17 KutUlmU, 10. innutula 1936 leto 1. Poštnina platana o gotovini Cena Din 1*- Natlačen, pod ban dr. Majcen, zastopnik divizijskega poveljnika general Jovanovič, rektor univerze dr. Samec z dekani vseh fakultet in številnimi profesorji, župan dr. Adlešič, podžupan dr. Ravnihar in skoraj ves občinski svet, dalje vsi predstavniki vseh ostalih uradov, radj, Številnih orgs stva. Častno je bil I abesinskega bejišia Boji za Mahate use beli kniaui Pctcillo e petožnju na tttittiU ftenti - piim-duro naboji it ahati London, 10. jan. Rp. Ves včerajšnji dan je v Abesiniji deževalo. Dež ni škodil le Italijanom, marveč prav tako tudi Abesincem. Z ozirom na to, da so abesinske čete tehnično slabše opremljene, morejo dežju dosti manj kljubovati kakor Italijani in je zlasti prehrana njihovih čet silno otežkočena, ker ne morejo dovažati zadosti živil. Peotisfovfa o bojih Abesinska in italijanska poročila o vojnih Kihanjih v I embienu si spet močno nasprotujejo. Abesinske merodajne oblasti zatrjujejo, da so Abesinci zavzeli vso pokrajino Tembien, kar jo leži vzhodno od Makale in da potiskajo Italijane vse dalje proti severu. Italijunske radijske vesti iz Eritreje pa trdijo, da Italijani preganjajo abesinske čete, ki so prodrle nekako 20 km južno od Makale Italijanski avijoni hočejo z vsemi silami preprečiti, da bi se Abesinci tam zakopali v rove ter jih zavarovali z bodečo žico. Italijani priznavajo, da grozi nevarnost, da bi se Abesinci pod vodstvom tujih strokovnjakov mogli tam docela moderno utrditi, zgraditi betonske položaje za strojnice in za topove. Use luiiifi obstulicran)c Zato je italijansko poveljstvo dalo topništvu in letalcem na tem odseku fronte povelje, naj s čim večjo silo bombardirajo abesinske položaje. Topovski ogenj so vodili in usmerjali avijoni. Po večurnem boju so morali Abesinci s silnimi izgubami izprazniti položaj na teh višinah in pobegniti proti jugu. Italijanski letalci so. še dolgo časa zasledovali bežeče abesinske flew. Spet dum-dum krogle V poročilih italijanskih dopisnikov z južne fronte nahajamo spet zagotavljanja >n dokaze, da so se pri spopadu med italijansko črno divizijo Duvat in med abesinskimi četami v predelu pri Arerju v bližini Dola vršili nad vse krvavi boji. Pri tem je padlo 150 Abesincev. Pri ranah poškodovanih črnih italijanskih miličnikov so zdravniki ugotovili, da so jih ranile dum-dum krogle. Pri nekaj ujetih Abesinc.il> so italijanski vojaki tudi našli dumdum patrone. Zaradi tega Italijani zatrjujejo da abesinske čete očitno pod tujim ^livom sistematično rabijo to nedovoljeno orožje, ki ga Abesiniji dobavljajo angleške tovarne Senecal Valte o Asmnei Rim, 10. jan Rp. V Asmaro je danes dospel državni tajnik v ministrstvu za zrakoplov-stvo general Valle. Njegov prihod jt> v zvezi z novo organizacijo italijanskih vojnih transportov za Vzhodno Afriko. Po načrtu zh to organizacijo bodo Italijani dali v promet popolnoma nova, nalašč za to konstruuana letala ki bodo brez pristanka letela iz italijanskih pristanišč naravnost v Eritrejo Italijani opravičujejo te svoje nove odredbe z dejstvom, da promet po morju ni več neoviran in nekontroliran, da tudi prenos navodil iz italijanskega vojnega ministrstva do vojnega poveljstva v Abesiniji ni več varen. \ Neguš leti nad teonto Addis Abeba, 10. jan. AA. Nadaljnje vesti iz abesinskega vira trde, da se Italijani na severni fronti umikajo. Abesinci se bore s silnim ogorčenjem. Negušovo letalo je za časa borb letelo nad abesinskimi četami, ki so v skupinah po 20 vojakov jurišale italijanske položaje. Poljske utrd- be so bile zavzete na isti način in so Abesinci vse Italijane, ki so jih branili, pobili. Ko je padlo pet utrdb, so Italijani zapustili položaje in zbežali. Komisija Bdeiega kuža Addis Abeba, 10. jan, AA. DNB poroča: Komisija mednarodnega Rdečega križa je z letali odšla v Dolo. Ugotovila je, da so bili rdeči križi švedske bolnišnice vidni daleč naokoli. Bombe niso padle slučajno v bližini bolnišnice, ampak so jih sistematično metali na šotore Rdečega križa. V šotorih je bilo nad 400 lukenj od strelov iz strojnic. Poročilo je bilo poslano v Ženevo. Spet siloviti boji London, 10. jan. AA. Reuter poroča: Istočasno ko je deževje na severni fronti ustavilo borbe, se vrše hude borbe na jugu, in sicer pri Kereli in j Djiliji zapadno od Gorahaja. V Addis Abebi priča-i kujejo, da bo general Graziani začel z veliko I ofenzivo v smeri proti prestolnici, da bi na ta na-j čin oslabel pritisk Abesincev na severu, Reuterjev dopisnik iz Addis Abebe poroča, da | pri nevtralnih opazovalcih prevladuje prepričanje, da general Grazziani v resnici namerava izvesti močan napad v severozapadni smeri od Dola proti Djiniru. Daljnji cilj te ofenzive pa bi bila Addis Abeba. Pri Kereli se je razviiu silna bitka in abesinske uradne vesti poročajo, da so čete guvernerja oblasti Balli pobile Italijane in je v bitki padlo mnogo Italijanov in Somalijcev. V Addis Abebi smatrajo, da se je general Grazziani že prepričal, da je nemogoča ofenziva v smeri proti Ilararju in da je zato zbral vse svoje moči, da bi zavzel provinco Balli in Sidamo, ki ju branijo razmeroma maloštevilne abesinske čete. Pokrajina med Dolom in Djinija je odprta, toda gorski predel med Djinirom in Addis Abebo je naravna obramba, ki jo bo težko premagati. V ofenzivi na Djinir bodo morali Italijani napadati v glavnem po dolini reke Sebeli. Stalni letalski napadi na čele' rasa Deste imajo najbrž za cilj, da bi zmanjali moralo abesinskih čet. V prestolnici vlnda prepričanje, da Italijani niso dosegli tega cilja in da bodo vojaki rasa Deste in Bej-nemereda v slučaju ofenzive generala Grazzinija ovirale z guerilskim bojem. Abesinske čete na sever uso zelo ohrabrili uspehi v Teinbijenu in na reki Takaze. Cesar, ki je zaradi dežja ostal v Desiju, bo te dni odšel na severno fronto in tedaj se ijo začelo novo napadanje abesinskih čet v smeri proti Makali. Isti dopisnik izve. da je ras Imru poslal na sever močna ojačenja godjanskih vojakov, ki so že prešli reko Takaze in sedaj napadajo v smeri proti desnemu krilu v dolini reke Najveri. Desno krilo čet rasa Imruja sodeluje s četami rasa Se-juma. Vsi ti oddelki bodo nastopili skupno in istočasno v severovzhodni smeri in se opirale na abesinsko čete, ki so zbrane v pokrajini Tembi-jena. To premikanje ogroža prometne zveze Italijanov med Makalo in Aduo. Iz Hararja poročajo, da je dedjasmač Abeba prišel v Dagamodo in s tem ojačil čete rasa Na-sibuja. Italijani požigajo Desni«, 10. jan. m. Uradno poročilo abesinske vlade javlja, da je armada rasa Sejuma predvčerajšnjim docela očistila pokrajino Tembien ter pregnal odtod italiajnske čete. Italijanske garnizije so se morale umakniti daleč iz Tembiena, to pa predvsem zaradi tega, da jih ne bi Abesinci obkolili. Umaknili so se proti Hausianu in Makali. Na umiku so zapustili mnogo vojnega mate-rijala, med katerimi so tudi tanki. Pred svojim umikom pa so zažigali'vasi in cerkve. Zaradi tega je abesinska vlada brzojavno protestirala pri Zvezi narodov v Ženevi in opozarja to mednarodno institucijo, katere članica je tudi Abesinija, na postopanje Italijanov, ki zažigajo tudi cerkve. Ponovno zavzetje Tembiena je izvršila armada rasa Sejuma po kratki, tod zelo uspešni ofenzivi, ki je pričel dne 6. t. m. in je bila končana 7. zvečer. Rim, 10. januarja. AA. Agencija Stefani poroča: Današnji »Messagero« objavlja članek, v katerem opozarja, da so netočne vesti nekaterih tujih listov in agencij o položaju in uspehih Italijanov na abesinskem bojišču. Člankar opozarja javnost, naj z največjo rezervo sprejema vsa poročila, ki ne prihajajo od italijanskega vrhovnega poveljstva ali pa od agencije Stefani. List dodaja, da se mnoge senzacionalne vesti tujih časopisov in agencij hitro same sebe zanikajo. Poleg tega so te vesti pogosto tako nasprotujoče, da se že iz tega mora videti, da so neresnične. Kot primer za tako poročanje navaja list prva poročila o bombardiranju bolnišnice švedskega Rdečega križa. Kmalu po teh prvih netočnih in pretiranih poročilih so se razširile neresnične vesti, piše »Messagero«, o nekem bombardiranju bolnišnice ameriškega Rdečega križa v Dagaburju, katere ni« Abesinci plenilo Ilarar, 10. jan. m. Uradna poročila javljajo, da je včeraj oddelek abesinske vojske pod poveljstvom dezinača Ajelu Nerede nenadoma napadla trdnjavo Karanle ter jo po kratki, toda ljuti borbi zavzela. Italijanske garnizije so bile pobite. Ob lej priliki so Abesinci znova zaplenili velike množine vojnega materijala in tudi radio postajo, ki se je nahajala v trdnjavi. Trdnjava leži v dolini reke Vebe Šibeli, južno od Anale. To trdnjavo so pred kratkim zavzeli Italijani, ima pa izredno veliko strateško važnost, ker obvladuje vso pokrajino ob Vebe Šibeli. Itomoski pomorski manevri Pariz, 10. januarja. AA. Mornariško ministrstvo je snoči izdalo podrobnejše poročilo o velikih bližnjih manevrih francoske mornarice. Po tem poročilu bo druga francoska eskadra manevrirala na zapadni afriški obali in ti manevri bodo trajali več tednov. Vse edinice, ki pripadajo tej eskadri, bodo 14. t. m. odplule v smeri proti Casablanci, kamor bodo prišle 18. t. m. Iz Casablance bo eskadra odplula v smeri proti Dakarju in Port-Etiennu. Pred tema dvema lukama bo eskadra ostala do 6. februarja, da počaka na nekatere edinice, ki se vračajo s francoskih Antilov. Po manevrih bo eskadra ostala še nekaj dni v marokanskih vodah in se bo vrnila v Brest 26. februarja. Ko današnji »Oeuvre« piše o teh velikih manevrih, pravi, da so popolnoma neosnovane in fan- tastične vesti, po katerih bi ti manevri predstavljali prvo javno manifestacijo francosko-angleškega sporazuma o vzajemni pomoči v Sredozemskem morju. London, 10. januarja. AA. Današnje delavsko glasilo »Daily Herald« piše, da od svetovne vojne naprej ni bilo toliko brodovja zbranega v Sredozemskem morju. S tem v zvezi meni list, da se more reči, da bo do 20. t. m., to je do sestanka sveta Društva narodov, ukrenjeno vse potrebno za obrambo v primeru italijanskega napada v Sredozemskem morju. List dodaja, da so zainteresirane države razen tega zbrale v posameznih sredozemskih lukah mnogo hidroavionov. Jutranja izdaja »Morningposta« piše, da veliki francoski manevri pomenijo prvi močan opomin Italiji. Potom pomorske konference London, 10, januarja. AA. Londonski jutranjiki se zelo pesimistično izražajo o uspehih pomorske konference. Posebno zaradi včerajšnje izjave ja- ponske delegacije, ki pravi, da Japonska ne more firistati na predloge Velike Britanije, Francije in talije glede stalnega medsebojnega obveščanja o programu za gradnjo novih ladij. Strokovni mornariški urednik »Daily Telegrapha« trdi v svojem včerajšnjem poročilu, da je japonska delegacija včeraj na ultimativen način izjavila, da ne bo Japonska pristala na omejevanja poprej, dokler Japonski ne priznajo polne enakopravnosti na morju z Veliko Britanijo in USA. Na podlagi teh vesti trdijo, da je opravičena bojazen, da bo pomorska konferenca še ta teden odložena. Vendar pa upajo, da bo kljub tema prišlo vsaj do sporazuma med Veliko Britanijo, Ameriko, Francijo in Italijo glede omejitve tonaže. »Morningpost« pravi, da je bila pomorska konferenca odložena do petka, ker bi sicer že na včerajšnji seji prišlo do njenega popolnega poloma. Danainji dan se bodo vršili neuradni razgovori z Japonsko, da bi se videlo, če japonska delegacija morebiti v zadnjem trenutku ne bi popu* stila. ]upoitski glasovi Toldo, 10. januarja. AA. Vse jutranje izdaje japonskih listov ugotavljajo, da je polom pomorske konference v Londonu neizogiben. List »Nici Nici« pravi, da evropske pomorske države in USA ne kažejo dovolj dobre volje in iskrenosti in da zato ne bo mogoče, da bi se oživila konferenca, ki že umira. List »Asahi Simbun« piše, da sporazum, ki bi ga druge države podpisale z Japonsko, ne bi imel nobene vrednosti. Eolodiet Heuiotoo naslednik Pariz, 9. januarja. Francosko notranje politično življenje, ki je postalo po Herriotovem odstopu z mesta predsednika radikatno-socialistične stranke še bolj zamotano, se bo najbrže razčistilo 19. januarja, ko se bo zbrala eksekutiva radikalne stranke k volitvam novega predsednika, čuje se. da so se vsa krila stranke zedinila za kandidaturo Daladiera, ki je, kakor znano, voditelj skrajnega levega krila. Četudi je položaj Lavalove vlade zaenkrat še dosti trden, vendar poizkušajo levičarji v stranki vplivati na zmernejše elemente, da bi se izglasoval poziv radikalskim ministrom, da podajo demisijo. Računajo, da bodo na ta način izzvali demisijo cele vlade. Ni pa verjetno, da bi jim to uspelo, ker za Lavala mnogi praktični razlogi, kakor tudi interesi opozicijskih strank. Kriza, ki bi tako nastala, bi bila preveč zamotana in bi bilo težko najti izhod, na drugi strani pa bi imela radikalno-socialistična stranka v volilni borbi veliko težje stališče, kakor pa ga ima sedaj. AngfeSko-sovietskn pogajanja London. 10. januarja. A A. Današnji »News Chronide« trdi, da bo angleški ministrski svet na svoji prihodnji seji sklepal o novih poizkusih za obnovo anglelko-sovjetske trgovine. Ni znano, ali bo angleška vlada dovolila sovjetski Rusiji kake trgovske kredite. Uterajšnfu pcvslnvn evistnegn dne lil. Vel. kraljice Matije Včeraj smo že porotah, da je Ljubljana praznovala rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije na zelo svečan način. Ob 9 je bila služba božja v pravoslavni cerkvi; udeležili so se je predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti ter samoupravnih in kulturnih ustanov. Ob 10 je bila slovesna sv. maša s »Te Deum« za mladega kralja v stolnici Mašo je daroval ob asistenci večjega števila duhovščine' stolni prošt dr. Ignac Nadrah. Prisostvovali pa so službi božji med drugimi tudi ban dr. Marko Objavljamo nekaj kjer so se po službi božj slik izpred stolne cerkve, i udeleženci razhajali. Ban dr. M. Natlačen ' Župan dr. Adleiič Zastopnik divizijonarja gen. Jovanovič Prevarani sanjač strelja Zagreb je doživel včeraj novo senzacijo. Mladj 24 lelni pustolovec manjšega obsega, Bogdan Bogdanovič, je včeraj dopoldne na MažuranoviČevem trgu streljal na neko služkinjo, baje svojo izvoljenko in jo s 5 streli težko poškodoval. Ranjenki so v bolnišnici ohranili življenje, storilca pa je prijela policija. Po izpovedih, ki jih je mladi morilec dajal na policiji, sklepajo, da ni povsem zdrave pameti. Tudi vse njegovo kratko, a pestro življenje priča, da je bil. Bogdanovič neuravnovešen človek z velikimi ambicijami in s stalno predstavo, da si mora na. vsak način, pa naj bo kakorkoli, pridobiti doktorsko diplomo. Hudo ga je vedno trlo, da mu usoda življenja ni bila naklonjena in da je moral hoditi po poti, po kateri se niso dobivale doktorske diplome. Revščina, ki se ga je držala že od rojstva, ga je zgodaj pognala na cesto v borbo za kruh, ki si ga je nekaj časa služil kot delavec, nato kol zidar v Zagrebu, pozneje pa je pomival posodo v kavarnah, prodajal premog, sekal drva, raznašal pecivo, končno pa se je le oprijel najbolj svobodnega poklica, namreč prodajanja časopisov po ulicah. Kljub trdemu življenju pa mu je doktorska diploma neprestifno lebdela pred očmi. Stiskal je pri vsakem dinarju in ga skrbno hranil za svoj največji življenjski dogodek, za dan, ko bo dosegel najvišjo akademsko casl. Prvo veliko veselje je bilo in ponos mu je zrastel, ko je prejel izpričevala za uspešno napravljene privatne izpite iz treh razredov gimnazije. Po tem prvem uspešnem koraku je dobil še večjo slast po univerzi, ker bo le tako mogel priti med visoko gospodo, z asfalta na parket. Sam v sebe prepričan in v svoj uspeh je že zdaj nakupoval knjige, ki jih bo uporabljal na univerzi. Pred nekaj meseci se je seznanil z neko služkinjo, baje prepriča, da je hčerka boljšega zagrebškega gospoda. Sledil ji je ob vsakem koraku in jo prepričeval o 'svoji presrečni bodočnosti in položaju, do katerega si bo odprl vsa vrata z diplomo, ki ni več daleč. Seveda dekle sanjavemu ljubimcu ni nič kaj rado vračalo ljubezni, kar je Bogdanoviča tako užalilo, da je segel |K> revolverju. Policija se je znašla v precejšnji zadregi, ker domišljavi in v svojo sijajno bodočnost zaverovani mladenič vsak trenutek menja svoje izpovedi, ki pa so druga drugi povsem nasprotni. Minister general Živhovic na Pohliuhi Vladimir Skrbinšek se je poslovit Maribor, 9. januarja. Lansko jesen, s pričetkom gledališke sezone, nas je nenadoma zapustil Vladimir Skrbinšek. Sprejel je angažman kot režiser in igralec pri gledališču v Skopi ju. Za njim je nastala v mariborskem gledališču velika vrzel, ki je še dosedaj m bil omogoče izpolniti in je tudi kmalu ne bo rrK>-goče. Pogrešamo ga kot igralca in kot režiserja. Nepozabne nam ostanejo njegove kreacije vseh mogočih vlog, ki jih je oblikoval s svojo dozorelo umetnostjo, da je v vsaki pokazal nekaj novega Pri tem je bil vsestranski, kot ga je mariborsko gledališče res potrebovalo. V malem ansamblu, ki ga naše gledališče zmore, mora igralec dati vse iz sebe mora razviti skoro neslulene zmožnosti, ki bodo na večjih odrih ostale gotovo zakrite. Vladimir Skrbinšek je bil res vsestranski: v drami v komediji v operi in opereti, povsod je nastopal v glavnih vlogah, z neverjetno pridnostjo m še z večjo zmožnostjo je zmagoval najtežje naloge. — I rav tak. kot igralec, je bil kot režiser. Najsi je režiral najtežjo dramo ali komplicirano opereto, povsod se je poznala njegova izredno spretna roka, nje-zova oblikovalna sila, fin okus in smisel za umetnost Mariborsko gledališko občinstvo ga je visoko cenilo, toda šele po njegovem odhodu je spoznalo, kaj je v njem naše gledališče izgubilo. Odšel je nagloma, brez slovesa in zaradi tega smo brli tembolj veselo presenečeni, ko smo dioznali, da bo imel vseeno poslovilno predstavo. Te dni se je vrnil na kratek obisk v Maribor in nocoj se je |x>slovil od mariborskega gledališkega občinstva. Vpnzorila se je Sorlijeva drama »Blodni ognji«, ki je dosegla v lanski sezoni v Mariboru velik uspeh. Skrbinšek je delo že lani zrežiral ter igral hkrati težko vlogo Dušana Brezovnika. V isti postavi, le z Branko Rasbergerjevo kot Vido, se je deb vpnzorilo tudi nocoj 'Predstava je bila družabni dogodek za Maribor. Občinstvo je gledališče popolnoma napolni; Celje Celjsko strelsko okrožje obsega v svojem jx>-dročju 60 družin. Delo družin je v lepem razmahu in napredku. Uprava okrožja, ki ji predseduje podpolkovnik g. Mirko Stojkovič, je sklenila nabaviti prajx>r, pod katerim naj se v i»doče zbira članstvo te jjatrijotične organizacije. V kritje nabavnih stroškov bo |>riredilo celjsko strelsko okrožje v soboto 11. januarja 1036 v celjskem Narodnem domu zabavo- katere čisti dobiček je namenjen v gornji namen. Uprava okrožja pričakuje, da se oodo le zabave udeležili ne-Ie organizirane družine po svojih zastojJiiikih, lemveč računa tudi na obisk ostalih prijateljev te patrijotične organizacije. Poštni uslužbenci so zborovali. V nedeljo popoldne je imelo društvo nižjih poštnihuslužbencev za celjski okraj v hotelu Evropa redni letni občni zbor. Podana so bila običajna odborniška poročila, pri volitvah je bil pa izvoljen stari odbor. Delavstvo tovarne Elka se na tem mestu zahvaljuje lastniku podjetja za božičnico. Noblesa na celjskih plesih. Po videzu sodeč, bo za letošnji predjoust plesnih prireditev v Celju izredno dosti. Vsak teden imamo najmanj po dve, če ne celo več plesnih prireditev, in to od prostih do elitnih in reprezentančnih. Očividci pravijo, da vlada med damskim svetom glede toalet pravo razkošje in poznavalci razmer celo trdijo, da so Celjanke zelo elegantne in da nadkriljujejo v tem celo Zagrebčanke. Plai Regulacija Rogoznice. Potok Rogoznica je že od panitiveka delal ob svojem dolnjem teku s prestopanjem veliko škodo, saj je vsaiko leto (»plavil do 400 ha rodovitne zemlje, njiv in travnikov. Da se termi zlu odpoinore, so bili ustanovili vodno zadrugo, ki se ie s pomočjo banske uprave lotiila pn- 1 - ! i _ Vt - ■ - ! -K Tl ,11 v« I •-*** *-»_#■* Jjj J ^ Barbari Poročali smo že, da se je te dni mudil v Sloveniji na oddihu vojni minister general Peter Živkovič. Ogledal si je skakalne naprave v Planici, ki jih upravlja združenje, katerega častni predsednik je on. Nato je obiskal Pokljuko, kjer je ostal dalje časa. Do podrobnosti se je g. minister zanimal za priprave naših olimpijcev ter je med njimi prebil več ur. Najbolj je želel videti skakanje. Da so mu izpolnili željo, so smučarji z lopatami razbili zledeneli sneg na skakalnici ter izvedli pred ministrom nekaj skokov. Gospod minister se je o vsem, kar je videl na Planici in Pokljuki, posebno pa o krasnih pokljuških terenih, najpohvalneje izrazil ter zapustil Pokljuko vidno vzradoščen nad tako lepo napredujočim našim zimskim športom in nad lepoto naše narave. Naša slika kaže gospoda ministra na poti iz Sport-hotela Pokljuka proti skakalnici. [ibor Občinstvo jegipansce W pra^ M regulacijo Rogoznice. Predlanskim so lo. Bih so navzoči ti S P vladhlo nravo dovršena regulacijska dela do mostu v Budini na >11 " i »v « — - - J J ■ • premijersko razpoloženje na odru stvom. Gledalci, zlasti še mladina, so .priredili Skrbinšku živahne ovacije, ki so mu najboljši porok, da ga bomo ohranili v Mariboru vedno v častnem spominu. Lisičji rep pred sodniki Vesela zgodba, ki je veljala pet metuljev in ie drugo povrhu. Maribor, 9. januarja. Če se pravdajo včasih ljudje za prazen nič, se f/plača pravda še za lisičjo kožo. Pa je šlo o«em lovcev iz'okolice Sv. Lenarta v Slov. goricah ter predalo sodišču nekega krznarja, ker jim je poslal iz svoje delavnice za 20 cm krajšo lisičjo kožo kakor so mu jo dali v delo. Lovci so trdili, da je merila njihova lisica oziroma njena koža 120 cm v dolžino, po strojenju pa se je koža skrčila kar na 100 cm, kar po njihovi presoji skoro m mo- ranje del struge do izliva potoka v Dravo. Proti koncu preteklega leta so od tega preostalega dela zavarovati le najbolj ogrožene dele s kreditom 12.000 dinarjev. Regulacijska dela je vodil ing. Lah od okrajnega cestnega odbora; za ta dela so bili najeti le domačini, v prvi vrsti brezposelni. Želja kmetov, da bi se čimprej začelo z zavarovanjem zadnjega nezavarovanega dela struge, tako, da bo korist, ki jo prizadeti kmetje imajo od te regulacije, popolna. Regulacija Drave. Ob pričetku tega leta so jtti-čeli tudi z regulacijo Drave izjx>d Ptuja, nedaleč od mestine klavnice. Na tem mestu je Drava v kratkem času odnesla ogromne množine zemlje, kar ji je uspelo tein lažje, ker ne zadeva ob ovire, saj je zemlja tod, razen vrhnje rodovitne plasti, iz nevezanega f>eščenega proda, ki ga rečni valovi brez Ponos Roinodolcev Olepševalno društvo v Rožni dolini je imelo 5. januarja svoj redni občni zbor Letos poteče trideset let, odkar je bulo društvo ustanovljeno. Prejšnja leta so se ob takih obletnicah društva prirejali znani rožnodolski sejmi, katerih se mnogi Ljubljančani še gotovo spominjajo. Najbolj znanje zadnji sejem, ki je obsegal vso najdaljšo ulico Rožne doline in trajal več dni. Vsled slabih razmer pa je letos sejem odpadel in se je proslavila obletnica povsem tiho in le v društvu samem. Prav pa je, da se tudi javno spomnimo pijonirjev Rožne doline, ki so takrat, ko niso imeli niti šole, niti fare, že skrbeli za olepševo svojega kraja in osuševanje močvirja, na katerem stoji danes največje predmestje Ljubljane, ki pa je preteklo leto tudi postalo že njen sestavni del. Občni zbor je vodil priljubljeni predsednik g. Gale Rudolf, ki se vedno ob vsaiki priliki zavzame za kraj sam. Občnemu zboru je prisostvovalo nad 300 članov. |e pa tudi skoraj najmočnejše pri nas, saj šteje nad 500 plačujočih članov. Po jx>ročilu tajnika g. Tešarja in blagajnika g. Dereanija je bil na predlog g. Hočevarja podeli eri odboru absoluio-rij in izvoljen zopet stari odbor z malimi izpre-membami. Ker ima društvo tudi važno socialno nalogo, namreč posmrtninsko zavarovanje, je bilo potrebno spremeniti po nalogu,, oblasti pravila. Svojci umrlega prejmejo iz posmrtninFikega sklada Din 2300.—, ki se naberejo na ta način, da plača vsak član za vsak smrtni slučaj Diit 5.—. To je v siromašnem kraju velikega f>omena za prebivalstvo, ker mu omogči skrbeti za dostojen nokop. Poslovanje je nadvse vzorno in se opravlja brez večje manipulacije in pisarniškega poslovanja Omembe vredno je tudi prizadevanje Olepševalnega društva za ureditev hodnikov in tudi pri-speva k stroškom. Le po tej zaslugi imamo precej urejenih hodnikov in cest. Poleg tega je preteklo leto uredilo na Rožniku za dohod k cerkvi stopni- Poslanica francoskih katoliških pisateljev o ita~ lijansko-abesinskem sporu je sprotila ugovore tvo-bodomeselnih krogov, ki zagovarjajo »načela civilizacije*. »Figuro« je prinesel razpravo o tem vprašanju, ki jo je prispeval akademik Fran(ois Mau-riac: — Razlikovati moramo dvojne barbare. Poznamo vsi barbarske primitivne narodiče, ki niso deleini napredka in razvoja. A imamo tudi jako izobraiene 'barbare, ki izkoriščajo vse pridobitve sodobne tehnike. Kultura, znanost in barbarstvo so ie davno sklenili medsebojno pošastno zvezo. Dobro vemo, kako drago je plačalo človeštvo njih vzajemno prijateljstvo. »Vsi telesni stvori in vsi umotvori skupaj ne odtehtajo niti enega najmanjšega izraza ljubezni in usmiljenja, kajti slednji čustvi, sta izraz neprimerno višje miselnosti.« Te Pascalove besede zadostujejo za določitev razlike med barbarstvom in pravo civilizacijo. Hov zakon o otožni-štou v Avstriji Dunaj, 10. januarja. Avstrijska vlada bo danes objavila nov zakon, ki vsebuje zanimive določbe glede avstrijskega orožništva. Po tem zakonu se mora orožništvo za primer vojne ali sploh kakega oboroženega spopada takoj postaviti na razpolaganje vojaškim oblastem in mora izvrševati posebne vojaške naloge, ki so kolikor toliko v zvezi z njenim civilnim namenom. V tem primeru prevzamejo poveljstvo nad žandarmerijo častniki redne zvezne vojske. Pariški študentje demcnstctcaic Pariz, 10. januarja. Včeraj so študentje, člani rojalistične organizacije Action Frangaise, uprizorili silovite demonstracije med predavanjem prof. Jezea, ki je bil pravni strokovnjak abesinske delegacije pri Društvu narodov. Demonstracije so se razširile na vso pravno fakulteto in je prišlo do ogorčenih spopadov med desničarskimi študenti, ki zastopajo italofilsko stališče, in med levičarji. Demonstracije imajo vzrok v novemberskih nastopih prof. Jčzea v Ženevi, kjer je s svojimi napadi in dokazi silno utrdil stališče abesinske delegacije. Profesor je moral nemudoma zapustiti fakulteto, ker so člani Action Fran^aise napadli profesorsko sobo in se je rektorju profesorske fakultete komaj posrečilo, da je z energičnim nastopom preprečil nadaljnje izgrede. Zaradi tega izgreda je ministrstvo za vzgojo zaprlo pravno fakulteto za nedoločen čas. Noot veliki topovi London, 9. jan. Pri zaslišanju pted posebnt* komisijo za vprašan je municije m splošne vojne industrije jc general Latirens zastopnik svetovno znane tvornice municije Wickers, izjavil, da ie n jegova tvorniea izdelala nov velik top, silne kaj>acitete, ki omogoča strele na daljavo, kakršnih do danes še niso dosegli. Izjavil je tudi, da znani milijarder Bazil Zaharov ni več udeležen pri imenovanem podjetju. težave izpod,rujejo m odnašajo. 1Drava na tem me- , cerkvijo pa postavilo nekai klopi, kar so stu kar vidno menja strogo in si jo je tekom zad- obi’sl|ov.alci Rodika z veseljem pozdravili. Vse de-njih let spremenila v obliki velikega kolena s pre- j ^ izvržii0 s kulukom, pred vem po odbornikih, merom skoraj enega kilometra, ki se vse bolj zajeda N<> snwm pa grabiti društva kot mecena, ki v polja in travnike^ na levi obali. Kier l^danes < ^ ^ priskoči na pomoč splošno korist- ■ Irt 1 v/i/ vtu j r ' • • i 1 " 1 • goče. Krznar pa je trdil svo)e in tako naj bi pre- ^ ------------------------- . , , sodil sodnik, ki je v prvi instanci sodbo res ure- j desna obal, je bila še nedavno njena leva obal; to i ^^namenom.' Vendar tega društvo ne obeša na kel, vendar nobena stranka m bila s tem zadovol] j je zelo mnogo, če pomislimo, da je Drava pri Ptu- | ve]jljc| zvon v preteklem letu je sodelovalo brez na ter je priromala koža v drugo instanco na ma- ( ,u široka reka, pravi veletok. Nevarnost je velika, j,rupa jn rei, L po jnim 7a srda ni e odlično delovanip društva ima reD ki ie pri koži glavna stvar. Da bi nerodo za- | sebnega koristnega učinka. Banska uprava |e radi brisali so prišili na kožo drug rep. Koža pa, ki jo | tega dovolila kredit 200.000 Din, s katerim se naj iim je vrnil krznar kot ustrojeno, ni imela repa j iZVršijo najpotrebnejša dela za zavarovanje leve prišitega, ampak naravno priraščenega. Ta rep je obale Drave. Zdi se, da je potrebno opomniti, da krznaria nokopal ter je bil obsojen na plačilo ko- ; ;e obseg del, ki so potrebna, da se Drava izpod • • ™ --J-!-----------*- pfuia temeljito in za dolgo časa regulira, vs;e pre- velik, da bi se mogli s takimi razmeroma majhnimi vsotami doseči pri teh zavarovalnih delih kaki zanesljivi in trajnejši uspehi. Lastniki bicikljev, fijakerskih in polfijakersikih vozov se pozivajo, da v izogib morebitnih poznejših neprijetnosti prijavijo pri mestnem poglavarstvu za tekoče leto svoje biciklje in vozove D"'' za prijave je 31. januar 1936. ie, ki jc prccenjena na 500 Din, pa-dejo pa nanj se pravdni in odvetniški stroški. Troje ljudi pod kolesi vlaka Maribor, 9. januarja. Nenavadna nesreča se je pripetila na postaji Sv Lovrenc na Pohorju. Iz Maribora so se peljali z večernim vlakom 75 letna posestnica Neza Adam iz Puščave ter zakonca Jurij in Antonija Lep iz Kurje vasi pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Bili so sami v enem vagonu in vsi trije namenjeni do iste postaje. — Ko se je začel vlak na postaji Sv. Lovrenc ustavljati, je stopila k vratom prva Neža Adam ter jih poskusila odpreti. Bila pa so vrata tako zapahjena, da so kljubovala njenim poskusom in tudi Jurij Lep se je potem zastonj trudil. Potniki so najprej klicali kondukterja, da bi jih izpustil, iz zaprtega vagona, toda ta je imel drugod posla ter ga ni bilo na izpregled. Sele ko se je začel vlak premikati, se je posrečilo vrata vagona odpreti. Da se ne bi morali peljati do naslednje postaje ter potem več ur kolovratiti peš iz Ribnice v št. Lovrenc preko hribov, so se potniki odločili za skok iz vozečega vlaka. Prva je skočila Neža Adam, za njo pa še zakonca Lep. V«i trije pa so prileteli tako nerodno, na j\n je vriilo po tleh. Imeli so pa pri tem izredno srečo, da so obležali tik tračnic ter so kolesa vagonov le za las šla mimo. Lep in njegova žena sta pri skoku in padcu zadobila le lažje odrtine, usodnejši pa je bil skok za staro Nežo Adam, ki se je močno pobila. Rim, 10. januarja. AA. Agencija Stefani poroča z Dunaja: Velika poneverba Kazimova, uradnika sovjetskega konzulata v Pragi, je odjeknila tudi v nekaterih sosednjih državah. V zvezi s to poneverbo so na zahtevo sovjetskih konzularnih oblasti aretirali doslej okoli 30 oseb. Gre po večini za upnike sovjetskih zastopnikov. Na Dunaju so med drugim aretirali bivšo nemško komunistično poslanko Johann Zandler, ki živi kot emigrantka v Avstriji. Rok drugi. Za sedanje odlično delovanje društva ima največ zaslug predsednik g. Gale Rudolf, ki v sporazumu z ostalimi odborniki skrbi, da bo društvo, ki je jx»nos vsakega Rožnodolca, tudi pod Ljubljano izpolnjevalo pred 30 leti zastavljene naloge. N etre padnic v Amcclini Washinglon, 10. januarja. AA. Reuter ,P°r°fa’ da je ameriško mornariško ministrstvo izdelalo načrt, s katerim urejujejo zgraditev manjših edimc namesto linijskih ladij. Odločitev o tem bo padla šele tedaj, ko se bo izvedelo za izid pomorske konference. —- Tujski promet v Mariboru Poldrugi milijon dohodkov - Lani več kakor predlani: Več tujcev manj nočnin Ha Molli ute. !bP Maribor, 10. januarja. Mariborčani radi prištevamo naše lef>o mesto med največja tujsko prometna središča v državi. Ce pa primerjamo številke o tujskem prometu v Mariboru s številkami iz drugih naših večjih tujsko-prometmih središč, vidimo« da smo med prvimi pač po številu tujcev, precej za drugimi pa jx> številu nočnin, ki so edine merodajne za gospiodarski efekt. Sicer opažamo, da se je v j>ovojitih letih v Mariboru izredno veliko storilo za zbolšanje tujskega prometa. Mesto je dobilo moderne hotele, ki so predpogoj vsake tujskoprometne akcije, zgradila se je največja atrakcija za obiskovalce Maribora — krasno kopališče na Mariborskem otoku, uredile so se ulice ter se je upeljala smotrena propaganda, lei jo zlasti intenzivno vrši tukajšnja Tujskoprometna zveza. Vsi merodajni činitelji kažejo čimdalje več razumevanja za pomen tujskega prometa. Vendar se danes učinek teh prizadevanj skoro še ne more primerjati z žrtvami. Potrebno bo še dolgoletno delo, da se tujce, ki se jih privabi v Maribor, tukaj tudi obdrži čimdaljšo dobo. Zelo bi se lahko povečal tujski promet zaradi ugodne lege mariborskega mesta, ki se nahaja tik ob meji države s precej višjo valuto, da bi lahko privabili avstrijske letoviščarje v večjem številu v Maribor in okolico zaradi zaprek, lk jih namenoma dela avstrijska država svojim lindem ori odhodu v naša letovišča Lansko leto je obiskalo Maribor 28.015 tujcev, od tega 7634 inozemcev. Napram letu 1934. je bil obisk'’precej večji; predlani se je mudilo v Mariboru namreč samo 24.041 tujcev, 16.741 naših in 7283 inozemskih državljanov. Iz Slovenije je bilo lani 12.631 obiskovalcev, iz savske banovine 1488, iz vrbaške 880, primorske 877, drinske 318, zelske 101, dunavsike 460, moravske 61, vardarske 32; iz Belgrada 524, Zagreba 1361 in Ljubljane 1630, skupaj 20.381. Med inozetnci so na prvem mestu Avstrijci z 3808 obiskovalci, Cehoslovaki s 1741, Nemci 800, Italijani 457. Madjari 198, Poljaki .157. Francozi 56, Romuni 27, Bolgari 53, Grki 18, Angleži 43, nordijske države 97, Ameriške Združene države 25, ostale države 88. Gospodarski učinek teh številk je naslednji: V noč je prenočevalo v mestu 23.055 ljudi, 2lslo 8 dni 4317, (lani 7620!), 8 do 14 dni 370. 14 dni do 1 mesec 191, nad 1 mesec 82, Skupno število nočnin je bilo 34.491. — Ce računamo na vsakega tujca povprečno 50 Din na 24 ur, je imel Maribor lani od tujskega prometa 1,624.550 Din dohodkov. V primeri z letom 1934. je bil lani glede števila tujcev znaten napredek, glede števila nočnin jia znatno nazadovanje in tedaj tudi gospodarski efekt slabši-Dohodek od tujskega prometa je znašal v letu 1934 okrog 2 milijona Din London, 10. januarja. AA. Iz Lavjilette izročajo, da so angleške policijske oblasti tamkaj včeraj izvršile preiskavo pri 14 osebah, ki so po večini italijanski državljani. Šestorica italijanskih državljanov je bila takoj izgnana iz Malte. Med njimi je neki profesor, neki poročnik fašistične milice in neki konzularni uradnik. London, 10. januarja. AA. Reuter piše v zvezi z izgonom šestih italijanskih državljanov, da so jih oblastva izgnala zato, ker je bilo njihovo delovanje v škodo varnosti britanskih vojaških objektov na Malti Nnplosl rcisift Poljsko in tSR pcpitSin Praga, 9. jan Današnje časopisje poudarja dejstvo, da je napetost med Češkoslovaško in Poljsko znatno popustila, odkar so odjavili napovedovalca na radiofonski postaji v Katovicah. Poljske oblasti so s trm odlokom napravile prvo delo pom ir jen ja, kajti odstranjeni napovedovalec je bil osebno odgovoren za mnoge ostre nu-jiade proti češkoslovaški DšpUnimi v okovih Veliko pozornost je vzbudila vest, da je perzijska vlada odDoklicala svojega poslanika iz Wa-shingtona Chaffar Khana, ki bo zapustil ozemlje Zedinjenih držav 20. marca t. 1. Imenovani poslanik je doživel sledečo zgodbo: Dne 27. novembra 1. 1. je prometni stražnik zaustavil njegov avtomobil na neki cesti radi prehitre vožnje. Poslanika je to tako razburilo, da je službujočemu organu odklonil vsaka pojasnila in se niti ni hotel legitimirati, Kaj je preostalo stražniku drugega, kakor da razboritega voznika ukle-ne in spravi na policijo. Ko se tudi tam ni hotel legitimirati in ker je nastopal zelo arogantno, so ga vtaknili celo za zapahe. Končno se je čis'o slučajno dkrila jetnikova identiteta, nakar ga je policija seveda takoj izpustila. Po mednarodnih dogovorih namreč ne sme biti ne aretiran^ še manj pa zaprt noben diplomatski predstavnik tuie države. Kljub temu, da so hoteli ta dogodek zadržati v tajnosti, je prišla stvar na ušesa perzijski vladi, ki je takoj izvaajla konsekvence. Ni mogla namreč dopustiti, da bi njen zastopnik v inozemstvu napravil svoji vladi tako nedopustnost, Ameriški zunanji minister Hull e« je sicer diplomatu opravičil, vendar pa je k temu dostavil nauk, da diplomatska imuniteta še ne dovoljuje zmerjanja amerikanskih državnih funkcijonarjev in kršitve postav. Zato tudi stražnika, ki je diplomata aretiral in uklenil, kar je storil »amo v vestnem izvrševanju svoje dolžnosti, ne bodo zadele nikake posledice. Perzijski diplomat pa gotovo ni mislil, da ga bo ta incident z ameriškim stražnikom spravil z lepega. diplomatskega položaja. Vremenska poročita Bistrica — Boh, jezero po današnjem stanju: —1, megleno, mirno, v dolini ni snega. Planina na Kraju 8. t. m-: lahko oblačno, po malem sneži, —1, na 80 cm podlagi 30 cm pršiča. Smuka prav dobra. Vogel 9. t. m.: —3, sneži, na zmrznjeni podlagi 15 cm pršiča, smuka prav dobra. _ Kranjska gora —• Rateče-Plamcas —3, baro-meter se dviga, jasno, mirno, 15 cm srenja. Vrši£-Krnica-Tamar: 15 cm pršiča na 50 era srenja (po stanju od danes). Zelenica 9. t. m.: —3, deloma oblačon, mirno, •ia 60 cm podlage 25 cm pršiča, smuka dobra, Ljubljana danes Koledar Petek, 10. januarja: Sv. Pavel. Sobota, 11. januarja: Sv. Higin. Kaj bo danes Verandna dvorana hotela Union. Ob 8 XII. prosvetni večer Prosvetne zveze. Predava o muslima-nih gosp. dr. Fran Kulovec, min. n. r. Skioptične slike! Mala dvorana hotela »Metropol« (vhod iz Kolodvorske ulice) redni sestanek prosvetnega društva Ljubljana. Predava gosp. ravnatelj Gabrovšek. Začetek ob 8. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA - začetek ob 20 Petek, 10. januarja: Zaprto. Sobota, 11. januarja: Direktor Čampa. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 12. januarja ob 15: Vesela božja pot. Izvem. Znižane cene. OPERA — začetek ob 20 Četrtek, 9. januarja: Trubadur. Gostuje dr. Maks Adrian. Red četrtek. Petek, 10. januarja: Zaprto. ^ Sobota, 11. januarja: Aida. Red B. Nedelja, 12. januarja ob 15: Pohska kri. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol — Ob 20. uri: Manon. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 13. januarja: Plesni večer Katje Delakove. Izven. Znižane cene. Radio (Izvleček iz radijskih programov.) Ljubljana 18 Zenska ura 18.40 Pravna ura: dr. VI. Knaflič: avtorsko pravo 20 Francoska baladna glasba, poje gdč. Vida Rudolfova — Beromunster: 20 Koncert klavirskega tria — Bratislava: 21 Koncert slovaške godbe — Dunaj: 18.30 Operetni sla-gerji — Konigsberg: 20.10 Humor in glasba — Leipzig: 16.30 Zborovno petie 18.30 Zabavna ura 2230 Robert Schumanova klavirska glasba — Luxemburg: 22.35 Beethovnova sonata v L-duru za pianino in violončelo — Milano: 18 Pestra glasbami Simfonični koncert — Praga: 20 »Egmont« — tragedija — Rim: 20.35 Koncertna glasba na tihala — Strassbourg: 20.30 Dramatski večer — atuttgart: 20.10 Iz operet in filmov — Suiss; Ro-mande: 2035 Simfonični koncert radijskega ork. — Toulouse: 23.30 Argentinski orkester — Varšava: 18 Komorna glasba 21.30 Opera. Prizor iz nemškega filma »Samostanski lovec« po romanu Ludwiga Ganghoferja. Film E V Dalmaciji hodu sniinuli nov zvočni film. V Splitu sta se pred par dnevi mudila dr. Bnisel in Tank, zastojmika UFE, filmske družbe iz Berlina. Pregledovala sta položaj za snimanje novega velikega filma, čigar dejanje se bo deloma odigralo v Splitu, Trogirju, Divuljab, Šibeniku, Zlarinu, a delno tudi na drugih krajih in otokih Dalmatinskega Primorja. Dr. Baisol je avtor teksta in si je zato s Tankom prišel ogledat položaje, kjer bodo snimali film. Z delom bodo pričeli še to pomlad ter bodo posneli življenje naših primorskih mest. Ker se bo film nazival »Koralska princesa* in je za to priliko potreben poseben dvorec, so v ta namen že najeli pension Schiler. Največ filmov na svetu ne izdeluje Amerika ali Nemčija, kakor bi človek morda mislil, temveč Japonska. To pa zaradi tega, ker je film tam postal predmet vsakdanje zabavne potrebe, tako zelo, kakor nikjer drugje na svetu. Po mestih je ni tako siromašne družine, da ne bi šla vsaj dvakrat ali trikrat na teden skupaj v kino. Povprečna cena za sedeže je okrog dva dinarja, pri nas pa več kakor deset. Produkcijski stroški za film so neprimerno manjši kakor v Evropi ali v Ameriki. Povprečen film velja okrog 5000 jenov, kar bi pri ar.-, dalo nekako 30.000 dinarjev. Prinese pa tak film producentu kakih 4O,0QO jenov. Film »Eskimo«, ki smo ga videli tudi v Ljubljani in občudovali njegovo severnjaško »naravnost«, je po poročilih znanega raziskovalca eskimskega ozemlja v Severni Ameriki, patra Kinga, vzbudil silno ogorčenje tega preprostega, napol poganskega naroda. Baje je iri četrtine eskimskih običajev, ki jih film kaže, potvorjenih in so jih Eskimi sprejeli kot silno zaničevanje svojega rodu. Film so namestu po dognanjih etnografov delali po slabem romanu in z naročenimi in neučenimi ljudmi. Načrt za bodoče italijansko filmsko mesto, ki a nameravajo Italijani dovršiti do aprila 1937, je Mussolini odobril. To mesto, ki bo obsegalo najmodernejše filmske laboratorije v Evropi, bo tudi po površini največja naprava te vrste v Evropi. Presegalo bo daleč Ufine laboratorije v Neubabels-bergu in Paramountove v Joinvilleu. Ozemlje, na katerem bo to filmsko mesto stalo, obsega 69 b$, na njem se bo dvigalo 30 modernih poslopij. Dela se bodo začela takoj v prvih dneh januarja. n Predsednik senata v Ljubhani Z brzovlakom je prispel sinoči v Ljubljano predsednik senata gosp. dr. Ljubomir Tcmašc. Njegov prihod je Kil nenapovedan, zatrjuje se pa, da je zasebnega značaja. Novi odbor Mestne hranilnice Sinoči je imel svojo prvo sejo novi upravni odbor Mestne hranilnice. Na tej seji se je konstituiral 'odbor takole: predsednik dr. Josip Kamu-šič, podpredsednik Anton Rojina, člani ravnateljstva* zdravnik dr. Drobnič, odvetnik dr, Stanko Žitko, kanonik dr. Tomaž Klinar, odvetnik dr. Milan Korun in računski inšpektor dr. Albm žajc. Nato je bil izvoljen za delegata v kreditnem društvu Mestne hranilnice Rajko Stoječ, kot odposlanci pa: Anton Gerzinič, Franc Borštner, Janko Jovan, Josip Olup in Franc Černe. Ko je bila seja upravnega odbora zaključena, se je sestalo k seji ravnateljstvo Mestne hranilnice. Na tej seji so se obravnavale tekoče poslovne zadeve. Kanonih dr. Klinar-predsednik soc. polit, odseka Za predsednika socialno-političnega odseka mestnega občinskega sveta je bil na sinočnji seji izvoljen kanonik dr. Tomaž Klinar, za podpredsednika pa Rudolf Smersu. Nato je navzočim odbornikom mestni fizik kot načelnik vsega socialnopolitičnega urada podal pregled o ustroju, pošlo- i vanju in nalogah mestnega socialnega in politične- j ga urada. Dr. Siete-načetnih gradbenega ! odseka Sinoči je imel na _ mestnem magistratu svojo prvo sejo tudi gradbeni odsek mestnega občinskega sveta. Za načelnika je bil izvoljen dr. Fran Stele, za podnačelnika pa dr. Ažman. Odbor je nato izdal nekaj stavbnih in uporabnih dovoljenj ter poleg teGa obravnaval tudi odborove statute. Novi drogovi za transformatorje Sejo je imel sinoči tudi upravni odbor mestne elektrarne. Za predsednika je bil izvoljen dr. Rado , Kušej, za podpredsednika pa Avgust Novak. Poleg drugib tekočih zadev, ki jih je obravnaval odbor, je bilo sklenjeno, da razpiše mestna elektrarna nabavo 350 kostanjevih drogov za transformatorje. Sijajen dokaz da &e dajo tudi največje in najtežje zborovske umetnine izvajati v razmeroma malaštevijnem zbo-rUf ki pa ima vso glasovno in umetniško Šolo, nam bodo podali zagrebški Madrigalisti na svojem koncertu v ponedeljek, dne 13. t. m. ob 20, uri v Filharmonični dvorani. Pod vodstvom svojega zborovodje, skladatelja Mladena Pozajiča, nam bodo za-pIl..v..1Prvcni delu zbore najslavnejših mojstrov Pt ii s^°lctij od Orlanda Lassa do Mozarta, vi' pa ?bsega zbore jugoslovanske literature. Med njimi je zastopan tudi naš Adamič s svojim zborom »Kadar pride poslednji čas«. Sedeži za ta koncert so po običajm^ cenah na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Racije — aretacije Včeraj se je znašel na policiji neki brezposelni delavec iz novomeške okolice. Ko je namreč slučajno padel na sum očesu postave in ko so ga preiskali, so našli pri njeni dve posteljni rjuhi in tri ženske srajce. Ker pa mož ni mogel pojasniti, odkod in zakaj ima rjuhe in posebno ženske srajce, so ga zadržali na policiji. Več kakor gotovo je namreč, da mu te stvari niso mogle kar tako slučajno pasti v žep. Enaka usoda je zadela tudi nekega brezposelnega pekovskega pomočnika z Iga. Postavljal se je okrog z lepo zimsko sukno, dočim je istočasno dotična sukna nekje izginila. Fant je nazadnje pod okolščinaml, ki jih ni mogel pojasniti, priznal, da je sukno ukradel Prognoze Norvežanov Garmisch-Partenhirchen V vseh nordijskih državah v teh dneh govore o izgledih ftosameznih držav in o njihovem placementu. Norveški časopis v Oslu »Aftenjjosten« je že kar v najprej določil posameznim državam točke, ki bodo dobile šele čez dobrih 6 tednov. Norvežani so [»stavili tole, morda malo presenetljivo prognozo. Prvo mesto si lastijo vsekakor oni sami in so prepričani, da jim ga nihče ne more vzeti. To bo vsekakor držalo. Ni j»a gotovo, da se bosta Nemčija in Avstrija plasirali na drugo in tretje mesto, pred drugimi severnjaki. Kako pridejo Norvežani do tega računa? Trdijo namreč, da je razvoj zimskega športa v teh dveh deželah tako velik in tako prepričevalen, da ga ni dosegla niti Amerika, čeprav se je pri zadnjih zimskih igrah placirala na drugo mesto. Po norveški prognozi ima Nemčija izglede v smuku, slalomu m v umetnostnem d,sajnu. V vožnji z bobom ima najbrž celo prvo mesto. In s temi »pikami« ji je zagotovljeno drugo mesto pred Švedi in pred Finci. 1 udi Avstriji prijrisujejo radi prav tako velikega razvoja precej iste izglede. Švedom dajejo komaj 5. mesto, kajti po njihovem mnenju sploh ne pridejo v obzir pri hiirostnem in umetnostnem drsanju. V smuškem teku pa si bedo Švedi ob tako ostri konkurenci Norvežanov in Fincev težko dobili toiiko [vrednosti, da bi lahko mislili na mnogo boljši placement To je celoten proračun Norvežanov; amipak oni se tem niso zadovoljili. Izračunali so tudi posamezne zmagovalce v jvosameznih progah. Zmagovalec na 18 km bo Finec drugi Norvežan tretji zopet Finec, ki mu sledi še Norvežan. Na 50 km so si Norvežani prisvojili šele 5. mesto drugo so pa dali Švedom in Fincem. Nilo Englnnd — Šved in Kanplnnen — Finec sta po njihovem mnenju najboljša. Kombinirani tek je domena Norvežanov in so si dali obe prvi mesti. Šele potem prvi Finec, ki mu s'"d> Nemec. Tudi v skokih mislijo Norvežani, da sta jim zagotovljeni obe prvi mesti. Nato jvride Šved. Norvežan in peti Poljak (Marusarez.) Kavalirji so joa Norvežani pri presojanju, kdo bo zmagovalec v smuku in slalomu. Pri moškem tekmovanju pravro, da bo tale red: Nemčija, Francija, Avstrija. Švica, Italija in Anglija; pri ženskem pa sledeče: Nemčija, Švica, 3 in 4 Avstrija, Anglija in Švica. Pač na hočeio v umetnem in hitrostnem drsanju odnesti skoraj vse: na 500 m 1. in 2. mesto, potem šele Amerika; na 1500 m je račun isti, samo mesto Amerike Avstrija; na 5000 m Avstrija, Norveška, USA, Norveška; na 10.000 m Avstrija, USA 3 in 4 Norveška; Pri damskem umetnem drsanju, bo brez dvoma Sonia Henie prva, potem Belgija, Anglija, Šved ika. Moško prvenstvo v tej panogi so pa dah Karlu Schafferju. Sledi Anglija in zopet Avstrijec, nato Kanada. V drsanju v parih: Nemčija, Avstrija, Madžarska, Kanada. V hokeju imajo največ zgledov Amerikanci: Kanada, USU, Nemčija, Švedska. Francija in Anglija. V vožnji z bobom v dveh in štirih pa bodo pmvi Nemci, nato USA, Švica. Ntmčija. In ko so Norvežani sešteli vse pike, ki jih imajo dobiti, so postavili to-le tabelo: Norvežani 112 tečk, Nemčija 72, Avstriji 63, Finska 40, Švedska 33, USA 32, Kanada 20, Švica 19. Anglija 13 itd. To je norveški proračun za Ga-Pa. Gotovo je zanimivo, kako si predslavliao oni zimske olim- Cijske igre. Japoncev Norvežani ne jx>znajo. Nii-ovi rezultati so res neznani, amf>ak vemo, da so Janonci že marsikdaj močno presenetili. Norvežani tudi ne pozna'o Jugoslavi je in naših tekmovalcev. Tudi mi vemo, da nismo še dovoli močni, da se postavimo po robu trrdicnam, ki jih imajo severmaki. Mladi smo še! Ampak' lansko leto so na tekmovaniu FISe tudi začudeno pogledali, ko se je naš Smolej tako odlično placiral. In še marsikaj niso računali Norvežani. Crarmisch-Parten-kirchen bo pa kmalu pokazal, koliko so se v svojem računu zmotili. Državno smučarsko prvenstvo v Mariboru Včeraj je bil izdan razpis za državno smučarsko prvenstvo, ki se vrši letos na terenih okrog Maribora in sicer v dneh 18. in 19. januarja. V Mariboru se izvedejo samo tekme v kombinaerii (tek in skoki) ter v samostojnem teku in samostojnih skokih. Smučarski tek na 17 km. ki velja istočasno za kombinacijo in samostojno disciplino, se vrši 18. januarja. Start ob 14 v Pekrah pred gostilno Zorko, kjer je tudi cilj. Skcki, ki veljajo kot samostojna disciplina in za kombi nacijo, se vršijo 19. ianuara ob jx>1 15 na podzvezni skakalnici v Betnavi. Pravico tekmovanja imajo vsi pri JZSZ verificirani tekmovalci. Prijavnine ni. Klubi morajo svoje tekmovalce prijaviti najjx>zneje do 16. t. m. na zveznih tiskovinah na naslov: Mariborska zimskošportna podzveza, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Poznejše prijave se ne vpoštevao. Vsi tekmovalci morajo predložiti potrdilo o zdravniškem pregledu. V kolikor takega potrdila nimaio, se morajo podvreči pregledu neposredno pred tekmami in to dne 17. januarja zvečer v lovski sobi hotela Orel, kier se vrši istega dne ob 20 tudi žrebanje startnih številk. Brezplačno policijsko prenočišče so nudili na policiji čez noč tudi neki beračici z Vrhnike. Beračila je okrog po ulicah in hišah z dveletnim otrokom v naročju. Potem pa se ga je v neki krčmi tako nakresala, da je pijana do nezavesti obležala sredi ulice. Stražnik jo je obenem z otročičem, ki je seveda na vse pretege jokal, spravil na policijo, od koder so žensko vtaknili v zapor, otroka pa izročili v Dečji dom, kjer ho ostal, dokler se stvar z žensko ne konča na policiji. V sredo zvečer je policija izvršila obsežno racijo po vseh ljubljanskih ulicah in lokalih. Ugotovila je namreč policija, da se je v mesto privleklo več takih, ki jim je prepovedan prestop mestne meje. Poleg tega je policija zasledila v mestu več vlačug, ki so bile islotako že večkrat izgnane iz Ljubljane. Pri raciji v sredo je bilo aretiranih 28 različnih ljudi, ki so jim in jim deloma še pretresajo na policiji vest. 12 prevozov v bolnišnico Ljubljanski reševalci so imeli včeraj dokaj opravila. Nič manj kakor v dvanajstih slbčajib so intervenirali s svojimi reševalnimi avtomobili in prepeljali pacijente v bolnišnico. Večinoma so bili to slučaji navadnih obolenj, največ pa je bilo med njimi porodnic. Ponesrečenec je bil le eden in to 26-letni Marinko Ignacij, ki se je snoči krog pol 8 vsekal v nogo. Na mah mu je začela močno brizgati kri, kar da skjepati, da si je presekal eno glavnih žil. Takoj poklicani reševalci so ga prepeljali v bolninico, kjer so mu kri zaustavili in rano zavezali. Krava ga je brcnila V bolnišnico se je moral sinoči zateči posestniški sin Vinko Jagodic iz Obrija. Včeraj je hodil doma [jo hribu; v tem je zbezlala v bližini neka krava, ki je Jagodica tako nesrečno brcnila, da Je padel in dobil hude poškodbe po desni roki. Nesreča pri telovadbi Pri telovadbi si je poškodoval desno roko sin vodje mornarice Vekoslav Gombač. Pri skakanju čez vrvico mu je spodrsnilo ter je pri padcu dobil na roki take poškodbe, da so ga morali odpraviti v bolnišnico. Najhitrejši smučar sveta v odlični formi Do lanskih FIS-tekem, ki so se vršile februarja na Visokih Tatrah, je veljal Finec Sule Nur-mela nesporno za najhitrejšega smučarja sveta. Vse je zato tudi lansko leto z veliko radovednostjo pričakovalo nastop Nurmele. Kdor je bil na Tatrah, je imel priliko videti, kako so se okrog Nurmele neprestano gnetli fotografi in filmski reporterji ter zbiralci, še bolj pa zbiralke avtogramov. Pa je naenkrat, menda tedaj, ko so se začeli prvi teki in kjer bi se moral Nurmela najbolj izkazati, završalo po Tatrah, da je Nurmela zbolel... To je vplivalo kakor tuš. Dasi je tedaj na Tatrah vsevprek bolehalo — saj je zbolel, kakor znano, tudi ljubljanski boetr, ki je potem prišel v Ljubljano s tako zamudo, da so že celo radioposlu-šalci začeli pogrešati Jako Smodlako —, nismo mogli prav verjeti, da je bolezen Nurmele resna. Splošno se je namigavalo. da je Nurmela opazil velik napredek svojih tekmecev in da je zato mesto na tekmovalni teren odšel v posteljo. Nastopil je potem šele pri 59 km teku, kjer pa se je plasiral tako, da je njegov sloves nekako obledel. Finci so sicer zatrjevali, da je Nurmela bolan, hodil je okrog njega celo zdravnik, ki je istotako dopovedoval, da bi ne smel startati, ker se bo še bolj pokvaril, vendar naj je bila stvar taka ali taka: ker je Nurmela tekmoval in ker se ni plasiral ne na prva ne med prva mesta, se je začelo govoriti o zatonu te finske smučarske zvezde. Da pa je imel Nurmela lansko leto v Tatrah res samo »defekt«, dokazujejo njegovi letošnji uspehi. Z vso silo se je zopet vrgel na treninge, da popravi vtis, ki ga je napravil lansko leto na Tatrah. Pred nedavnim je Nurmela nastopil v teku na 30 kilometerskem vztrajnostnem teku v Willmanstrandu. Na tej tekmi, ki so se je udeležili najznanejši finski smučarski dolgoprogaši, je Nurmela zmagal v času 1.55,2 ter je dosegel kar štiri-minutni naskok pred olimpijskim tekmovalcem Liikanen, ki se je s časom 1.59.07 plasiral na drugo mesto. Tretje mesto je zasedel znani finski mojster na 50 km progah in internacijonalec Riivari (2.03.24), Nurmela je s tem svojim uspehom, kateremu se pridružujejo še številni drugi, ki jih je dosegel letos še na raznih drugih tekmah na Finskem, dokazal, da mu zaenkrat še ne bo mogel zlepa kdo ogrožati častnega naslova 'najhitrejšega smučarja sveta. Oddbjoern Hagen — nada Norvežanov za tek v kombinaciij. Pred nekaj dnevi je startal v Hitterdal in je na 11 km dosegel čas 41:36. Drugi za njim je bil Martinsen, ki je osial za njim 5 minut. Zahaj elektrika ni luksus? Za utemeljitev tega naslova je dokaz lahko zbrati. V elektrotehniškem vestniku čitanno statistične podatke, da državna in banovinska trošarina ovirata proizvod in potrošnjo električne energije, da dajeta z zaračunavanjem trošarinskih zneskov veliko jx>sla in da s tem jx>dražujeta konzuin, zlasti pa elektrifikacijo. Poglejmo v gospodinjstvo v zasebnem gospodarstvu .nadalje potrošnjo elektrike v gostilnah, restavracijah in hotelih. Vsepovsod omejitve na škodo ekonomičnega gospodarstva. Marsikje bi si želeli več in intenzivnejše električne razsvetljave. Kurjava z elektriko, četudi je za to trošarina le 0.10—0.05 Din za kwh, ne more priti v poštev, ker bi bilo treba tako potrošnjo posebič registrirati na električnih števcih, predelati vse napeljave do teh števcev. Hladilne naprave, ki so za konzerviranje vsaj v poletju dandanes neobhodno potrebne ne-le v kavarnah in gostilniških obratih, marveč pri mesarjih in slaščičarjih ter v mlekarnah, si taki obrati ne nabavljajo, ker so te sicer same zase drage in rentabilne le tedaj, če bi obratovanje ž njimi radi elektrike, podražene s trošarinami, ne bilo tako občutno. V javnih lokalih je dandanes rrmogokje radio-aparat. Tudi ta potroši dokaj elektrike. Seveda velja to prav tako za radio-aoarat, ki ga ima kmetovalec ali zasebnik. Doslej je odziv slovenske javnosti za radio malenkosten. Ce bi se javnost bolj zavzela za ra-diofonijo — tako čitamo v »Slovencu« 5. I. 1936 — bi mogli računati s podvojitvijo dosedanjega števila naročnikov. Da je pa radioaparat, ki porabi v javnem lokalu zlasti veliko elektrike, za javne lokale naravnost breme za lastnika lokala, je dokazano, kajti naredba ministrstva financ od 23 maja 1935 štev. 49344-III pravi, da je »za dopitšienje držanja muzike u cpšte, pa i one koia s c putem radicaparata prenosi, potrebna dozvola upravnih vlasti, to se mora za to odobrenjc plačati taksa iz tar. br. 99 taksne tarife«. V zvezi s tem je omeniti še nared>-o isfeea ministrstva z dne 12. marca 1930 štev. 19001-III, ki nikdar ni bila razveljavljena in ki pravi, da je treba za godbeni programi radijskih aparatov plačati tudi ono drugo takso za veselice, to je 99 a. V neki hribovski gostilni je dobila izletniška družba k čaju žemlje, ki jih je zavrnila, češ, da smrde po petroleju. Kruh ima namreč to lastnost, da se navzame slabega duha. Četudi je od te gostilne le eno in pol ure oddaljena Fala s svojimi petimi Francisovimi turbinami, ki producirajo 47.800 koniskih sil, vse to nič ne pomaga. Bližnji kmet In gostilničar ne prideta do cenene elektrike, izletnik pa jej z inozemskim petrolejem impregnirane ali osmrajene žemlje. Zato jiroč s trošarinami na elektriko. če hočemo napredovati, I U 38 Pustolovščine nemSke podmornice v svetovni \ojni Pri takem postopanju smo morala seveda teč ladij izpustiti kot pa jili potopiti. Dosegli s tem nismo skoraj nič, ves svet pa smo spravili v jezo. Če pa bi bili poslušali nas in bi bili določen prostor okrog Anglije proglasili zu zaprto ozemlje, bi se drugi nič manj ne jezili na nas kot so se sicer, dosegli pa bi bili velik uspeh. Naše podmornice bi bile prve dni z lahkoto potopile milijon ton dnevno. Če bi bili smeli potopili vse od kraja, brez vsakršne preiskave, bi bila mogla vsaka podmornica uničiti najmanj trideset ladij s sto tisoč tonami na dan in mi bi ne imeli prav nič več dela, kot smo ga imeli sicer. Zdaj nam pa hočejo očitati, da je bilo pet in sedemdeset odstotkov ustavljenih ladij praznih in da ni bilo na njih nikakega tihotapskega blaga! Tako smo opravljali svoje delo le na pol, ■ to delo je bilo silno zamudno. Navadno smo to opravljali tako, da smo vozili toliko pod površino, da smo lahko s periskopom opazovali po inorju in če smo opazili kak parnik, smo se dvignili na površje in za strah ustrelili pred ladjo. Prvi strel je navadno že zadostoval. V inozemstvu je pričela tedaj že delovati vojna propaganda, ki je o nas podmorščakih širila grozovite stvari. Ta propaganda nam je zelo koristila. Tuji poveljniki ladij so bili tako v strahu pred nami, da so smatruli za bolje, če zlepa opravijo z nami, kot pa du bi mi opravljali nad njimi svoje »grozovitosti«. Šele, ko je bila preiskava pri kraju, se jim je morala stvar zdeti nekoliko smešna. Tudi, 6e smo njihovo ladjo spravili na morsko dno, so lahko uvideli, da smo podmorščaki vendarle ljubeznivi mornarji. Čeravno je angleška propaganda Nemčiji •zelo škodovala, je nam podmorščakom vendarle dajala veliko moralno oporo, t. j. moralno oporo v vojno-tehničnein zmislu. Prvi vtisk, ki smo ga napravili na ladijske kapitune, je moral biti strašen. Mi, ki smo se nenadoma iz morskega dna pojavili pred njimi in streljali iz topa, ne, mi se jim nismo mogli zdeti ljudje, temveč barbari iz pradavnih časov. Naša podoba pa je bila tudi v resnici strašna! Zrak v podmornici je vedno prepojen z oljem. Zato nam je olje legalo na kožo in nam jo rdoče-rumenp pobarvalo. Umiti se često po več tednov nismo mogli. Vsakdo pa ve, da se z morsko vodo ni mogoče umivati. Seveda smo imeli sladko vodo s seboj, toda kdo se bo na podmornici umival s sladko vodo, ki je vendar tako dragocena, da si je celo piti ne upaš? Za žejo vzameš konjak ali whisky, sladka voda pa mora ostati za hlajenje motorjev. Tako smo se dvigali iz skrivnostne morske globine z rdečimi obrazi kot kaki strahovi, vrhu vsega pa še bradati in neostriženi. Očesna belina se nam je strahovito svetlo odražala iz barvitih obrazov in tako je bila naša zunanja podoba proti naši volji strašna. Tacit pripoveduje, da so imeli nekateri Germani takšno moč v očeh, da so že s pogledom ukrotili sovražnika Takšen pogled smo morali imeti tudi mi, vsaj videti je bilo tako. Ko smo se približali ladji, ki smo jo ustavili, je njen kapitan vrat na nos zapustil ladjo s svojim moštvom vred in sc rešil v rešilne čolne. Nekaj mož z naše podmornice je na malem čolnu odveslalo proti zapuščeni ladji in splezalo nanjo. Podporočnik Wendlandt nam je bil pri tem v veliko pomoč. Kot star častnik pri trgovski mornarici se je na trgovskih ladjah mnogo bolje spoznal kot kdo izmed nas. Najbolje je znal preiskati tovor in tudi skrite papirje je hitro našel. Ko je podporočnik Wendlandt opravil svoje delo in je izjavil, da smemo ladjo potopiti, smo zvrtali s svojimi topovi nekaj lukenj v la-djino steno. Ladja se potopi le tedaj, če jo raniš v višini vode ali pod površino, da more voda udreti v ladjin trup. Pozneje smo topovske izstrelke rajši prihranili in ladje potapljali tako, da smo zavrtali v ladjo razstrelilne patrone in jih zvezali z zažigalno vrvico. Te patrone so bile napolnjene z dinamitom in so povzročile v ladijski steni široke luknje. Moji mornarji so se temu razstreljevanju tako privadili, da so mirno počakali na ladji, da so se patrone užgale in so se še potem dolgo mudili na ladji, kajti preden se je ladja potopila, je preteklo najmanj pol ure Včasih pa se je taka ladja tudi hitreje potopila, zlasti, če je bila naložena z muhici jo, ki je nismo našli ali s kakimi drugimi razstrelilnimi sredstvi. Tako smo nekoč potapljali ladjo, ki je bila naložena s solitrom in se je potapljala tako hitro, da smo morali s topovskim strelom opozoriti naše mornarje, ki so se mudili znotraj ladje. Poskakali so v čoln, a bil je žc zadnji trenutek, kajti parnik se je silno hitro pogrezal v vodo. Pravijo, da se stvori za ladjo, ki se pogrezne hud vrtinec, ki vse požre za seboj v globino. Jaz tega vrtinca nisem nikoli opazil. Cuje se le močno grgranje, nato pa vro na vrli številni vodni mehurčki. Večkrat pa butijo kvišku tramovi in drugi deli ladje, ki lahko ubijejo človeka ali poškodujejo čoln. Mnogokrat pa se tudi godijo stvari, ki se zdijo na prvi pogled čudne. Tako smo nekoč potopili jadrnico, ki je bila naložena s karbidom. Ladja se je pravkar potopila in moji mornarji so se že^ vrnili na podmornico. Čakali smo, če se bo še kaj zgodilo. Nenadoma se je dvignila jadrnica, hitro kot kaka raca, na po-vrsje in je stala pokonci, kot bi bila popolnoma nepoškodovana ali kot bi bilo morje vrnilo svojo žrtev. Nato pa se je nagnila in izginila v globino. 1 o igro strahov je pač pričaral plin, ki se je razvijal v vodi. . . Večkrat so nastale eksplozije tudi že v globini in voda se je penila in šumela na groteskne načine. Rekel sem že, da si je »Podmornica 38« tudi v Angliji pridobila svoj sloves. Ta sloves pa smo si pridobili samo vsled okolnošti, ki sem jih opisal. Mi sami nismo storili ničesar več kot svojo dolžnost. Tako smo nekoč srečali več parnikov, ki so bili naloženi z jamskim lesom. Ker lesa ni bilo mogoče potopiti, smo ves tovor polili s petrolejem in ga zažgali. Več ladij, naloženih z lesom, je gorelo hkrati. Vozili smo se mimo orjaških plamenic, ki smo si jih prižgali na morju. Se daleč za nami so razsvetljevali noč kresovi, sledovi našega dela. Na tej poti bi bili tudi skoraj zamenjali majhen holandski parnik za nemško torpedovko. Mali holandski ribiški parnik je torpediral neko angleško križarl