ftev. Z79.
s Ljubljani, ® sredo, Ane 6. decembra 1905.
Leto mm.
MMKUttfarfMJt-jUHriMI
Velja po pošti:
celo leto napre] K 26"— U pol leta „ „ 131— ta ietrt leta „ „ 6 50 ia en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
ga celo kto naprej K 20'— U pol leta „ p, 10"--U Četrt leta „ „ 5'— H en mesec ,, f, 170
ta poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamozn« Stev. 10 h.
Uredništvo I« v Kopitarjevih ulicah SL 2 (vhod tez
-- dvorllie nad tiskarno). — Rokopisi se
ue vratajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JrcdnISkcga telefona Stev. 74.
Političen Ust za slovenski narod
Inseratl:
Enostop. petltvrsta (72mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzcmS! nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprcjema na r o {n In o, in sera te In reklamacije. UpravnlSkcga telefona Stev. 188.
Nehal odgovora.
O katoliškem shodu na Dunaju prinašajo zdaj - po tolikem času! — razni listi najrazličnejša poročila, v katerih se napadajo Slovenci, ki se se udeležili avstrijskega katoliškega shoda. V tem oziru sme dahili sledeči dopis:
Z začudenjem čitam po raznih listih ptrečila o udeležbi Slovencev na avstrijskem katoliškem shodu, ki nikakor ne odgovarjajo resnici. Kot tajniku drugega slovenskega katoliškega shoda in tajniku pripravljalnemu odboru za tretji slovenski katoliški shod mi je bila dolžnost, udeležiti se tega shoda že iz samoobsebi umevnega razloga, da vidim, kako se prirejajo taki shodi na Dunaju. Poleg tega sem bil delegat ljubljanske škofije.
Čudim se, kako morejo listi pisati, da so bili Slovenci prezrti od pripravljalnega odbora, ke je pripravljalni odbor vendar dvema Slovencema poveril velevažna referata : dr. Ivanu Susteršiču najvažnejši govor pri slovesnem sklepnem zborovanju in g. vodji P o v š e t u poročilo o kmetijskem vprašanju Od navzočih sem izvedel, da se je mnogo Slovanov, zlasti Cehov udeležilo shoda posebne zato, ker sta dva Slovenca, katerih imeni sta na dobrem glasu v parlamentarnih krogih slovanskih, stala na programu. Nastopiti, žal, nista mogla, ker jn je zadrževal kranjski deželni zbor. V »Narodu" čitam, da se on hvali, češ da je „on preprečil, da nista mogla na Dunaj". Cemu se pa petem jezi, da Slovenci „niso bili zastopani" ?
Popolnoma neresnično je, kar piše neki list, od katerega tega ne bi bil pričakoval, da ni bilo čuti »niti ene slovanske besede", faz sem dobil od predsednika pripravljalnega odbora barona Vittinghof-Schella vabile, da naj govorim v svojem materinskem jeziku, in res smo pri pozdravnem večeru govorili zastopniki vseh avstrijskih slovanskih narodnosti v svojih jezikih. Vrstili so se govori češki, hrvaški, slovenski, poljski in ruski. Jaz sem se v slovenskem in nemškem govoru oziral na prejšnja govora župana dr. L u e g e r j a in deželnega maršala Schmolka ter sem naglašal najodločneje, da ne poznamo razločka med gosposkimi in hlapčevskimi narodi in da morajo katoliške stranke cele države stati na stališču popolne enakopravnosti
Pri razpravi o tisku smo Slovani odločno zastopali svoje stališče Knez S a -p i e h a je prečital po dogovoru sestavljeno izjavo, v kateri se zahteva ed nemških katoliških listov, da spoštujejo popolno enakopravnost Slovanov. Za njim sva govorila dva Slovenca, g. Jan. Kalan in jaz. Meni je bilo ponudeno mesto odbornik a v pripravljalnem odboru za tiskovno društvo za celo Avstrijo kot zastopniku Slovencev. Jaz sem pa to odklenil z izjavo, da mi Slovenci ostanemo pri svoji narodni organizaciji. Pri seji odbora je potem g. Kalan oddal izjavo, da se mora obrniti odbor do odborov naših slevenskih katel. tiskovnih društev. Pri velikem zborovanju tiskovnega odseka je bilo vsled naših govorov sprejeto, da morajo nemški katoliški časopisi priznati popolno enakopravnost Slo-
vanom v Avstriji. Urednik „Reichspošte" je priznal, da se to v vročem boju, ki ga imaje kršč. socialci z nemškim nacionalizmom, ni vedno zgodilo, a obljubuje, da bo pazil odslej, da se Slovani ne žalijo. Dalje seje na našo zahtevo sklenile, da morajo vsi nemški časopisi, ki jih bo podpiralo »Pijevo društvo", stati na stališču narodne enakopravnosti.
V zaupnem zborovanju časnikarjev sem jaz istotako zastopal slovansko £tali$$£- Bil sem nato izvoljen, da vtjmei^ i^šijBga avstrijskega katoliškega časoptsjtrf obrtnem odseku zagovarjam resolucijo, da se poživlja avstrijski državni zbor, da čimpreje sklene novim časovnim zahtevam ustrezajoč tiskovni zakon in ii svobodo kolportaže. To sem storil in z mano vred je podpredsednik tega odseka, Poljak prof. W y t k i e w i c z zahteval, da če se osnuje veliko kolportažno podjetje za celo državo, se mora v slovanskih krajih ozirati na slovansko literaturo.
Pri shodu delegatov, ki je ostal zaupen, sem jaz govoril v sporazumu s Cehi. V stalni odbor jaz nisem sprejel ponude-nega mandata. Po dogovoru s Cehi smo izvolili dr. Sušteršiča, dr. Car i da, dr. Stojana in dr. Buriana. Zborovanje je bilo zaupno, zato o njem dalje ne pišem.
To pa moram reči, da sem jaz pošteno, odkrito in uspešno zagovarjal vseskozi slovensko stališče. Obžalujem, da pri najvažnejših obravnavah niso bili navzoči oni, ki sedaj neresnice pišejo v slovenskem časopisju.
Ne morem si pa kaj, da ne bi tu izrekel naravnost svoje misli, če je komu všeč ali ne. Kadarkoli se Slovenci udeleže kakega večjega zborovanja mednarodnega značaja, morajo nastopiti tako, da priborč svojemu narodu ugled pred svetom. Ce tega ne mislijo, naj ostanejo doma ! Na Dunaju molčati in se skriti, dema pa zabavljati in v anonimnih dopisih napadati ljudi, ki d e lajo in si s svojim delom pribore tudi ugled pri nasprotnikih, ni znamenje one zrelosti, ki je danes potrebna v velikih borbah, ki zahtevajo mnogo študija, energije in značaja.
Mi smo se pošteno trudili, da priborimo ugled slovenskemu zastopstvu z delom in s stvarnimi referati So ljudje, ki so pa zmožni le za anonimne zahrbtne napade v domačem časopisju. In zato je slovensko časopisje tako prazno in njegove delo tako malenkostno. Učite se in delajte, da ne zaestanete za naprednejšimi sosedi 1
V Ljubljani, dne 5. dec. 1905.
Dr. E. Lampe, stolni vikar.
Državni zbor.
Dunaj, 5. dec. Poljsko stališče.
Sobotni govor barona Gautscha v gosposki zbornici je vplival, kakor grom z nalivom v soparnem poletju. Izčistil je zrak, popačil načelne nasprotnike splošne in enake volivne pravice, vzbudil privilegovancem politično vest, dvomljivcem pa utrdil zavest, da splošna in enaka volivna pravica v Avstriji ni skok v prepad in tudi ne nevarna operacija
Baron Gautsch je pokazal, da nima strahu pred magnati, pač pa resno volje, da zmaga s splošno in ena-kevolivne pravico ali pade. Ravno ta odločna izjava pa je le utrdila
njegove stališče. P r e t i v n i k i dobro vedo, da se vlada ne igra le s tako važnim vprašanjem, marveč i m a po o.b lastile ed krone.
Zato so takoj utihnili glasovi o vladni krizi, obmolknili politični minerji in zarotniki in se udali usodi.
Prva posledica te premenjene, boljše politične situacije je, da je sinoči zbornični predsednik kencem seje brez ugovora od-kazal proračunski provizorij odseku. Stara razvada je bila in jako ostro ebstrukcijsko orožje, da se je že pri prvem branju vladne predloge razblinila brezbrežna razprava o tem in onem. Sedaj ni ugovarjal nihče in provizorij je že jutri na dnevnem redu v proračunskem odseku.
Druga nevarnost je pretila iz poljskega kluba. Vse je pričakovale, da Poljaki napoved6 vladi zaradi splošne in enake volivne pravice neizprosen boj Toda eksplozija upornih duhov je bila v klubu, in v zbornici so včeraj odmevali le še streli umikajoče se armade.
V imenu Poljakov je namreč govoril načelnik grof Dzieduszycki ne kot Zagloba, marveč bolj kot Podbipieta v znanem poljskem romanu. Načelnik poljskega kluba je zadušil vse govorice o neizogibnem razkolu in tudi glede volivne reforme je ubral milejše strune v molovih akordih.
Jako zanimiva in hvaležna naloga bi bila, razkrojni njegov govor, iz katerega je odmevala vidna zadrega in omahljivost med notranj m preoričanjem in političnim egoizmom. Grof Dzieduszycki načelno ne nasprotuje splošni in enaki volivni pravici, boji se le, da avstrijski narodi še niso zreli za splošne in enako volivno pravo in da so prehitri koraki večkrat nevarni. V tem oziru moramo ugovarjati gospodu grofu, kajti v Avstriji že imamo deloma splošno in enako volivno pravico v peti kuriji. In zastopniki pete kuri je niso zanesli obstrukcije v državni zbor, marveč poslanci prvih treh kurij. Tudi vzgledi iz novejše francoske zgodovine ne zagovarjajo njegovega stališča, nasprotno. Ko bi se francoski višji stanovi ne biii tako krčevito oprijemali svojih privilegijev, ne bila bi francoska zemlja popila toliko človeške krvi. In če hočf grof Dzieduszycki zabraniti revoluoijo v državi ter anarhijo v zbornici, je najboljše in najcenejše sredstvo, da se sprijazni s splošno in enako volivno pravico.
Dzieduszycki se dalje sklicuje na nemško državo. On pravi: Nemčija je mogla po slavni zmagi pri Sedanu brez nevarnosti vpeljati splošno in enako volivno pravico ter omejiti moč pruskegega ministrstva. V isti sapi pa se grof Dzieduszycki sklicuje na Rusije, kjer je car vsled nečuvenega poraza v japonski vojski izdal svoj ustavni manifest in obljubil splošne in enako volivno pravico. V Nemčiji so dobili torej splošno in enake volivno pravico vsled slavne zmage, v Ruiiji pa jo dobe vsled neslavnega poraza. In zaključek je: Ker Avstr ja ni zmagala, niti bila poražena, ergo ni umestna splošna in enaka volivna pravica. Ta logika šepa kar na treh nogah.
Ali je sedanja vlada res tako močan Herkul — pravi dalie grof Diieduszycki — da bode ukrotila barbarske nagone najširših ljudskih slojev, ko dobč volivno pravico? To bi mogla storiti le parlamentarna vlada, ne pa uradniška, v kateri sedč kar štirje ,, voditelji" ministrstev. Nam pa se zdi, da more ravno nepristranska uradniška vlada preje izvršiti volivno reformo, nego parlamentarna, v kateri bi sedeli večinoma le privilegovanci.
Ako pa se za poslansko zbornico do voli splošna in enaka volivna pravica, meni grof Dzieduszycki, da se mora preosnovati tuii gosposka zHornica. Tu se je zaletel v odprta vrata, ker baron Gautsch je že napovedal refirmo gosposke zborvice,
Povsem pa pritrjujemo voditelju polj skega kluba, ko z vso odločnostjo ugovarja, da bi se mandati razdelili po „kulturi in davčni moči" posameznih narodnosti. Ako
pri volitvah odpade davčna mera, mora od-pasti tudi davčna moč.
Končno priporoča grof Dzieduszycki, naj se polovica mandatov prepusti sedanji peti kuriji, druge polovico naj volijo deželni zbori in strokovne organizacije. Vsa šolska in narodna vprašanja naj se izroče deželnim zborom. To more pač zagovarjati Poljak s stališča gališke deželne avtonomije, in še to stališče bi bilo opravičeno tedaj, ko bi že imeli državni zakon v varstvo narodnih manjšin. Kar pa se tiče strokovnih organizacij, je najboljše, da se ne bavijo s politike. Sioer pa je znane, da se ravno poljski in češki veleposestniki najhujši nasprotniki kmečkih strokovnih zadrug.
Vihar se je torej polegel vsaj de dneva, ko vlada predloži svoj načrt novega veliv-nega reda. In to se vtegne zgoditi sredi svečana.
Današnja seja
je trajala do '/>5. ure. Poljska poslanca, divjak B r e i t e r in soc. demokrat D a -s z y n s k i sta v prvi vrsti pobijala ugovore in pomisleke erofa Dzieduszyckega. Dr. Menger in Herzmansky sta načeloma za splošno in enako volivne pravico, a prvi s pogojem, da se preje reši narodnostno vprašanje, drugi, da se zavarujejo kmečki mandati. Grof S t ii r g k h je v imenu ustavovernega veleposestva prečital izjavo, ki je na las podobna izjavam grofa Thuna ter knezov Auersperga in Svarcen-berga v gosposki zbornici. Dr. Ofner se je kot soc. politik izjavil za splošne in enako volivno pravico. Zadnji današnji govornik, dr. P 1 a č e k , kot zagovornik splošne in enake volivne pravice, meni da vlada resno ne misli na volivno reformo, marveč je vrgla v zbornico to vprašanje, da postavi narodna vprašanja v ozadje.
Vsenemški predlog.
Posl. Schčnerer,Stein in tovariši so danes predlagali, vlada naj predloži : 1. Načrt zakona, ki določi nemščino kot državni jezik. 2. Ko je potrjen ta zakon, naj vlada predloži nov volivni r.d, po katerem naj se voli polovica poslancev na podlagi splošne in enake volivne pravice s posebnim ozirom na predpravice nemškega naroda, drugo polovico naj volijo strokovne organizacije. Galicija naj je sama zi-se, Dalmacija pa naj se priklopi Ogrski. Kongrua.
Proračunski odsek ima jutri popoldne ob 5. uri sejo. Duevni red: 1. Proračunski provizorij. 2. Kongrua.
Dotični poziv v sCorr.-Blatt-u" je torej odveč.
Nemiri In upori u Rusiji.
Nemške ladje v ruskih vodah.
Pettrburg. Listi potrjujejo vest, da se je videlo v finskem morskem zalivu nemško brodovje torpedovk.
Ruski revoluoijonarji Slovanom.
Peterburg. Rerolucijonarni list „Rus" poživlja vse Slovane na boj proti bojevitemu germanstvu.
Uporni peterburški policaji.
Berolin. Tudi peterburška policija je stavila sveje zahteve in so izdali oklic, češ, da naj car izprevidi, da so doslej služili njemu, namestu da bi služili ljudstvu in da so tako prišli v položaj, da se jih nima več za ljudi.
Ta stališče policistov jako vznemirja oblasti za slučaj, da se danss res prične splošna stavka.
Upori med ruskim vojaštvom se širijo.
Med zimsko palačo in med Carskim se-lora je napravljen brezžični brzojav. Car je zapovedal, da se naj proti vojaškim upornikom uporabljajo strojne puške.
Iz Uhaborga javljajo, da iz cele Finske pošiljajo vojaške čete v Rusijo.
Iz Varšave javljajo: V posadki trdnjave Ovisniev je izbruhnil upor. — Istotako je vskratil posluh 46 polk v varšavskem predmestju Praga. Vojaki zahtevajo boljšo hrano ter protestirajo, da polki vrše policijsko službo. — Pri nemirih v Grodnu so aretirani mnogi artiljeiijski vojaki, ker so se uprli poveljem. Vsled velikanskega raz bnrjenja v armadi je odločeno, da se za sedaj ne izvrše preti upornikom nikake stroge odredbe.
V	Rigi je izbruhnil upor med tako-zvanim podčastniškim bataljonom. Uporni podčastniki zahtevajo, naj se vzame pravica razpolaganja sčetami generalnemu g u b e r n a t e r j u , vojaštvo naj ne opravlja policijske službe, narednikom naj dovolijo volivne pravico, zvišajo naj vojaške plače in izboljšajo vojaško hrano. Dva pehotna polka sta se pridružila upornikom.
Tudi dinaminška posadka je pristopila k upornikom. V Rigo so odposlali strelske bataljone, da zaduše upor.
Carjeve prisega.
Preko Danskega je prišla na Dunaj brzojavka, ki poroča, da pojde car prihodnje dni v Moskvo, kjer bo prisegel na ustavo.
Vojaška vstaja v Sevastopolu.
Poveljnika sevastopolj-skih upornih čet, p orečni k a Schmidta, so že usmrtili.
OdeSki nemiri.
Poštni ravnatelj Sevestjanov je brzojavno ukazal odpustiti vse brzojavne in poštne uslužbence in nastaviti nove uradnike. Nabite brzojavko je občinstvo odtrgalo. Društvo inženirjev in industrijcev je izreklo Witteju nezaupnico. Vstaja je izbruh ■ nila v Nikolajev u.
Protižidovski nemiri.
V	Kišinevem in Kalavšu se bili krvavi protijudovski nemiri. Gojenci svečeniškega seminarja v Kišinevu se priredili velike poulične protijudovske izgrede Policija je preprečila napade na jude, a je vdrla ponoči v judovske hiše in zarubila blagajne. Iz Besarabije in Odese beži prebivalstvo.
V	Kijevu je bile umorjenih več sto posestnikov.
Sola za izdelovanje bomb.
V	Genfu so prijeli nihilista Bilietta. Preiskovalni sodnik je dognal, da je imel Biliette šolo za izdelovanje bomb. Pouka se je udeležile vsak dan dvanajst ruskih dijakov.
V	njegov m stanovanju so našli tolike bomb in razstrelivih snovij, da bi bil lahko pognal ves mestni oddelek, v katerem je stanoval, v zrak.
Boji med brzojavnimi uslužbenci.
Včeraj ponoči je bil krvav boj med pe-terburškimi brzojavnimi uslužbenci ki delajo in onimi, ki stavkajo. — Zmagali so oni, ki delajo in tako je bilo mogoče vzdržati brzojavno zvezo med Peterburgom in Londonom.
Odbor stavkujočih brzojavnih uslužbencev je izvršil svojo grožnjo in razrušil vi-borsko brzojavno progo, dasi je bila stroge zastražena.
Zaman so popravili zopet podnevi progo, čez noč so jo zopet poškodovali. Polomili so brzojavne drogove, uničili žice in odvedli tok v zemljo. — Mnogo trgovcev je uničenih. Obupanih je mnogo rodbin, ker je onemogočena zveza s svojci Menjic ni mogoče poravnati, ker je nemogoče dobiti denarja.
Kmetje se brez zdravnikov in zdravil, še mrtvaških krst ne morejo nabaviti One uslužbence, ki ne stavkajo, pobijejo.
Povelja vojnega ministra razpošiljajo po avtomobilih.
Gapon.
„Times" poroča, da želi Witte pridobiti znanega pravoslavnega popa Gapona za zaveznika vlade. ~ Gapon je že dlje časa v Peterburgu.
Carjeva rodbina.
Peterburški nemški poslanik grof Al-vensleben je vročil carju lastnoročno pismo nemškega cesarja.
„Eclair* tudi poroča, da so opazovali v bližini Kronstadta dve nemški križarici in šest torpedovk.
Sklepajo, da je pripravljena carjeva rodbina, da zapusti Rusijo.
Velika kneginja Vladimirjeva je došla v Pariz. Vsa r< dbina velikega kneza Vladimira je že zapustila Rusije, izvzemši velikega kneza Vladimirja, ki je še v Peterburgu a tudi najbrže še zapusti Peterburg.
Stavka hiSnikov
se je priče'a v Moskvi. Njihovo zborovanje so razgm>li dragonci.
Zanimive vesti iz ogrske krize.
Včeraj se se posvetovali v Košutovem stanovanju v K o š u t o v i navzočnosti Lukacs, grofAppenyi in gref A n d r « s s y. O tem posvetovanju poroča .Pester L!ryy", da so zaradi resnosti položaja sklenili voditelji strank opustiti sveje dosedanjo rezervo. Podrobnosti sicer nise znane, a Lukacs je vedno delal na to, da se združijo stranke, ki stoje na stališču nagedbe iz 1. 1867. Pred tem posvetovanjem so se razgovarjali tudi z nekim liberalnim politikom
O posvetovanjih je bil obveščen F e -j e r v a r y, ki je odpotoval včeraj zvečer na Dunaj, da poroča vladarju.
Včeraj je zboroval tudi izvrševalni odbor koalicije, ki je sklepal o splošni volivni pravici in o nastopu stranke v zbornični seji 19. t. m. Zaradi stavke črkostavcev izda koalicija oklic na ljudstvo, ki bo napadal Fejervaryja in Kristoffyja, češ da sta povzročila sedanje zmedene stanje. Baje je dosegel pri pogajanjih s koalicijo Lukacs uspeh.
Fejervaryja spremljata na Dunaj tudi ministra V 6 r č s in F e i -1 i t s c h.
Druge vesti zopet poročajo, da je razpust ogrskega državnega zbora gotova stvar in da novih volitev sedaj še ne be. Vladalo se bo z absolutizmom. Dne 10. t. m. bo izšel v uradnem listu kraljevski reskript, s katerim se bo zasedanje ogrskega državnega zbora d o j a -nuarjaodgedilo, potem bo pa državni zberrazpuščen. V brez parlamentarni dobi bo vlada storila vse mogoče, da zlomi odpor županij in da opozicijo umiri S tem se krije tudi izjava ed-stopivšega velikega župana kelošvarske župnije Telekyja, ki je izjavil, da odstopa,ker je izvedel,da se bo od 15 t m. v O g r s k i vladalo z absolutizmom. — Morda kaj takega čuti tudi K o š u t, ker j e izjavil, da adrese koalicije ni smatrati za n e i z p r e m e n 1 j i v e kakor v kamen uklesanih 10 zapovedij, a da se more program koalicije izpremeniti p e ' s i t u a c i j i.
Kaj ako je Gautsch pod eno odejo s Fejervaryjem in se tudi pri nas kaj čudnega pripravlja za bližnje dni. Slutilo bi se te lahko po Gautschevem odločnem nastopu. Zakaj so pripravljeni vojaki za odhod na Češko že sedaj, ko je ondi po izjavah čeških listov mir? Ali pa morda nise pripravljeni ti vojaki za (Ješko, ampak za — Ogrsko?
lfolivna reforma.
„Linzer Velksblatt" priobčuje zanimivo »Dunajsko pismo*, ki najprvo razpravlja e šansah, ki jih ima splošna in enaka volivna pravica v parlamentu, potem pa prigovarja privržencem konservativne stranke, naj se volivni reformi, ki je neizogibna, ne upirajo nadalje in naj slede vzgledu voditeljev dr. Ebenhocha, drplFuchsa in d r. K a t h r e i n a. Ta članek pravi med drugimi: „Za Gaučevo volivno reformo, bedo torej glasovali: Mla-dočehi, Jugoslovani, katoliški centrum, kršč. socialci, scc. demokrati, nekaj manjših skupin, dr. Steinweder in njegovi pristaši. Vlada ima torej vsekakor težko stališče. Vendar se pa zdi, da bi bile posamezne volivni reformi nasprotujoče stranke zadovoljne, ko bi padel njen zaščitnik Gauč.
Precej znamenj namreč je,*da posamezne skupine to naravnost nameravajo. Pe naših zanesljivih informacijah pa doslej za to ni upanja. Pri zadnjih avdijencah vplivnih parlamentarcev je baje cesar mnenje nasprotnikov volivne reforme sicer milostno vzel na znanje, a nasproti prijateljem volivne re forme je posebne živo zagovarjal Gaučev projekt.Nj.Veličanstvo je ravne tozadevne izjave konservativnih politikov z zadovoljstvom vzelo na znanje. — Nasprotniki Gaučeve volivne reforme pa naj ei zapomnijo te le: Baron Gauč pri tem vprašanju ne bo padel in ga bo znal izpeljati, ako ne s pomočjo nasprotnikov, kar gotovo želi, pa brez njih ali pa proti njim.
Dr. Lueger o položaju.
Včeraj je govoril jako ostro dr. Lueger na nekem dunajskem shodu e gibanju „Proč od Rima". Naglašal je, da so je povzročili le zato, da pripravijo tla za odpad Avstrije k Nemčiji. Osobito velja to za obmejne pokrajine. Govoril je tudi o judovskem klanju in svaril jude, naj s- ne družijo s soc. demokracijo, ker je mcgoče, da se poneve ruski dogodki tudi pri nas. Rekel je: Nismo sicer za rop in umor, a če postane potrebne, tudi mi ne po namo milosti.
češki narodni svet
je sklenil, da zahteva in hoče splošno in enako volivno pravico energičnim, solidarnim in dostojnim
1 potom. Zdaj ni nikakšnega vzroka za ozna-nenje splošne stavke. Ce pa bi prišlo tako daleč vsled odpora preti splošni in enaki volivni pravici, bi se stavka povsod naznanila. Češki narod naj se ravna pe naredbah svojih voditeljev.
Reforma gosposke zbornice.
Časopisi pravijo, da bo predložen v poslanski zbornici predlog za reformo gosposke zbornice.
Vojaštvo na Češko.
Včeraj smo poročali o obsežnih vladnih odredbah za ohranjenje miru na Češkem, kjer se baje v čeških mestih razvija živahne češko narodne gibanje v najnižjih slojih ljudstva. Dvanajst infanterijskih bataljonov in dva polka jezdecev so dobili povelje, naj bedo na brzojavni poziv pripravljeni za odhod. Te odredbe je zahteval ces. namestnik na Češkem, češ, da sedanje posadke za slučaj večjih nemirov ne bedo za doščale. Čete so določene za celo Češko, ne samo za Prage, poleg tega je pa dobil ces. namestnik na razpolago tudi 300 orožnikov, ter je ces. namestnik dobil tudi pooblastila, da sme sam proglasiti obsedno stanje in celo preki sod. Odposlanstvo češkega narodnega sveta se je pri Gautschu radi teh odredb pritožilo, da temelje na napačnih poročilih. Gautsch je odgovoril, da je vse preskrbljeno, da se ne meti javni red in mir. Ce ne bo izgredov, tudi ne bo ovirano presto izražanje.
Na shodu trgovcev in obrtnikov v Pragi je izjavil češki radikalec poslanec B a x a , da je treba poskrbeti za red v Pragi, ker so sicer trgovci lahke oškodovani za več milijonov.
Stavka budimpeštanskih črkostavcev.
Včeraj je sklenilo 800 budimpeštanskih črkostavcev nadaljevati odpor toliko časa, dokler listi ne bodo več napadali delavskih zahtev zaradi stremljenja po splošni volivni pravici. Ce se to ne izvrši, hočejo stavkati nasproti vsemu časopisju. Včeraj so ob pol 4. uri zjutraj napadli črko s t a vci v o z, na katerem so peljali tiskanega „PestiHirlap" na kolodvor. Vozsorazdjali, časopise pa razmetali Ustanov Ijena je mešianska straža, ki ščiti budim peštanska uredništva. Kakih 200 tehnikov se je ponudile za črkostavce listu „ Pesti Hirlap", če bi ne hoteli stavci izvrševati sveje dolžnosti. Sodijo, da izbruhne danes v Budimpešti splošna stavka črkostavcev. Danes namerava napasti bu-dimpeštanski občinski zastop postopanje budimpeštanske policije ob izgredih proti uredništvom.
Prusi proti Poljakom.
Ob otvoritvi pruskega deželnega zbora je prečital pruski ministrski predsednik knez Biilow prestolni govor. Izjavil je, da so pruske finance ugedne. Nadaljeval je: Pozornost je vzbudil nakup posestev na Vzhodu. Utrditev nemškega posestva v zvezi z naseljevanjem si je postavila vlada za svojo glavno nalogo. Izpolni pa vlada svojo nalogo le, če nemški posestniki bolj ko do zdaj izpolnujejo svoj« narodno dolžnost in zvesto ter vztrajno branijo svojo last, da vzdrže nemško prebivalstvo. Pričakovati moramo, da nastopijo oholi Prusi od zdaj naprej še z večjo silo proti Poljakom, ka ker so nastopali dozdaj
Velevlasti proti Turčiji.
V Carigradu in okolici, kakor tudi v Mitileni je mir. Nastale so govorice, da odpluje nekaj turških vojnih ladij, ker sta od-pluli včeraj zjutraj iz Carigrada turški obrežni križarici „Issmir" in „Kastambol", ki ju je nakupil svoj čas carinski urad proti tihotapcem, a so ju odstopili vojni mornarici. Ladji odplujeta v Jemen.
Včeraj popoldne so se posvetovali zastopniki velevlastij e odgevoru Turčije glede finančne kontrole v Makedoniji. Neka zasebna brzojavka označuje položaj v Carigradu kot jako resen. Poslaniki so se posvetovali in se popolnoma zedinili. Zahtevali so pomnožitev mednarodnega brodovja proti Turčiji in razširili načrt glede nasilnega nastopa proti Turčiji. Velevlasti nameravajo zasesti še otoka Imbros in Tenedos, kakor tudi razne točke na suhem. Kakor poročajo, s« dogodki na Ruskem, osobito pa upori v armadi in mornarici, zelo vplivali na sultana. Vlada namerava poostriti način vlade in vpeljati še strožje policijsko nadzorstvo
Demonstracijsko brodovje je včeraj priplulo pred C a s t r o na otoku Lemnos.
Poljsko kolo in splošna volivna pravica«
„Nowa Reforma", najvažnejše glasilo demokratiških poslancev v poljskem kolu, izjavlja da poneha solidarnost poljskega kola, če bi vsled večine njegovih poslancev imela pasti v državni zbornici splošna in enaka volivna pravica. To se pravi: demo-
kratiško misleči poslanci poljskega kola so pripravljeni izstopiti iz njega, če bi izkušali plemiči nasprotovati Gautschevemu namenu Doslej še tega nismo nikoli čuli s tako odločnostjo. Na podlagi teh vesti lahko rečemo: Od poljskega kluba se ni bati nobene nevarnosti. Minister Pientak sam jamči za to in glasovi, kakršne čujemo iz „Nowe Reforme", bodo gotovo od dne do dne krec-kejši.
Gibanje za volivno pravico na Saškem.
K a m e n i c e. V pet raznih prostorih so se 3. t. m. dopoldne vršili soo. demokratični shodi, na katerih je bile sklenjeno da se za deželni zbor uvede splošna, enaka, direktna iQ tajna velivna pravica. Po sklepu shoda je na tisoče udeležencev korakale po mestu ter manifestiralo preti obstoječi saški volivni pravici za deželni zbor. Na mestnem trgu je proti demonstrantom nastopila poli-cija. Sest oseb je bilo aretovanih.
Grški kralj
se mudi sedaj v Parizu in pride tudi na Dunaj. Avstrijska diplomacija ga bo iz-kušala prepričati o nevarnosti politike sedanjega grškega ministrstva in o potrebi sprave z Rumunsko.
Shod Malorusov v Lvovu.
V nedeljo je bil v Lvovu sh>d Malorusov, katerega se je udeležilo mnogo kmečkih odposlancev iz vzhodne Galicije. Resolucija za splošno volivno pravico je sprejeta. Ako bi to parlament odbil, nastane stavka poljskih delavcev. Govorilo se je zelo ostro in književnik Pavlik je naglasil, da se izkušaio Malorusi odcepiti od Galicije in priklopiti Bukovini. Na narod so rusinski poslanci izdali oklic.
S srbskega dvora.
Brat srbskega kralja Petra, princ Arzen, pride ta mesec iz Rusije v Belgrad ter se ondi stalno naseli. Trdijo, da bo princ nadalje izobraževal kraljeviča Jurija. Za princa Arzena je že pripravljene stanovanje v neki zasebni belgrajski hiši.
Italija in Turčija.
London. Čuje se, da se Italija hoče ozirati v zadevi nastopa proti Turčiji na taktiko Nemčije in odpoklicati svoje ladje ed demonstracijskega brodovja.
Rusija in Japonska.
London. Diplomatične zveze med Rusijo in Japonsko se v kratkem zopet prično.
Novo angleško ministrstvo.
London. Kralj je poveril Campbell Bauermanu sestavo novega kabineta.
Učitelji na Pruskem.
Berolin. Pruski dež. zbor je bil danes otvorjen. Vlada je predložila predlog za zboljšanje učiteljskih plač.
Stalerske novice.
š Važno zborovanje. Sv. Jurij ob Taboru (Štajerska.) Katol pol. društvo za Vranski okraj imelo je dne 3. dec mbra prtcej dobro obiskano zborovanje v St. Juriju ob Taboru. Predsednik društva, gospod svetovalec Zdolšek, razpravljal je v eno ure trajajočem govoru o splošni enaki in tajni volivni pravici. Zberovalci se pozorne sled li zanimivim izvajanjem gosp. govornika, zlasti, ko je kazal na razmere v drugih deželah. V Belgiji se nekdaj protestirali kateličani in tudi škofie preti napadom na verska čustva in liudske pravice, a ljudski in verski sovražniki, ki se imeli oblast v iokah, se niso dosti zmenili za te proteste, kakor se tudi zdaj na Francoskem za take proteste le malo zmenijo. Razmere se se zboljšale še le tedaj, ko so ss katoličani začeli zavedati svojih državljanskih pravic in se jih tudi izvrševali. Pometli so s svojimi nasprotniki in so svoje može spravili v zbornico — to je bil najboljši pro test Tudi pri nas nam nočejo dati narodnih pravic, tudi pri nas hočejo prosto šolo, t. j. šoje brez križa, veronauka in molitve, hočejo ločitev zakona in protesti bodo malo izdali, ampak vsak katoliški volivec naj se posluži pe svoji vesti sveje volivne pravice, to bo najboljši protest, zlasti ko dobimo splošno in enako volivno pravico. Ker si toraj mi Slovenci upamo priboriti narodne in verske pravice s splošno, enako in tajno volivne pravico za državni in deželni zbor, zate je bila tozadevna resolucja z navdušenjem sprejeta. Kaplan Floriančič pravi, naj se uč mo odločnosti, zavednosti in požrtvo valnosti od svojih nasprotnikov. Treba nam politične izobrazbe, to si bomo pa pridobili na političnih shodih in iz časopisov, zato bi noben posestnik naj ne bil brez „Slov. Gospodarja", premožnejši naj si pa če že ne posamič, pavsaj skupno naročijo .Slovenca".
š „Stajero" zopet išče svojega urednika.
š Učiteljsko mesto j« razpisana v St Jerneju pn Muti. Prošnje do 10 jan. 1906 n« krajni šolski svet.
Š Umrla je 3. t. m. v Mariboru gdč. uici W e s i a k. Dne 4. t. mes. je umrl ondi bivši mizarski pomočnik g. E. Schle-s i n g e r.
6 Nova delavska stavbena zadruga. V Mariboru se ustanavlja zadruga . L>omtt,registrirana delavska stavbena zadruga z omejeno zavezo. Svoj sedež ima zadruga v Mariboru in razteza svoj delokrog p« okrežju mariborskega okrožnega sodišča. Namen zadruge je, preskrbovati svojim članom lastne hiše potom letne amortizacije.
š Ubil lastnega očeta je dne 4. decembra Maks K e t h a r , kmet v Gorja-nab. Vrh tega je mater nevarno pretepel. Ta nečloveški sin, ki je že ped ključem, je že več let pretepal svoje starše ter bil radi tega opetovano kaznovan.
š Umrla Je v Ptuju 25. novembra t. j. gospa Marija Fekonja, vdova bivšega zdravnika pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah in tašča g. Možina, nadučitelja v pok. v 93 letu.
š Proč od Rima. V mesecu okto bru je v Mariboru prestopilo v protestanti _ zem 5 oseb, kakor izkazujejo uradni zapiski tukajšnjih mestnih župnij in ne 160 oseb, kakor se je poročalo.	.
š Lepo posestvo na prodaj. Umrl je v Bistrici, kakor smo poročali, g Jakob Rotner, bivši poštar in mnogoletni župan, oče č. g. župnika v Pamečah. Vsled njegove smrti proda se prelepo posestvo. __——
Dnevni novice.
Zasebni nastavljene!. Z Du
naja se nam poroča z dne 5. decembra: Danes je socialno - politični odsek mesto dr. Fofta soglasno izvolil dr. M a r c h e t a za poročevalca o zakonu glede zavarovanja zasebnih nastavljencev s pogojem, da v zbornici zagovarja odsekov načrt brez vsake bistvene izpremembe. Ker pa je t a n a -črt šele kot peta točka na dnevnem redu, hoče poslanec dr. Šusteršič jutri v konferenci klubskih načelnikov predlagati, da se dnevni red izpremeni in zavarovanje zasebnih nastavljencev postavi na prvo mesto.
Politični položaj. Min. predsednik Gautsch je bil 4. t. m. v daljši privatni avdijenci pri cesarju. Nato se je vršil ministrski svet. Predmet avdijenci in ministrskemu svetu je bila parlamentarična situacija in izpremenjeni položaj na Ogrskem.
Nesramno napadajo nemški listi graškega vseučiliškega profesorja J. Frischaufa, ker v »Laibacher Zeitung" priobčuje članke o gorskih potih .Slov. planinskega društva" in delovanje društva opravičeno hvali. S takimi svojimi napadi na nepristranskega moža dokazujejo izvestni nemški listi, da je delovanje nem-š k e g a planinskega društva po naših gorah le politične smeri.
Narodno - gospodarski sestanki se bodo vršili vsak četrtek ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela .Union". K tem sestankom se vabijo vsi, ki se zanimajo za narodno-gospo-darska vprašanja. Prvi večji sestanek bode jutri, v četrtek,točno ob osmi uri zvečer.
—	Iredenta. Na novih znamkah kraljevine Itaiije, katere je naslikal slikar Mihretti, je naslikana Italija — spojena z Istro in Dalmacijo. S to novo poštno znamko se baje hoče še bolj učvrstiti staro prijateljstvo med Italijo in Avstrijo.
—	Sava je pri Oseku vse poplavila in povzročila nepopisno škodo. Pri Gunji so izvlekli iz vode štiri utopljence in tri zibelke z mrtvimi dojenčki. V okolici je silna beda.
—	Smrtna kosa. V R e n č a h je umrl gospod Josip pl Degrazia, bivši tamošnji župan. — V G o r i c i je umrl v soboto sodni sluga gospod Miha Cvetrežnik.
—	Srebrno poroko je praznoval koncem novembra odvetnik g. dr. Karol Slanec
—	Umrla je v Celovcu soproga gostilničarja gospa Katarina Koli-m a n n , stara 71 let.
—	Drzno cerkveno tatvino
je izvršil ponoči 4. t. mts. v Gorici v cerkvi sv. Ivana neznanec. Razbil je šipe enega okna, kjer je splezal v cerkev, užgal 17 sveč in prebrskal vse kote. Iz kipa Marijinega je pobral več dragocenosti,
izpraznil je seve tudi cerkveno puščico. Potem jo je odkuril, pustil je pa goreti vse sveče«
—	Urednik „Sole", g. Cuttin, je od tržaškega porotnega sodišča obsojen na en meseo zapora, ker je »žalil" dr. Luz-zatta.
—	Jugoslovanski časnikarji.
»Srbsko novinarsko združenje" hoče pozvati še tekoči mesec tri slovenske, tri hrvaške, tri bolgarske in enega srbskega časnikarja iz Hrvaške, da določijo čas in program dela I jugoslovanskega novinarskega kon g r e s a.
—	Nove uniforme. Od vojaškega ministrstva poročaio, da dobe lovski poiki novo uniformo, ki bo odgovarjala vsem modernim zahtevam, kar se tiče vidnosti in opažanja. Vse stvari iz kovine (gumbi itd) so motne barve, jermena nebarvana in vrence za kruh in zavoji za kuhinsko posodo so iz sivega blaga. Tudi suknje so iz popolnoma sivega blaga. Ta spomlad mislijo, da se nova uniforma u pelje.
—	Žalostna poroka. Dne 23. novembra se je v Poreču poročil neki Ivan Colautti, ki se nahaja tam v preiskovalnem zaporu, ker je štirikrat z nožem nevarno ranil kmeta Antona Ritošo. 11 zapora spremila sta v cerkev Colauttija dva orožnika in spremljal ga je tudi jeden stražar. V cerkvi ga je čakala nevesta. Po dokončanem cerkvenem opravilu odvedli so Colauttija zopet v zapor, dočim je šla nevesta sama domov.
—	Avtonomni uradniki, ki
imajo plače najmanj 600 letnih kron v ka tere se ušteje tudi prosto stanovanje i. t. d. so po § 1 načrta v zavarovanju zasebnih nastavljencev prišteti temu zavarovanju, ako nimajo služb, ki jim zagotavljajo pokojnino.
—	Železniški stroj sta obmetavala s kamenjem pri Logatcu zidarja J. Smolič iz Ignacij Mcglič. Velik kamen je priletel mimo glave strojevodje Ig. Cankarja. Surova zidarja so zaprli.
—	Jugoslovanska himna. Na
zadnjem sestanku jugoslovanskih književnikov in novinarjev v Belgradu se je sklenilo, naj bi eden od jugoslovanskih pesni kov zložil jugoslovansko himno, eden skladatelj pa paj bi jo uglasbil.
—	Premeščen je c. kr. avskultant g. dr. Sčitomir Dolenc i i Kobarida v Sežano.
—	Nezmernost in smrt. V
Spitslu na Koroškem je za stavo v nekaj minutah izpil A:ter Trupp liter kuhanega vina. Ko ga je izpil, se je mrtev zgrudil.
—	Precejšnjim goljufijam pri gradbi kraške proge nove alpske železnice je prifila baje na sled tržaška poucija, ki je, kakor poroča „Piccelo*, 3 t. m. zaprla deset go spodov, povečini magacinerjev, nastavljenih pri gradbenih delih ob tem delu železnice. Magacinerji so ponarejali delavske plačilne listine. „Piccolo" je dan preje poročal, da so zaprti i n ž e n e r j i, kar pa dan pozneje popravlja
—	Štiri tički so se s včerajšnjim večernim vlakom v spremstvu „oborožene sile" odpeljali iz Novega mesta v Gradiško. To so naši stari znanci izpred porotnega sodišča: Karol Stamcar, Franc Zidar, njegov vredni sodrug, in oba brata Janez in Leopold Dolanc izZa-vrš, obsojena radi uboja. Štamcar se je dal obriti in ga ni izpoznati. Vklenjen je bil z zidarjem. Že takoj izpočetka začel je govoriti nemi jezik pravih zločincev z izrazi mimike in očes. Slo se je zaradi verižic. Gospodje v Novem mestu so na kaj takega bržkone pravočasno mislili in spremila jih je v takih eskortah vajena orožniška moč pod poveljstvom okrajnega stražmojstra in dveh četovodij Gosp. stražmojster je bil ta nemi jezik med obema zločincema kmalu opazil in takoj vse potrebno ukrenil, da bosta .srečno" prišla v Gradiško, kjer je bil Stamcar že „paznik", tako namrdč on sam pripoveduje, kdor mu verjame. Bsje po nedolžnem obsojeni brat Leopold Dolanc je nastopil svojo kazen. V Novem mestu mu njegov zagovornik g. dr. Karol Slane ni hotel narediti ničnostne pritožbe in prevzel jo je neki ljubljanski odvetnik. Mučno je bilo videti oba fanta vklenjena med glaso-vitima zločincema Stamcerjem in Zidarjem.
—	Ameriške novice. V Calu-metu je usmrtil v rovu dinamit Janeza Laknerja iz Kočevja. — V Cumber-landu je zadela nesreča dva Slovenca. Franc Ernosnik je ponesrečil v rovu, kjer je izgubil eno nogo, Ivan Walter pa je padel pod voz, ko so se bili splašili konji. Zlomila se mu je roka.
—	Nov slovenski list. V Drag. Hribarjevi tiskarni je izšel danes nov list „Občinska uprava", stanovski list županom, obč. tajnikom i. t. d. Odgovorni urednik lista je dr. Vladimir R a v n i h a r.
— Cerkev sv. Blaža bodo zgradili v Zagrebu. Včeraj je o tem sklepal zagrebški obč. svet. Načrte je napravil arhi tekt g. V a n c a š. Javna konkurenca načrtov je podlegla.
llubllonske novice.
lj Miklavžev večer. Veliki do brotnik otroččev, Miklavž, se je sinoči zopet skazal. Klub premnogim obiskom, ki jih je moral napraviti, je vendar le prihitel in sicer prvikrat v prekrasno veliko dvorano hotela „Uaion", obdarovat mnogobrojne ljubljenčke, ki so ga nestrpno pričakovali Saj je bil pa tudi sijajno sprejet, kakor se mu spodobi. Pot mu je pripravil vlč. g. dr Mihael Opeka, ki je v prisrčnem govoru otro čičem povedal, kake otroke ima Miklavž rad in kakih ne mara. Tudi vojaška godba ga je počastila, ki mu je že pred prihodom prav pridno svirala. Okoli 8. ure je prišel, pa se je komaj prerini skozi veliko dvorano, ki je bila tako polna da so se mnogi morali vrniti, ker niso dobili več prostora. Zasedel je s svojim mnogobrojnim spremstvom na vzvišenem prostoru pripravljeni prestol, odkoder je z gromovitim glasom navzočim polagal na srce zlate resnice. Potem se je podal med olročiče ter jih prav bogato obdaroval. Bil je zares radodaren pa tudi dober, ker „parkeljnom" ni pustil prav nič razsajati. Čisto na lahno so smeli gru-liti v kotu, toda nobenemu niso smeli ničesar prizadeti. Ko je spraznil vse koše, vrnil se je na svoj prostor, kjer je v slovo spregovoril še nekaj prekrasnih besed. Potem ga je dolžnost klicala nazaj tje, od koder je prišel V slovo mu je pridno svirala godba ter so mu vrle gospodične pevke prekrasno zapele. Upamo, da je bil zadovoljen z drobnimi Ljubljančančki, saj je bilo tudi mnog brojno navzoče odlično občinstvo prav zadovoljno. Se odrasli smo ga bili veseli. Dabri Miklavž, na svidenje prihodnje leto 1 Vsa čast in hvala vrli krščanski ženski zvezi za tako lep večer!
li Soštanjska godba v Ljubljani. Te dni bo koncertirala šoštanjska godba v Ljubljani. Glas ki gre prednjo, obeta ji mnogo. Opozarjamo svoje čitatelje na oceno, ki smo jo prinesli med .Štaj. novicami" o koncertu te godbe v Mariboru. — Nič manj laskavo se ne glasi ocena v „jiidst. Presse". Med drugim pravi: „OJ-krito govorjeno, podjetje (da bi godba koncert. v Mariboru) smo imeli izpočetka za predrzno. Godba, ki je še le pred kratkim obhajala obletnico svojega obstanka, bo pri nas koncertirala 1 Sedaj smo se prepričali, da je dobro počakati in pridržati predsodke. Izvajanja .Šoštanjcev* so nas naravnost presenetila. Potem najboljše ocenjuje izvajanja godbe ter pravi k sklepu: .Najboljši glas ,Soštanjske narodne godbe' je zagotovljen.
lj Soštanjska nar. godba
pride v Ljubljano jutri zvečer z brzo-vlakom.
lj Kap zadela je včeraj popoldne mizarjevo vdovo in hišno posestvico v Flo rijanskih ulicah štev. 38 gospo Marijo R e g a 1 i j e v o. Hišni stanovalci so jo našli v veži ležati in so takoj poklicali zdravnika g. dr. pl. Fčdransberga, ki je mogel konstatirati le še smrt. Pokojnici je tekla iz ušes kri in je tudi mogoče da je padla po stopnicah in se ubila. Truplo so prepe ljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj Zglaševalni urad. Kakor znano se je pred nekaj časapreosnoval mestni policijski zglaševalni urad, ker se je pokazala nujna potreba. Konstatovalo se je, da je sedaj zglašenih 35.012 civilnih oseb, pred preosnovo je bilo pa zglašenih okoli 20 tisoč. Zglaševalni urad je za vse prebivalstvo tako potreben, da se brez njega ne da izhajati in v interesu vseh je, da je vsakdo zglsšen. Pripomniti je še, da se vsakdo, ki to dolžnost opusti, oziroma zanemari, naznani sodišču.
lj Zaradi nočnega vlačuga-nja je danes ponoči aretovala mestna policija vlačugo Ano Pečnikovo, Jero Slapše-kovo in vlačugarja Miha Vojsko.
lj Tatvina. Hišnemu posestniku gospodu Franu Dovču je bil včeraj na Pokopališki cesti št. 27 ukraden puran, vreden 8 kron.
lj Rabijaten odgnaneo. V Ljubljano je prišel po odgonu nek Ivan Brnas rodom iz Dalmacije. Takoj pri prihodu na magistrat je zahteval od ječarja, naj mu da jesti. Ker mu pa ječar ni mogel takoj ustreči, je pričel odgnanec v celici tako razbijati in metati prično ob tla, da je bil ječar prisiljen poklicati stražo, da je dala odgnanca v temnico. Predvčerajšnjim bi bil imel iti Brnas naprej, ko je pa zagledal „zelenia voz, je simuliral bolezen in ni hotel iti v voz. Postal je tako rabijaten, da je pričel biti okrog sebe po straži, ječarja je pa opraskal po obrazu. Vsled tega se mu je ustreglo, da za sedaj še ni šel po odgonu, ampak k sodišču. Po prestani kazni ga pa še vse eno čaka odfton.
I< Mestna občina proti „Ka-zini". Včeraj se je vrSila pred graskim
nadsodiščem vzklicna razprava v zadevi mestne občine proti kazinskemu društvu. Razsodba se dostavi pismeno.
pušk. Pošta in tovarne so zastražene.
Telefonsko m brzojavno poročilo.
Trst, 6 dec. Italijanski poslanci bodo svojo zahtevo po italijanski fakulteti v Trstu opustili in bodo v drž. zbornici izkušali prodreti le z zahtevo, da se priznajo v Avstriji izkušnje na vseučiliščih v Italiji, za kar se je izjavilo tudi več slovanskih poslancev.
Dunaj, 6. decembra. Vodja čeških Nemcev, dr. Eppinger, je danes prišel sem. V nasprotju z raznimi vznemirja-jočimi vestmi je izjavil, da se mudi tu le po stanovsk h opravkih, da z Gautschem niti govoril ne bo, da v Pragi ni nevaren položaj, če so vojaki pripravljeni, se je to le zgodilo v popolno pomirjenje in v strah mobu.
Dunaj, 6. dec. Poslanec Tschan je izvršil poročilo justičnega odseka o izpremembi nekaterih določil v zakonu.
Dunaj, 6. decenbra. Danes se vrši ministrski svet, ki se bo pečal s trgovinskim pogodbami s Srbijo, Bolgarijo in Švico.
Dunaj, 6. dec. Fejervary je bil danes pri cesarju v daljši avdijenci.
Budimpešta, 6. decembra. Nad-župan grof Laszberg je pozval k sebi uradnike komitata in zagrozil, da bo sicer proti njim nastopil. Prišel ni noben uradnik.
Budimpešta, 6 decembra. Dijaki politehnike in industrijskih šol so se ponudili koalicijskim časopisom, da jim stavijo namestu stavcev. Iste so sklenili tehniški inženirji. Danes dijaki in inženirji že stavijo liste. — Pred uredništvom stoje meščanske straže.
Budimpešta, 6. dec. Tudi stavci vladnih časopisov hočejo ustaviti delo. Včeraj je bilo ranjenih šest oseb.
Budimpešta, 6 decembra. Stavci, ki hočejo delati, so oboroženi z revolverji.
Budimpešta, 6. dec. Na vseučilišču so demonstrirali dijaki in prisilili profesorje, da so ustavili predavanja. Iz aule so dijaki zapodili nekatere profesorje, pristaše vlade in socialnodemokraške dijake. Večina vseučiliščnikov je vstopilo v meščansko stražo.
Budimpešta, 6. dec. Zaprte so vse trgovine in javni lokali. Po ulicah patru-Ijira policija na konjih. V vojašnicah so konsignirane čete. V meščanski straži je doslej 1000 mož.
Budimpešta, 6. dec. Socialistična stranka je sklenila, če ji stavka stavcev ne pribori splošne in enake volivne pravice, da proklamira splošno stavko po celi Ogrski. Voditelji danes o tem sklepajo. Pred listom »Nepszava" je bilo danes zbranih 6000 ljudi, ki so se pa na poziv voditeljev mirno razšli.
Budimpešta, 6. decembra. Od 1. januarja do zadnjega novembra t 1. je bilo uplačanih davkov 26,143.443 K za 12 mili j o n o v 732.662 K manj nego v isti dobi lanskega leta.
Varšava, 6. decembra. Disciplinarni bataljon je v predmestju uprizoril velike izgrede. V okolici uporni vojaki izsiljujejo od prebivalstva denar.
Eydthuhnen, 6. dec. Odbor delavstva je izdal na stavkujoče poštne uradnike oklic, naj vstrajajo v stavki, dokler se doseže popolna svoboda.
Kijev, 6. decembra. Več stotnij tukajšnje brigade se je uprlo ter zahteva podporo za stavkujoči železniški polk.
Kijev, 6. decembra. Več stotnij pijo-nirjev se je uprlo in nihče ni hotel na stražo. Dne 1. decembra so ti vojaki vkljub prepovedi zapustili vojašnico in šli v mesto, kjer so pregovarjali ostale stotnije, naj se upro. Dobili so oporo pri stavkujočih železničarjih. Došle kazake so uporniki sprejeli s streli.
London, 6. decembra. Vlada je ukazala povratek mandžurij-ski armadi.
Peterburg, 6. dec. Vojaška posadka je tu za slučaj nemirov znatno pomnožena. Mesto je razdeljeno v štiri vojaška okrožja, kateremu vsakemu poveljuje po en general V mestu je sedaj 22 bataljonov, 15 eskadronov, 16 stotnij vojakov in 12 strojnih
Peterburg, 6. dec. Vlada je izdala oklic, v katerem pravi, da je trdno odločena izvršiti v manifestu 30. X. obljubljene reforme in da hoče vse upore udušiti. Vlada zahteva naj prebivalstvo toliko časa uboga stare postave, dokler državna duma ne napravi novih zakonov.
Peterburg, 6. dec. Oddelek vojakov, sestavljen iz raznih polkov je poveljnikom poslal adreso z zahtevami moštva: zboljšanje menaže, častniški sluge naj bodo odpravljeni, prosto čitanje, vsak dan nekaj ur dopusta, vsako lete en mesec dopusta, opustitev izkazovanja časti izven službe, boljšo plačo itd.
Odesa, 6 dec. Boje se, da bi začele ladje črnomorskega brodovja bombardirati mesta. Železničarji stavkajo cd 4. t. m. Dijaki so odložili uniforme in živahno »giti-rajo. Med Odeso in Kišenevem so naskočili vlak, v Besarabiji je popolna anarhija, visoki uradniki zapuščajo svoje službe.
Pariz, 6. dec. Witte je predložil ministrskemu svetu načrt za splošno in enako volilno pravico. Min. svet bo preudarjal ta načrt in načrt z omejeno volilne pravico.
Odesa, 6. dec. V Kišenevu in Kalo-rasu se ponavljajo protijudovski nemiri. Gibanje na kmetih raste vedno bolj. Beguni iz Kijeva pripovedujejo da je na stotine posestnikov umerjenih.
Novgorod, 6. dec. Vojaštvo je oddalo salve na upornike. 40 oseb je obležalo mrtvih, število ranjenih ni znano. 200 upornikov je prijetih. Nad mestom je proglašeno obsedne stanje.
Kijev, 6 decembra. Tu je panika.— Prebivalstvo beži. Na politehniki je bil shod, katerega se je udeležilo 16.000 oseb. Uporni vojaki se branili politehniko pred policijo. Cuje se, da je minister Durnovo brez vednosti ostalih ministrov proglasil obsedno stanje nad Kijevom. Za te je vedel od ostalih ministrov samo Witte.
Lvov, 6. decembra. Vsa mesta ob-poljske • ruski meji so polna beguncev iz Rusije.
Sevastopol, 6. decembra. Povodom udušitve tukajšnjega upora je bilo ubitih 2000 oseb
Carigrad, 6. decembra. Turška vlada je naznanila velevlastim, da sprejme komisijo za finančno nadzorstvo. Jutri b e mednarodno brodovje zapustilo turška pristanišča.
SOLfl
edina in najboljša za sa-mopouk na citrah. Popolna samo 5 K Uspeh siguren. Reflektantom se dajo svedočbe po dovršenih naukih. Božičnice: Album krasnih in priljubljenih pesmi za citre s pridejanim tekstom: a) 85 slovenskih 4 K. b) loo nemških 3 50 K. S pošto 50 v. več. Pregled dopošlje profesor Josip Sorg, Dunaj III/4. Hauptstrasse 144.	2488 1—1
Naravni dobri
brinjevec
2487 1	so dobi pri
L. Šebeniku v Sp. Šiški.
Proda se
2489 3—1
ipr* hiša
s stolarnotik nove elektrarne na okrajni cesti v Poljčanah blizu železniške postaje. — Natančnejša pojasnila glede cene in plač Inih pogojev daje >Poseii'n'Ca v Slov. B'strici".
Lepo stanovanje
s štirimi sobami in pritiklinami 0
90T' se odda v VVolfovih ulicah štev. 12. 2429 8-4 Pivovarna Auer.
flVeteorolojiCno poročilo,
Višina n. morjem 306-2 m, srednji tračni tlak 736-0 w m
S o	C« opazovani«	Stanj« barometra v mm	Temperatura po Celsija	VelrorI	Neb«	hi &
S	9. zveč.	740-0	2-6	sl. svzh.	obl.	0-8
	7. *jutr.	740 1	26	sl. jzah-	0	
	2. pop.	7401	41	sl. sever	jasno	
Srednja včerajšnja temp. 2 3«, nerm. 0 3«.
Borzna poročila.
Ljubljanska ,Kreditna banka* v Ljubljani
Uradni kurzi dunajske borze 5. decembra 1905.
Zaloib.nl papirji.
4•/. majeva renta......
40/. srebrna renta.....
4*/, avstrijska kronska renta . 4'/. „ zlata renta . . . 4°/, ogrska kronska , ... 47, , zlata , ... 47. posojilo dežele Kranjske . 4 V/, posojila mesta Sptjet . . 4'/,'/. , . , Zader . . 47,7, bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 47, češka dež. banka k. o. . .
47. , , , ž. o. . . 4V/. zast- pisma gal. d. hip. b. .
4'/,7„ pešt. kom. k. o. z lo4/. pr. 4l/»7« »st pisma Innerst. hr. . 4V.7. » , ogr. cen. dež. hr. 4 V/, d r , hip banke. 4V.0/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4Vi7o obl. češke ind. banke . . 40/. prior. Trst-Poreč lok. . .
47, prior. dol. žel......
3°/. „ juž. žel. kup. V,'/t • • 4*/i7. avstr. pos. za žel. p. o. 8r.Sk*.
Srečke od 1.1860'/,.....
, . . 1864 ......
„ tizske.......
„ zem. kreditne I. emisije .
"	" ui "v u	"
, ogr. hip. banke .... „ srbske i frs. 100 — . .
„ turške .......
Basilika	srečke . . .
Kreditne	„ ...
Inomoške	„ ...
Krakovske	„ ...
Ljubljanske	„ ...
Avstr. rud. križa , ... Ogr.	, , ...
Rudolfove	„ ...
Salcburžke	„ ...
Dunajske kom. „ ... D al nI o«.
Južne železnice.......
Državne železnice.....
Avstr. ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke ....
Ogrske „ „ . . . Zivnostenske , . . . Premogokop v Mostu (Brili)
Alpinske montan.....
Praške žel. indr. družbe . .
Rima-Murdnyi......
Trbovljske premog, družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Valute.
C. kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
SevereignB.......
Marke.........
Laški bankovci.....
Rublji.........
Dolarji.........
99-70 99-60 99 b5 117-66 95-113-4 0 99 50 100-60 100-100-30 9975 9975 10045 10610 100 50 9990 100-— 99-50 100-25 99-90 99-60 316 — 100*70
188 — 290 — 15790 296 — 297--257 — 100-~ 142-50 24-40 471 — 79-91 — 64 — 52 — 32-60 — 72-526—
116-— 662— 1631— 660 — 776— 246-25 652— 603-75 2446— 51350 278 — 553— 14950
11-35 19-13 21-50 23 96 117-625 95 70 253-25 4-84
99 90 99 80 99-85 117 85 95-20 113 60 101-— 101*60
101-30 99-95 100— 101-46 10710 10160 100— 100-20 10050 101-25
100— 317*—
190— 292— 159 90 301— 303-50 262 50 107'— 143 60 26-40 482— 84— 98— 70— 64— 34-60 64— 78— 537-—
117— 663— 1641"— 661"— 777- — 246 76 658— 504-75 2465— 514-50 282— 567— 151--
11-39 19-16
23-58
24-04 117 825
9590 254— 5;-
Radi preselitve se prostovoljno proda po jako ugodnih cenah in pogojih ob Bohinjskem jezeru čez
16.70(Tsvetaza stavbe
nallepja le ja, sredi polotoka s krasnim razgledom, pripravno za hStel (dosedaj še samo nemški) ali zdravilišče, kopališče, la-djiše itd. To bi bil centrum za letoviščarje in turiste. Fotografije in načrt od sveta so v izložnem oknu pri t»rdk> Feliks Urbane.
Proda se tudi njiva tik pestaje Boh. B strica v bližini 30 m teče voda približno 150 sek. litr. iz predora 3—4 m više od njive.
Nadalje se proda sedem gozdov
blizu B strice v katerih je mnogo smrekovega in bukovega lesa.
Naprodaj sta tudi dve seno. žeti. — V najem se di z novim letom
mlin ifi
v zelo dobrem stanu s hlevom, sadnim vrtom in malo njivo na Bitnjdh 15 minut od kolodvora Bob. Bistrica v jako lepem, divje romantičnem kraju (podobno Vintgarju) Even-tuelno se tudi proda. — Več se poizve pri lastniku.	2490 8-1
Ivanu fllarkeš
posestnik in gostilničar na Boh. Bistrici.
Joiip iublc
podobar
Gorenjavas nad Škofjoloko
se priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu za Izdelovanje oltarjev Itd- iz lesa in marmor, cementa, podob iz lesa, marm. cementa in kamna itd.
Vsa dela se izvršč ceno, solidno in po najnovejših vzorcih. - Prenavljajo se tudi stari altarji lično in trpežno.	2492 1
Velecenjeni gospod! Z veseljem častitain Vam in sebi na izbornem Vašem delu. Altarja, katera ste postavili v podružni cerkvi na Tratah, sta v vsakem obziru: tako glede oblike, kompozicije, barv, kakor tudi okraskov jako lepa. — Vam častitam na Izvrstnem delu, a sebi pa, da smo dobili izvrstnega podobarja, kateri nam je za nizko ceno z altarjema okrasil cerkev.
—	Vsak, kateri vidi altarja hvali delo in mojstra.
—	Toplo Vas priporočamo vsakemu, kateri bi potreboval podobarja.
L. S. Duhovnljski urad Pregarje (Istra) dne 11. novembra 1905. Rajko Logar, ekspozit. Andrej Mahne, Martin Mahne cerkv. ključarja.
1 lJ..IIM.'U.Jj|',l!l,H,H j
ČASAmNOVCEUJg
pridobile prejšnje moči. ako vživate namesto drugih izdelkov
ZELEZNATO VINO
Sluiba
cerkvenikn in orsanlsta
ali
2481 3—2
občinskega tajnika
se sprejme.	Nastop takoj.
Naslov povč upravništvo.
V	LEKARNARJA	^
PICCOLI-JAv LJUBLJANI,
katero ima v 100 gramih USmiligramov železa
"» J
Polliterska steklenica velja 2 kroni in se vnaiya 2371 naročila točno izvršujejo. II 3
Kot
^u|jeiHeei
v župnišče, želi vstopiti oseba, primerne starosti ter vešča vsega gospodinjstva.
Ponudbe na upravništvo »Slovenca" pod šifro „200".	2471 3-2
V nekem mestu na Gorenjskem, se proda 2491 3—1 ali di v najem
= Veliko presenečenje! =
nikdar v življenja več take prilike! < 500 komadov <
2494 3-1
1 prekrasno pozlačena precijska ura 7. verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode 9 ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbuj^o pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1*95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpoSlljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
s kovačijo z vsem potrebnim orodjem za dva ognja. — Kje pove upravništvo tega lista.
Koledar
• za kmetovalca 1906 •
spisal držav. mlek. nadzornik J. Legvart.
Prepotrebni ročni zapisnik
za slov. kmet. podružnice, posestnike, trgovce mlekaije itd, itd.
Vsebina: Koledar za leto 1906. Poštne določbe. Živinoreja. Mlekarstvo. Vinoreja. Kletarstvo Sadjareja Živino zdravništvo. Važne postave. Zapisnik za knjigovodstvo. Zapisnik za beležke.
Cena močno v platno vezane knjižice z žepnicama K 1*80, s pošto K 2*—
Pri naročilu od 10 kom. višje se razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjam posebno kmetijske podružnice. Naroči se pri založništvu	2402 5—6
Iv. Bonač v Ljubljani.
Novo volilno reformo.
Vsaka varčna gospodinja naj voli pri nakupovanju tiste testenine, ki jih spozna za dobre, ne pozabi naj pa, da so ljubljanske testenine pripoznano najboljše, najizdatnejše, vsled tega tudi najcenejše.
Ed. Zelenka v Ljubljani.
2442 6-2
OZNA^IliO.
Čast mi je javiti, da sem s 1. decembrom t. I. prevzel
glavni zastop za Sanjsko zavarovalnice »COJSlCO^Dlfl"
er se isti nahaja do 1. februarja 1906 na Poljanski cesti št. 60, od tedaj naprej pa v Škof jih ulicah št. 7.
Pismena sporočila nasloviti je v Kolodvorske ulice št. 26. Sprejmem spretnega potovalnega uradnika takoj.
Josip Chtfistof,
odvet. solicitator,
2465 3-2	glavni zastopnik „Concordia".
2291 23
,,Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000'-
Zamenjava in ekskomptnje	Daje prednjme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurzni zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devinkuluje vojaške ženitnfnske kavcije.
JUT B.kompt in lnkaa.o menlo. >jl	Borzna naročilo. TUi
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.