URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L
EETO XIV., ŠTEV. 127 SLOVENSKI D irektor: ttu<l) Janini Da - oaguvuru) areaink; sergej Vošnjak — Tiska askarna »Slovenskega poročevalca« — U redništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica • telefon 0-522 do 23-520 — U prava: Ljubljana, Čopova ai. 50-111-, telefon 22-575 m 22-621 — Oglasni oddelek: Ljubljana K ardeljeva ulica 6, telefon 21-89«. ca ljubljanske n * ročnike 20-463 za zunanje 21-832 — Pogrni predal 29 — Tek. račun MB 601-»T«-163 —%« nn^H rlnn 200 din Cena 10 did H a lfa n a s iln o sp rem in ja e tn ičn o strnk tn ro G r a d i t e v 4 0 0 s t a n o v a n j z a I t a l i j a n e p r i S e s l j a n u - T o n a j b i b i l D e G a s p e r i j e v o d g o v o r m a r š a lu T i tu Trst, 31. maja (Tanjug) : Današnji »Primorski dnevnik« piše, da bodo na slovenski obali v angloamerički coni Tržaškega ozemlja pri Sesljanu gradili še eno naselje za italijanske begunce. Takozvana »Zveza beguncev iz Dalma cije in Julijske Krajine« je v to svrho že dobila od rimske vlade prva denarna sredstva v višini 300 milijonov lir. Italijanskim cblastem je bilo doslej dovoljeno, da so v anglo američki coni Tržaškega ozem lja v popolnoma slovenskih krajih izgradile že tri naselja za italijanske begunce iz Jugo slavije in jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja. P ri Stivanu Todorovič v Atenah Istambul, 31. maja (Tanjug) — Član Zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič je danes od potoval iz Istambula v Atene. Pred odhodom je poslal turškemu ministru za trgovino brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za gosto ljubnost. Mijalko Todorovič je danes prispel v Atene, kjer bo v teku štiri dnevnega bivanja imel raz govore z grškim: gospodarskimi voditelji o gospodarskih odnosih med Grčijo in Jugoslavijo zlasti o krepitvi gospodarskega sodelo vanja .n trgovinske izmenjave. Schärf o avstrijski mirovni pogodbi D unaj, 31. m a ja (DPA). A v strijsk i p o dkancler dr. S ch ärf je izjavil, da zadn je vesti o n eu sp ehu p o g ajan ja za sk len i te v a v strijsk e m irovn e po godbe p re d sta v lja jo veliko razo čaran je. P o u d aril je, da je tre b a p red p o stav ljati, da av strijsk o v p ra ša n je za sed aj še n e bo rešeno. Po njegovem m n e n ju je to toliko bolj obža lov an ja vredno, k e r je dobro znano, da bi se od vseh n e re šenih m ednarodnih problem ov av strijsk o v p ra ša n je najlaže rešilo. Zadeva maroškega sultana pred OZN Srdi Mohamed B-n Jusuf New York, 31. maja. (AFP) Generalni sekretar maroške stranke Istiqlal je poslal ge neralnemu tajniku OZN b r zojavko, v kateri obtožuje francoske oblasti v Maroku, da hočejo z raznimi splet kami vreči maroškega sul tana Sidi Mohameda Ben Jusufa. V brzojavki je med drugim rečeno, da te splet ke samo večajo napetost, ki že obstoja v francosko-maro- ških odnosih. Povod za to brzojavko je bil memorandum 270 kadijev in paš, ki so od francoske vlade zahtevali zamenjavo maroškega sultana. Bonn, 31. maja (DPA). Pred sednik zahodnonemške socialno demokratske stranke dr. Erich O llenhauer je v govoru na po krajinskem kongresu svoje stran ke za vzhodno Westfalijo zahte val, naj bonnska vlada prouči, Jordansko-izraelski incidenti Tel Aviv, 31. m aja (AFP). P re d sta v n ik izraelskega m in i strstv a za zu n a n je zadeve je sporočil, da je bil d anes ob progi na m eji izvršen n ap ad n a v lak »Haifa-Tel Aviv« in n a n ek ate re avtom obile. J o r danci so izvršili n apad tu d i na izraelsk a naselja, v e n d a r pa so bili odbiti. O ž rtv ah še ni poročil. so zgradili ribiško naselje, dru gi dive naselji pa so zgradili pri Sv. Križu in pri Proseku, pred videna pa je še gradnja velike ga števila hiš za begunce na Opčinah. Graditev 400 stano vanj pri Sesljanu pa predstavlja doslej največjo akcijo italijan skih oblasti za spremembo et nične strukture te pokrajine. Menijo, da bodo v tem novem begunskem naselju naselili n aj manj 1600 Italijanov. »Primorski dnevnik« piše- da je de Gasperi zelo verjetno po hitel z izvedbo tega načrta, da bi odgovoril maršalu Titu, ki je v Slavonskem Brodu ponovno poudaril, da je obala med trža škim pristaniščem in Tržičem slovenska in jugoslovanska. Ker De Gasperi tega dejstva ne mo- Mendes-France v sredo pred skupščino Pariz, 31. m a ja (AFP). R a dikalno socialistični voditelj M endes-F rance, ki je sp rejel m a n d a t za sestavo nove fra n coske v lad e se je odločil, da bo v sredo 3. ju n ija zahteval od n a ro d n e skupščine inv esti tu re. KOREJSKO POGAJANJE V krogih Združenega poveüj- stva v Pan Murn Jamu menijo, da je kitajsko-severnokarejsko poveljstvo predlagalo odložitev pogajanj predvsem zato, da bi se videlo, kako bodo rešena ne soglasja med ZDA in Sing Man Rheejem in da bi se izvedelo, če bo Washington uspeh pre pričati Južno Korejo, da bi sprejela vsebino zadnjih pred logov Združenega poveljstva. Kiitaj sko-severnoko rejsko po- veljstvo ni dalo nobeme obrazlo- Romunska nota ZDA Bukarešta, 31. maja (Tanjug) Romunska vlada je poslala pro testno noto ameriški vladi zaradi izgona prvega sekretarja romun skega poslaništva v Washingtonu Zambetija. Nota je bila izročena ameriškemu poslaniku v Buka rešti. Zambeti je bil v 'Washingtonu proglašen za nezaželeno osebo, ker je skušal pridobiti naturalizi ranega ameriškega državljana Georgescuja za romunsko obvešče valno službo. Georgescu ima v Romuniji dva sinova, ki sta in ternirana v koncentracijskem ta borišču. če imenovanje Semjonova za sov jetskega visokega kom .sarja v Vzhodni Nemčiji predstavlja spremembo sovjetskega pol lič nega stališča do nemškega vpra šanja. Dejal je tudi naj b; za- hodnonemška vlada predi iž.la visok.m komisarjem treh zahod nih velesil konkretne predloge, na osnovi katerih bi lahko vodil’ razgovore s Semjonovom Ollen hauer je poudaril, da socialno demokratska stranka zah'eva če tvorne razgovore, ker men*, da je enotnost Neme.je lahko doseč- le s pomočjo takih razgovo-ov. Predsednik socialnodemokrat ske stranke je nato izrazil mne nje, da bi morala bonnsxa vlada dostaviti predloge za združitev Nemčije tudi udeležencem KorVr- rer.ee na BermudJi. re zanikati, ga namerava spra viti s poti po stari imperiali- stično-fašistični tradiciji nasil nega potujčevanja. Svetovna javnost mora biti obveščena o tem najnovejšem nasilju — po udarja list — zlasti sedaj, ko k r i z e Praga, 31. maja (Tanjug) Ka kor smo že poročali, je češkoslo vaška skupščina včeraj sprejela zakon o denarni reformi, ki bo stopil v veljavo 1. junija. Zakon je sestavljen na sličen način kot sovjetski zakon iz leta 1947. Za menjava denarja bo trajala do 4. junija, zamenjavali pa bodo 50 dosedanjih kron za 1 novo krono. Osebe, ki so zaposlene in tiste, ki imajo pravico do nakaznic za pre skrbo, bodo lahko zamenjale 300 kron po tečaju 5:1. Hkrati so pro glasili za neveljavne vse obvezni ce notranjih posojil, ki so bile iz dane po letu 1945. Vloge v ban kah bodo menjali po tečaju 5-1, toda samo tiste, ki so bile vlože ne do 16. maja. V odnosu do sovjetskega rublja bo novi tečaj 1,8 kron za 1 rubelj. Hkrati z denarno reformo so žitve v zvezi z zahtevo za odlo žitev pogajanj. Glede zahtev Sing Man Rhe- eja so v washingtonskih politič- ni.h krogih mnenja, da te ne morejo izpremeniti sklepov Zdiruž. poveljstva, da sprejme premirje pod častnimi pogoji. Ce bi severnokorejsko povelj stvo zavrnilo te pogoje in bi se zaradi tega vojna v Koreji na daljevala — poudarjajo ti kro gi, bi sile Združenega povelj stva prešle v novo ofenzivo, vendar pa samo v toliko, da bi nasprotnikove sile pognale do 40. vzporednika. Tekija, 31. maja (Tanjug) V Tekiji in Oršavi je bil da nes podpisan sporazum o djer- oapski adm inistraciji in drugi dokumenti, ki so sestavni del sporazuma. V imenu vlade FLRJ je sporazum podpisal Slavo- Ijub Petrovič, pooblaščeni mi nister v državnem sekretariatu za zunanje zadeve in šef jugo slovanske delegacije, v imenu Romunije pa Grigore Preotea- sa, pomočnik ministra za zuna nje zadeve in šef romunske de legacije. Sporazum o ustanovitvi djer- dapske adm inistracije zagotav lja svobodno in neovirano plov bo po Djerdapu. Jugoslavija in Eisenhower sklical zasedanje nacionalnega sveta Washington, 31. m aja (AFP). P red sed n ik ZDA E isenhow er je za ponedeljek sklical iz redno zasedanje nacionalnega sveta za varnost. M inister za zu n an je zadeve Dulles in šef U prave za vzajem no v arn o st S tassen bosta na tem sestanku predložila poročilo o potova n ju po deželah S rednjega Vzhoda in jugovzhodne Azije. Posojilo za petletni plan v Indiji New Delhi, 31. m aja (UP). In d ijsk a vlad a je sporočila, da bo razpisala novo n o tran je posojilo v višini 750 m ilijonov ru p ij za izvedbo petletnega plana. Posojilo bo razpisano za 8 le t z 3,5% Jbrestm i. se v predvolilni kampanji v Ita liji tržaško vprašanje ponovno izkorišča za dosego novih kon cesij v anigloameriški coni Trža škega ozemlja. Po izjavi nekaterih prebival cev Sesljana, ki imajo svoja posestva na kraju, čez katerega h. morala iti cesta do novega begunskega naselja, so od njih že zahtevali, naj to zemljo pro dajo. Ker so to odklonili, so jim zagrozili, da jim bodo zemljo nasilno odvzeli m plačali po 50 lir kvadratni meter. na Češkoslovaškem ukinili tudi zagotovljeno preskrbo. Ministr stvo za trgovino je objavilo novo listo cen na osnovi novega tečaja krone. Sooročili so tudi, da bodo plače po 1. juniju znižane po Lečaju 5:1. Na Dunaju menijo , da je de narna reforma v Češkoslovaški dokaz in priznavanje resne gosoo- darske krize, ki že nad dve leti vlada v Češkoslovaški. Ta kriza se opaža zlasti v popolnem po manjkanju predmetov široke po trošnje in živil, prav tako pa tu di v velikem denarnem obtoku, ki ni posledica povečanja kupne moči, ampak posledica pomanjka nja potrošnih predmetov. Menijo, da Češkoslovaška ni mogla povečati proizvodnje blaga, zaradi česar se je vlada odločila, da radikalno zmanjša kupno moč. Južnokorejsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da bo 15 generalov korejske armade od potovalo čez dva tedna na eno letno izpopolnitev v ZDA. Na vprašanje novinarjev, zakaj morajo sedaj skoraj vsi najspo sobnejši južnokorejski generali hkrati odpotovati v ZDA, je predstavnik ministrstva odgovo ril, da je bilo to že davno preje sklenjeno. Enote Združenega poveljstva so davi odbile napad kitajskih sil na srednjem delu korejske fronte. Lahki bombniki so na daljevali z napadi na položaje, s katerih so se včeraj umaknile ameriške in turške čete. Težki bombniki iz baz na Okinavi so odvrgli 130 ton bomb na neko severnokorejsko preskrbovalno središče. Romunija bosta enakopravno sodelovali v upravi djerdapske adm inistracije, v kateri bosta imeli enako število uslužben cev. Po načelu enakopravnosti so razdeljena tudi ostala usluž- benska mesta v odsekih in stalnih pilotskih postajah, ki bodo ustanovljena na obeh straneh djerdapske obale. Ameriški demokrati bodo imeli svoje glasilo Washington, 31. m aja (AFP). N acionalni kom ite am eriške d em ok ratsk e stra n k e je spo ročil, da bo ju n ija začel izda ja ti u radno mesečno glasilo stra n k e »Democratic Digest«, ki bo izhajalo v 100.000 izvo dih. V sporočilu k om iteja je rečeno, da s° je pokazala po tre b a za izd ajan je tak eg a ča sopisa, k e r se pretežni del am erišk ih listov n a h a ja pod vplivom rep u b lik an sk e strank e. Šesti kongres za združitev Evrope zaključen Liege, 31. maja (AFP). Sinoči je bil v Liegu zaključen šesti kongres socialističnega gibanja za združenje Evrope, ki so se ga udeležili predstavniki šestih dr žav - članic evropske skupnosti za premog in jeklo. V resoluciji, ki je bila sprejeta na kongresu, izražajo obžalovanje, ker se se stanka niso udeležili socialisti Vel. Britanije in Skandinavskih dežel, ki so člani tega gibanja. Izražena je tudi želja, da bi pri šlo do tesnejšega sodelovanja z britanskim i in skandinavskimi socialisti. Ollenhauer za četverne razgovore V o d i t e l j n em š k ih s o c ia ln ih d e m o k r a t o v p r e d l a g a l , n a j v la d a d o s t a v i p r e d l o g e za z d r u ž i t e v N e m č i j e u d e l e ž e n c e m k o n f e r e n c e n a B e rm u d ih Ponovni sestanek 4. junija N o v a E i s e n h o w e r j e v a p o s la n i c a S in g M an J th e e ju Washington, 31. maja (AFP). Kakor se je izvedelo, je predsednik ZDA Eisenhower po včerajšnji seji ameriške vla de v Beli hiši, poslal še eno poslanico Sing Man Rheeju. — Vsebina te poslanice še ni znana, vendar pa v Washing tonu smatrajo za zelo značilno, da je bila poslana takoj za prvo spomenico. Delegacija Združenega poveljstva je sprejela predlog kitajsko - severnokorejske delegacije, da se bodo pogajanja o premirju v Pan Mun Jomu nadaljevala 4. junija. Z v a l u t n o r e f o rm o t u d i u k i n i t e v z a g o t o v l j e n e p r e s k r b e T i u k r e p i so p o s l e d i c a g o s p o d a r s k e Hud dež otežkoča borbe na vsej bojni črti. P o d p i s a n s p o r a z u m o D J e r d a p n Sef jugoslovan- ske delegacije priWintertonu Trst, 31. maja. Sef jugoslo vanske gospodarske delega cije v Trstu Jože Zemljak je obiskali včeraj komandanta za vezniške vojne uprave gene rala Wintertana tn mu izrazil zaskrbljenost zaradi novih di skriminacij proti tržaškim Slovencem glede slovenskega šolstva. V zahtevi, ki jo je izročil generalu VVintertonu, je rečeno, naj se osnuje sa mostojna uprava za slovenske šole, naj se zagotovi stalnost teh šol in osebja v njih in naj se odprejo nove, ki so nujno potrebne. Prav ta'"o naj se ustanovi poseben od delek za slovenske šole v uradu za prosveto ZVU, ime nuje naj se komisija za učbe. nike za slovenske šole, ki naj jo sestavljajo Slovenci. Za hteval Je tudi spremembo do sedanje uredbe o šolstvu v coni A in da se slovenskemu šolskemu osebju zagotovi red no prejemanje plač. Tovarna »Vladimir Bakarif« v Bregani pri Zagreba izdeluje Diesel m otorje. — Na sliki serija ladijskih Diesel motorjev M a n i f e s ta c i ja l ju d s k e p r o s v e te v M u r s k i S o b o t i Murska Sobota, 31. maja. — Snoči so odprli v Murski Soboti lepo organiziran »Prekmurski festival«, ki bo trajal do 7. ju nija in ki je po svojem sporedu velika manifestacija kulturnega in prosvetnega življenja v Prek murju. Murska Sobota se je že včeraj odela v zelenje, cvetje, zastave m vedro razpoloženje. Na letnem telovadišču TVD Partizan je pred številno mno žico odprl »°rekm urski festival« predsednik okrajnega Sveta za kulturo in prosveto tov. Franc Rogelj. V letih po osvoboditvi doživlja Prekm urje kulturni in prosvetni preporod, ki ga omo gočajo novi družbeni odnosi. Res, da je v tem predelu Slo venije še mnogo težav, ali več kot očiten je postal napredek in razvoj ljudske prosvete med najširšim i množicami Prekmur cev. Okrajna ljudska prosveta in številna podeželska kulturna in prosvetna društva so postala tako živa prosvetna žarišča, da lahko danes govorimo o pro svetnem in kulturnem razmahu v Prekm urju, kakršnega doslej nismo doživeli. Snočna predstava Jurčič - Govekarjevega »Desetega bra ta« na letnem telovadišču Par tizana je pokazala, da dramat ske družine SKUD »Stefan Ko vač« ne moremo šteti v pov- prečno vrsto naših ljudsko- prosvetnih prizadevanj, ampak da ima Murska Sobota kultur no prosvetno dramsko družino, ki v naprednem duhu ustvarja in razširja med ljudstvom na predne poglede na naš družbe ni razvoj. Zal, da je deževje motilo sicer tako dobro in re žijsko dognano predstavo »De setega brata«, ki ji je priso stvovalo več kot tisoč gledalcev. V okviru »Prekmurskega fe stivala«, ki ga je tudi danes ves dan motilo deževno vreme, je podjetje Tovarne poljedel skih strojev v Murski Soboti priredilo v parku Doma igre in dela izredno poučno raz stavo številnih kmetijskih stro jev in motorjev. Razstavo, ki jo je delovni kolektiv podjetja pod vodstvom upravnika tov. Geze Ksenemana odprl danes zjutraj, je ves dan kljub de ževju obiskovalo lepo število kmečkih ljudi iz bližnje in dalj ne okolice Murske Sobote. Na razstavi so si Prekmurci z za nimanjem ogledali vrsto motor jev in strojev, ki so jih raz stavile Tovarna poljedelskih strojev iz Maribora, »Pobeda« iz Novega Sada, »Zmaj« iz Ze muna, Tovarna iz Osijeka, »Pro. SZDL Slovenije organizira danes, dne i. junija 1.1. ob i8. uri v veliki Unionski dvorani javno pre davanje: VLADO DEDIJER: O PRINCIPIH SO DELOVANJA SZDL JUGOSLAVIJE Z MED NARODNIM DELAVSKIM GIBANJEM Velik delavski in kulturni praznik v Novi Gorici Danes je dospel v sončno Go riško poseben vlak rudarjev iz Laškega. Izlet je organiziralo njihovo delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. Na postaji Nova Gorica je pričakala ru darje velika množica ljudi z godbo. Po kratkem odmoru so nato rudarji odšli na bližnje izletniške točke. V Solkanu so na grobnico padlih borcev po ložili lovorjev venec in zapeli žalostinko »Žrtvam«, obenem pa so si ogledali tudi ckostnico na bivšem avstrijskem voja škem pokopališču. Večina ru darjev pa si je ogledala kri vično mejo. Preprosti rudarji so se čudili absurdnosti nemo goče meje, ki seka živo sloven sko telo na dvoje. Popoldne je bil na dvorišču stare opekarne velik vokalno- instrum entalni koncert, ki ga je priredila »Svoboda« iz La škega. P rireditvi je prisostvo valo nad dva tisoč ljudi iz me- Izdali bodo izbrana dela Borisa Kidriča Ljubljana, 31. maja. P ri pred sedstvu Socialistične zveze de lovnega ljudstva Slovenije se je form iral redakcijski odbor, ki bo zbral in pripravil celo kupno publicistično in znan stveno delo pokojnega Borisa Kidriča. Vodja redakcije je Boris Ziherl. Predvojne K idri čeve razprave, objavljene v re vijah »Sodobnost« in »Književ nost« kakor tudi razne ilegalne publikacije bo priredil s ko mentarji dr. Ferdo Kozak. Za zbiranje pisem, poročil, govo rov, razprav ln ostalih doku mentov 'iz časov vojne ]e dolo čen Franček Saje. povojne članke, predvsem ekonomske študije, pa bo zbral profesor Ekonomske fakultete ing. Da nilo Vojska. Vlado Kozak bo napisal za to knjigo biografsko študijo o Borisu Kidriču. sta in okolice. Tako priredite lji kakor poslušalci so posebno prisrčno pozdravili prihod pred sednika Zveze »Svobod« Slove nije in člana Izvršnega sveta Ivana Regenta, ki je prispel na koncert skupno s slovenskim ameriškim pisateljem Etbinom Kristanom. Ivan Regent je po zdravil zastopnike društev »Svobod« in vse navzoče v imenu Zveze »Svobod« te r v imenu CK KPS ter nato govo ril o važni vzgojni vlogi, ki jo odgiravajo delavska prosvetna društva »Svobode« s petjem, predavanji in drugimi kultur- no-prosvetnimi in izobraževal nimi pripomočki v širjenju in utrjevanju socialistične misel nosti med delovnim ljudstvom. Za njim je spregovoril še pisa telj Etbin K ristan, republiški poslanec z Laškega Alojz Diac- ci ter Miladin, predstavnik pro svetne zveze Slovencev, žive čih v Italiji. Kot simbolično darilo so la ški rudarji pripeljali s seboj 15 ton premoga, ki so ga daro vali kot prispevek za gradnjo kulturnega doma v Novi Gori ci. Društvo »Svoboda« v Novi Gorici pa je podarilo rudarjem lep album s slikami, ki prika zujejo naravne lepote Goriške ter krivično začrtano mejo. -jp- Mladinska v Tolminu Ljubljana, 31. maja. Danes je bil v Tolminu II. okrajni mladinski festival, na katerem je sodelovalo okoli 3000 mla dincev. Ze včeraj so bila v okviru festivala telesnovzgoj- na in športna tekmovanja, da nes pa je bila velika povorka in zborovanje, na katerem jo govorila organizacijska sekre tar CK Zveze komunistov Slo venije Vida Tomšič. Podoben mladinski festh.il leter« iz Leskovca, Livarna iz Tuzle, »Poljoprivrednik« iz Som- bora, »Panonija« iz Murske So bote, Industrija motorjev iz Ra kovice, Tovarna »Rankovič« iz Reke, Tovarna avtomobilov iz Maribora, »Motor« iz Škofje Loke, »Rade Končar« iz Za greba, »Elektrokovina« iz Ma ribora in podjetje »Remont« iz Hoč pri Mariboru. O tvoritev »Prekmurskega festivala« in razstavo poljedelskih strojev so obiskali tudi delegati delov nih kolektivov iz vse države, ki izdelujejo v svojih podjetjih kmetijske stroje. Na zaključni dan festivala 7. junija bo pod jetje organiziralo v Murski So boti tudi demonstracijo vseh kmetijskih strojev, tako da bodo kmetje in zadružniki spoznali, kako stroji praktično delujejo. Popoldanski veliki telovadni nastop, na katerem bi sodelo vala vsa društva Partizana, šol ska mladina in gasilci iz mur skosoboškega okraja, pa je žal zaradi deževnega vremena od padel. Ta velika športna mani festacija bo namesto to nedeljo verjetno v četrtek popoldne. Vsak dan do 7. junija, ko bo v Murski Soboti veličastna po vorka s političnim zborovanjem in kulturnim i nastopi, pa bodo v Murski Soboti kulturna in prosvetna društva ves teden uprizarjala dramska dela, pev ske in orkestralne sporede ter s folkloro in plesi prikazovala prekmurske ljudske običaje. <ž» j festivala in Sežani je bil tudi v Sežani. Na njem je govoril član Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije Ivan Regent, Tine Remškar, predsednik CK LMS pa je od likoval vse tiste mladince, ki so bili po petkrat in celo več krat na mladinskih progah, ali so se kako drugače odliko vali. V okviru prireditve so bile tudi športne prireditve, na katerih je sodelovalo večja število mladincev iz Trsta.
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy ODgyMjIy