika o takih vrveh, Razne reči. a toliko se spominjamo, da stoji meter počinjene take vrvi z ozirom na kakovost od 6 do 20 kr. Take vrvi prodaja * Cepilna smola je za sadjarja važen materijal. Za cepljenje rabi sicer raznovrstno mazivo, a vsem boljšim sadjarjem in vrtnarjem rabi dandanes izključljivo p i I n a smola, katera v Ljubljani A. Druškovič. Ograja toliko gosta, da iz takih vrvi, če ie 7 if. če- tudi ob navadni toploti tekoča. Cepilno smelo je sicer lahko kupiti, vendar priporočamo sadjarjem naj jo sami delajo, Ker jo ravno tako dobro narede, in to dosti bolj v ceno. Mrzlo tekočo smolo za cepljenje delaj tako le: Vzemi smrekove smole (niKakor pa ne borove) ali pa kolofonije ter jo zgrej pri ognji, da se razstopi. Če si vzel s trskami in z drugimi rečmi onečišćeno smolo, precedi jo skozi primerno redko tkanino. Raztopljeno smolo odmakni zajec ne more skozi njo, je zelo draga pa tudi nepraktična, zato je tudi ne bodete nikoder videli. Taka ograja varuje kak prostor proti y • • • živini. Zelo trpežna in prav dobra je ograja od pociujene dra-teue mreže, ki je napeta ob hrastove stebre. Z oziroin na visokost ograje stoji meter od i do 2 gld. z mrežo, s stebrom od ognja ter • • pri- livaj počasi in pazljivo, da se ti ne vname, za osmi del smolné teže dobrega špirita. Vse to mešaj, ter, kadar je pomešano, naj se shladi. Nekateri pridevajo na kilogram v te zmesi še kake tri žlice lanenega olja. Vrtnarji hra- cepilno smolo v ploščevinastih posodah, ki i» premera in ki so preko 10 cfm globoko. in delom. Pustite si poslati cenik tvrdke flutter & Schrantz na Dunaji, v njem najdete vse, kar Vam je potrebno vedeti. Kmetijska družba je tudi svojo drevesnico v Ljubljani dala ograditi s tako mrežo, sedaj stoji ograja uže štiri leta, a je kakor nova. Vprašanje 214. Kedaj je bolje, triletna presajena drevesca gnojiti, jeseni ali pomladi, in katero gnojilo je najboljše? Zemlja, v kateri to drevje raste, je krepka. (A. B. v Št. J.) nijo tako Odgovor : Na vsa ta vprašanje je obširni odgovor- imajo kakih Da je posodo lahko nositi ali kam obesiti, ima kam-bico od žice. Cepilna smola se maže s primerno jeno v prdzaduiji številki „Novic". nare- 7 Vprašanje 215. Kedaj je bolje, travnike s travniško brano prevlečti, jeseni ali pomladi? (A. B. v Št. J.) Odgovor: Pravi čas travnike pobranati je pomladi kmalu ko sneg skopni in predno prične trava zeleneti. Cepilna smola se sčasoma tako strdi, da ni moči mazati, Namen temu delu je, zen.ljo za rast prerahljati ter na- takrat treba deliti nekoliko špirita in oboje dobro pre- praviti zraku vhod v zemljo in odstraniti mah. Naravno mešati."'1 ' : W •," jenim klinčkom. Posoda seveda mora imeti pokrov, ki preluknjan, da mazalni klinec lahko skozi moli. je pa je, da se ta namen more pravilno doseči le pomladi. Vprašanje 216. Imam njivo, iz katere bodem na- Vprašanja in odgovori. Vprašanje 212. Kje morem kupiti ceno dobrega redil travnik, ter ga ogradil z živo mejo. Smem ob meji, ki je poleg sosedove njive, zasaditi tako živo mejo? (i. M. v K.) umetnega gnoja? Poskusil rad pri trtah in sadnem drevji. Gnoj veliko kalija v sebi. (Fr. pl. s kalijevim gnojem seveda moral imeti Odgovor : Na 8V0J1 njivi smete saditi, kar hočete in tudi živo mejo » segati ne sme ta dna sosedov svet. v B.) Odgovor: Za umetni gnoj Vam najbolj priporočamo domačo tvrdko Luckmann & Bamberg v Ljubljani, ki pa nima kalijevih gnojil v logi ampak le kostno moko ter razne fosfate. Najboljše kalijevo gnojilo so Stasfurtske soli, a ker so uže na mestu drage in bi vozarina tudi Drugače je pa, če ima Vaš sosed kake stare pravice, na pr. da sme o obdelovanji svoje njive na Vaši obračati itd., ter bi bil vsled ograje oviran te svoje pravice zvr-ševati. Vprašanje 217. Kedaj je najboljši čas saditi živo mejo od belega trnja, sedaj ali pomladi? (J. M. v K.) veliko stala zato si bodete gotovo ceneje omislili to Odgovor : Z vsemi lesnimi rastlinami je glede časa gnojilo, ako bodete doma skupovali pepel, če tudi ne- saditve enako ; v rahli zemlji je boljše pomladi saditi » v koliko drago. Pepel je izvrstno kalijevo gnojilo, in sicer toliko bolje, kolikor več je bukovega pepela. težki 5 vezni zemlji pa jeseni. Naposled pa je neznatno malo razločka, zato lahko sadite » kadar je, in več je 304 vredno, če pazite na pravilno sajenje nego na čas sa- jenja. Vprašanje 218. Uničijo miši tudi vsajen divji ko- stanj šele. j in kedaj je ta kostanj saditi, ali precej j ali pa kadar prične zemlja zmrzavati? (J. M. v K.) Odgovor : Gotovo se miši lotijo stanja. Pri saditvi pa ni nič razločka, ako tudi divjega koga sedaj vsadite ali pa pozneje. Prezgodaj ga seveda ni saditi, ker utegne biti še toliko toplo, da kostanj požene kal, ki lahko potem zmrzne. Poduène stvari. ? Zemljepisni in narodopisni obrazi. v Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 198. Kava v Ameriki. Nasadi kave, njen vzgoj, branje pripravljanje in ležanje. francoskej Guyani je na slabem glasu Cayenne radi močvirne in nezdrave okolice, kamor Francozi svoje zločince pošiljajo, in tudi tu je našla kava izvrstno pristanišče. Leta 1722 je dobil vojaški častnik funt kavi-nega zrnja z ljuskami s Surinama, da-si so Holandezi pazili, da bi je nobeden za saditev ne dobil. Pet let vse potem je rodila tu kava prav bogato. Kmalu so francoske naselbine toliko kave pridelale, da je pred francosko revolucijo večino kave Evropa dobivala s St. Dominga, Martinique-a in Bourbana. Ustanek črncev na St. Domingu je uničil na to vse nasade, ali kava se je zopet vzdignila in se razširila tudi po Kubi in Venezueli. početka niso na Kubi šli nič kaj na roko vzgoju kave. Bogataši, kateri so se bavili z vzgojein sladorovega trsta, prezirali so kavo, ker za njo ni treba toliko delavuih rok, ne toliko novčnega kapitala, kolikor za sladorov Radi tega so se poprijeli tu vzgoja kave siromaki trst. in oslobodjeni črnci, in kedar je tako zmanjkalo delavcev, morali »o mnoge nasade sladorovega trsta opustiti. Kava se je sedaj začela vse bolje širiti » nepregledne šume so iztrebili in povsodi zasadili kavo. Na Jamajko 83 pripeljali 1832. kavo Angleži, in tako so začeli tudi oni se skušati s Holandezi in Francozi v trgovini s kavo. Brazilij 80 začeli vzgajati ka^ 1770 Bra zilijska kava je bila vsa do najnovejšega časa na slabem glasu, ker je niso znali dobro sušiti in pripravljati sedaj bolje pazijo. No Poz zasadili kavo na Isle de F in na Madagaskaru. In tako je danes malo svetu, kjer podnebje in zemlja kavi prija, da (Mauritius) krajev na ne sadili na- in v/gajali. Kava rodi dobro, daje bogat pridelek, haja vedno dosta kupcev, in zato je zavzela v gospodarstvu tropskih krajev najznameuitejše mesto. Vzgoj kave zahteva mnogo skrbi in strežbe. Seme se poseje na posebne prostore. Po šestih mescih se mla-dice pre8ada v pravilne vrste. Drugega leta začne mlado drevesce prvi cvesti in roditi četrtem in petem letu rodi kava najboljše, potem začne pešati. Najpozaeje v dvajsetem lotu odstrane drevo ter zamene z novim mladim. Kjer je podnebje pretopio, tam uspeva kava samo, ako raste v hladovini pod drugim drevjem. V vsa- kem kraju postopajo na drug način s kavo. Arabiji puščajo drevesa, da po volji rasto, da se v naravnej ■ veličini razvijejo, in obrezujejo samo spodnje veje. Kedar M m * jagode dozore, otresejo jih na plahte. Plodovi se sedaj na solnou posuše. vseh ostalih krajih, kjer se kava vzgaja, obero plodove, kedar so rudeči. Glavna bratev je maja, in ker pozneje novi plodovi neprestano zore, morajo jih vedno pazno obirati. Venezueli kakor v vseh ostalih krajih razen Arabije, obrezujejo drevo., da ni višji od 1 !/o ™f- Radi tega se drevo tem čvrstejše od zdolaj azvija in dobiva gosto, grmasto krošnjo, in zato tudi boljše rodi t Venezueli raste na jednem hektarj po priliki 2560 dreves. Recimo, da dade vsako drevo na kave, toraj jeden hektar do 5000 Na Javi leto nahajamo nasade v višini od 1200 na obronkih ta- mošnjih vulkanov, kateri so s svojim riganjem več potov uničili ogromne nasade. Ti obronki so zvezani z mnogimi vodovodi, da se more drevescem vsak čas prima- * % kati. Kedar hočejo tu novih nasadov nasaditi, iztrebijo kar cele šume, a puščajo samo jedno drevo „dadapa", katero s SVOJO visoko krošnjo daj senco. iz- trebi] enej šnmi pravilnih jedna se zemlja dobro očisti, in potem se v posadi kava in kej kavi dojde po da da p u Tu rodi sedaj boljša vrsta kave, katero nazivajo dadapovo kavo. Ako pa šutno slabo iz- • • " / * trebijo in očistijo, potem v takih nasadih rodi slabejša kava, katero zovejo šumska kava. V štirinaj8teua letu se drevesa navadno že odstrane. Na Javi morajo domačini kavo za holandeško vlado vz- gajati, to je i pridelek jej morajo v ceno prodajati. nizkih legah je pridelek vedno obilnejši, no najdražja in najboljša kava pa je gorska kava, katera raste v višini 1200 Kedar se kavâ otrese ali obere, potem se moia zrnje iz mesa izločiti, in to delajo na dva načina. Vrenje Prva francoska naselbina, katera je najpreje kavo Ie joden način, s katerim zrnje odstranjajo. Plodovi se zasadila, bila je Bourbon (afriški otok), in od tu je tudi prva domača kava prišla na Francosko. Posejali so na Pri tem začne na kupe nasujejo in puste nekaj dnij. meso vreti, in samo se od zrnja odloči. Pri najboljših otoku 1717. 1. seme z Moke, a tri leta pozneje so konec • _. vzeli vsi kavovci do enega, od katerega so vsi poznejši nasadi. Po kavi od Moke je to najboljša kava na svetu. vrstah kave odpravljajo zrnje od mesa vedno 8 silo. Zrele obrane plodove znosijo v posebne stope, in tu se zrnje od mesa spravi. V jednem in drugem slučaju 305 » suše odločeno zrnje na plahtah. Pri sušenju «e mora Tu je trajalo do 1879 ko je namreč bil okraj zlasti paziti, da zrnja dež ne zmoči, ker potem barvo in postane dosta slabejše. gubi Posušeno ima na sebi še vedno tenko kožico šolski nadzornik gosp. profesor Linhardt. On od svoje strani je vplival na to, da se je stvar predrugačila po njegovem nasvetu je šolski svet v Dragi sklenil, katera je sedaj trda in tudi ta kožica se mora odstra- Za to imajo posebne valjarje. Potem pride kava še niti na sito, da se očisti in naj ede nemški jezik s tem, da ostane slovenski jezik učni jezik za slovenščino kot obligaten predmet. Leta 1883. pa je bila podana od občinskega zastopa se prošnja deželnemu šolskemu svetu naj se zopet vpelj Kava je sedaj gotova in prirejena, ali še ne more utrakvistični pouk, kakoršen je bil do leta 1879 Ta v trgovino. Ona mora še nekaj let poležati, ker s tem prošnja je bila uslišana dne 10. februvarij 1883 ležanjem še le do dobrega dozori in dobi potrebni duh. istem letu, poleti namreč, je bil poslan tedanji Fine, drobne vrste arabske kave leže navadno tri leta, deželni šolski nadzornik, sedaj pokojni Pirker v Drago » in še le potem gredo v promet. Druge večje in slabejše da naJ pregleda, kaKO se vrše stvari zaradi učnega je i * vrste morajo mnogo dalje ležati. Najprostejše ameriške vrste leže tudi po 10 do 14 let. Kadar se odležana kava zika. Našel je, da je ostalo vse tako, kako bilo ure jeno 1879 na , namreč, da je bil prej in potlej učni jezik brodovih prevaža, treba je paziti, da jej ni blizu nemški. Deželni šolski nadzornik je poročal to deželnemu kaka predišeča tvar, ker jo kava koj nase potegne, s šolkemu svetu in 28. avgusta 1. 1883. je deželni šolski tem pa se pokaži. (Dalje prihodnjič.) j Politične stvari. svet zaukazal, da se mora izpolniti prejšnji ukaz z meseca februvarija, namreč da se mora uvesti utrakvistični pouk pa v dveh oddelkih, in je pristavil, da, ko se bodo sprejemali otroci v šolo, naj se natanko poizveduje, kateri so nemške in kateri so slovenske narodnosti. i da se potem odločijo za dotični oddelek. Tak ukaz je bil izdan c «m Deželni zbor kranjski. kr. deželni predsednik baron Winkler 1883 ) pa to se ni izvršilo do 1886 j istega leta namreč, ko je bil imenovan okrajnim šolskim nadzornikom gospod profesor Komljanec, zaradi katerega se je danes stavila interpelacija. On je spremenil stvar tako, Prosim besede ! Meni vzroki, zaradi katerih je bil da se je uvedel slovenski jezik vsaj večjidel kot učni okrajni šolski nadzornik gospod Komljanec v Kočevji jezik, nemščina se je poučevala kot obligaten predmet. odstavljen, niso po vsem znani, namreč Zaradi tega početja se je čitalo po časnikih dovolj pri- da so to pravi nagibi, zaradi katerih se je odstavil okraj olski nadzornik od službe tej stvari bodem poročal gospodu ministru iu gospod minister bode morebiti mogel govorice druzih Kočevarjev, od pismene nemščine pa tako, da oni ne razumejo človeka, pismeno nemščino in on njih ne. hodijo z njimi govoril Le nekateri možki, znajo tudi pismeno nemščino. po svetu kupčevat y Nasproti pa znajo in prav dobro govore vsi Ko čevarji slovenski jezik. Zatorej so bile v cerkvi , odkar ljudje pomnijo,. i ko je vedno slovenske pridigo in do najnovejšega časa, začel rovati nemški „Schulverein", ni bilo zastran tega nobene pritožbe. sled omenjenih agitacij zdelo se je c. kr. deželni v , . , í i - i* é j * j • * * * r % w j * * 1 *, i. ^ * ri vladi in knezoškofijskemu konzistoriju potrebno poslati ter na samem mestu poiz- mešano komisijo v Drago, vedeti dejanske jezikovne razmere in potrebe. Ali kaj se zgodi? Gospod okrajni glavar kočevski pl. dr. Tho-maun, ki je bil od vladne strani odmenjen za to komisijo, ni čakal prihoda knezoškofijskega odposlanca, ampak je prišel . septembra t. 1. sam v Drago in ondi, kakor se pripoveduje, začel nabirati podpise za nemške pri- dige; hodil v ta namen od vasi do vasi, on se ni ustavil pri gosp. župniku, kot cerkvenem predstojniku; tudi ne pri županu in podžupanu, kot občinskem zastop- niku, ampak po kočah znanih agitatorjev nemškega n Schulverein-a", po katerih je dal zganjati ljudi skupaj, ter jih na vse načine pregovarjal, da naj prošnjo za nemške pridige podpišejo: kjer ni bilo gospodarjev doma, silile 00 gospod se ženske ali sinovi za podpis in naposled je neki okrajni glavar naročal vsem, da kadar pride knezo-škofij-ki komisar, pred njim naj ostanejo pri tem kar so govorili. Ako je tedaj vse to res, kar se pripoveduje, potem bi bil c. kr. okrajni glavar zapustil stališče nepristran- skega c. kr. uraduika in postal sam najhujši agitator nemš kega rt Schulverein-a U Tako ravnanje bi bilo ne le samo nedostojno, tem navesti še druge nagibe. Sicer je razprava o odgovoru več tudi ker po eni strani vznemirjuje ijudstvo na interpelacijo dopuščena po opravilnem redu. Nato stavi dr. Tavčar predlog, da se v prihodnji seji prične razprava o tem odgovoru. Ta predlog pri glasovanji obvelja, in je dotičen redu jutršnje seje. in budi v njem nezaupanje do gosposke, ter je, kakor se pripoveduje, res prišlo med razdraženim ljudstvom zavoljo podpisov do velikih prepirov in celo do resnih razgovor na dnevnem izgredov, gosposke, po da drugi strani pa e lahko zavodijo višje jednostransko podučene, store napačne, Interpelacija zastran nemške pridige v Dragi 86 glasi : Visoko predsedstvo c. kr. deželne vlade! draga rski fari po nemško Suchen kočev- skega okraja, prikazale so se zadnji čas od nekih ljudi, 1 / podkupljenih od i n kakor se pripoveduje, nahujskanih nemškega „Schulverein-a", agitacije za nemške pridige. morebiti celo krivične korake. Podpisani smo trdno prepričani, da gosp. c. kr. okrajni glavar od c. kr. deželne vlade ni imel naloga loviti podpise za nemške pridige, temveč, da se je on samovoljno podal v službo nemškega „Schulverein-a Podpisani si torej usojamo vprašati vis. c. kr. deželno vlado: Ali je gosp. deželnemu predsedniku znano, da u Po zadnjem ljudskem popisu šteje ta fara 1495 je bil okrajni gl kočevski dne septembra 1890 prebivalcev in sicer 1243 Slovencev in 252 Nemcev, brez knezo-škofijskega komisarja v Dragi in da je tam oziroma Koč varjev. Ti poslednji govore med seboj neko narečje, katero sami imenuje o ,, nabiral podpise za nemške pridige? Ali j to omenjeni gla storil po naročilu de Kóčebariš", ter se baje precej loči od želne vlade? vf . .. Kaj namerava deželno predsedstvo ukreniti da se omenjeni okrajni glavar ne bo več vtkal v dragarske in ne cerkvene zadeve dozdaj vladal v tej fari? motil miru, ki je v tem oziru Ljubljani, 31. oktobra 1890. Svetec, or. Tavčar, Kavčič, dr. Vošnjak, Povše, Hribar, tir. Bleiweis, Mur nik, Stegnar, Klein, Lavrenčič, Pakiž > Ogorelec, Dragoš. 4 « Dnevni red VIII. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dné 7. novembra 1890. 1. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika VII. deželno-zborske seje dne novembra 1890. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. Priloga 51. Poročilo deželnega odbora o zgradbi nove deželnobramske vojašnice v Ljubljani. 4. Priloga 52. Poročilo deželnega odbora o zadevah naprave zavoda za vzgojo gluhonemih in •1 \i \ r Í o ♦ t. glede slepih. Priloga 53. Poročilo deželnega odbora glede poroštva čistega dohodka za dolenjske železnice. Volitev posebnega odseka 7 členov za pretreso- odbora glede poroštva vanje poročila deželnega čistega dohodka za Dolenjske železnice. m Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu blazniškega zaklada za leto 1891. prilogi 24.). Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Fr. Spintre, nadučitelja v Kočevji, za pospeševanje ustanovljanja hranilnih in posojilnih zadrug. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji društva za varstvo avstrijske vinoreje v Badenu pri Du-naji za pukončevanje trtne uši. 10. stno poročilo finančnega odseka o prošnji pred- zvik- 11. stoiništva Lichtenthurn-ove sirotišnice za v sanje deželnih ustanov. Ustno poročilo finančnega odseka o . letnega in proračun poročila, inarg. št. 12 „Glavna bilanca loterijskega posojila glavnega mesta Ljubljane. a 12. Ustno poročilo finančnega odseka o p.-cšnji pogorelca Jerneja Habjana in drugih iz Babne-gorice za podporo. 13. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno-ce8tnega odbora Logaškega glede podpore za zgradbo ceste Logatec-Rovte. 14. Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi dveh hiš za stanovanja paznikov prisilne delavnice prilogi 37.). 15. Ustno poročilo finančnega odseka o državnem prispevku k stavbnim troškom razširjenja in pre- zidanja prisilne delavnice in ob obravnavah z onimi deželami, katere uporabljajo ta zavod prilogi 4L). 16 Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji žu- panstva na Vrhniki glede podpore občinsko bolnico. za ondotno » * 17. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji kraj- nega šolskega sveta v em Logatci glede podpore za vzdrževanje šolske delarue. 18. Ustno poročilo finančnega o iseka o dovršeni 19 zgradbi dveh novih oddekov v bláznici na Studenci (k prilogi 43 ). Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji trga Cerknice, da se pošlje deželni inženir zaradi preiskave pitne vode. 20. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Jo- prisilni de 21. sipa Tomaziua, bivšega paznika v lavnici. za normalno provizijo. stno poročilo upravnega odseka zadevajoč brez plačni odstop nekaterih zemljiških parcel poleg deželnega muzeja Rudolfiuuma za napravo javnega prostora (k prilogi 5.). 22. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji pod- občine Rakitna zaradi podpore za zgradbo ob- činske ceste Rakit do Borovnice rjanj 23. Ustno poročilo upravnega odseka o razš trtne uši po Kranjskem (k prilogi 16.). 24. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji upravnega odbora Elizabetine otroške bolnice v Ljub- ani za letno podporo. 25. Ustno poročilo fiaančnega odseka o prošnji w~ » učiteljev Postojinskega okraja za podporo za iz dajo popisa tega okraja. 26. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji šol skih sester de Notre Dame v Trnovem za nagrado za podučevauje učenk v ročnih delih. 27. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Blejske za podporo letnih 300 gld. zdraviškemu zdravniku na Bledu. Ustno poročilo finaučnega odseka o prošnji Fran- 28 čiške Žitko, udove deželnega vratarja, šazje pokojnine. za povi 29. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Magdalene Venedig, učiteljske udove, za miloščino. 30. Ustno poročilo finančuega odseka o prošnji Matija Eppicha, glavnega odgonskega sprevodnika, za 31 izvanredno podporo. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji ka toliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljub e ljani za podporo za zgradbo društvene hiše. 32. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji fana Tomšiča, nadučitelja v Vipavi, za podporo za zdravljenje na kaki kliniki. ■ * ' - ^ * ■ * -i * * * t + (l* ú j l- Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Matija Jeriua v Goričici, za podporo vsled požara. 34. Ustno poročilo fiaančnega odseka o prošnji šol- skega odbora obrtne nadaljevalne šole v Kočevji za podporo. 33. 368 35. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o 4. letnega poročila deželnega odbora : „Deželne pod- decembroin mora pričeti svoje delovanje vsaj v toliko, pore u da državi privoli potrebne denarne sredstva za darjenje v novem letu, dokler proračun ni gotov. gospo- Naši dopisi. Ijub^jane. — Deželni zbor Kranjski imel je včeraj zopet nad 4 ure trajajočo sejo, pri kateri se Novičar iz domačih in tujih dežel. je od točk v dnevnem redu navedenih rešilo 15 > temi utemeljevanje samostojnega predloga gosp. med po- Dunaja Za notranjo politiko je sedaj slanca L. Sveteca zaradi ustanovitve slovenske pravne akademiji in pa nadsodnije v Ljubljani, dalje vtemelje- vanje predloga poslanca Pfeiferja, izrekoma gospod Svetec imel je pri vtemeljevanji svojega predloga hvaležno polje segati v večjo politično vprašanje in to priliko tudi po- Dunaj zbirališče posameznega deželnega gibanja, vendar pa se dela pripravljajo in gode v posameznih deželah, glede nižeavstrijskega deželnega zbora in pa Dunaja, ostane Dunaj naravno skupno središče. Z včerajšnjega dneva se nam poroča, da je zastop velikega Dunaja brez razgovora sprejel stavbenski zakon za Veliki rabil, edino le nemško pleme veljati za steber Avstrije. šibati ono slabo avstrijsko politiko, po kateri ima Zelo zanimivo je bilo tudi poročilo deželnega odbora o zgradbi novega deželnega gledališča. Deželni zbor privolil je za kredita za zgradbo še nekaj neobhodnega dodatnega Dunaj, kakor ga je predložilo namestništvo. Namestnik pa je kot zahvalo obljubil, da namestništvo prične z mestno železnico, kakor hitro bodo pravila za Veliki Dunaj gotova. Za cesarskega princa, toskanskega debla, za nekdanjega nadvojvoda Janeza, ki je vlansko leto odložil vse dostojanstvo, vse časti in še celo ime svoje, za gledališko zgradbo. Zaradi točke 16. o vredjenji zdravstvenega poslovanja v občinah, pri kateri se je obetala obširna razprava, predlagal in sprejel se je konec seje nima se v tem trenutku izrekoma ves dunajski svet in so se prenesle zadnje tri točke včerajšnjega dnevnega ker brod, katerega si je kupil (nadvojvoda) Johann reda kot prve točKe dnevnega reda prihodnje seje bode v petek dne 14. novembra. y 5 ki Orth J pogreša še že nekaj časa, v mesto, kamor je bil namenjen, ni dospel m tako nihče ne ve, jeli še na Odlikovanje. Deželne vlade svetovalec gospod življenji ali ne. Splošna trezna sodba ? je ta ? da Orth Anton Glob oč n i k v cesarski službi sluge kot okrajoi lame ki že nad 40 let neumorno deluj 9 in kateri si je pridobil posebne za glava Po8tojin8ki in oskrbnik tamošnj , prejel je povodom njegovega umirovljenja v priznanje njegovega mnogoletnega, marljivega in zvestega službovanja p 1 em s t Čestitamo ni več med živimi. Pri tej priliki prišlo je tudi na dan, zakaj je nadvojvoda odložil vsa svoja dostojanstva in ime, zato ker se je hotel poročiti z meščansko deklico plesalko. Tudi cesarica še ni končala svojega potovanja ob bregovih medzemeljskega morja. Odsek za dolenjsko železnico pričel je včeraj svoje delovanje 8 posvetovanjem predloga došlega mu od deželnega odbora, odobrenega tudi po c. kr. vladi, da Ćeška. Odsek za češko-nemško poravnavo na- dežela prevzela poroštvo za obrestenje prioritetnih akcij v svoti 1 milijonov goldinarjev, namesto da dežela vplača za zgradbo železnice gotovih 500.000 gld. Pričako- va i je, da odsek to vprašanje reši še v teku tega tedna. daljuje svoje delovanje vspešno, mladočehi postavljajo se hudo po robu, kriče, protestujejo in žalijo svoje nasprotnike, večina pa je in ostane spravoljubna in ko-nečno z nebistvenimi premembami se sprejmejo pred dogovorjeni načrti poravnave. Cesarski namestnik grof Thun ima imenitno nalogo posrednika med strankama, Mestni odbor ljubljanski zboroval je sinoči in katero izpolnuje vestno in vspešno pričakovalo se je, da od svoje strani konečno reši vprašanje zavolj nove deželne bolnice in pa višje slovenske dekliške šole. Solnograd Deželni zbor je sklenil povodom darovanja 10|000 gld. za prosto katoliško vseučilišča iz deželnega imetja, da se izroči premoženje vseučilišče Sv. Martina solnce — cez tri dni sneg. Letos v oskrbovanje deželnemu odboru, namesto dosedanjemu je bil sv. Martin izredno lep solnčni dan » ako se to starovremen8ko pravilo potrdi, bode konec teuna zima prijabala na belem konju. vseučeliščnemu društvu. Nadškof glasoval je Lienbacher za. proti, Bolgarska. — Pr. Ferdinand obiskal je bolgarsko Tudi Dalmatinski deželni zbor končal je mi- sinodo, ki zboruje v Sofiji. Pred sinodo bil je princ nuli teden svoje delovanje, vse kaže, da je tudi Isterski sprejet tako, kakor pred sobranjem. Pred je sprejel zbor pri kra u 8 svojim poslom, čez najdalj 14 dni > zadela bode enaka osoda tudi vse druge deželne zbore ; ker se morajo umakniti državnemu zboru, ki z mesecom vzajemno domoljubje. princ deputacijo sobranja, ki mu je izročila odgovor sobranja na prestolni govcr. V odgovoru naglaša se Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk in založba : Blasnikovi nasledniki.