BBBBBBBBBBBBBBBBBBB
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
mdustrije-
embalaže LjtrtHia ne
AAAAAAAAAAA
ktl
ccccc
■c C C CB C C C A	A AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb
(št. 60)
|Ljubljana, april
1984
«9»
Čestitamo
vam
ob dnevu OF 27. aprilu in
prazniku dela l.maju
ter vam želimo še veliko delovnih uspehov
Ob l.maju
Prvi
z'ran
rti a j praznuje ves svet že devet desetletij, kot spomin na prvi organi-spopad delavcev v sicer dolgotrajni borbi za svoje pravice, svobodo
. er|akopravnost, za najbolj prirodno na svetu, da delajo v miru in odlo
3,0	o rezultatih svojega dela.
$k
0rai sto let bo namreč že minilo od tragičnih dogodkov na čikaških la Cal\ ko so ameriške oblasti krvavo zatrle množične demonstracije de-naCev. ki so zahtevali človeka vredne pogoje življenja in dela. V spomin tedaj padle nedolžne žrtve, je kongres II. internacionale proglasil 1. 1 za dan solidarnosti delavcev vsega sveta, za mednarodni praznik dela.
zmagoviti narodnoosvobodilni borbi pred 39. leti, ki je bila hkrati tj. 1 s°cialistična revolucija, smo tudi v Jugoslaviji začeli graditi socialis-I n° družbo. Razvili smo edinstveni model samoupravnega socializma Ustvarili sistem, v katerem so dane delovnim ljudem vse možnosti, da ter °Sto*no odločajo o pogojih, sredstvih in sadovih svojega dela, za ka-ter^9a Se zanima ves svet. Sreče človeku ne more dati niti država, niti sis-je ' n'ti politična partija — srečo si lahko človek ustvari samo sam, tako OsJaP'Sal ^dvard Kardelj, kajti sreča je ekonomska, politična in socialna Roditev človeka delavca in srečen je lahko le vseh spon osvobojen
te? 56 c*anes spopadamo s težavami materialnega in družbenega razvoja rnQZ °dpori na samoupravni poti, ki so najtežje po osvoboditvi, se mora pri tem odločno bojevati proti različnim tehnokratskim, birokrat-
skim, nacionalističnim in drugim proti samoupravnim težnjam in pojavom ter proti njihovim nosilcem, da ne izgubimo tega, kar smo si težko priborili. Zato moramo neomajno in odločno obračunati z vsemi, ki jim taka samoupravna socialistična družba ne ustreza.
Le z vstrajnim bojem za uresničevanje družbene in gospodarske stabilizacije, ki smo si jo zadali in tudi sprejeli, si bomo zagotovili pogoje, da bomo postopoma dosegli še boljše življenske in delovne razmere, boljšo in večjo proizvodnjo, večjo storilnost dela in s tem višji dohodek ter tako morda kmalu tudi še rast in ne samo padanje življenskega standarda.
Tudi letošnji prvi maj naj nam bo torej v ponos na prehojeno pot in dosežene uspehe — obenem pa tudi v spodbuda, da bomo le z boljšim delom dosegli te cilje.
Ob 27 aprilu
Kakor so bili pred 43. leti ustanovitelji Osvobodilne fronte slovenskega naroda, smo lahko tudi danes trdno prepričani v našo zmago za rešitev težke gospodarske situacije v kateri smo se znašli.
Pred triinštiridesetimi leti je okupator zasedel našo deželo. Hotel nas je uničiti — nas zbrisati s površja zemlje.
Slovenski narod se v teh težkih trenutkih ni predal, temveč se je pod vodstvom komunistične partije Jugoslavije složno dvignil v borbo za osvoboditev.
27. aprila 1941 so se predstavniki svobodomiselnih Slovencev zbrali in ustanovili Protiimperialistično fronto z nalogo, da prežene okupatorja iz naše domovine. Po štirih letih krvavih bojev nam je to uspelo. Prestali smo težko preizkušnjo, toda smo združeni le zmagali.
Triinštirideset let nenehnih borb pa tudi zmag je za nami. Premagali smo sovražnika in težave — zunanje in notranje, ustvarili smo si samoupravno socialistično družbo, zato bomo premagali tudi vse, kar nas še čaka, da si jo ohranimo. To pot smo si izbojevali sami s krvjo in hudimi napori, toda žal so pred nami še težki časi, ko se mora vsak od nas zavedati, da je za zagotovitev pridobljenega potrebno še mnogo marljivega in vestnega dela, pa tudi odrekanj ter, da se začeti boj še vedno nadaljuje.
Proizvodnja v KTL — I. tromesečje 1984
V zaostrenih pogojih gospodarjenja smo uspeli povečati materialni proizvod
Foto vest:
PREDSEDNIK SLOVENSKE SKUPŠČINE VINKO HAFNER V "LEPENKI" TRŽIČ
Ob svojem obisku tržiške občine dne 5. aprila, si je predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner dopoldan v spremstvu tudi našega predsednika poslovodnega odbora DO KTL Rižner Mirana, ogledal prbizvodnjo v naši rekonstruirani tovarni Lepenka Tržič. Skupaj z ogledom se je zadržal kar dve uri z delavci temeljne organizacije. V pogovoru z njimi je obravnaval njihove rezultate poslovanja ter samoupravno in družbenopolitično delo. Pri tem pa se je posebno zanimal, kako v temelji organizaciji
PODELJENI STATUSI "REDNEGA SODELAVCA GLASILA KTL"
Uredniški odbor Glasila KTL je na svoji seji dne 2. aprila obravnaval in potrdil pobudo glavnega in odgovornega urednika Glasila DO KTL v letu 1983 Seme Milana, da se za poslane in objavljene prispevke v Glasilu in Biltenu KTL, ter za drugo sodelovanje na področju obveščanja v delovni organizaciji podeli v skladu z določili pravilnika o urejanju in izdajanju Glasila status "Rednega sodelavca GLASILA KTL" naslednjim delavcem:
Videmšek Dragu, Plaznik Mirku, Zupančič Matjažu, Bernard Jožici, Brank Slavki, Kopač Janezu in
skrbijo za delavce iz drugih republik. Veseli nas, da je pri tem med drugim tudi pohvalil našo prizadevnost za boljše poslovanje temeljne organizacije in DO KTL ter obenem apeliral na potrebo po pospeševanju našega izvoza. Prav tako pa se je pozitivno izrazil o notranjem povezovanju v DO KTL.
Poleg naše temeljne organizacije, je bil Vinko Hafner na obisku v tovarni PEKO Tržič, popoldan pa se je sestal s člani predsedstva in izvršnega sveta skupščine občine Tržič ter s predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
Štrekelj Majdi iz DSSS.
Vulič — Dernota Ivu, Prašnikar Antonu in Uršič Mojci iz Karto-nažne Ljubljana ter Albreh Aniti iz Kartonaže Rakek
Podelitev statusa "Rednega sodelavca Glasila KTL" ne pomeni samo dejstvo, da so s tem določeni za pomoč k izvajanju nalog gla vnega in odgovornega urednika pri uresničevanju temeljne vsebinske zasnove In programske politike uredniškega odbora, temveč tudi kot posebno priznanje za njihovo vzpodbudno angažiranost pri obveščanju naših delavcev.
Iskrene čestitke!
M. Seme
Komaj smo dobro zaključili poslovno leto, se seznanili z rezultati iz zaključnega računa, že je tu prvo tromesečje s prvimi podatki. Glede na to, da smo že ob sprejemanju plana vedeli in sprejeli obvezo delati bolje in več so tudi rezultati temu primerni.
V	zaostrenih pogojih gospodarjenja smo uspeli povečati materialni proizvod od 22.393 t lani v prvem tromesečju na 24.531 t letos, to pa pomeni povečanje za 2.138 t oziroma za 10 %. K temu lepemu rezultatu so največ doprinesli v Lepenki, Valkartonu, Kar-tonažni, Papirni konfekciji in Embalažnem servisu. Prav gotovo bi bili rezultati še boljši, če bi lahko Lepenka normalno delala brez ustavitev in prav tako Jelplast, kjer ni bilo moč zagotoviti ustreznih materialov. Glede oskrbe z materiali lahko ugotovimo, da je bila dobra, razen nekaj repromateria-lov, ki jih je občasno primanjkovalo (mehanikp, rinčice, barve ....). Nekoliko slabše pa je stanje z naročili, šaj čutimo upadanje (DE-20) in drobljenje naročil. Če doseženo proizvodnjo primerjamo z dinamičnim planom vidimo, da smo ga ravno dosegli, medtem ko smo operativnega presegli za 3 %.
V	prvem četrtletju smo dosegli fakturirano realizacijo na doma čem in tujem trgu v višini din 2.282.590.000, od tega din
95.791.000	izvoza. Primerjava z dinamičnim planom nam pokaže, da smo za 3 % pod dinamičnim planom in za 13 % nad operativ nim. Lanskoletno fakturirano rea lizacijo v I. četrtletju pa presegamo za 94 %. Prodajna služba je vložila veliko truda, na trgu so se polno angažirali in tudi vnaprej bo treba še agresivneje v boj za kupca in to takega, ki bo dober plačnik. Ravno področje plačil je trenutno najbolj problematično. Nekaj kupci dolgujejo nam, mi ne poravnavamo obveznosti do naših dobaviteljev in tega je veliko preveč, ker nam včasih
DRUGI O NAS (Časopis Delo - 12.4.)
DROBIR
Denar bi ostal doma ...
Ustanovitelj tovarne Lepenka pred 103 leti Anglež Charles Moline je imel pri 90 zaposlenih 8 režijskih delavcev. Danes je v trž iškem tozdu KTL Lepenka v čisti režiji zaposlenih 12 delavcev.
Predsednik skupščine SRS Vinko Hafner, ki je bil prejšnji teden na
dobavitelji zaradi naplačil nočejo poslati materiala. In tako ima na bavna služba še bolj težko delo, saj se tudi dobavitelji srečujejo s problemom nelikvidnosti, poma' njkanjem surovin, pa še izvažajo precejšnje količine.
V	treh mesecih je bilo v Valkar tonu proizvedenih 17.943.766 rtv plošč, več kot polovico so jih tudi simi predelali. TOZD Kartonaža, Embalažni servis in TIKA so jemale manj plošč kot smo predvideli s planom.
Izkoristek materiala je v letošnje^ prvem četrtletju enak lanskemu in znaša 86,8 %. To pomeni, da srno "vrgli" v odpad 3.388 t materiala in če bi to preračunali v dinarje, bi videli, kolikšen prihranek denarja nam prinese vsak % prihra njenega materiala. Zaradi slabe kvalitete materialov pa prihranka ni.
Ob upoštevanju porasta fizičnega obsega proizvodnje in zmanjšani porabi ur vloženega dela smo v omenjenem obdobju dosegli kg/*1 23,32 (lani v istem obdobju Pa 21,46 kg/h). Planirane produktivnosti v višini 24,00 kg/h nismo dosegli in smo za 3 % pod pla' nom. Planiramo produktivnost dosega le Valkarton, ostale JOŽO ne. V primerjavi z lanskoletno Pa je niso dosegli v Jelplastu, Kuverti, TIKI in Sigmi.
V	treh mesecih letošnjega leta srn0 izvozili na konvertibilni trg * 491.017, na klirinškega pa Cl $ 381.449 in skupaj za 872.467 $. Izvažali smo v Grčijo, Sirijo, Ra' lijo, ZRN, Švedsko, Saudsko Ara-bijo pa tudi v SZ in ČSSR. Izvozni rezultati so v primerjavi z lanskimi v enakem obdobju dobri, z boljšo kvaliteto, bi bili lahko š6 boljši. Dinamičnega plana izvoz3 ne dosegamo (indeks 87), prav tako ne operativnega, lansko leto Pa presegamo za 67 %, vendar Pa bomo morali glede na potreb6 p>o devizah izvažati še več.
B.J-
obisku v obnovljeni tovarni, ie vprašal direktorja tozda, Jožet3 Štucina, kaj bi on naredil, če b' bil lastnik tovarne, z režijci?
"Še deset novih ljudi bi zaposli* v režiji. Za obračun OD 125 Za poslenih in druga dela. Ljubljanskim skupnim službam KTL tak0 ne bi več dajal 9 milijonov dina' jev vsako leto. Službe bi me stal6 3 milijone dinarjev, preostali de nar bi ostal v tovarni. Vedeti morate tudi to, da v KTL nimam0 dragih skupnih služb ..."
(M.K-1
J. Š. - M. S.
Programske usmeritve in strategija dolgoročnega razvoja DO KTL
V programskih usmeritvah in strategiji dolgoročnega razvoja smo skušali pregledno, jasno in kratko prezentirati našo sedanjo situacijo in problematiko, naše možnosti in smeri razvoja ter stabilizacijska Prizadevanja kot smo za izdelavo in sprejem tekoče gospodarske Politike letnih planov in tudi srednjeročnega plana 1986—1990. Kljub velikim problemom m težavam na jugoslovanskem trgu je naša delovna organizacija v pretekom letu dosegla relativno ugodne trende v primerjavi s preteklim letom. Fizični obseg proizvodnje se je povečal za 5 %, dohodek se ie povečal za 54 %, čisti dohodek za 53 % in ostanek čistega dohodka za sklade za 120 %. Medtem, ko se je izvoz na klirinško področje povečal za 53 %, se je izvoz na konvertibilno področje povečal za 57 %. '
Podrobnejša analiza podatkov in °cena situacije pa kaže, da dosežena akumulacija zadošča komaj za enostavno reprodukcijo, da je izvoz preskromen za pokrivanje naših potreb in vedno glasnejših zahtev naših dobaviteljev, da nekaterih proizvodnih kapacitet ne moremo polno izkoriščati, ker nimamo ustreznih proizvodnih prostorov, da ne sledimo z opremo razvoju embalaže v svetu, da smo večkrat neučinkoviti, počasni, d-ragi itd. Ob tem moramo tudi upoštevati, da je KTL prestala nekajletno kritično obdobje, ko se ie pretirano ukvarjala z lastno problematiko in kljub ustrezni akumulaciji močno zaostala v moder-uizaciji in tehničnem razvoju.
Poslovni odbor je v drugi polovici leta že pričel z agresivnejšimi in ambicioznejširni pristopi, ki se kažejo v zasnovi nove organizacije Poslovanja, prerazporeditvi in dopolnitvi potrebnih kadrov, spre-
membi nagrajevanja in večji odvisnosti od rezultatov dela, dopolnitvi in uskladitvi samoupravnih sporazumov ter aktivnejšem sodelovanju v razvojni problematiki SOZD Slovenija papir in Splošnega združenja.
1.	Prodaja na domačem trgu
Na osnovi primerjave med ocenjeno celotno porabo v SFRJ 1983 in našo prodajo proizvodov na domačem trgu 1983 predvidevamo, da je naš delež 5,3 %. Proizvodni programi so razdeljeni v skladu z jugoslovansko statistično nomenklaturo, ki upošteva tudi interno predelavo. Proizvodne kapacitete so po naši oceni za 47 47 % večje od celotne porabe v letu 1983. Ker naš tržni delež že nekaj časa upada, moramo z agresivnejšim nastopom na vseh področjih ter upoštevanjem investicij, ki so v izvajanju in pripravi 1985 leta, doseči 6,2 % delež oziroma povečati prodajo doma od ton
108.000	na 135.000 ton. Ob tem predvidevamo 3 % letno rast domače porabe in leta 1985 73 % zasedenost jugoslovanskih proizvodnih kapacitet. Takšno povečanje prodaje bomo lahko dosegli le s sodobnejšim konceptom ponudbe in kompletnejšo obdelavo kupcev z marketinškim pristopom pri opredeljevanju naših usmeritev. Boljšo izkoriščenost proizvodnih kapacitet in optimalnejšo proizvodnjo si obetamo tudi od prodajnega inženiringa kot metode dela, ki bo seznanjal porabnike z našimi možnostmi in razvojnimi koncepti, predlagal optimalnejše rešitve embaliranja ter kupce usmerjal v nadaljnjem načrtovanju embalaži-ranja, KTL pa seznanjal s potrebami in namerami kupcev.
Tako povečana prodaja bo možna samo ob doslednem spoštovanju
Razrez valovitega kartona v TIKI
sprejetih izhodišč in izvajanju dogovorjenih operativnih zadolžitev na vseh ravneh in področjih, ki jih podajamo v nadaljevanju kot spremljajoče in nujne sestavne dele.
2.	Nabava
Po oceni sedanjega stanja lahko ugotavljamo, da so bila sovlaganja (in predvidene zahteve) v zagotovitev repromateriala izsiljena in prevelika. Presegla so naše finančne možnosti in zavrla lastno modernizacijo in rast obratnih sredstev, kar je onemogočilo povečanje odjema surovin. Hkrati pa so sovlaganja mala garancija za redno oskrbo s surovinami. Naši dobavitelji se pogosto ravnajo po trenutnem gospodarskem interesu, ne oziraje se na sporazumno sprejete obveznosti.
Iz drugih republik dovažamo 62 % surovin ter tja prodajamo 52 % naših izdelkov. Naša dolgoročna usmeritev je razvijanje proizvodnje za domači trg in tudi za izvoz na osnovi domačih surovin, predvsem tistih dobaviteljev, ki zagotavljajo primerno kvaliteto, ter zaradi prevoznih stroškov k dobaviteljem, ki so najbližji. Vendar predvidevamo velike težave zaradi neustrezne usmeritve in delitve proizvodnih programov naših dobaviteljev (uvoz celuloznega lesa, papirnih odpadkov in sulfatne celuloze, neustrezne tehnologije za predelavo slabših vrt lesa, razdrobljenost in neracionalnost proizvodnje). Od naših sovlagateljev bomo zahtevali doslednejše izpolnjevanje obvez oziroma bomo pogojevali neizpolnjevanje z vračilom sredstev. Material za izvoz si bomo zagotavljali tudi s skupnim izvozom z našimi dobavitelji. Za boljšo oskrbo s pomožnimi materiali načrtujemo povečanje minimalnih zalog.
3.	Izvoz
Osnovna usmeritev je povečanje konvertibilnega izvoza in zadrževanje izvoza na klirinško področje na sedanji ravni, razen posebnih primerov kompenzacij deficitarnih materialov. Rast izvoza je pogojena z obstoječimi obveznostmi (TOZD Lepenka, Kuverta) in načrtovanim razvojem, ki brez lastnega izvoza ni mogoč.
Na osnovi dosedanjega poznavanja trga računamo, da je na konvertibilno področje možno povečati izvoz s 30 % stopnjo rasti do 20 % celotnega fizičnega obsega proizvodnje ob nekaterih novih naložbah (kuverte, registratorji) in modernizaciji. Predvsem računamo z lastno obdelavo trga in izvozom ob pospeševanju posebnih oblik izvoznih poslov (poslovno-tehnič-no sodelovanje, kompenzacije, maloobmejni promet) v skladu s trenutnimi družbeno-ekonomski-mi pogoji ter tudi na skupni izvoz z našimi kupci.
Konvertibilna devizna bilanca prilivov in odlivov ter naših obveznosti za pokrivanje skupnih družbenih potreb kaže, da jo bomo kljub velikim prizadevanjem uravnovesili šele leta 1986, ter bomo morali razliko pokrivati s kratkoročnimi krediti.
Realizacija izvoznih poslov bo odvisna predvsem od kvalitetnega in pravočasnega izpolnjevanja sprejetih obvez, zato bo potrebno maksimalno zaostriti odgovornost za realizacijo vseh nalog v zvezi z izvozom, vključno z organizacijskimi in kadrovskimi spremembami in dopolnitvami.
Izvoz bomo pospeševali in destimulirali uvoz s sredstvi koristnikov deviznega priliva.
4.	Proizvodni program
Proizvodnja lepenke v tem času že kaže relativno manj ugodne finančne rezultate, vendar pričakujemo po rekonstrukciji, ko se bo sicer proizvodnja količinsko povečala, porast stroškov na enoto proizvoda (kg). Zato smo predvideli preselitev I. faze predelave lepenke v TOZD Lepenka Tržič, kjer bomo mogli bolje izkoristiti razpoložljivo širino materiala. Naš cilj je preusmeriti razvoj lepenke v predelavo registratorjev, embalaže, oplemenitenje sive lepenke (lakiranje) inv knjigoveške lepenke.
Kapacitete za proizvodnjo valovitega kartona so približno usklajene z našimi predelovalnimi kapacitetami in plasiramo na domači trg samo minimalne količine. Tudi v bližnji prihodnosti ne predvidevamo, da bi se to razmerje spremenilo, razen v kolikor bomo uspeli s postavitvijo novega kartonskega stroja za mikroval, oz. rekonstrukcija obstoječega kartonskega stroja.
Prav tako kot pri proizvodnji valovitega kartona, se tudi pri izdelavi valovite kartonske embalaže srečujemo z bistveno večjimi kapacitetami v Jugoslaviji kot so dejanske potrebe. Temu primerna je tudi stopnja pokritja v KTL, ker pri 43 % realizaciji na domačem trgu dosegamo le 34 % skupnega pokritja. Predvidevamo, da bomo morali bistveno povečati produktivnost v odnosu na ostale proizvajalce ter intenzivneje osvajati zahtevnejše proizvode, s čimer bi si uspeli zagotoviti ustKezno akumulacijo. Dosledno je treba spro-vesti delitev dela glede na prodajna področja in tehnično opremljenost ter izvajati diferenciacijo cen glede na velikost serije.
Delež KTL v potiskani kartonski embalaže se že nekaj let vztrajno zmanjšuje v okviru SFRJ. Kljub modernim proizvodnim kapacitetam zaradi izjemne prostorske utesnjenosti nismo v stanju bistveno povečati obseg proizvodnje. Predvidevamo, da je naša perspektiva
glede na razpoložljive kapacitete in ostale pogoje predvsem v spremembi strukture proizvodnje in povečanju pokritja.
Proizvodnja papirja je bila do sedaj dokaj akumulativna, vendar bodo nastopile težave zaradi povečanih stroškov proizvodnje in pomanjkanja papirnih odpadkov, ki jih ne bomo mogli zagotavljati iz lastne proizvodnje. Zato bi bilo smotrneje proizvajati predvsem tanjši papir, kateri bi se potrošil v procesu predelave v KTL, t.j. toaletni papir oziroma formatni papir. Načrtujemo povečano predelavo papirja (formatni papir, potiskani ovojni papir), kjer dosegamo visoko akumulacijo.
Sodimo, da je proizvodnja Spiralno navite embalaže perspektiven program (naš tržni delež v SFRJ je 72 %), vendar je lokacijsko vezan zaradi visokih transportnih stroškov ter omejen z dobavami bele pločevine in aluminija. Razvijati bomo morali predvsem zahtevnejše doze, ki bodo nadomeščale dražjo pločevinsko embalažo.
Špiralno navite cevi so relativno enostaven proizvodni program, za katerega se dobi domača proizvodna oprema, poleg tega pa so transportni stroški izredno pomembna pozicija v strukturi cene, zato predvidevamo, da bomo te cevi v prihodnosti lahko proizvajali samo za ožje območje, medtem ko bo možno proizvajati za širši jugoslovanski trg le ob velikih racionalizacijah v proizvodnem procesu oziroma decentralizaciji proizvodnje in uvajanju specialnih programov za tekstilno industrijo.
Proizvodnja tekstilnih konusov je v Jugoslaviji večja od porabe, zato tudi v prihodnosti ne načrtujemo povečane ' prodaje na domačem trgu, temveč se pretežno usmerjamo v izvoz, s tem, da je potrebno upoštevati tudi postopno prestru-ktuiranje porabe tekstilnih utenzi-lij. Proizvodnjo trdih impregniranih cevk smo že nekajkrat nameravali opustiti, vendar so še vedno potrebne in tudi stopnje pokritja
so ugodne, zato predvidevamo,da bomo v določeni meri racionalizirali proizvodnjo z uporabo novih lepil ter standardizacijo cevk. V kolikor ne bomo mogli zagotoviti kompletiranje asortimana s plastičnimi utenzilijami iz lastne proizvodnji, bi bilo smotrno vključiti kooperante.
Zaradi visoke stopnje pokritja III in povečane proizvodnje toaletnega papirja načrtujemo povečano proizvodnjo paketičev, ob tem pa zaradi izredno nizkega tržnega deleža 1,6 % ne računamo na večje tržne probleme.
Proizvodni program vrečk polagoma obnavljamo, vendar brez novih naložb ni pričakovati bistvenih sprememb.
Proizvodne kapacitete dajejo večje možnosti prodaje papirnega posodja. Z novimi oblikami in dizajni lahko povečamo obseg prodaje.
Pri proizvodnji zvitkov ne dosegamo ugodne stopnje pokritja, vendar so potrebe trga izrazitejše kot pri drugih programih. V prihodnje bomo morali tesneje sodelovati s proizvajalci osnovnih surovin, kateri sami iščejo enostavne, dopolnilne in akumulativne proizvodne programe. Povezati se bomo mora-fi tudi s potrošniki oziroma izdelovalci računskih strojev in registrirnih blagajn zaradi prilagajanja našega proizvodnega programa bodočim potrebam tržišča.
Pri proizvodnem programu kuvert sta prisotna dva ekstrema, ob tem, ko dosegamo najvišjo stopnjo akumulacije, je zasedenost kapacitet v SFRJ najmanjša. To kaže na doseženo visoko stopnjo produktivnosti ter ekonomičnosti in pravočasno usmeritev naših kapacitet v izvoz, zato tudi v letu 1985 ne predvidevamo bistvenega povečanja prodaje na domačem trgu.
V skladu z novimi kvalitetami in večjimi količinami sive lepenke predvidevamo večjo prodajo registratorjev na domačem in tujem trgu. Povečanje proizvodnje pa je pogojeno z naložbami, katere načrtujemo v letu 1984.
Proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas bo še vnaprej namenjena za pokrivanje lastnih potreb, težiti pa moramo predvsem k osvajanju zahtevnejših proizvodov za potrebe industrije in široke potrošnje ter tako povečati obseg prodaje in izboljšati pokritje.
Kartonska embalaža za embaliran-je tekočin je nov proizvodni program, obstoječe proizvodne kapacitete v SFRJ bodo (1985 leta) za: sedene približno 43 % in bo zato potrebna detajlnejša analiza kupcev in vpliva na' njihove razvojne programe.
5.	Raziskava trga
Zaradi relativno ugodne tržne situacije, ko je KTL lahko prodala svojo proizvodnjo, ni bilo sistema tičnih tržnih raziskav.
Zaradi spremenjenih tržnih razmer, ki se odražajo v večji ponudbi in manjši porabi in ustvarjenem manjšem tržnem deležu, načrtujemo formiranje službe za raziskavo trga.
Prvenstvene naloge službe bodo raziskava povpraševanja in ponudbe (obstoječih ter potencialnih kupcev in konkurence) na domačem in nekaterih tujih tržiščih, raziskava nabavnega tržišča, pro-motivnih dejavnosti (ekonomska propaganda, celostna podoba DO, stiki z javnostjo itd.), cen, produktivnosti prodaje, raziskave konjuk-tivnih gibanj, študij proizvodov (življenska doba proizvodov, izločanje zastarelih in uvajanje novih proizvodov).
6.	Raziskave in razvoj proizvodnje
Ob bistveno spremenjenih pogojih gospodarjenja, predvsem pri uvozu opreme in prenašanju tehnologije iz razvitih držav, bomo vso pozornost posvetili proizvodnji na obstoječi opremi. Razvijali bomo predvsem izboljšave na obstoječih proizvodih, poenostavitve proizvodov, zamenjave s cenejšimi ali razpoložljivimi osnovnimi in pomožnimi materiali, s tehnološkimi in tehničnimi izboljšavami bomo povečali obseg proizvodnje in zniževali stroške, razvijali nove proizvode za obstoječo opremo, uredili in izboljšali interni ter eksterni transport, skušali zmanjšati porabo energije in izboljšati delovne pogoje. S tem bomo povečali konkurenčno sposobnost KTL in omogočili prodor na nova tržišča.
7.	Služba kontrole kvalitete
V novem razvojnem programu DO KTL služba kontrole kvalitete dobiva novo obliko organiziranosti, glede na pomembnost, pa tudi status, ki bo lahko zagotovil uspešno delo.
Nova organizacija predvideva na nivoju DO združeno kontrolo kakovosti, ki ima nalogo oblikovanje politike kvalitete DO in vpeljava ter izvajanje operativne kontrole v TOZD za dogovorjene cilje.
Združena kontrola kakovosti je v sVojem delu opredeljena na področje razvojne dejavnosti, dejavnosti tržišča in proizvodnje, operativna kontrola v TOZD pa-na vhodno, medfazno in končno kontrolo dejavnosti s področja laboratorija in reklamacij.
Uspešnost njenega dela je pogojena z opravili, ki v širšem smislu pomenijo urejenost in kakovost in jih služba kontrole kakovosti za svoje opredelitve nujno potrebuje, kot n.pr. izdelava interne standardizacije, prevzemnih pogojev in njih uveljavljanje do dobaviteljev, urejenost prevzema naročil itd.
Izdelava embalaže iz valovitega kartona — Kartonažna Rakek
8.	Investicije
V tem času zaključujemo pomembno in obsežno investicijo — rekonstrukcijo TOZD Lepenka Tržič. Glede na sedanjo investicijsko sposobnost in likvidnostno situacijo KTL moramo omejiti oziroma prekiniti nadaljnja vlaganja ter aktivirati obstoječe naložbe. Izjema bodo samo investicije, ki bodo v pretežni meri namenjene za izvozno proizvodnjo (kuverte, registratorji, sloter), najnujnejše modernizacije ter računalniška oprema. Ker predvidevamo, da najmanj pet let ne bo možno pričeti z gradnjo na kupljenem zemljišču MP—3_ ki nam veže velika nujno potrebna sredstva, katerih vrednost se ne revalorizira, je nujno proučiti smotrnost zadrževanja in izrabe zemljišča.
I
9- Proizvodnja strojne opreme
Odločno bomo nadaljevali prizadevanja za lastno proizvodnjo strojne opreme, ker smatramo, da ie to najrealnejša, morda celo edina možnost za modernizacijo in razširitev proizvodnje. Program obsega izdelavo strojev za predelavo papirja in kartona, rezervnih delov ter zlagalnih in zapiralnih' avtomatov. Proizvodnja bo tekla v skladu s samoupravnim sporazumom za skupno proizvodnjo strojev KTL - IMKO v DO IMKO po Projektni dokumentaciji KTL.
10.	Informacijski sistem
Sedanje potrebe po informacijah s° presegle obso ječe-računal n iške kapacitete. Z njimi pogojena paketna tehnologija obdelav ne zadošča več za njihovo pokrivanje. Zahtevana kvaliteta informatike terja dolgoročno orientacijo na področju razvoja računalniško zasnovala informacijskega sistema. Dodatne potrebe računalniških kapacitet bomo pokrili z lastnim računalnikom, ki bo središče terminalske mreže, preko katere bodo uporabniki vzpostavljali z raču-nalnikom direktni kontakt za vnos 'n iskanje informacij. Na naši ra-
čunalniški opremi bomo zasnovali interaktivne obdelave in jih koristili za vodenje sistema celotnega poslovanja. V prehodnem času do nabave lastnega računalnika bomo koristili za tovrstne storitve računalniški sistem ISKRA—DELTA. Za vse dosedanje obdelave pa bomo tudi v bodoče koristili Me-hanografski center.
11.	Financiranje tekočega poslovanja
Ohranitev tekoče in dolgoročne likvidnosti je naša prednostna naloga. Tekoče poslovanje financiramo z vsemi razpoložljivimi sredstvi znotraj DO, finančnimi in blagovnimi krediti, prejetimi menicami od kupcev ter z izdajanjem lastnih menic, vendar dosedanja akumulacija in ukrepi niso zado-
voljivi ter nam nelikvidnost ogroža normalno poslovanje in močno veča stroške.
Zato bo potrebno zadrževati nove naložbe, preložiti nekatera sovlaganja in združevanje z drugimi DO, odprodati nepotrebna osnovna sredstva, zemljišča, nekurantne zaloge osnovnih in pomožnih materialov ter rezervnih delov, optimizirati zaloge surovin in gotovih proizvodov, povečati delež plačevanja kupcev v gotovini, dosledno zaračunavati dogovorjene obresti, znižati stroške poslovanja ter povečati akumulativno st s spremljanjem prodajnih in nabavnih cen in prestrukturiranjem proizvodnje na proizvode z višjo stopnjo pokritja.
12.	Samoupravna in poslovna organiziranost
Intenzivnemu razvoju DO v preteklosti ni sledila sprememba organiziranosti. Nerešeni problemi vnašajo motnje in težave v poslovanje in medsebojne odnose med delavci in posameznimi poslovnimi področji ter TOZD in DSSS kot organizacijski sistemi. Pravno-statusna ureditev je sicer zadovoljiva in odgovarja zakonskim določbam,
vendar so pri konstituiranju DO KTL z decentralizacijskimi in integracijskimi procesi ter neizvajanjem določil samoupravnega sporazuma o združitvi v DO nastale hibe zaradi neizoblikovanih skupnih interesov za organiziranje racionalne in potrebne vsebine skupnih zadev.
Z Inštitutom za ekonomiko, orga nizacijo in informatiko pri VEKŠ Maribor uvajamo novo funkcionalno timsko matrično obliko organiziranost DO. Nova organiziranost bo prvenstveno racionalnejša, učinkovitejša ter primerna za ofenzivno gospodarjenje. Uvajanje bo postopno v skladu z obsegom sprememb in kadrovskimi možnost m i,-
13.	Zaposlovanje in nagrajevanje
Za doseganje načrtovanega obsega proizvodnje in prodaje na obstoječih programih ne predvidevamo povečanega števila zaposlenih. Na osnovi analiz Inštituta VEKŠ in uvajanja nove organiziranosti planiramo prerazporeditve kadrov glede na nov obseg in vrste opravil v skladu z njihovo usposobljenostjo.
Ker sedanji sistem nagrajevanja ni enoten za vso DO ter je premalo vzpodbuden in odvisen od individualnih naporov in sposobnosti, pripravljamo nov predlog, ki bo aktiviran istočasno z reorganizacijo in usklajen z načrti delitve OD v panogii Z dopolnilnim izobraževanjem delavcev bomo izboljšali izobrazbeno strukturo in uvedli ustrezno prekvalifikacijo v skladu s potrebami delovnega procesa.
14.	SOZD Slovenija papir
KTL se bo zavzemala za krepitev SOZD Slovenija papir kot nosilca in usklajevalca dolgoročnega reševanja razvojne, surovinske, prodajne in izvozno—uvozne problematike.
SOZD bomo prilagodili novim gospodarskim razmeram in vztrajali na specializaciji proizvodnih programov. Krepili bomo reprodukcijsko povezanost v SOZD s skupnimi vlaganji v surovinsko osnovo, skupnim uvozom in izvozom ter urejanjem deviznih problemov. Za izboljšanje oziroma ugotavljanje likvidnosti bomo predlagali ustanovitev interne banke.
15.	Povezovanje in sodelovanje
Slaba izkoriščenost proizvodnih kapacitet zaradi neustreznih proizvodnih prostorov v nekaterih naših TOZD, posebno še v Kartonaž-ni Ljubljana ter visoki stroški najemanja tujih skladišč, bodo zahtevali optimalnejšo prerazporeditev obstoječe opreme. Ker trenutno ni možno računati z gradnjo novih objektov v Ljubljani, bo potrebno določene programe ali del programa prenesti na druge lokacije (neizkoriščeni obstoječi objekti) ali v sorodne delovne organizacije, ki bi združevale delo in sredstva v sklopu KTL.
16.	Zaključek
Plan za 1984 je prva faza realizacije programskih usmeritev in vsebuje ambiciozne cilje, ki jih bo mogoče izvršiti le z izjemnim angažiranjem vseh delavcev v združenem poslovnem sistemu KTL. Predložene programske usmeritve in strategija dolgoročnega razvoja KTL vključno s prilogami (strategija prodaje, strategija nabave, strategija izvoza in plana 1984) pomeni novo kvaliteto v načrtovanju KTL in konkretizacijo obvez in osebne odgovornosti poslovodnih delavcev za skladen in hiter razvoj združenega sistema KTL in realizacijo ter konkretizacijo stabilizacijskih prizadevanj združenega dela KTL, kot prispevka pri uresničitvi programa gospodarske stabilizacije v Jugoslaviji.
J. Sedej
Tudi pomoč mizarja je večkrat potrebna — Drago Košir Kartonažna Ljubljana
NEKAJ NAJVAŽNEJŠIH UGOTOVITEV O GIBANJU OSEBNIH DOHODKOV V DO KTL V PRETEKLIH ŠTIRIH LETIH (gledano skozi povprečni neto osebni dohodek na delavca) BI BILO:
—	povprečna triletna stopnja rasti neto osebnega dohodka na delavca v DO KTL je znašala
29.5	% (na izhodiščini v letu 1980)
—	cene življenskih stroškov, ki so se v primerjavi z letom 1980 povečale za 160,3 %, so rasle s povprečno letno stopnjo rasti 35,1 %
—	realni osebni dohodek se je v povprečju vsako leto znižal za
5.5	% (najbolj v zadnjih dveh letih — za 8 oziroma 7 %), skupaj v treh letih pa za 16,4 %
—	medtem, ko se povprečni nominalni neto osebni dohodek v DO KTL v primerjavi z enakim v SR Sloveniji in posebej v gospodarstvu v zadnjih letih povečuje, pa že drugo leto zapored beležimo zaostajanje za povprečjem v panogi (v letu 1982 za 1 %, lansko leto pa že za 3 %)
Po posameznih TOZD, pa so bili povprečni neto osebni dohodki na delavca v lanskem letu naslednji:
R. B.
GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV V DO KTL
DINAMIKA GIBANJA NOMINALNIH IN REALNIH OSEBNIH DOHODKOV V LETIH 1980-1983/INDEKS 1980 = 100
POVP.
NETO
OD
LETO
1
1980
1981
1982
1983
DO
KTL
8.661
12.038
14.394
18.847
SRS
8.767
12.028
14.358
18.259
GOSP.
4
8.517
11.153
14.040
17.957
PANOGA
5
8.688 11.544 14.603 19.424
IND
CEN
ŽIVLJ.
POTR.
6
129.8
142.6
130.1
140.3
REALNI IND OD V REA. DO KTL OD
7
6.665 8.442 11.064 13.433
8
96
98
92
93
IND
2:3
9
99
100
100
103
IND
2:4
10
102
108
103
105
IND
2:5
11
100
104
99
97
POVP. ŠT. DEL.
	NA OSNOVI UR		IND	NORMALNI OD		IND	REALNI OD	IND
TOZD	1982	1983	3:2	1982	1983	6:5	1983	8:5
1	2	3	4	5	6	7	8	9
KARTONAŽA	234	229	98	13.546	17.270	127	12.309	91
LEPENKA	129	127	98	16.000	19.513	122	13.908	87
VALKARTON	387	393	102	13.151	17.168	131	12.237	93
KARTONAŽNA	758	751	99	14.397	18.800	131	13.400	93
PAPIRNA KONF.	193	184	95	14.074	17.621	125	12.560	89
JELPLAST	42	40	95	13.082	16.261	124	11.590	86
KUVERTA	75	76	101	20711	28.685	139	20.445	99
EMB. SERVIS	31	32	103	13.716	17.207	125	12.264	89
TIKA	164	161	98	12.827	17.213	134	12.269	96
SIGMA	47,	52	111	12.278-	15.116	123	—	—
DSSS	188	181	96	18.370	24.730	135	17.627	96
DO KTL	2248	2226	99	14.508	18.847	130	13.497	93

Ali bo KTL soudeležena pri izdelavi projekta za izdelavo farmacevtske tovarne v Sovjetski zvezi
Po radijskih in drugih sredstvih informiranja je bila za naše delavce v KTL podana zanimiva vest po kateri je tudi KTL kot večji kooperant vključena v sklenjeno pogodbo med LEKOM in Zvezno zunanjetrgovinsko organizacijo Ll-CENSINTORGOM iz Moskve za izdelavo projekta nove tovarne zdravil v Sovjetski zvezi.
Po daljših pripravah med Lekom in sovjetskim partnerjem je bila namreč 19.3.1984 v Ljubljani podpisana navedena pogodba, ki naj v projektirani tovarni zagotovi potek tehnološko moderno zasnovane proizvodnje večjih količin zdravil v različnih oblikah od tablet in kapsul do injekcij in potrebne embalaže.
V skladu z visokimi tehničnimi zahtevami naročnika bodo številni strokovnjaki in projektanti Leka in Inženirskega biroja Elektropro-jekta skupaj izdelali tehnološke, gradbeno-inštalac ijske in druge projekte, s tem, da bo pri tem kot večji kooperant sodelovala tudi KTL ter SMELT in IMP. Projekt mora biti izdelan v 15 mesecih.
Ker so med Lekom in naročnikom iz Sovjetske zveze ter ministrstvom za medicinsko proizvodnjo in ministrstvom za zunanjo trgovino iz ZSSR že stekli tudi prvi pogovori o sodelovanju Leka in drugih jugoslovanskih organizacij združenega dela pri sami izgradnji in opremljanju tovarne, bomo o vsem tem delavce podrobneje seznanili v prihodnji številki glasila.
M.S.
Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.
Ali so planirani cilji DO KTL za leto 1984 uresničljivi
Delavski svet DO "KTL" n. sol. o. Ljubljana je na svoji 27. seji cjne 29.3.1984 obravnaval postopek sprejemanja letnega plana DO "KTL" za leto 1984 in ga potrdil. Ugotovil je, da so letni gospodarski plan delovne organizacije 'KTL" Ljubljana za leto 1984 osvojile in sprejele vse temeljne 0rganizacije skupaj z letnim pla-n°m delovne skupnosti skupnih služb DO "KTL". Ob oblikovanju ugotovitvenega sklepa o spre-ietju letnega plana DO "KTL" so bile posebej poudarjene nekatere ugotovitve.
Cilji in naloge DO "KTL" za leto 1984 so bili oblikovani v mesecu decembru 1983 na osnovi ocen doseženih rezultatov za leto 1983 ln takratnem poznavanju oziroma ocenjevanju pogojev poslovanja v •etu 1984.
Ob koncu 1983 pa so se že začele jasneje kazati nekatere sistemske spremembe v gospodarjenju jugoslovanskih organizacij združenega dela (kot npr. zamrznitev cen).
Reševanje jugoslovanske devizne solventnosti in pogajanje z medna-r°dnim denarnim skladom pa je °z. bo privedlo do nadaljnih uk-repov na vseh področjih družbenoekonomskega življenja pri nas.
^ako se pričakuje v aprilu in maju lfiga leta ukrepe zveznega izvršne-ga sveta na področju:
" obrestnih mer in posojilne politike
—	omejitev uvoza in porabe deviz " nadaljne rasti tečaja deviz
~ ugotavljanja celotnega prihodka in njegove delitve ~~ zagotavljanja trajne višine obratnih sredstev
~~ zakona o plačevanju obveznosti
—	družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih razporejanja dohodka, čistega dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
~~ številni drugi izvedbeni predpisi.
Vsi ti predpisi bodo bistveno vpli-VaH na poslovanje združenega dela v letu 1984.
Delovna organizacija "KTL" Ljubljana si bo prizadevala prilagoditi novo nastali situaciji in težila k uresničevanju planskih ciljev za leto 1984.
Če pa bodo novo nastale spremembe presegale možnosti delovne organizacije, da bi uresničevala planske cilje bo treba pravočasno korigirati cilje in sprožiti postopek za izdelavo rebalansa gospo darskega plana za leto 1984 v njegovih posameznih segmentih.
Pri tem že sedaj ugotavljamo, da je plan investicijskih naložb pod velikim vprašajem. K temu dejstvu so pripomogli zlasti naslednji momenti :
—	nižja investicijska sposobnost DO "KTL" izračunana po delitvi čistega dohodka za leto 1983, kot se je ocenjevalo v decembru 1983;
—	drugačna delitev čistega dohodka 1983 v nekaterih TOZD, ki so se odločili za večje vlaganje v sklad skupne porabe namesto v poslovni sklad;
—	večje izločanje v rezervne sklade zaradi povišanih zakonskih stopenj od 2,5 na 4 % od dohodka;
—	novih predpisov ZIS o uvozu opreme oziroma porabi deviznih sredstev;
—	predpisi o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev, ki bodo pa zahtevali od nas, da bomo praktično vso akumulacijo iz I. 1983 namenili za krepitev sklada obratnih sredstev.
Vse to pomeni, da bo to področje plana DO "KTL" najbolj pod udarom in bo najverjetneje doži velo spremembe.
Delavci v DO "KTL" Ljubljana se zavedamo, da so cilji, ki si jih z vsakoletnim planom zadamo, o-kvirne usmeritve vsklajenega delovanja vseh temeljnih organizacij v sklopu "KTL", da pa se z mesečnimi operativnimi plani te naloge in cilje konkretizirajo v skladu z objektivno danimi možnostmi. To pa pomeni, da je že uvedena neka vrsta permanentnega usklajevanja ali rebalansa letnega plana s konkretnimi, dejanskimi možnostmi.
Drago KOROŠEC
Kadrovske novice v KTL -- I. tromesečje 1984
Večje število upokojenih delavcev
Prišli — odšli v obdobju januar -marec 1984
TOZD VALKARTON LOGATEC Prišli:
Vavken Jože, Golubič Zdravko, Albert Ivan, Sacija Zvonka, Košir Hinko, Jegličar Marko, Zgonc Jože, Kermaunar Jožko, Slabe Magda, Slabe Vesna, Rupnik Marko, Skubic Marko.
Odšli:
Gostiša Jurij (v JLA), Maček Marko, Šantelj Franc Bajt Stanislav, Tomažin Jože, Česnik Milan, Čuk Jakob, Korenč Ana.
TOZD KARTONAŽA RAKEK Prišli:
Korenčič Vlasta, Žagar Ivanka, Štrukelj Slavko, lleršič Matija.
Odšli:
Trontelj Angela, Trošt Miran (u-pokojitev), Stražišar Pavla (upokojitev).
TOZD KUVERTA LJUBLJANA Prišli:
Odšel:
Svet Luka (v J LA)
JELPLAST KAMNA GORICA Prišli:
Kučič Helena, Ažman Katarina. Odšli:
LEPENKA TRŽIČ
Prišli:
Živanič O sto, Repinc Miha.
Odšli:
Bertalanič Gizela (upokojitev), Ravnikar Janez (upokojitev).
PAPIRNA KONFEKCIJA Prišli:
Semakovič Stojan, Gradišek Danijela, Nejatovič Dragan, Samac Mirjana, Sad i ko vi č Haira, Drlje Marija, Pjanič Šenka, Mihelič Mojca, Tepič Rada, Ivanovič Katica, Lasič Jagoda, Selan Ana, Motoh Marija.
Odšli:
Serhatlič Ivanka (upokojitev), Drlje Marija, Omahen Fani (upokojitev), Nedižavec Pavla (upokojitev), Lesar Ana (upokojitev), Gradišek Danijela.
EMBALAŽNI SERVIS KOPER Prišli:
Ražman Dario, Mičič Draginja, Karakljajič Vidojka, Vodopija Ana.
Odšli:
Plahuta Loredana, Kodarin Klara.
TIKA TRBOVLJE
Prišli:
Ramšak Majda, Ocepek Marta, Turšič Ladislav, Jurjevič Dragica, Urbanija Vanja, Kovačec Stane.
Odšli:
Hacin Jani (v JLA), Blažič Darinka, Koritnik Nataša, Vodeb Drago, Ferlič Avrelija (druž. upoko jitev).
SIGMA GORNJI MILANOVAC Prišli:
Odšli:
TOZD KARTONAŽNA LJUBLJANA
Prišli:
Cvetanovič Zorka, Markovič Slobodan, Janko Bojan, Hauptman Anton, Dečman Julijan, Zupanič Anica, Virant Boris, Tratar Branko, Novakovič Slobodan, Smrtnik Janja, Kneževič Borka.
Odšli:
Štrukelj Ana Marija (upokojitev), Čauševič Šaha, Bizjak Draga—Karla (upokojitev), Topolnik Ivanka (upokojitev), Cvek Rozalija (upokojitev), Rakijar Milena (upokojitev), Bešič Sajma, Teodorovič An-da, Zukanovič Fatima, Gerbec Janez (v JLA), Čančar Vitomir (u-pokojitev), Hrnec Jakob (upokoji tev).
DSSS
Prišla:
Metelko Nevenka Odšli:
V KTL je v prvem tromesečju tega leta bilo sprejeto na delo 55 delavcev, s tem, da sta od tega 2 delavca dejansko samo prišla iz DSSS v TOZD Kartonažna Ljubljana. Skupno je v tem obdobju odšlo 39 delavcev, od katerih so 4 odšli v JLA, 15 se jih je starostno upokojilo in eden družinsko, ter ostali na lastno zahtevo ali sporazumno. Za kar 50 % število prenehanj delovnega razmerja za radi upokojitve, je vsekakor razlog v tem, da se je pričelo obdobje, ko bodo odhajale v pokoj delavke, ki so nastopile prvič delo v prvih letih po osvoboditvi iziroma da se nekateri delavci že odločajo za predčasno upokojitev, ki jo omogoča nov pokojninski zakon.
Naloge TEHNIČNE KONTROLE
Naloga tehnične kontrole je, da zbira in analizira razne tehnične napake v širšem ekonomskem procesu. Te napake se lahko pojavijo v vseh fazah aktivnosti — pripravljalni, tehnološki in končni. Pokažejo pa se skozi napake v konstrukciji, napačnem tehnološkem procesu, nabavi neustreznega in defektnega materiala in sredstev za delo, nepravilnem funkcioniranju sredstev za delo in njihovo neprimerno izkoriščenostjo, napačni obdelavi materiala, polizdelkov in izdelkov, nepravilni montaži ter odstopanju kvalitete proizvoda od predvidenih normativov in dovoljenih toleranc.
Vse te tehnične napake se odkrivajo z metodo vzporejanja dejan-
NABAVA
skega stanja posameznih tehničnih podsistemov s predvidenimi standardi in dovoljenimi tolerancami. Kontroliranje tehničnega podsistema v mezoekonomskem procesu se lahko vrši na različne načine, tako z vizuelnim kontroliranjem, kot s posameznimi meritvami, ki jih opravljajo delavci neposredno, ter na podlagi popolnoma avtomatiziranega kontrolnega mehanizma, ki na podlagi povratne informacije lahko istočasno korigira same upravljalske odločitve.
Organizacijske oblike in metode dela tehnične kontrole so odvisne predvsem od specifičnosti delovnega procesa v konkretnem gospodarstvu, stopnji poznavanja strokovnih dognanj iz te oblasti in
PROIZVODNJA
F'
H i y
SUROVINE
I__________________I
!-------------------i
POLIZDELKI
L___________________i
I-—.—J CO
r
IZD ELKI
I
------------1
>
o
co<
O
m
Del. operac. Del operac.
:
Del. operac.
"I
— j
SKLADIŠČE

možnosti njihove uporabe v praksi. Samo s teh aspektov je treba analizirati pozitivne in negativne karakteristike tehnične kontrole in jo prilagojevati potrebam konkretnega mezoekonomskega procesa.
Punkti preverjanja tehnične kvalitete in sigurnosti materiala, polproizvodov, proizvodov in finalnih proizvodov so prikazani v sledečem d iagramu:
Iz prikazane sheme je razvidno, da se tehnična kontrola surovin, delov, polizdelkov vrši pri njihovi nabavi. V proizvodnji pa se kontrolirajo polizdelki, izdelki in finalni proizvodi. V procesu uporabe proizvodov, to je v potrošnji pa se preko servisnih služb, trgovinske mreže kupcev in drugih punktov informiranja, kontrolira uporabnost in funkcionalne katak-teristike proizvodov. Na bazi teh povratnih informacij, odgovarjajoči nosilci upravljalskih odločitev, vršijo potrebne korekcije prilagajanja stanja posameznih tehničnih podsistemov potrebam mezoekonomskega procesa.
Pri izbiranju, sprovajanju in organizaciji tehnične kontrole, sc ko-
MONTAŽA
risti različne strokovne metode. Od uspešnosti izbire strokovnih metod tehnične kontrole in njihovega uresničevanja v praksi, pa v veliki meri zavisijo rezultati neke-iga gospodarskega sistema. Zaradi tega, morajo biti ti rezultati predmet posebne pozornosti nosilcev kontrolne funkcije v organizaciji združenega dela.
Ravno v sedanjem času, ki lahko rečemo, da je krizno obdobje ne samo našega pač pa svetovnega gospodarstva je nujno v večji meri upoštevati ter uveljaviti pravilen sistem tehnične kontrole. Zavedati se moramo, da je za uspešno izvajanje stabilizacijskega programa premalo samo večati produktivnost, pač pa je nujno doseči ' visoko stopnjo kakovosti izdelkov, v kolikor se hočemo kot gospodarska celota enakopravno vključiti v mednarodno menjavo. Prav tako bi morali temu problemu posvetiti večjo pozornost tudi v naši delovni organizaciji in že šare pomen tehnične kontrole opredeliti v makro, mezo in mikro organiziranosti, ter pa nato ekzakt-no izvajati oziroma uresničevati.
F. Udovič
UPORABA
cn
7š
|—
>
□
C*
O-
m
IZDELKI
i	|---------(____i
:	i	r	-r
h !
POVRATNA INFORMAC. !
I
f '
1.	Družbena kontrola
2.	Funkcionalnost
3.	Mnenja kupcev
Foto vest:
Na seji delavskega sveta temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana dne 27.3.1984 je zaradi odhoda dosedanjega direktorja te temeljne organizacije Avgust KLissla z 31.
marcem, bil s sklepom delavskega sveta imenovan za vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa tehnični vodja Jakob Kon-drič, ekonomist, roj. 19.9.1938.
	• ^	i«.	^
	v F
A JE	
Jakob Kondrič na seji ob imenovanju
I_______________________________________________l
Delegati delavskega sveta TOZD Kartonažne Ljubljana na obisku v Lepenki Tržič
PREDLOG TERMINOLOGIJE IZ PODROČJA PAPIRNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE
( nadaljevanje iz glasila št. 3 - marec )
birotehnika —
— zloženka —
oprema, tehnični pripomočki in Potrebščine za administracijsko tehnično delo; v ožjem pomenu izdelki iz papirja, kartona in lepenke — papirni birotehnični izdelki
a: Office appliances
moyens technigues pour bure-aux
n; kanzleitehnische Ausrustung
" škatla —
skupinski naziv za eno ali večdel-oi, navadno kvadrasto oblikovani, ernbalažni izdelek raznih izvedb iz kartona in lepenke, včasih kombi-oiran s papirjem, folijami in drugimi materiali. Rabi predvsem kot transportna (zunanja in napultna (notranja) embalaža. a: box;carton;case boite; caisse n: Schachtel; Pappkiste
" izkoristek —
dole kartona ali lepenke, npr. v %

°stanek (še uporabljiv)-Verschnitt« °bpadek (vnovčljiv kot star papir)(b) ^bfa||
dorabek - Nutzen (c)
nezloženka —
s'n-: prevlečena škatla - škatla, 16 že izdelana v dokončni fori navadno prevlečena s finejšim p dkjem ter namenjena za bla °sebne porabe.
|	y 11 iau c uua
' boite finie
'1' ^einkartonagen; bezogene Kar-tangen, geformte Schachtel
eno ali več delna škatla katerekoli vrste, ki je naročniku poslana v sploščenem stanju ter jo mora naročnik — uporabnik le še utelesni-ti pred polnjenjem
a: ready box
f: boite prete a Temploi n: Aufrichteschachtel
— loputnica —
zloženka s po 4 loputami pri pokrovu in dnu
a: flap type box f: boite a rabats
n: Faltschachtel; Klappenschach-tel
— stična loputnica — loputnica, katerih vseh osem loput se dotika v zaprtem stanju škatle
— prekrivna loputnica —
loputnica, katere dve loputi zgoraj in spodaj se popolnoma prekrivata
— delno prekrivna loputnica —
loputnica, katere dve loputi zgoraj in spodaj se le delno prekrivata
- loputnica z zatiči —
loputnica, ki se jo zapre z zatikanjem zatičev dveh loput na zgornji in spodnji strani
— loputnica z lino —
loputnica, z zelo ozkimi loputami zgoraj, tako da ostaja zgoraj (odprta) lina, ko so lopute zaprte
— teleskopnica —
dvodelna zloženka, pri kateri ima pokrov, ki seže preko spodnjega dela škatle, lahko največ isto višino kot spodnji del
a: telescope — type box f; boite telescopipue n: Stulpschachtel
— vrste teleskopnic:
1.	natična teleskopnica (pokrov ima manjšo višino kot spodnji del škatle)
2.	teleskopnica z vratom (pokrov ima isto višino kot vrat nad spodnjim delom škatle ter teleskopsko sede nanj)
3.	teleskopnica z lino (pokrov ima na zgornjem delu lino za zračenje)
— zdrsnica — dvodelna zloženka
a: sl id e type box f: boite coulissante n: Schiebeschachtel
—	vrste zdrsnic —
1.	enostranska zdrsnica (ima obod ki je z ene strani zaprt)
2.	dvostranska zdrsnica (ima z obeh strani odprt obod)
3.	drsnica s polzo brez loput
4.	drsnica s polzo s čelnima loputama s polzo s stranskima loputama
5.	drsnica z nezložljivo polzo
6.	drsnica z zložljivo polzo
—	poklopnica —
zloženka, v pokrovnem delu z
enim samim pokrovom, šarnirsko
oblikovanim z obodom škatle
a: lid hinged to wall type box f: boite avec couvercle rattache n: Klappdeckelschachtel
— preklopne vrste poklopnic — a. preklopna poklopnica
b. loputna preklopna poklopnica
- zaklopne vrste poklopnic a. zaklopna poklopnica
b. loputna zaklopna poklopnica
— loputna poklopnica —
poklopnica z dvema stranskima loputama
— vtisnica —
škatla, pri kateri se — da bi se jo zaprlo — vtisne pokrov iz lepenke do vgrajenega nastavka v spodnjem delu škatle
a: push-in lid box f: boite pour fermeture a enfou-cement
n: Eindruckschachtel — dvorobnica —
zloženka elipsastega prečnega preseka (po utelešenju) z dvema elipsastima pokrovoma na vsaki strani
a: fiat oval box f: boite plate ovale n: flachovale Schachtel
— zataknjenka —
eno ali dvodelna zlozunka, ki se jo utelesi tako, da se v ta namen predvidena pramena ustrezno zatakne, pri dvodelnih npr. v notranji del
a: sling box f: boite empachee n: Einsteckschachtel
platno
nizka, navadna enodelna zaklopni-ca brez pokrova, konstruirana tako, da jih je mogoče skladati eno vrh druge.
a: tray
f: plateau (m) n: Steige (f); Plateau (n)
kartonski ovitek
škatla — zloženka, na katero se, ko je v razprtem stanju, položi embaliranec, nakar se oblikuje škatla in robove zalepi ali spne
a: large industry vvrapper f: enveloppe (f) d'emballage indu-strielle
n: grosser Verpackungsumschlag (m)
vrste kartonskih ovitkov
1)	industrijski ovitek s sredinskim stikom in čelnim prekritjem
2)	— s sredinskimi stikom in loputami na stik
3)	— z bočnim in čelnim prekritjem
4)	— s stičnima bokoma in čelnimi loputami na stik
kartonski polovitek kartonski del ovojnice npr. za em-baliranje žimnice (ostali del je prozorna vreča iz skrčljive folije)
a: back part of the large industry vvrapper
f: revers (m) d' enveloppe indu-strielle
n: Unterlage (f) des grossen Ver-packungsumschlages
knjigoveški ovitek eno—včasih tudi dvodelna zloženka za embaliranje knjig
a: bookcovering
f: enveloppe (f) pour I iv res; po-
chette----
n: Buchhijlle (f)
registrator
vrsta mape s trdimi platnicami, z mehanizmom za vpenjanje dokumentacije, Rgistrator s tokom.
Ne: fascikel. Vidi: indeksni vložek; registratorski mehanizem, a: letter — file (slip—in čase) f: classeur (m) (etuie) (m) n: Briefordner (m), (Etuitasche) (f)
registratorski mehanizem kovinska ali plastena oprema v re-gistratorju, ki rabi za vpenjanje vloženih listov dokumentacije vrste: vzvodni mehanizem, klecni mehanizem a: file outfit
f: fn^canisme (m) du classeur n: Mechanik (f) fur Briefordner
indeksni vložek
vložki iz debelejšega papirja za podrazdelitev vloženih dokumentov npr. v registratorju.
Vrste: abecedni indeks, slepi indeks
a: index insert f: index (m) n: lndexeinlage (f)
mapa
kartonažni izdelek iz kartona za hranjenje in razporeditev spisov.
I.	mapa z loputami
II.	mapa z mehanizmom
1)	z navadnim mehanizmom
2)	z drsnim mehanizmom
3)	z vzmetnim mehanizmom
a)
I.) file forder; folder II) clip—lock forder
f)
I.) carton (m)
II) carton (m) relieur n)
I.) Mappe (f); Aktendeckel (m)
II) Schnellhefter
Mapni ovitek
(prepognjena) pola močnejšega papirja za vlaganje spisov, da bi se bolje ločili od drugih
a: cover
f: couverture (f); chemise (f) n: Umschlag (m)
Knjižni ovitek
reklamno—zaščitna zunanja preobleka za knjige, navadno iz zelo kakovostnega potiskanega papirja
a: book jacket; book cover f: couverture (f);couvre livre (m) n: Buchumschlag (m); Schutzunrv schlag (m)
ovojka
sin: ovoza; ovoj; ovojek širši pas papirja z med seboj zalepljenima krajema npr. za pošiljanje zganjenega časopisa po pošti
a: loop (?) f: lacet (m) ?
n: Schlinge (f). Schleife (f) ? ovojnica
sin: kuverta; pisemska kuverta ? vseh strani zaprt papirni ovitek za pismena sporočila po pošti/ kadar je zapirajoča daljša stranica
a: correspondence envelope f: enveloppe (f) postale n: Briefumschlag (m); Briefhull6 (f)
nadaljevanje v naslednji števil
Koordinacijski svet OO ZSMS
v DO KTL mora zaživeti
Zveza socialistične mladine, nadaljujoč tradicijo revolucionarnega mladinskega gibanja, razvija in deluje kot najširša demokratična fronta socialistično opredeljene mlade generacije.
Družbenopolitična dejavnost zve-Ze socialistične mladine Slovenije •zhaja iz revolucionarnega delovala Zveze komunistične mladine v letih 1920 do 1948 ter naprednega mladinskega gibanja med obema vojnama, kot sestavnega dela delavskega razreda.
Predhodnica ZSMS kot demokra-tične fronte mladih je bila mladinska osvobodilna fronta. Ustanovljena je bila oktobra 1941 leta v l-iubljani. Zveza slovenske mladi-ne Je bila sestavni del združene Zveze protifašistične mladine Ju-Soslavije. Njen prvi kongres je bil °d 1. do 3. oktobra v Kočevski reki.
P° osvoboditvi je ZSM prilagodi-la svoje delo novim razmeram in 56 na drugem kongresu junija ^945 v Ljubljani preimenovala v Ljudsko mladino Slovenije.
^ Povojnem 'obdobju je v boju za revolucionarne spremembe dosegla visoko stopnjo idejne in akcijs-ke enotnosti, ki je izvirala izključ-n° iz potrebe po vključevanju mladih v gradnjo socialistične družbe. Četrti kongres Zveze komunistične mladine Jugoslavije, ki ie bil od 12. do 15. oktobra 1948 ^ Beogradu, je sprejel sklep, da se ^Veza komunistične mladine Jugoslavije združi v Ljudsko mladino
Jugoslavije m da se enotna organizacija mladih imenuje Ljudska mladina Jugoslavije.
Mladinska organizacija se imenuje od sedmega kongresa Ljudske mladine dalje, ki je bil od 23. do 26. januarja 1963 v Beogradu.
Torej je zveza mladine množična družbenopolitična in vzgojna organizacija, v katero se mladi prostovoljno združujejo in organizirajo, da bi s svojo dejavnostjo čimbolj pripomogli k nadaljnjemu razvijanju socialistične samouprave. Mladi naj bi z združevanjem v svojo organizacijo uveljavljali, usklajevali, usmerjali in ustvarjali pogoje za zadovoljevanje ekonomskih, socialnih, političnih, kulturnih in drugih interesov ter vsakodnevnih potreb. S sprejetjem Zakona o združenem delu so bili podani vsi formalno-pravni okviri za vsestranski razvoj odnosov po načelih socialističnega samoupravljanja.
In kako je organizirana mladinska organizacija znotraj naše največje temeljne organizacije "Kartonaž-ne" Ljubljana.
Na konstitutivnem sestanku, 2. a-prila 1984. so izvolili predsedstvo kot politično-izvršilni organ ter sprejeli predlog Poslovnika o delu mladinske organizacije, vsklajene ga z določili Statuta ZSMS in pravilih o organiziranosti in delovanju mladinske organizacije.
S poslovnikom mladi opredeljujejo namen združevanja; ta je, da aktivno sodelujejo v graditvi socialis-
^azgovor s predsednikom KOOS DO KTL
Še je premalo stimulacije	j
za boljše delo	!
^ sklepom delegatov konference ^snovnih organizacij sindikata DO ^L, je bil letos izvoljen za pred-Sednika z 2 letnim mandatom Jar,ez BUČAR rojen 11.7.1952, ZaPoslen v temeljni organizaciji Kartonaža Rakek.
Poiskali smo ga na njegovem de-°Vr>em mestu, kot delavca za le-p'lnim avtomatom in ga zaprosili Za kratek razgovor s katerim gabi Dredstavili našim bralcem.
,#o
oern čistokrvni Rakovčan ter že °rJ 8-4.1971. leta delam v tej te-eVr>i organizaciji. Po poklicu delavec in nimam druge kva-' 'kačije razen te interne, ki smo gl° sedaj pridobili. Čeprav s6m že j. e/ kot član izvršnega odbora ^'kata pa z letošnjim manda-m tako predsednika osnovne or-dnNacije sindikata, kakor tudi
KOOS, prvič prevzemam tako odgovorne dolžnosti in to še v teh težkih življenjskih časih. Sem pa pred tem bil aktivno vključen v delovanje drugih družbenopolitičnih organizacijah kot predsednik mladine in sekretar OO ZK ter v organih upravljanja tako, da mi bo vse to olajšalo opravljanje odgovorne funkcije. Prav tako sem veliko sodeloval pri prostovoljnem delu saj sem se kar 12 krat udeležil raznih akcij v okviru mladinskih delovnih brigad."
Na katera področja bo v teh oteženih gospodarskih časih dajal sindikat največji poudarek?"
"Največti poudarek bomo vsekakor poleg težnji za kvalitetnejše delo, dali tudi skrbi za osebni standard samih delavcev. V sedanjih in teh še težjih časih, ki priha-
S tematske konference OO Z K DO KTL v mesecu marcu
tične samoupravne družbe in da se dosega idejnopolitična in akcijska enotnost mladine po načelih programa in politike Zveze komunistov ter da se zavzema za stalno aktivnost in usposabljanje mladih za uspešno vključevanje v družbenopolitično in samoupravno življenje v vseh sredinah samoupravnega odločanja.
Poslovnik ureja tako notranjo organizacijo, način delovanja kot področja dela. Slednja predvideva stalne oblike za področje idejnopolitičnega dela, organiziranosti in kadrovska vprašanja, ljudske obrambe in družbene samozaščite, informiranja ter ostalih, samostojno izbranih oblikah dela.
Zapisano je tudi, da člani na mladinskih sestankih razpravljajo in odločajo o vseh vprašanjih, pomembnih tako za delo mladinske organizacije kot za samo temeljno organizacijo, posebej pa o programu dela in njegovem izvajanju, o oblikah dela, preko katerih uresničujejo neposredno dejavnost in o drugih vprašanjih.
Določila 23. člena Poslovnika predvidevajo združevanje z ostalimi osnovnimi organizacijami ZSM z
namenom usklajevanja, povezovanja in koordiniranja dejavnosti. V koordinacijskem svetu ZSMS ima osnovna organizacija predvideno eno delegatsko mesto. Delegat se voli za dveletni mandat. Način delovanja in organiziranja koordinacijskega sveta se ureja s pravili koordinacijskega sveta, ki ga mora potrditi mladinska organizacija na svoji seji.
Določilo o ustanovitvi koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS na nivoju delovne organizacije ne sme ostati samo sebi namen, saj bo le vsklajeno in koordinirano delo mladine dovolj močno in garancija za uspeh. Zato predlagam, da tudi ostale mladinske organizacije razpravljajo in store korak v tej smeri.
Tako. Po dolgem času nedelavnosti nam je uspelo zbrati skupino mladih, ki s svojo zagnanostjo, idejami in željo po uveljavljanju mladih v življenju in delu temeljne organizacije obeta, da mladina ne bo prezrta in bo postala enakovreden člen v družbenopolitični verigi.
U. M.
nadaljevanje na 12. str.
Janez Bučar pri delu z lepilnim avtomatom
jajo, se bo resnično potrebno posvetiti vsem tistim delavcem z nizkimi osebnimi dohodki. Prihaja namreč že do tega, da marsikdo težko shaja s temi dohodki. Na splošno pa lahko rečem, da so osebni dohodki v naši temeljni organizaciji med najboljšimi v okviru občine Cerknica."
Ali se glede na preje navedeno delavci čutijo vzpodbudne, da bi si prizadevali doseči še boljše rezultate in kvalitetnejše delo in s tem ustvariti pogoje, da se to stanje obdrži še v naprej?
"Dejal bi, da je v samem TOZD-u ali pa kar v celotni KTL, vsaj po mojih dosedanjih spoznanjih in zapažanjih, premalo stimulacije, za boljše in kvalitetnejše delo. Pri tem pa mislim tudi, da je pri sedanji izdelavi mikroorganizacije del in njegovih vrednotenj dan prevelik povdarek na višja dela in vse premalo samem proizvodnem delu. Prav tako se ob tem tudi režija premalo zmanjšuje."
Ati torej smatrate, da bi bilo potrebno pregledati katera režijska dela bi se lahko ukinilo?
"Da, smatram, da imamo še notranje rezerve."
Eno od glavnih področij sindikata, je tudi stalna skrb za boljši družbeni standard delavcev. Kako na tem področju deluje naša osnovna organizacija sindikata, pri čemer mislim predvsem na področje letovanja in reševanja stanovanjskih vprašanj?
"dede reševanja problematike s tega področja, smo nekje med prvimi v naši občini. Reči moram, da tako ni problemov ne pri organiziranju letovanja naših delavcev ah pa reševanja stanovanjskih problemov. Pri tem moram pripo-
Foto vest:
6. aprila je bila v naši delovni organizaciji v okviru delovanja zavoda SR Slovenije za mednarodno znanstveno tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje na študijskem obisku 4 članska delegacija iz
mniti, da je bila odločitev o nakupu počitniških hišic na Cresu pozitivna. Glede stanovanjskih vprašanj le-te pospešeno rešujemo z nakupom stanovanj pri izgradnji naše nove soseske, dočim bomo kreditiranje individualne stanovanjske gradnje v dogovoru s službo družbenega standarda DO KTL skušali v letošnjem letu rešiti s solidarnostno pomočjo ene izmed temeljnih organizacij, kar bi nato ob sprostitvi sredstev v prihodnjem letu vrnili."
Kakšen program dela si je zadala za prihodnje konferenca 00S?
"Na to še ne bi mogel dati odgovora saj me je izvolitev na to funkcijo nekoliko presenetila, tako da še nisem imel možnosti pripraviti program delovanja. Vsekakor pa bo nujno potrebno, da bo prišlo do večjega sodelovanja s strokovnim vodstvom, ter da nam bo posredovano več informacij, da bi se tako lahko čimbolj seznanili s problematiko, ki jo naj bi obravnavali."
Tov. Bučar! V imenu uredniškega odbora in v svojem imenu, vam čestitam k zaupanju, ki vam je bilo dano s tem, da so vas osnovne organizacije sindikata izvolile za predsednika konference.
Osebno me veseli, da je ta funkcija zaupana mladinskemu aktivistu, saj je nujno, da tudi v sindikalnem delu prevzame odgovorno vodenje mlad kader v želji, da z novimi prodornimi močmi dosežemo, da bo sindikat prevzel svojo odločujočo vlogo v skrbi ne samo za boljše delo, temveč za dosego vsega kar naj v tej krizni situaciji zaustavi stalno padanje standarda delavcev. Želim vam pri delu obilo uspeha in obenem hvala za odgo-
Zambije. Člani delegacije so se pri tem obisku predvsem zanimali za potek samoupravljanja in pa o izobraževanju zaposlenih delavcev pri delu.
M. Seme
Ob odhodu v pokoj
Po skoraj 36 letih nepretrganega dela v KTL je odšla v pokoj delavka iz delovne enote 30 Draga Bizjak. Na naše vprašanje kakšen občutek ima pri tem in kako se bo spominjala svojih sodelavcev je dejala:
"Ni mi vseeno, da grem iz kolektiva! Po tolikih letih dela lahko odkrito rečem, da je to le doba, ki se človeku globoko vtisne v zavest, saj je bilo v njej tako dobrih, kakor tudi slabih let. Vse smo doživeli, veselje s smehom, pa tudi razočaranja. Na svoje sodelavce i-mam dobre spomine in tudi na vse moje dosedanje predpostavljene vodje, ki jih v teh letih dela ni bilo malo. Moram pa reči, da mi pri zadnjem obratovodju ni bilo všeč to, da dela razliko med delavko in strojnikom, med moškimi in ženskami.
Čeprav grem sedaj v pokoj, pa bom še vedno ostala aktivna pri delu m imam namen opravljati postransko zaposlitev. Če bi namreč sedaj prenehala kar naenkrat z aktivnim delom, bi ostala brez moči. Zato sem pripravljena, če bi bila potreba, še priti nazaj na delo v tovarno.
Želim, da bi naše delavke imele vedno dovolj dela, to je moja največja želja ob tem slovesu."
S strani uredništva sem delavki zaželel obilo sprostitve po tolikih letih napornega dela in pa, čeprav mora človek tudi v teh letih še ostati aktiven, uživanje zasluženega pokoja.
M. Seme
ŠPORT- REKREACIJA
(prvi z leve)
MILOVAN NIKOLIČ prvak DO KTL v šahu
Končano je prvenstvo DO KTL v šahu, na katerem je sodelovalo 13 šahistov. Igral se je enokrožni sistem, vsak igralec pa je imel na voljo 1 5 minut igralnega časa.
Zelo razveseljivo je bilo, da so se tega tekmovanja udeležili tudi predstavniki TOZD Valkarton.
Po dokaj zanimivih partijah, ko še do zadnjega kola nismo vedeli za končnega zmagovalca, je prvo mesto osvojil Milovan Nikolič iz DSSS, dočim je drugo mesto osvojil Rudi Ciglarič (Valkarton) tretje pa Cveto Manojlovič (TOZD Kartonažna Ljubljana).
Mnenje vseh igralcev je, naj bi bilo še več takih turnirjev, saj je igralni čas primeren in zanimiv,
obenem pa je dobra preizkuš' nja za bližnje sindikalno prveH' stvo Ljubljane in ŠIP.
Končni rezultati:
-	1. Nikolič Milovan	točke 9,6
2. Ciglarič Rudi	9,6
3. Manojlovič Cveto	9
4. Tesič Rade	8
5. Plaznik Mirko	7,6
6/7. Kovačevič Dragan	6
6/7. Korošec Drago	6
8/9. Urh Jože	5,6
8/9. Mesič Ahmo	5,6
10/11. Mrzlikar Tone	4,6
10/11 .Jereb Janez	4,6
12. Opara Jože	2,6
13. Panjan Peter	0
	M. P-
VLASTA GLADEK	---------------j------7"
prvakinja DO KTL v kegljanju	Upokojenci preberite
S prvenstva v kegljanju žena
Na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani se je odvijalo prvenstvo DO KTL v kegljanju za moške in ženske. Tekmovanje so končale le ženske, dočim so moški opravili le prvi del tega tekmovanja.
V ženski konkurenci je nastopilo 9 tekmovalk, vsaka pa je imela na voljo 50 metov in to 25 lučajev v polno in 25 na čiščenje.
Prvo mesto je zasedla Vlasta Gladek (DSSS) z 150 keglji, kar je dokaj soliden rezultat.
Na koncu tekmovanja so prve tri tekmovalke prejele medalje, dočim je ekipa DSSS, ki je v skupnem seštevku imela največ podrtih kegljev, prejela pokal za skupni rezultat.
Rezultati:	kegljev
1. Gladek Vlasta	150
2. Vinkovič Vera	146
3. Peternel Danica	139
4. Baškovec Adela	129
5. Firšt Ljubica	126
6. Luthar Irena	121
7. Vrhovec Vida	106
8. Mejač Darja	94
9. Šmuc Martina	78
EKIPNO:	
1. DSSS (Gladek, Peternel, Baško-	
vec)	418 kegljev
2. TOZD Kartonažna Ljubljana (Vinkovič, Firšt, Mejač)
366 kegljev
HUMOR
Š K R T A L O
I' V SR Srbiji imajo akcijo "i-maš hišo — vrni stanovanje", kdor HOČE VARati pa ima parolo "dobil sem novo družbeno stanovanje — staro tudi družbe no pa bom prodal".
2. Načrtno in organizirano preventivno delo na področju varstva pred utopitvijo, smo okrepili tudi z akcijo "naučimo se plavati". Povabilu so se odzvali le trije delavci, začuda med njimi ni nobenega poslovodnega organa. Bo že res, da je tisto o potapljanju le natolcevanje.
V deželo je prišla pomlad in z njo čas, ko začnemo praznovati razno razne jubileje. Odpisani delegati delavskega sveta ene TOZD so jubilej poteka mandata proslavili na Ljubelju. O tem, da so na obmejni seji sprejeli sklep o službenem prebodu državne meje, ni bilo še nič slišati.
4.	Osnovna in srednješolska mla-
dina ugotavlja, da ima na račun pomanjkanja finančnih sredstev v šolah namesto športnih vedno več obrambnih dnevov. Z nami je enako, referent za šport porabi že pol delovnega časa za SLO in diužbeno samozaščito.	.
5.	Nekdo mi je prišepnil na uho, češ, da naj bom "žleht" in v škrtalu objavim stenogramski zapisnik zadnjih dveh sej delavskega sveta DSSS. Res bom "žleht", nič ne bom objavil.
6.	Poklicni morilec sem, toda ti si moj prijatelj in umoril te bom zastonj!
Zakaj ponavljam ta prastari štos? Nekateri mi pač očitajo honorar za škrtalo. Vsaj vedo komu je le ta izplačan.
Imamo pa med seboj "prijatelje", ki se odpovedo zaslužku in prepustijo pisanje zunanjim časopisnim hišam.
D. V.
Upokojene sodelavce obveščamo, da imamo še pioste počitniške kapacitete v juniju in septembru v počitniškem naselju na Cresu, v koči na Veliki planini, ter v počitniških prikolicah. Cene so lanskoletne.
Pokličite po telefonu ali pa se zglasite v odseku za družbeni standard, Kotnikova 1, tel. 316—922 int. 292.
PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ GLASILA
KTL št. 3/84
Vodoravno:
BOJAN, NAPOLEON, KRIŽAJ, AGITATOR. KRUPP, VOLAN, NA, EARL, RANAR, PAV, SS, E. ADI, UNA, IV, M, TEST, MAJA, ETA, UJNA, ASPEKT, TO, AV-N Y, EOL, SKUNK, KAPUS, ATACAMA, RIM, PORTO, SČ, RTINA, IZVRTINE, NET, RO-KADA. VG, ERIE, IRAN, ASA, AMONIAK, ETE, MRAK, DB, JR, MORA, KUNA, ORLE, MED, POSTER, VOH, KATARINA, LM, SANI, KRIVICA, JELOVI CA, KEMIK, ITINERAT, BARA KA, VP, CE, ERA, ANTON, MO, PELERINA, AR, TN, VAJA, RAZLAGANJE, AZORI, ERVIN, I-NES, IR, TARA, VBOD, ANJA, KIJ, IVO, APOSTOL, POL, ASU-AN, AHA, TAKTIKA, SUM, K, AKNA, SMUČARSKI, RAN KO, TEK, ROMANTIKA, OL, TN, IC, KRTINA, PJ, AJACCIO, TALJENJE, NAGAOKA, ALA, DVE;
Geslo: REKREACIJA IN ODDIH NA SNEGU
Žrebanje križanke iz Glasila KTL št. 3/84 — marec smo izvedli v sredo 11. aprila 1984. Tudi za reševanje te križanke je bilo veliko zanimanje, saj smo prejeli 88 rešitev. Izžrebani s pravilnimi rešitvami so bili naslednji reševalci:
prvo nagrado, temveč je bil tudi še enkrat s svojo rešitvijo izžreban za 4. nagrado, toda že zaradi tega tudi izločen, saj je delavec KTL lahko nagrajen le za eno rešitev križanke. Mislili smo tudi že, da bomo prvič pri izžrebancih imeli podelitev ene nagrade, ker so v eni kuverti poslali svojo rešitev kar trije reševalci iz Valkartona, toda so tudi oni žal kolektivno naredili isto napako. Morda nam je bilo najbolj žal, da je pri nagradi izpadel upokojenec Rudi Šepeta-vec, ki je svojo napako naredil prav pri zadnji izpolnjeni črki v križanki, ko je namesto črke "E" napisal "A" -KOPJE-. Neuspešni reševalci:
iz TOZD Kartonaža Ljubljana — Florjan Urana
iz DSSS — Ana Trontelj, Gojko Blagojevič, Zalka Klinc, Tatjana Čerin, Zorica Andrič
iz Lepenke Tržič — Alojz Dovžan, Edo Povalej
iz Valkartona Logatec — Veronika Ferenčak, Andrej Marušič, Minka Treven in Milan Možina
ter upokojenci — Vera Ravnik iz Tržiča in Rudi Šepetavec iz Ljubljane
NAGRADNA KRIŽANKA št.
4/84 — april
1. nagrada	Svržnjak Zorka		
500-din	Kartonaža Rakek	Med pravilnimi rešitvami bo izžre-	
2. nagrada	Bajt Rajko	banih 5 nagrajencev	
400- din	DSSS		
3. nagrada 300 - din	Kogovšek Metka DSSS	1.	nagrada 2.	nagrada	500.00	din 400.00	d in
		3. nagrada	300,00 din
4. nagrada	Bizjak Venčeslav	4. nagrada	200,00 d in
200,- din	upokojenec — Ku-	5. nagrada	100,00 d in
	verta		
5. nagrada	Mrzlikar Tone	Rešitev celotne križanke in ne sa-	
100,-din	Kartonaža Ljublja-	mo geslo oddajte	osebno ali po
	na	pošti z oznako	"NAGRADNA
KRIŽANKA" na naslov:
Izgleda, da je bila zadnja križanka kar težka, saj smo morali za radi napačnih rešitev kar dolgo časa vleči dodatne reševalce, da smo končno izžrebali tudi petega nagrajenca s pravilno rešitvijo. Pri tem pa je bilo tudi nekaj dogodkov, ki je vzdušje prisotnih kontrolorjev nadvse razveselilo. Tako je Florijan Urana iz DE—20 ne samo, da je bil zaradi napake ob
KTL Oddelek za samoupravljanje in informiranje Ljubljana, Čufarjeva 16
najkasneje do 7. maja 1984.
NIKOLIČ MILOVAN prvak DO KTL v šahu
Gl ASU O KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO V NAKLADI 2500 IZVODOV, IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOf ANION ČOŽ PREDSEDNIK IN ČLANI SLAVKO LASIČ, TONE PRAŠNIKAR, JOŽE ZAPUŠEK, MARTIN JELNIKAR, MIHA CELARC IN MILAN SEME. GLAVN ODGOVORNI TER TEHNIČNI UREDNIK, TISK KTl - TOZD TIKA TRBOVLJE, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL ' LJUBLJANA - ČUFARJEVA 16, TELEFON 316	922.
■■