332. mm. Cama M Tbuujer. JU leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v apravmaitVM prc " " !**>......K 24 - celo leto . . . ■g........12 - pol leta..... četrt m........ 6*— čeat krta...... . . . m mesec....., naj se fraakirojo. Rokopisi se ne vračajo Cradaiatroi En a Ilova miica ti S, i\ pritličju letel 22- U — 5 50 1«) aerati veljajo peieitstoph* pttit vrata za enkrat po 14 vin za dvakrat po 12 t m za trikrat ah večkrat \- 10 >m Prt večjih insercijah po dogovoru. I ptavntžtvu naj -t poter na najaosurdnejše davke, da ^e ognil bankerotu državnega go- roparstva. V skupni proračun za leto 1910 vlada postavila stroške za aneksijo Bosne in Hercegovine. 326 milijonov kron znašajo ti stroški. Od teh se jih te porabilo za mobilizacijo armade -7 milijonov, za nabavo raznih vojaških potrebščin 97 milijonov, za mobilizacijo mornarice 8 milijonov, za odškodnino Turčiji« ker je aneksijo odobrila, pa 54 milijonov. Poleg te vsote pa je vlada še postavila v pro-račnn za 71 milijonov več kakor se jc doslej izdalo za mornarico. Pa s tem se ni vse opravljeno. V Proračun za leto 1911 pridejo še jako natru novi Izdatki za armado. Pred *em hočejo z uvedbo dveletnega vo-aškega službovanja pomnožiti armado, kar bo veljalo na leto kakih 70 mili-onov. povrh pa zahteva mornarica kar *:n dreadnoughte, ki bodo veljali . 40 milijonov. To so take številke, da se človeku ar tema dela pred očmi. Kje naj ids:vo vzame denar, da bo vse to ičevalo. Ministrov je menda samih nekoliko ih teh številk, ki jih bodo zastopali javnostjo. Prav zato je vlada tudi delegacij razdelila na dva dela a sedaj popolnoma nezakonito icala suro deiegadjo. En del grenki jo izražajo lepe števnkc drz. : jna naj zavžije stara delegaaja, :rjgi del pa nova delegacija. Kaj pa bo ljudstvo dobilo za to pomnoževanje vojaških bremen? era;o pač dveletno vojaško službo-: namesto triletnega in nov vojaški >ku poslovnik. A to so reforme, dav no potrebne in ki jih je ljud-o ze stokrat kompenziralo. Za tiste m milijonov kron in tisoče mož. bo treba zopet žrtvovati, bo ljudstvo morda tu Ji >edai dobilo le one — stare hlače, ki so bile obljub ijene v sloveči delegadjski seji 1. 1903. ko je delegacija z navdušenjem dovolila zvišanje rekrutnega kontingenta, ker je vojna uprava obljubila za to kraljevsko plačilo — namreč par >tanh vojaških hlač tistim doslužemm vojakom, ki nimajo civilne oprave. Revolucijo na P;rtujal-5ketn. kepubiikz Portugalska je ustanovljena. Revolucija je hitro in Sijajno zmagala in ta zmaga je bila tako popolna in temeljita, da se monarhisti se prav ga^ :i niso upali. V nekaj dnevih je bilo vse končano in starodavna monarhija spremenjena v republiko. Ta revolucija jc bila posledica razmer, vladajočih na Portugalskem. Prebivalstvo je v svojih vladarjih že davno videlo veliko zlo, nesrečo za narod m za domovino, a vladarji so s pomočjo ar.siokracije. vojaštva in duhovščine znali nezadovoljno ljudstvo držati v pokornosti. To sovraštvo portugalskega ljudstva do kraljevske ro-dovine je nastalo iz različnih vzrokov. Največ je kriva dinastija sama. ki je z največjo brezsrčnostjo zapravljala državni denar, ki je razmetavala milijone in milijone, med tem ko je ljudstvo stradalo. Že oče sedanjega kralja je v tem ožini presegal vse meje. Ustanovil je celo diktaturo in vzel ljudstvu vse pravice, samo da je mogel iz državnih blagajn jemati, kolikor sta rabila on in njegova skrajno zapravljiva žena. Dne 1. iebruarja 1906 sta bila kralj Pedro in njegov sin in naslednik v Lisabonu umorjena. Revolucijonarci so hoteli takrat umoriti tudi drugega sina kralja Pcdra, princa Miguela, a ta je bil samo ranjen. Takrat začeta revolucija se ni posrečila. Dinastija je ohranila krono in mladi pr.nc Miguel je postal kralj. Komaj otroškim hlačica m odrasli kralj je bil seveda slepo orodje v rokah svoje zapravi je na Ponmjnlskern skrajno sovraženc atere kraljice-vdo\e Amalije. Krvava rage-dija z dne 1. februarja P<08 ni - izmer čisto nič premeni la, ostalo jc \ e pn starem in o^taio m razvijalo sc tudi sovraštvo ljudstva napram d a-tiji vzhc vsemu uradniškemu, vojaškemu in du bovškem u teror; /mu. Bilo bi pa krivično, če bi se postanek revolucije pripisoval saino pre-podeiu dinastiji Grehi te dinastije so revolucijo !< pospešili, a predpogoji so bili dani iv prei. Deloma tiče v plemenskih lastnoslnih vseh latinskih narodov. Portugala. Spanci, Francozi in Italijani ne prenesej* Mi/nosti. Nemec jo prenese in Slovan tudi, romanski narodi pa je nikoli niso, ker v:dijo moj ideal ljudske vlade >amo v republiki. Portugalci >o se toliko bolj razvneli za republike, ker je njihova nekdanja kolonija Brazilija pregnala svojega cesarja in postala republika, in ker vidijo, kako mogočna, bogata in srečna je Francija, odkar je republika Pa tudi verska kriza je pripomogla, da p'»>;djdjo ki narod1 edalje večji sovražniki monarhij. Po imenu so u narodi katoliški, brez števila je duhovnikov, menihov in nun. cerkvenih naprav in organizacij, ki eksistirajo \ latinskih deželah. Vse to živi na ljudske stroške, w :o hoče od ljudstva denar, rarjeda obče blagostanje, pospešuje obubožinje širokih mas in zadržuje vsak napredek, ki bi povzdignil ljudsko srečo in bogastvo. Dokler so bili ljudje verni, je to lahko šlo, zdaj p m jstvo reveii.o in zato vidi v duhovnikih le izkoriščevalce in služabnike svojih tiranov. Na Portugalskem je bila duhovščina glavna opora dinastije, največ njena zasluga je bila, da se je dinastija mogla vzdržati na krmilu — seveda se je tudi ljudsko sovraštvo obračalo proti duhovščini ravno tako kakor proti dinastiji. Nič ne označuje tega bolje, kakor da je bilo prvo dejanje republikanske vlade, razpustiti vse cerkvene rodove in bratovome in vsem menihom in nunam ukazati, da morajo v 21 urah zapustiti deželo. Še nikoli niso nikjer na s\ etu napravili z redovščino tako kratkega procesa, kakor sedaj na Portugalskem. Dinastija Braganza je pregnana s Portugalskega. Vdala se je v svojo u>o;<> prav nekraljevsko. Kralju so dali v torek do 4. ure popoldne čas, da >e odpravi. In kralj jc povezal tvari in jc odšel. Nit: branil >e ni. Hraber mož bi se bil postavil na čelo tistemu vojaštvu, ki sc je zanj bojevalo in zanj prelivalo svojo kri in bi bi i šel za svojo krono v boj. Kralj Manuel in njegova gospa mama pa sta raj'" zapustila vse, krono i". \ LISTEK. ao; »pisal A. P. B n i i e. XXI. Ko »te dami sedli in ««dprav ali ikarja a tem. da je Poeauiova aa- -i bel© kavo in Mina rokotado. /ajrledati pri vrinjeni oknu *o- idi ai zardela ?« jo je vpraša -i^anova, potnakajora prrivo v J^dla je s vidnim užitkom na i* in. da si je polajrala erlr koark* »ta. jih iziraiala in nato močno Ah — nir!« je odvrnila Mina 1 adrrpi in prierla a zliriro mraati '►kola«!«. Torej — var v n-duV jr nri-mmla sopat Pm'-aii wi. boter aa ahtj a njo. vidrča. da Mina skrivno-nao poajedaje ^« njena ramena na nnaaoda. ki jo jr paadraviL Ko je a if)«»l*-ala. je nauialjevala a vpra-MijorimL »irc»k<# ^Ij-rtimi orni i: Zdi «e mi. da ima-. v*» videli, novo metodo!« Mina jp |*ojrl<»dafta o^tro Pu<-anovo in ko jr ujela njen i**w\nl. \ pra-sala: Kako iiiislia!« ' . Ino «o tvoj* h#»**'! - reer • oljno Mina. naalonivia ne na ittol. M i m*wr**U> >* "lazovaU 1»« Ijardiate. ki ao ar aa široko raakotTarrvali, opira I i na i»ali*«» in n*»r«»dm> na#.lanja>*ć ar aa loljard. tiho larrnli »\m- rudnih He^edi nimam, dra-ra Mina!« je nadaljevala Pin-anova a slani jo nijnra xadn> oatanke kave. *Ce imaš kraviro, prnnolzi jo prri mojimi ormi. zakaj zelo arm radovedna.« Mina ni vedela, ah naj ar jezi, ali »meje Ker pa na P »kanovo aj nvoarla hiti hmla. jr smejala Pravila jr fjrpetaje o rrrlii. Ta OrH. vladni svetaik. je ianel r^lo k«ipi«-o . m- 1 Starejši *in je hi I že natne^Vn v mi-■ktrmtvu. Svojr* ž#*no je novražil. ker jr bila arrda in fftarejna od njefnm. \'iel jo je v aakon zaradi »lot»- Z»tr> je rm\ i^ihajal za drnarii»ii /#*n*kaini in je htl vftled irvojr poli«»tno#ti man po eelem inaata. Mina m* je seznanila z njim. ko je n< k<>\ti*Vm\ rarlnt-tijn v «krivni zadevi. On. Carlntti. i* pozneje zaupal, da jr priarl k njemu - |»tlll- MJ»ir«»\»' I.MfTM- /• tt»- |T| je »»Jut H. |«. on nj»'ti tiajiiovejsii Ijnbimee. ki t«» /a«-asii«» /.ilaira tudi 7 dhamrjem. Mm » t« . i nikar jo je po /na it^iljivt» pozdravljal ua re>ti, kar ji jr i»i 1«- pa naoM* /m» Torej ueknka rtbiea* »»• ^al.iivo firifK.it.m la 1';. in |x>frleila1a v oa*leda|r». kj*T j*- videl Orlov obraz. \ajlo - ji je zdel zanimiv, zato jr nvatovala Mini: Spravi ara arm!« Nereni!« Meni na ljubo! Zanima me možakar' 1 »rrl je «an -tal m stopil k bližnji mizi. kakor bi Ukal kak važen ea--'»P * M< i|t# n» j« nepn^taiH« škilil . Min» Mina ra ni hotela v ulet i in i«* p n lane r leda l a v i Inat rovan t ea*opia. Kljuh t.ifni ,e jirtšel (rrel k mizi in hoiel vzeti nek raaaaoa, ki jr ležal po-l^iz l*rr>*i| y* za dovolje- nje P<" auova *»e mu jr zapeljivo na--MMlinila in Mina *r je rde*n k,,t ml, ozrla !*» njem. »Milortiva- je - |*etal zmr^irno Tir«) pridno prebirate kakor vidim. Zanima va« ta arrozna ne«re<''a Mina .je im«»la pred «»elH»j nliko, ki je kazala neko vremensko katastrofo. ! »h an.to-t me* •*» ooigraleu. kažot-z ormi na ženski. Tudi vi pridno ritate. jrnsTX>d!« ii- vmešala Puranova Orel y pustil razpise. kar sam prrdstavil Puranovi, katere doslej ni |*>ziial in profil za dovoljenje, re Miie prisesti Kje pa m* nahaja jrospod Car-lutti ?«< je najprej vprašal Mino. » IVima je. Tožil je. da ima hud jrlavobo|.<' je lajrnla neustrašeno Mi-na. Puranova *e ie naslonila i;azni. aledala «*d zjroraj dol na Orla in mo-iikala Mirw z oemi. Prieela je z Orlom ponrovor. Na n.M»irova vprašanja jr oda*ovarjala jezirrovito, trudeea ^e. da imj>onira si aren Mina pa ne j«' zofH't zairlohib« \ rasopis. prezirajvoriea. da je nek uirleden mesean hote! zastrupiti svojo ženo. s katero jr živel \ vernem prepiru. Ker sr vest ni dala kontrolirati, so ljudje razpolajrn-jori s prost o? t eaaom. nrvrrjrtno kombinirali. 1 eanovo stvar ni zanimala in zato je Orla opazovala sedaj pazno skozi |»ajdaši. ker vidi, da se je začelo kmečko ljudstvo prav odločno ustavljati klerikalni strahovladi. ]>r. Sesteršič hvali sebe in troje ljudi s toliko večjo gostobesrd-nostjo, ker ne more ničesar navesti, kar bi bili klerikalci že koristnega storili za ljudstvo. Dolgo vrsto let so klerikalri ljudstvo obsipali z obljubami, ol>etali vse mogoče stvari, Morili pa niso za ljudstvo ničesar. Tudi kmečki ljudje čutijo, da so jih klerikalci le goljufali in jih goljufajo se vedno, in klerikalci se tega spoznanja boje. Od tod ta urnebesna samohvala, ki jo je podpisal dr. Šu-ster^ič, ta samohvala, ki je tako gorostasna, da se ji mora razumen človek na £rlas smejati. A dr. Šusteršič se je menda zavedal, da celo ta samohvala ne bo zadostovala, kajti zabelil jo j^ z najmastnejšimi ocvirki iz svojega psovalnega leksikona. Sel>e hvali — napredujake i>suje. Napredno stranko hruli. da je »v Sc »raštvu do vere in cerkve rojena« in da je »vzrasla v, oholem zaničevanju kmečkega ljudstva«, in i*suje jo za »stranko hrez-verstva in oderuhov«, za »stranko pohujšanja in izdajstva«. Kak pijan misijonar bi ne mogrel krepkejše psovati. Pa psovke same še niso nikogar prepričale in s psovkami tudi dr. Šu-steršič ne bo prikril značaja svnje stranke in svojih ljudi! + Strahove vidijo. Klerikalci so tesno združeni z Nemci. Za denar kranjske hranilnice so se klerikalci prodali nemškutarjem in jim morajo tlako delati. Ko so bili naprednjaki v boljšem razumevanju z Nemci, ni imelo nemštvo od tega nobene koristi. Danes pa žanjejo Nemci na eeli črti. Klerikalno-nemška zveza je dala Nemcem ueinško gimnazijo, je utrdila šparkaso. da lahko veliko žrtvuje ;i nem. namene, je utrdila nemštvo družabno in politično tako, da si je sezidalo celo svoje gledališče in zdaj je klerikalna stranka to dobro tikal njenih nog. kar vse je Pučanov3 zelo zabavalo. Mina je opazila to igro in, bila jo huda na Pueanovo. Toda. ker je poznala Pueanovo kot žensko, ki se rada norčuje, je privoščila starcu malo blamažo, v katero je silil sam. Hotela ju je pustiti sama in zato se je poslovila. Pri odhodu ji je Pueanova šepnila na uho: »Ali ga bom potegnila! Krasna zabava!c Gospod svetnik se je odhajajoči Mini globoko priklonil in ponujen t roke ni stisnil, temveč jo celo poljubil: M ina jr močno zardela, toda rekla ni ničesar. Orel je bil prepričan o svoji veliki hinavščiui in o komedi-janstvu, toda storil je to lahko, čeprav je smatral Mino za vlačngo iu nesr.-nnno žensko. Pri vratih sr je Mini pridružil mlad elovrk, šr povsem pol in vitke, otroške postave. »Kako srečen sem, gospodična Mina, da vas zopet vidim!« je vsklik-nil in jo lovil z desnico. »Ali še ne ho konca? Za Boga, koliko je te ostudne golazni!« si je mislila nehote, ne da bi se ozrla v svojega novesra spremljevalen. Sto-prav na nliei ga je pogledala in ostrmela začudena. > Maliček! Kaj počneš ti tukaj!« * rrsto svojih isdajatav is kronala 0 tem. 4« Jr »f f odprla Trata t Ijiihljaaaai »■ Planil srat in is slovenske Ljaaijaae napravila dvajrsično »rala. kar bodo sovražniki našega namda seveda krepko iskoristili. Zdaj sr j» t danaliii m sanrii prime-rilo. da Nemci enkrat niso glais<>\ali s klerikalci Zarod sr je to pri no-vrni "beinakem volmeiu rrdu. V* m« ri so pri tem hranili svoje nemške interese in zalo niso ajussovali a kla-rikalei. Slovenski napradnjaki ao glasovali proti temu • »hčinskemu r»-*1u, k-r \arujej«» inter**s** slovenskih naprednih da v kaplare % a ler v. A ari« i jih klerikalce! Tako * - branili, da ao Nemei la čiste drugih aaaribov kakor naprednjak i glasovali proti klerikalnemu n ar rtu. da ao postali kar vrtoglavi in sr jim prikazujejo ia mrakovi. Tako jim je ta slučaj /.medel glavo, da že javkajo o napi t dmi-nemški zvezi. Naj sr klrrikalci lr pav mirijo. Neme! aa Jim ar bodo izneverili, klerikalamnarsnaka zveza ne ho razpadla in kroaiee iz ar make sparil „»» v#- UtnUt «*e \nin.. stekale \ 1» le-rikalnr žepe! + Kdo ho predsednik «l*-!ra;aeij? Tlobrrnik z vsemi silami na to deluje. van. - i aro leto no Nrmer. Najprvo je bil /voljrn Nemec za predsednika delegacij »n si« .-r dr. Viktor Fuehs. Oboru i -klen ili dogovor, da mora biti. fr je predse« In i k delearacij Ne-uiec. predsednik vojnega odseka Slovan in narobe. V*led tegra je bil tudi izvoljen za predsednika vojnesra srka umrli dr. Jožef Herold. V trm zasedanju mora hiti torej na podi ari i »rs doc o* ora izvoljen za predsednika avstrijske delrga« i jr slikan. Predsednik vojnesra odseka pa t »o Volitev na Dolenjskem. Novo mrsto. U. oktobra. V tem okrajti sta -e vršila danes dva volilna shoda. Oh 7. zjutraj je imel kandidat Ganil - «1 v Mirni peci. Udeležilo se ara je volileev. Volilei ao z velikim / »-ninianjrm in navdušenjem sledili izvajanjem kandidata «»anrla ter mn /ivahno pritrjevali. I>» trije najeti in pijani razara jači ao »kosali shod motiti. To se jim ni po«reeilo. ker -e jr ljudstvo samo /srra/al■• nad njih nastopom. Popolndne oh 4. sr jr v •»hod v Stari vasi pri £t .lernrju. Po »•orm govoru kandidata O a n n ' a sr je *nfrla*no in med živio-k"b i *pr**-Jrla njeajova kssHJsdatarn. Govorila -ia razen kandidata tndi ar Maj / r I j iz Bele cerkve in r Z o r k o mlajši iz Kronovesra. Tako arovor kandidatov kakor arov-ora a;. MsjzHj* in Zorkota sta z borova ler naravnost - l^ktrizirala. Vsrka kor v^ael pojav /a te kraje, ki so jih smatrali do s^->aj klerikalci za svojo nepremagljivo fr-In javo. l omiljeni hratje v Kaadiji poslali »fllov. Narodu- nekak popra, vrk. v katerem g Polvkarp V a v -pot i r priznava, da jr hi I aa obrin-*krm n rad n. taji pa. da hi kaj reklamiral in ar nazadnje povzpne do trditve, da muniljVni bratjV ne žive od javne milosti. Konstatiramo %l^#W-e: 1 » Nikdar ^ varili o IjTssadPSai štetju in njrajra pomenu dr. Vilfno, dr. Rrhar m profesor Spi ne i e, Zanjamir jr bil roarnjanji dan tndi zaradi traja, kar jr bi ta dan v Trstu prvič slovenski shod pod milim nebom Prirodi U ca je delavska organizacija pri 8%. Jakob« ia sierr je bil naperjen proti draginji stn- Od 18. sept do 5. okt ao bili objavijem sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto: Trst (r. 15. XI.) — Moderna filologiji: Ljubljana (uc. za II teč. 1910 11. D. SI. 10. XI.) - P r ; r o vi o p i s n a kupina: Novo mesto na DoUmskem (g. prov. m.. N. m. nI. M). X.), Oohca . uć. prov. m za II. teća) šol. I. 1910 11. Ng. m nI. 31. X.). — Kratice in znaki kakor navadno. t Kras* Omaraa. V Kranju je muhi umrl po kratki, mučni bole/m trarovee in i«»ustnik Prane Omaraa, tast ljubljanskega odvetnika dr. Alojzija Kokalja. Blagi pokojnik se je porodil v 2ti/eml»erku na IV»leuj-skrui ter ^- /. /rlr/iio \ ztrajnottt jo i ti žilavoatjo novz|>el do najuglednejšega mesta mod kranjskimi trgovci Pokojnik se jr oh preporodu našega 11 • i laaja slovenskega naroda živahno udeleževal narodnega gibanja ter ni nikdar zatajil ^\n>'fa nar«»diie>ra I»repnčanja. »lasi m» m« tedanji neiii-škutarski uradniki zato zelo nagajali. Bil je tudi eden prvih pred>e»l ni kov »Narodne « italtiice« v Kranju. Pozne jr je bil nešteto let občinski odbornik tn pod/upan \ nase m lepem narodnem Kranju. Tmli je bil v let »lan trgovske m obrtne ..Uornice Za sirtmiake »• mel ve.ininlprte r-ke. kar pričajo njegov*- številne uMan»»-\ e. ki jih je še za živ ljenja ustanovil. Kot blaajajnik bratovščine -\ Jožefa je prihranil Wk« t. bratovščini /natno imetje Pokojnik lul ^k>»^. inakoz rerlru in s«»liden trg«»\»*e iq je kot tak slove! rtr samo po G oren j- >*o\cnski. Težko prizadetim rvxlbinam izrekam.' ob am$ki mlinarski pomoćnik iz Stare-vasi pri Šentjerneju. Pri sebi je imel svojo, pred kratkim dvignjeno doto v znesku 1300 K. Ker žil takrat pn mlinarju Janezu Lopaticu v Ma-iencah št. Id m ker denarja ni bilo snkjer najti, so samih, da je odvzel že mrtvemu Udovcu teh 1300 K ali Janez Lopatic ah pa njegova žena Marija Lopatic ali pa, da je dal Udovč zakonskima Lopatic to vsoto v shrambo, pa sta jo pozneje utajila. Vršila se je potem preiskava proti Janezu n Mariji Lopatic, pa je bila ustavljena, ker ni bilo dokazov. Opetovano se je reiskava ponovila, pa vedno brez usp ia. Dne 26. avgusta 1910 se je pa Matija Lav r r. nek t, pm -.^ s ^vojo e orno-ženo hčerjo Terezijo Curha k. Med prepirom je očitala hči mate , da jo >ama goljutijo <*kupaj drži. da je hei radi matere morale po krivem pričati m svojo dušo prodati in da Mariji Lopatic vve to ne bo nič p«#ma£tio. da bo vendar morala iti ncet je>t. ker je mlinarjev (L j. Franceta Udovča) denar imela pod presnim plohom sknt. To o&rtanje je prišlo obsastvosn aa uho in začela se je nova preiskava. Orožniki poizvedujejo in tudi k sodišču v Ko->*anjevico je že vabljenih nekaj oseb. Po Hrastniku vozi slednji večer neki trboveljski avtomobil * m« ->amo za kratek čas. Ker so ceste ozke z mnogimi ovinki, bi bilo pač na mestu, da se ta gonja prepove, kajti zvečer si že noben domačin ne upa z na postajo, ker se konji pla-V četrtek večer je le malo manjkalo, da se m prigodi!a nad šolo velika nesreča, ko so prileteli v ovinka na kup avtomobil ter dve kočiji. SI. ofožnrštvo bi storilo domačinom veliko uslugo, če doseže prepoved te vožnje vsaj ponoči. Denar zna delati. Andrej Tunnški s Hrvaškega, trgovec s prašiči, ki je bil že 27 let zaprt in izgnan iz Avstrije, je prišel pred kratkim časom v Vod u crna Spodnjem Štajerskem ter pravil poNC^tmku Jožeta Pungerčku, da zna delati denar. V to s vrbo mu je izvabil 215 kron, katere je potreboval za naknp materiala, katerega potreba je za izdelovanje denarja. Lahkoverni Pungerček si je v to svrbo izposodil pri sosedu 21 "# kron Oba sta se peljala v Celje, kjer je Tunnški knptl navadno tinto in barve Ko sta ac vrnila v Vodne*, jr Tunnški daj barve v vpdo, da at ris« tope Na to jc iskati. Ko je prišel v okolico Sv. Jurja ob južni železnici, se je nazivaj Andrej Turnšek iz Slivnice. Vaacno ao ga pa spot^ah ter oddali je tridesetletni v Karlovca rofeni Mako Hajdanič. Nekaj časa jt tftjjil pri Milini žapana v Predgrađa Petru Majerletn. Spomladi je um pasti! slajfeo in vstopil kot hlapec pri gostilničarju Andreja Sitarja pn Sv. Krilu. Slutil pa je le osem dni, potem pa ga vzela noč. VzeJ pn je svojima >ohlapcema Mihi Vrhov šeku in Alojziju Ošttrju oblake in drugih stvari za okoli 100 K. Zdaj je pa prijela Hajdimća v Karlovcu ali Zagrebu roka pravice. \ osti Is Krastam aa (»orlakom. i » >ar je povodom SCMrtnicr povzdig- i.il Krnim v mesto. Dotieno poročilo je prejrlo obeiuako starršui«»tvo že 18. avgusta, a do danes ni nazančne-jrga ničesar znano. — Slovenska šola družbo sv. Cirila in Metoda ae je letos vsa preno\ ila >n dobila uapls. \arodna šola. Kakor cajenio, je lasna ia ver otrok vpiaanib,kakor lani. Ako hodo vsi Slovenei \ Krminu storili svr.jo narodu., dolžnost, bode šola prav lepo napredovala. In tako bo prav. — Letošnja vi uska letina bode tu m v okoliri še povoljno dovolj dobra. Vinske trgovee o|«>zarjamo žs? • lanes, »la pridejo pcm jm* vino pravo- • asno, ker o lrtoanji slahi letini jr tu vinska kupeija že zelo živahna. Za v -«ik«»v rstn** iiiformarije naj 1»!«'» govoli orniti na Ivana Kaleiea, ajo-stilniearja v hotelu Mrridionale, pri kohsivoru v Krminu, Ka't-ri bode ladrvoljr vsakemu iia ti^lugo. Tem potoni opozarjamo tudi drugo občinstvo, k. |n'itiije skozi Krniin. da ae ]>« služuje gostilne te$ra vrlega Slovni ea, kjrr bo postrezen \*ak«lo izv i t-.o in solidie« Sl«>venei. svoji k svn jim! Pomlad v jrseni. Na mladem ji lv>lku pritlikovrn na vrtu železniške hiše v Skofji I^oki pognali so trije krasni evrti, kar nam kaže v tem ea->u lepo igro narave. Na goriškem državnem kolo-lodvoru vladajo kaj čudne razmere Izpodrivajo se ob vsak: pnložnos-slovenski uradniki in slovenski delavci ter se mesto njih nastavljajo Nemci, ki razen svojega jezika ne znajo nobene druge besebe. Tako se godi v deželi, v kateri nimajo Nema ničesar iskati Med drugimi zagrizenimi nemškimi uradniki je tudi neki bivši poročnik Kam m, ki je celo tako drzen, da zahteva, da morajo slovenski delavci govoriti nemško. To je fpać skrajna predrznost domišljavega Nemca, k. bi moral ponižno tičati v kotičku m biti vesel, da dobi zaslužka v slovenski deželi. Nesreča v tovarni. V petek popoldne je padel v tovarni v Podgon tram na delavca A. Žbogarja. ki ga je na mestu ubtl. Žbogar je bil doma z Banjšic in jc bil star okrog 60 let. Poroeil se jr g. Josip § m u e , pristav e. kr. ravnateljstva drž. žel. \ Tr*tu. / ilosj»odir» i Zennaro. Posilil jr 20- • *r, \:, S .ci. ki jr bila zan^-^n; / nekim voznikom. Zrnnaro je ože- n in oer p*'tih otrok. i*rij>» troljof. fVst indvajsrtirtne (ri trgov r« - prrkajenim mesom. .Tn .i TiMja iz Trsta so zaradi raznih goljufij v Milanu aretirali. Po svoji *en je pred par mesrei podedoval pr'>dajalno v via del Ponterosso st 7 r.jr, trgo^ ?ri«> je po v era l trr otvori 1 Via Vm-\ a *_*0 tnrli hufet. Meseea septembra je Tisi svojo prvotno trge vino prodal Alojziju Perrhiariju za 17 0JIM K Poslednji mu je dal na rs • un la MH i K Par dni na to sr je oglasil tudi kupee z« trgovino v via Nu-ova in sjeer hrust Pegan Dogovori la sta sr za erno 19.000 K. na kar mu je Pegan takoj izroril 7000 K. O ku pu mi ^-stavili notarsko listino toda brez inventarja Preteklo soboto jr Tisi odrx»t,,a al. nr da bi rs.vedal kara. trr vari s srboj vrs drnar. katrrrga je tisti dan stržil. Ko je v ponedrljrk j ri Pegan \ trg«.\ ino katero jr o} med mornariškim učiteljem in realčnim profesorjem dr. Ftizijem. Vzroki trn ta dvoboj so biti sledeči. Pred par dnevi so resici na centi fsnefjani soprogo mornanškegs Wildaja s psovko .mula*. Učitelj Wild je smatral to besedo za razžalitev ter šel k rcnlteemu ravnatelju Solli ter zahteval, naj se realce kaznuje. Pri tem sta sc oba precej razgrela. Profesor dr. Fitzi se je vmešal v pogovor ter hranil stališče ravnateljeve. Ko-nečno je dr. Filzi pokazal Wildeju vrata. V sredo popoldne ob treh sta se v sianskem gozdu dvoboje vala in sicer na sablje. Profesor Filzi je bil pri tem na desni roki lahko ranjen. Pobotala se nista. Oiientni ekspresni vlak skozi , Ljubljano In Zagreb. Kakor poročajo iz Zagreba je postalo zopet aktualno vprašanje zgradbe nove orientne proge skozi Benetke - Ljubljana - Zagreb - Bel-grad. Po naročilu francoskih krogov se mudi zdaj urednik francoskega .Guide Joane" H. Monmarche v Zagrebu, da se orientira o gospodarskih in turističnih razmerah dežel, skozi katere bo vodila omenjena proga. Iz Zagreba gre Monmarcbe v Ljubljano, Sarajevo in Bel grad. Zagrebška trgovinska zbornica deluje na to, da se izvede ta načrt. Priporočljiv gost. Predvčerajšnjem popoldne je prišel v neko gostilno v Kolodvorski ulici neki brezposelni slikarski pomočnik, ter takoj opazil električni avtomat. Ker je godbo rad poslušal, v žepu je bilo pa le malo cvenka, je ovite žice narezal in jih z nožem stikoval. Ko mu je gostilničar prišel na sled in ga pozval k odgo-oru, je ?ost pograbil litersko steklenico, skocu med vrata in jo zabrusil proti gostilničarju, ki je pa k sreči pri-U tela v zid. Nato je junak zbežal iz gostilne po Kolodvorski ulici. Pri begu le i^eubil pose!sko kntiž;*"o. el^^efo se na Franca Brudniaka s Štajerskega. Pn balinanju sta se spria boto popoldne na nekem dvorišču na Prulah dva delavca. Stavila sta za pol litra vina in ker je eden izgubil, je nastal prepir. Obdelovala sta eden drugega tolika časa, da sta bila oba krvava. Konec pretepa je napravil po- Slabo je prišlo v soboto dopoldne rj -i star* 'r.ru 81 let^e^u . <; škemu pomočniku Ivanu Krečru nakar se je zgrudil na tla. Poklicani policijski zdravntK g. dr. Iiner mu je dai prvo pomoč ter odredil, da so ga rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. Vzoren zakonski mož je brezpo--elni tiskarniški delavec .T.M., roj. le-*a 1877. v Gotenici in v- Smuko pristojen, ki si preganja eas s pijančevanjem in pa s tičjim lovom v mestnem logu. Svojo 15 let starejšo žer. ie 7 grožnjami prisilil, da ga je vzela, rvo pa je s silo in zvijačo izžel iz n;- rvlnji vinar, jo je začel mučiti in trpinčiti na vso možne načine. Človeku • kar gabi, če čuje, kaj je vse poče-ijal ž njo. Pretepaval jo jr in davil •lo. ko jr v najvrčjem pomanjkanju in v silni revščini ležala na smrtni postelji. No, v soboto se jr smrt usmilila obžalovanja vredne žene ter jr ako rešila nadaljnih moževih siro- —ti. Priporočljiv gost. Te dni je pri v neko gostilno v Trnovem kletni zidarski pomočnik Domrnik Toni n t t i ir Vidma na Laškem in plaval zaužitek z bankovcem za 20 kron Ko mn je natakarica odštela drobi/, je teća opravil z bankovcem vred in <»dšel. Ko je predvčerajšnjem zopet hiška? to gostilno, fra je natakarira -poznala in izročila policiji. Oddal-, so ga sodišču. Ljubezniv prijatelj. Ko je tr dni prišel iz Trsta v Ljubljano vojašk: lopustnik .Takob Skodič z name tioni. ds si poišče dela, se mu je na kolodvoru pridružil brezposelni pe-kovski pomočnik Ivan Tajč. ro-lom iz Kamnika, in ga povabil v go Milno na kozarce vina. Cez nekaj ča sa se je Tajč iz gostilne odstranil, oeš. da jrre kupit klobaso. Sel je pa naravnost na kolodvor in ukradel Škodičev kovčrar, katrrrga jr bil tam popustil. V kovčesm jr bilo za rtO kron oblrke. V soboto popoludne je bil are t ovan in izročen sodišču. Najdena sta dva ključka, katera dobi izsmbitelj pri inasristratu. Pri branjevki Mar. Krečovi je neka ženska pozabila košaro z različno obleko. Zasebni rs g. Rosa Konte jeva jr izgubila srebrno hrožo. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko Čl Makedoncev in 26 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 122 Hrvatov in 34 Slovencev. NaReko ar je povrnilo 30. v Krmin pa 12 Lahov. 23 Hrvatov se je odpeljalo na Reko. Irraaeek, ki je vozil včeraj zvečer od kamniškega vlada s državnega kolodvora do gledališča, se prosi, da odda ženske rokavice, ki so bile pozabljene v njegovem vozu, pri gleda hišniku. NntMM okinntit Za Ciril-Metodov obramben! sklad so se nadalje priglasili p. n. gg.. 833. Omizje pri »Koži* v Ljubljani (plačalo 200 K); 834. 15 abiturijentov ljubljanske realke (plačali 200 K); Omizje samcev pri .Zlati kaplji" (plačalo 5 K); 835. Omizje samcev pri .Zlati kaplji" (plačalo 5 K); — incl. 845. Volilo t Janko Trček iz Ljubljane 2000 K (deset kamnov; plačano 2000 K); 846. Županstvo Sežana (plačalo 50 K). Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Anton Pezdič z Brezij 36 K 70 v, ki jih je nabrala vesela družba za kozarček .Florjana" na Brezjah in sicer gg. Turnšek, Vranic, Rožanc, Pungartnik in Pezdič. — Marljiv pospeševalec naše družbe je Francek Freiih v Št. Rupertu. Poslal je 1 K 30 v, na nakaznico pa sam napisal: .Prej bo moje srce biti nehalo, kot Tebe, draga družba, pozabilo. Tu Ti pošiljam, ljuba družba, 1 K 30 v, katere sem nabral med svojimi součenci. Hvala darovalcem! Št. Ruperški Francek sledi dobro Mozirski Stanki. Društvena naznanilo. Slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« opozarja tem potom vse brate - pevce, da se prieno z današnjim dnevom zopet redne pevske vaje, ki bodo vsak ponedeljek točno ob poln 9. zvečer. Poučevala se bo tuni teorija. Hkrati si usojamo tudi povabiti k pristopu vse one. ki so navdušeni za sloven.-ko in slovansko pe--em, ki pa še niso bili pri nobenem -■•evskeni društvu. Sprejema se na novo pristopivše člane vsak ponedeljek zvečer od polu 9. do 9. v društvenih prostorih v ^Narodnem domu« L nadstropje, desno. Odbor. Sokol - v Šiški. Priobčili smo v ;*ranji izdaji poročilo o včerajšnjem občnem zoru »Sokola<- v Šiški. Zda;, smo z ozirom na to poročilo naprr--eni objaviti naslednje: Kakor v ! jubljani in Idriji so se tudi v Šišk pojavili mladini. Glava teh je odvet-- ki solicitator Cimerman, ki je :iladinom udan z dušo in telesom. Ker so mu obljubili kako dobro mesto {.ri »svojih« zavodih. Ker pa v Ljub- jani ni mo^el priti na površje, začf' je svoje razdirajoče delo v Šiški in to v enem najvažnejših društev, v Sokolu«. Prišel je v odbor in kmalu si jr znal s svojimi sladkimi be>^- iami pridobiti odbornike za-se. kar ie :lo tem lažje.ker sta v odboru tudi dva njegova svaka in gostilničar, pri ka teran se po Cimermanovem predla - a vrše odborove seje. Društvo if kmalu občutilo kaj pomeni, če v od-"oru vlada samo eden, drugi pa sr >amo marijonete. Č'Ian za članom i* dstopal. tako da danes šteje »Sokol •- Šiški komaj polovico tistih čla nov. ki jih je imel pred »delovanjem--' 'imermanovim. Če mora društvo nx -topiti, izprosijo «i kroj pri brrsl -lanih in vtaknejo vanj vajence, taV> ia se vsaj na zunaj ne pokaže cela v.izrrija. Telovadec je eden. to jr na-•elnik. Naraščaj jim jo vzel dež. šolski svet. tako da je sedaj telovadnica r razna. — Kakšno je r>ostof>anje * za odbora pa se najlepše vidi pri za-injih dveh izvanrednih občnih sho--ih. Prisiljen je sklical odbor -ml tremi tedni občni zbor. na ka* •cm se je razpravljalo, ali je odboi lantopa] pravilno, ko je izključil čla-a Moharja. Xa tozadevni predloe ' bčni zbor obsodil postopanje odbor;-vo in izrekel s tem odoru nezaupnico. Vsak drog odbor bi bil na to od-topil in zahteval novih volitev. K**" e pa gospodje krčevito drže svojih >db\irniških mest. so sklicali za vč*4-*aj drug občni zbor, na katerem ^ sklenila odboru zaupnica, obenen *a soglasno odobril zapisnik zadnjc-:a občnesra zbora. Kako ^»spooV opravljajo to dvoje v sog-lasjernani .i«' nerazumljivo. Xe bi tega pisali, ak 1 Hi ne imeli g>ospodje drznega eela ' :ivno*ti hvaliti svoje »delovanje Ker so razmere v društvu tako ne-T-'rave, le želimo, da bi Cimerman •»adaljeval svoje delo tiko dolgo, i1 Sodo vsi spoznali, v čem obstoii ru<-rovo delo in se bo namesto tega ust j ^vil »Sokol«, ki bo imel dovolj živ ' 'enske moči razvijati in k reptil se, ne pa razpadati. Narodna čitalnica v Hrastniku na svoj letošnji glavni obeni zbor v icdeljo, dne 16. oktobra t. 1. ob 3. v°-~oldne v društveni sobi. Člani in pri-iatelji tega za hrastniško dolino pre-važnega društva se vabijo k udeležbi- - Odbor. »Sokol« v Slovenski Bistrici. Mariborčanka« piše, da je v Slovenki Bistrici razširjena govorica, n** -e namerava tamkaj ustanoviti sokolsko društvo. Glasilo spodnještajer--kih vsenemških renegatov pravi, dc dvomi o možnosti takeira društva, ker zanj baje ni tal v Slovenski B:-striei. Mi pa smo prepričani, da je v Slovenski Bistrici dovolj tal za uspe-vanje sokolskega društva: potrebno je samo par krepkih, značajnih moz. ki hi poklicali »Sokola« v življenje. Naj bi tamkajšnji Slovenci čimprej dnkaiali. da ja dvom nemlkntarjes nepravičen in da ja dovolj tal t* krapa* raz** j »la%-an M»biatriafc**T* Sokola. Narodna delavska organizacija v Trstu je imela v soboto n*et*er svoj občni zbor. Po običajnih poročilih je rr.šU na vrsto %oiite\ odbora. Udana je bila posebna lista, s katero pa delavstvo menda ni bilo zadovoljno. Idtelj gosp. Cngelman je predlagal, naj se volitev prenese in već govor* iitov mu je pritrdilo. Ptothril pa se e temn predsednik dr. Mandic, črs. da ne more in ne sprejme već pred' -ednistva N. D. O. Ko je se zelo navdušeno in prepričevalno govoril gosp. fahtar iz Voloske, se je pričela volitev. Volilei so crtali nekatere predlagane kandidate in glasovali za druge. Za predsednika je bil skoraj soglasno rv oljen jurist gosp. Ivan Marija Čok. Neki delavec iz mestne plinarne je prosil dosedanje voditelje N. D. O., naj ne zapuste v tej organizaciji združenega delavstva, posebno je apeliral -?a dr. Rybara. dr. Mandtea m drja. Brnfića, na kar je dr. Mandic s krat--m poslovilnim govorom zaključil zborovanje. Prosveta. Slovensko deželno gledališče. Jutri, v torek Bissonova etektna drama „Neznanka* (La Femme X.), ki se je uprizorila povsod s kolosalnim uspe--"»m. Predstava je za par-abonente. — V četrtek drugič Smetanova velika -a „Dalibor-. t Nepar.) — V soboto : opereta »Knežna* z deloma iz-?remenjenimi pevci. — V nedeljo popoldne izven abonementa za goste z žele opereta „Knežna4*, zvečer ob un senzacijska japonska drama .Tajfun". — Dramsko osobje priprav- Lud. Thome komedijo „Lokalna ^feznfca" skupno z Vikove-Kneticke r*oiko študijo v enem dejanj u ,Punčka* ter L. Birinskega veliko re- .injsko rusko dramo wMoloh~, oper- >obje študira Wagnerjevega »Tann--±; ser j a*, operetno osobje pa Lehar-opereto „Grof Luksemburški-, Slovanski jug. Seja hrvaških delegatov. Hr- iški delegat je v peštanskem par i a.-i entu so imeli v petek v Zagrebu sejo, la posvetujejo v volitvah v delegacije. \a tej srji so »klenili. da smatrajo volitev hrvaških članov v delegacije, ki se je izvršila v parli;-i entn. za nepravilno in v na«prof-stvu z veljavnimi parlamentarnimi «vsji. Xa ta sklep so izvoljeni dele-• . Vaso Muaoevie. Sandor Po po in dr. Mirko Grahovac odložili ~andate. g*rof Pejačevič in Nikola " puš pa >ta izjavila, du bosta nian-**e odložila, ako to sklenejo hrva>k: •klanci v peštanskem parlamentu. — Hrvaško - srbska koali* i ja -^ti slavonski orranizaeiji. Z:-.a- da je takozvano slavonsko krilo - aško - srbske koalicije za -nora-z banom dr. Tomašieem. O tem isen slavonskega krila je raz -ivljal izvrSevalni *»dbor hrvaško-- koalicije ter sklenil, da sla---<> orgranizaei jo ne smatra za del aško - >rbsk«* koalicije ter poziva is* koalicije, da se ravnajo po #a avto-n^Pa kluba, bo v četrtek 13- t. m. Z.-»irrebii. Xa dnevnem redn teaa sr, te-le toeke: Volitev funkei-i- ev. poročilo začasnega pr*d*ed-n konstituiranje stranke I*tean ma izredno skupščino tndi hrva-napretira -tranka. Na tej «kup-»> -klenila. da opusti svojo po ilrankarsko organizacijo in da v eeloti v mrvo stranko. Ki - <> ir p« »romali, aa bo nova strati-vala hrvaška samostalna »trar- Kd » bo m** i hclrradtki l«a? Kakor «mo že poroeali. je doae-• rradski žnpan Kosta Glavi-d*topil iz zdravstvenih ozirov. '»oveara župana sc ima iz« esti dni. Po vesteh srbskih lipe najrevnejši kandidat za zn 9 -i*»|ee ..r Mihovi! fiavrilovsr, arhivar. Yove> Vrezne« r*n-tja k tej kandidaturi: »Ta kantora Hi napravila čast *t ranki in • * d'i- la tudi številne inteliern"-a * olilre.e K. Loastrakeiia sraakeara ati-tma izvršiti v najkrajša način, da vstopi v ka- radikalee. Mladoradikalaa atrsmkn oklenila, da noatV v kabinet po-**ara Ttraeoljuba JoksinKvvien. *od-JJca % tVlaradn. Joksisaovie >» kil L v Ljtfblismt in jr man M do * * ;»*elj Slovencev. v .i., psatarska rfrarfc*. V rada aa ja osnovala d*lai*ka dru-ta rkaploaticijo rudnikov v m-rdtem okra m Oanovna rlavnica a 7»*» ono dinarje**. ICa čelu nove-^dj^t^ ao Tinancirit Oarrović, - * Marink ovir. Milmko Popa-in Miljotsn Stepa novic. '^rvtsa *ti "asu as imena je roman ki ga je •al ruski čaatauk ajraf Poraja, ki "as je udaleail rtuko turske vojn* leta le77 Rom s a izid« ta dni t lajmnaaaff ssJtfla BPRi SsamL ararka. Lr prejšnji ta dam aaso poročali o aporu med tukaj •vujim klerikalnim trgovcem Podle> m kom ia bi vio goetiluičarko pri Zlati kaplji, v Florjaafeki ulici, fg&h. mar i jo Lavrk-evo radi zadete srečke, llanes doptddae ar je vršila pred tukajšnjem deželnim xHh>e zastopal dr. Pagan, toženko pa dr M Pir* Vzrok pravde je sledeči: Pred kaki* in i l.i leti jr kupil tožnik eno d u naj ^ko komunalno srečko v nominahu vrednoati 100 g Id a« obroke. K r *»brokov ni točno plačeval, s*e je Y*an ka. pri kateri je bil knpil srečko, tožila po dr. Papežu. Tožnik je pa prijel v zadrti- tudi pri \ zajemnem T odpornem društvu«, pri katerem je imel \ ečji dolg. pa ga ni mogel plačati. Zatekel »e je k takratni gostilni rarki pri »Zlati kaplji-, jrdi M l^a\ • ričevi. da mu pomaga iz stiske. Izročil ji ja svojo srečko proti temu, tla l>oravna I-avričova str< Ve. ki so narasli pri dr Papežu in pa tožnikov dolg pri > Vzajemnem ivt bo Ivan vedet, era m«em pozabila.^ ;e no ^ " -«w*V ^ ktiver- je notri 300 K. To s° - rti - rd< I " i*o ip rar 1 po ra sevati, če ni morda La vrtcev n i srečke r^el >e tuii v menjalni T r Majerja. kjer ««o mu po ved a li. da je H *:"na *rečka zadela "20.00%» kron. Zahteval je nate od tožniee. Ha mu da polovico dobitka, česar na ona ni hotela stori*: K^r ^e je izplačalo M Lavričevi na dotično srečko 1« ono K. aahllia I. Prelesnik ftrtO«! kron po odbitku zneskov, ki jih je I^v-ričeva plačala zanj. Obravnava se je rh V2. ori preložila v «vrho za *lieanja prič na 4. nro popoldne. O izidu obravnave bomo poročali v jn-*ranji izdaji. Rožne stati samomor mladr ba ronpsr. V Moskvi se je ustrelila v*led nesrečne ljubezni 21 letna anmn^sa Rcicuel. Povrnena zhlarnelo^t. \" Kran- kobrodu ob Meni je služkinja Dusch pred poldrugim letom umorila svojega petletnesra sina. Busnhevo s<» po-i v blaznico. r^l koder se je pred rekaj časom vrnila kot ozdravljena. Te dni pa je nenadoma zopet zblaznela ter ustrelila svojega srospodarja. trsrovra Fontiieima. nato pa se samo sebe. T^ai H*»in ^ nevarnosti. T*» dni je v San l ranciaku ukrcaJ na par nik kitajski princ Tsai Hsin. da «e odpelje v FTonsr KonsT- Pridno je pa p^rnik odplul. aretovali več oboroženih Kitajcev, ker *o hili r i sn-■ da hočejo med potjo ubiti r nm-a Tv^j Hsina. Kitaje* Vonsr rV»n*.- *e je ar**ta*-iji uprl m je celo strel -»1 ne stražnike Vonaj Bona: je na y lieiji f-riznal. da ao nameravali ubit aniav ca in ga vreči v morje Pe* okroc **eta. FV.srat [ .|jek X razpisal naarrado v znesku ."e».isOTt kron za onega, ki obhodi v šestih le tih -Vi/asi kilometrov. Kraji, ki jih mora obhoditi, kdor *e l«»ti potovanja, ao natančno določeni \asrrad*. bore dakati Malome Razihj Ravluk, ki je meseca junija tegra leta odpeto val iz Lvova. Te dni j> dospel iz Isamv #ije na Dunaj Ravluk je bil preje učitelj v Galiciji in av*v«ri več jVzi kov. Sanje potopisne *f^»minc name ravi irdati v posebni knjiiri /naateaje eaaa. Za kanalizacii-vka oela med Cehov i m in Fran Jnai-povim manaaan v Praari je bil te dni -prejet tndi nek delavec, ki «e popolnoma razločuje od drugih Bil je v oči vidni zadreari. ko je spraševal, kje hi najceneje knpil lopato. Ko se je »ahtevalo, naj pokaže delat ako knjižico, je priee I v veliko zadre**o. rV-časi je izvlekel iz /epu mdek« če^ke jtindične fakultete, dokaz terej. da je akademik. Bil jc vprejet m pr\jnr ni delovoflja je odkazal akademo u* mu dninarju lahko delo, pri katerem zasluži 53 vinarjev od ura. Baje ja popolnoma zadovoljen, deta pridm* in pravi, da več za«lti7i kot dninar, ka kor > ne zaslužil \ pisarni Spaaija Ima še kredit. Španski finančni minister zahteva, da najame država 130 milijonov pezet posojila. Večino noeojils bi se porabilo r vojne svrhe. Čada o, da imajo Apaaaki mi niMri v peHanji nevarni dobi poamm delati na raćnn drtavljarov tako o^rn-tmne dVdav»ve, ko imajo vendar Irko blizu za vzgled — Portugalsko. • OJ m 11 m lM mmml Koliko , fteatitih duhovskih bratov po sa esaaih se ga aaveiiea ter peaegne m mladim dakIstom, vdevo ali pa titdi a kake aeaveeto šeao. Poavalnim gospodom tega seveda ni treba, ker iiaa itak vsak svojo kuharico, oiir »dekle sa vse«. — Iz Rima se poroča, da ja te dni pobegnil iz sam ostane P nor i*orHU«*tih karintditov v Nanpolju S seboj ja odpeljal neko čedno, J.il-*tno vdovo, v samostanski blagajni «i je pa lzpoMsiilu uekaj tisoč lir. da bo lažje obhajal ni edem* tedne. ji list ima prilogo »Slovenska Gospodinje«, glasilo Kolin>ke tovarne za kavino primes. Tektonski h )ra)Mfl fttajeraki krar.-aarijalcf. ti. Gradec, 1U oktobra. Zboru krščansko socijalne stranke je pred aedoval poslanec Hagenhofer. Zbora se je udeležil kot delegat cen trale dr. G e s s ni a u n , ki je {»oudar jal, da se mora krač.-so« ijalna »trau-ka razširiti čez celo državo in je ua-povrdal, da se priredi državni strankin zbor. Za poravnavo razpora v ^tajer.ski krwansk■ ■ --«»cijaliii »Iranki je bil izvoljen poseben odl»or, ki mora poravnavo oViseči do 51. januarja 1911. V odbor sta izvoljena tudi oba fronderja poslane« Pantz in urednik Neunteufel, Sehoiswohl ie (»redlagal zaupnico dr (rt-^Muanuu. A^dijrace pri t-esarju. S. Hunaj, 10. oktobra. Danes oh l popoludne je sprejel cesar v av- dijenei pred>ed>tvo >*^r>kega državnega zU>ra |m'kJ vodst\4>in prexioet1ni-ka Berzeviczvja in predat dni ka magnat ske zb<^»rnice grr»fa Zsakvja. Dunaj. 10. oktobra. Ministrski rreds*ednik baron Bienerth je bil vrčc raj v avdijeiMM pri cesarju in mu po ročal o prihodnjem delegacijskem zasedanju in o jesenski kampanji poslanske zbornice Dunaj, 10. oktobra. Nemški drž. tajnik zunanjih del Kiderlcn-Wach-ter, je prišel včeraj -ena in imel dolj? pogovor z ministrom zunanjih dc! irrofom Aehrenthalom. danes poj hi i-dne pa je bil v posebni avdijenci pri cesarju. Preds*»dst\a delegacij. S.— Dunaj, 10. oktobra. Jutri majo ogrski člani deleracij posvetovanje jrlede kandidature za prezidij in razdelitev referentov v delegacijah. Predsednik ojrrskih delegatov bo najbrže bivši ogrski minister Lu-dovik Lang. Predsednik avstrijske delegacije bo najbrže {»oslanec prof. Olombinski. Potrjena obsodba. O. — Dunaj. 10 oktobra \ajvis-sodišče je zavrnilo ničnostno pri * .7l»o tridentskega iredentovca Col- ; ja. ki je bil obsojen na n" let ječe rali veleizdaje in tatvine in ki pride r-adi vohunstva «e posel>e preti sodi •iče. klerikalizam in reski ar istok ratje. — Pra«a, 10. oktobra. Ce>ki isti poročajo, da tudi knezi L«»bko. sritzi m grof Paar posnemajo kneza Sehwarzenberg Dali natnrer na k»sr -vojemn armlmštvu m dela\«»v da morajo izpolnjevati svoje cerk^-1 u •lsnoffti. ter so naro.-ih nje h-t 4&\*>t\ Vojtčh*-. to je čeeka izdaja ►Bonifa«*iu^ Blatte«. Pasivna reaiatenea bustehradskl želeriii« i. G. — Praga, 10. oktobra Na bn ^tehrailski železnici ar071 pasivna rc sistenca. Nemški in če^ki železničarji te že|#»7nice *o imeli \ «"*«'raj v Pragi »a Mn-hkrtn otoku shod. na katerem •e bila »prejeta reaolneija. v kateri ?ahte\ ajo. da se do 17. t. ni odgovori na njih opravičene zahteve F.nak *.b*xl 1^ vršil tudi v Kornotovu. Seazarijonelaa vest. G. Praga. IO oktobra. »Na lodni List- naznanjajo ^le^le«.. sen /acijona I no vest. IO. januarja 1hht. 4023, odhod iz Trident a ob f>. uri 10 minut zjutraj in št. 4020. odhod iz Primolano ob B. uri 20 minut zjutraj za osebni promet. Promet tovornih vlakov se je pričel dne 1. avgusta. Pri tem se je otvorila postaja Tezze za celoten promet in postaja Grigno začasno kot avstrijska mejna postaja za carinsko službo. Istočasno sc je otvorila med postajama Vil laz za no in Pergine ležeča postaja Koneogno za celoten promet. Otvorilo se je tudi postaja lisce Patek na lokalni železnici Lomnj - Libohovice za celoten promet. f>ne\ i vlo\anskega narodno, gospodarskega kongresa -o minuli. Slišali smo mnogo lepih besed o slo vanski vzajemnosti na gospodarskem poljn. Ampak najlepša l>eseda . st*»-ie le prazen trla-. . p ji ne sled«-tudi dejanja Vikdar se io izdelki Kolinske tovarne izvrstne kakovosti in nizke cene in 7ato nele. «la lahko uspešno konkurirajo z vsemi dragimi tovrstnimi produkti, temveč jih tudi v vsakem oziru daleč, daleč nad k ril ju jejo. — Nemški gospodarski vpliv v Orienta. Iz fVmhna poročajo: Nemška banka za Palestino bo svoj akcijski kapital, ki znaša pet milijonov tnark. zvišala na 20 milj- mark. Nova ruska nov ena enota. Iz Pefrograda poročajo: Finančni minister Kokovcev se bavi z uvedbo novčne enote na Ruskem Ker gre s stališča, da je dosedanja ruska novč-na enota, kopejka in rnhelj. prevelika, hoče ustvariti za polovico manjšo novčno enoto. Komade po 3, 5, 10, 20 25 in 50 kopejk hoče nadomestiti s komadi po 2, 4, 8, 16, :12 in 64 kopejk. Matematik Oarts je projekt aa novo novčno enoto ie izdelal. Utreti kltli. lUHiSU r L)iH)al- it sV. C9arV tt!3 Neznanka. (La feeame a . . . .) Drama v 4 dejanjih. Spisal Alek. Režiser Hinko Nučič. Blagajnica se odpre ob 7. ari. Začetek ob 1 , 8. ari. Konec po 10. Menil mm u 1 ama sc a mira. Umrli so v Ljubljani: Dne 8. oktobra : Angela Šu-tar, rejenka. 4 mesece, StreliŠka ulica 15. — Alojzija Mavsar. delavčeva žena, 48 let, Cesta na loko 18. — Viktor Mihe ve, sin tovarniškega ključarja, 2 meseca, Hranilnična cesta št. 13. — Ivan Popit, bivši hlapec-55 let ,Radeckega cesta 11. Dne 9. oktobra: Uršula El-šaj, zasebnica, 79 let, Radeekega cesta 22. — Fran Novak, bivši mizar, 71 let. Karlovska cesta 7. — France Krištof, bivši delavec, 02 let. Radeekega cesta 11. Dne 10. oktobra : Fran Tomšič bivši pomorščak. 45 let. Radeekega cesta 11. V deželni bolnici: Dne 6. oktobra : Marijana Delavec, dnina ri ca, 34 let. Heteorolotffno poročilo. Sređoji zrmĆBt t\tk 738 9 — Cas Stanje -O opazo- bars-metra ^: E S i Nebo Taaja T rnm t — h- — > 8.' z. pop. 738 6 136 si. vzjvzh. oblačno * 9. zv. 737-9 12-0 si. vzhod. ■ 7 zj. 739^0 ion si. svzh megla 2 pop.! 730 0 18-9 sr. jzah del.oblač. * 9. zv. \ 739-7! 117 brezvetr. jasno 10. 7.ZJ 737-9 5D si jjvzh. megla Srednja predvčerajšnja temperatura 12 2" in včerajšnja 13 5°, norm. 11 6». Padavina v 24 urah 13*9 mm in 0*0 mm leaajatilj km Zahvala. Za vse dokaze srčnega sočutja povodom prebritke izgube nase nad vse ljubljene hčerkice 3399 Anči kakor za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naso iskreno zahvalo. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1910. Janko i Ana Jagodic, starši. Elza Jagodic, sestra. = Iščem v Ljubljani = stanovanje z dvema sobama kuhinjo in pritiklinami za novembrov termin. 3398 Cenjene ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« y9L V.M. stanovanje obstoječe iz 3 sob s potrebnimi pri-tiklioami in parketirauo, če mogoče za 1. februar. Ležalo naj bi blizu II. drž. gimnazije. — Ponudbe naj sc rpošiljajo pod *JL £«M na upravnistvo »Slov. Naroda*. 3393 Lep, velik opremljen z vso opravo, sposoben za vsako trgovino, ne ndda tnkei v amnjean- — V tem lokalu sc je trgovina izvrševala že nad 30 let. Lokal leži ob deželni cesti na najlepšem prostoru v fari ter nasproti c. kr. sodnije. Več pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 3396 Uradnik vojaščine prost z neomadeževano preteklostjo, trezen in zanesljiv, slovenskega in nemškega jazika v govoru in pisavi zmožen, z lepo pisavo in trgovsko izobrazbo, se sprejme V pntnvnJaml paasnl Jatoi Mnr Une". 3395 Hrvaščina znosni imajo prednost. Le pianiami ponudbe z navedbo referenc naj ae pošlje na zastopnika afeSt. m sprejme takoj «- vre*o ma-trgovmo aa i iormjskem Predoost imajo take. In m k »vale pri kakem odvetniku K r. j,ovc uptanaaftroj »2>4o% enakega Naroda« M •» a or!a| ima i alko rrmožiao iivrnargp r listnega »Tarev^a nalopa m r« cea\ dolenjske«* J?04 HINA r^asaila dar Henrik voc « Ertkens. Ki* notam Učenca ki mi veaelje /a trgoviao t mc'aaim blagom ia ki je ve*^ nrkoiako nemškega jezika, aejrefaN J. ataaWl* občni zbor ..Kmetske posojilnice v Be gunjah pri Cerknici" ea tk anana t. l pa a šenec r bise. DNEVNI RED 1 Ptememba pravil. 2. Volitev novega blagajnika J«rt| preaacaaak aVtOO A&TON SUKG Cjobljana, Šclcnburgota tBci 5 fn Xai/Iota ulica 2 priporoča xii3 svojo popolnoma novo urejeno prodajalno, kot zalogo platna, bombaievine, švicarskih vezil, doma izdelanega perila za gospe in za gospode. Opreme xc* t\ Lastna worna šivalnica, pralnica in likaloica je za ogled na razpolago. Blago :runo dcbro! Cene kar le mogoče nizke! V V * ^ a*.- Stopil sem v trgovska zveza z aajveCja tvrdfce na sveta. Harreds iz Liaaaaa ter sem v staaa prodajati najfineje zfotovljene oole ke a aaaae ia gospode kakor tudi G po meri /a isto ceno. ', v m C 3 I 0. Bernstovlč S Angleško skladišče oblek J LjuMjana, Mestni trg 5 \\ 3SE Josip 3teHe, medredti lovec ori &t. Fetra ptse sledeče '1 m Kr Gabrijei Piccoii ls^araarja ▼ Ljubljani. Vašo tinkturo /a želodec sem že vso / velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter ^e Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mt poslati še 24 stekleničk Vaše tinkture /a želodee. 711 Is6e se 1. november t. I. stanovanje x 2 sobami ia kuhinjo. Oglasi na tvroki H. SUTTNER. Ljubljana. Za 3 rrK*ere starega otroka *e v Ljubljani i4fce takoj —7 vso esKrb Naslovi na; se sporoče na upravni kvo »bio\ Nareda« pod „3 mesece** Kovačnico ▼ Vipavi, na najlepšem kraju trga, daje radi bolehnosti v najem kHANC MUKA, kovaški mojster. Kora^n je preskrbljena z vsem •radiem in stroji, ter ima sila mnogo dobrih narednikov. — P°?T/ ji po do-goi^ru, nastopi >e lahko takoj. 3357 obstoieće iz 5 sob, z vsemi pri tik linami in z upora} o v se odda za no* veizibrov termin. 3552 Natančneje se poizve pri hišnici ah pn la *mk 1 na Bleivreisovi cesti it. f a, IT. nad«tr. v Ljubljani. Vinski trgovci in krčmarji POZOR! Kadar kupujete vino, grozdje ali tropi ns ko žganje, se priporočam, da se obrnete name. Obrnite se oacbau ali r " Imam pristna naravna vina, ki so bila na razstavi v Parizu odlikovana z zlato krono, medaljo in križcem ter častno diplomo. Tržim tudi s krompirjem Na razpolago je več pohvalnih pisem v moji pisarni Vrhu tega dam onemu, ki bi bil c*anu dokazati, . 1 vina moji V'-;*: niso naravna in pristna 1000 K. Zaloga vina v Poreča, alica Oran de št. 31S ta 320 (Istra). — Se priporočam vdani Martin Srebot. obstoječe iz sobe, kuhinje in drvarnice se takej odda na Grobarjevi cesti 1. 3382 prodajalka '±\ lrt stjr3, za pekarno in sladščičarno v Liubljani. Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda'. Rabljen, toda dobro ohranjen niamno se kupi«—Naslov pove upravmitvo »Slov. Naroda«. 3379 Z lepa prostore pripravna za delavnice ali skladišča se s L novembrom oddasta. Poizve še pri hišnem gospodarju Ivanu Košenina, Kolodvorska ulica št. 6. :3 ■ Občina Št Viska gora, okraj Tnamtia, preti 1 19 oralov močno 3314 zaraščenega ležečega blizu državne ceste ter tik reke Idrijce. _ . J Labarnar, župan tlikdar mi\ ne premenjam mila, odkar rabim Berg-m&nnoro lilij ino mlečno milo z lesenim konjičkom namka lesen konjiček) tvrdke Bergmann 6c Co., Dečin na L., ker je to edino najbolj učinkujoče medicinalno milo proti solnčnim pegam in za negovan mehke in nežne polti. Kos 70 80 vin se dobiva po vseh lekarnah, dro^er:-jah, partumerijah itd. II 5°5 Potrtini srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretresujočo vestf da je naš ljubljeni oče, stari oče, tast, stric i. t. d.f gospod Franc Omersa trgovec in posestnik v Kranju dne 9. oktobra 1910 po kratki in mučni bolezni v svojem sedemdesetem letu zatisnil za večno svoje dobre oči. Pogreb nepozabnega pokojnika bode v torek, dne 11. oktobra 1910 Ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Kranju. Mase zadušnice se bodo služile v več cerkvah. 3i01 V Kranju dne 10. oktobra lulo. Viktor m dr. Nikolaj Omersa roj, Pavla SaJOTic, Marila Kokal), Ana hčere. Franc Sajovlc i,, dr. Alo|zl| EokalJ zeta. KokalL Krtstlata roj. Bs&ar in Mari|a r. i Šmid Ivanka Omersa Viktor Omersa, rraa Omersa, Mat|a Omersa, Leo i,, ataiilaa Sajovic, Marilanlca, Boiena tu vnuki in vnukinji -d Laataiaa in tk* »N LS5