Stev. 53.
V trstu, v torak 22. februarja 116.
Letnik XII.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frantižka Asiflsega St 20, L n«Wr. — Vsi dop;si nal sc poSlJajo ureda ittvu lista, N'efrankirana pisma se n«
sprejemajo In rokopisi it ne vračajo. Udalateli la odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsoraij lista .Edinost*. - Tisk tiskarne .Edinosti" vpisane "druge* ocneienim poro5tvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega It 20. Telefon uredniltva in apnve Ucj. 11-67.
Naročnini znala: Za celo leto......
Za pol leta ..............»
n tri mesece...............
zanedclj»lsol»i«J«»iettoleto.....
za pol leta
K 24.— . 12.—
S
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 5 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se račnnafo ni milimetre v Sirokostl ene kolona
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oc. si denarnih za«
vodov ............ . rnm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: ... . 2.—*
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev,
Oglase sprejema in se rat nI oddelek „Edinosti*. Narobifst te rcklamaclje se pcšiljajo upravi lista. Plačuje se irključno 1» npravl .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inscratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. F«n*iflra Asiikega S. 20. — PoStnohranilnični račun St. 841.6V
Pregled naMiili flogođKoo.
Ruska bojica. — Jugovzhodno Kozlova ob Strypi naše čete pregnale sovražnika iz neke prednje postojanke. Pred Dvm: skom so se ruski napadi izjalovili Manjši napadi na drugih točkah fronte odbiti.
(talijanska fronta. — Nobenih posebnih dogodkov.	„
Balkansko bojišče. — Albanske čete prispele pod vodstvom naših oficirjev zapadno Kavaje do jadranske obali.
Zapadno bojišče. — Manjše bojne akcije pri Ypernu, Loosu in ob cesti Arras-j ens Napadi nemških letalskih brodovij na razna mesta v Flandriji in Franciji. Nov napad nemških letal na angleško obal Turška bojišča. — V Dardanelah običajni streli sovražnih ladij, na ostalih frontah nič važnega.
R-zno. __ Sprava med bolgarskim kraljem in vovodinjo parinsko. Kapitulacija i emške garnizije v severnem Ka-
menini
Mit uradno poročilo.
DUNAJ, 21. (Kot.) Uradno se objavlja: 21. februarja 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Avstroogrski oddelki so vrgli včeraj zvečer sovražnika jugovzhodno Kozlova ob Strypi iz neke prednje postojanke. Na obeh straneh zvišano letalsko delovanje.
italijansko b o j i š č e. — Nobenih posebnih dogodkov.
Jugovzhodno bojišče. — Al-*?an«ki oddelki so pod vodstvom avstro-esrskih oficirjev prispeli zapadno Kavaje do Jadranskega obrežja. N m.shiik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročilo Codorne.
DUNAJ, 20. (Kor.) Iz vojnega tiskovne-< u stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 19. februarja: Ob vsej fronti raznovrstni artiljerijski boji. Kot vračilo za številne kršitve mednarodnega prava, ki jih sovražnik od začetka vojne zakrivlia z nepošteno trdovratnostjo smo obstreljevali tudi kraje. Včeraj dopoldne je brodovje naših Caprooijevih letal napadlo Ljubljano. Drzni letalci so vkljub temu, da jih je zasledoval ogenj številnih odvračalnih baterij in so jih zasledovala sovražna letalska brodovja, srečno dospela na čili. Skozi oblake so se spustili nad mesto in so vrgli nekaj dvanajstoric granat, min in bomb. Eno Capronijevo letalo ie bilo napadeno od šestih avstrijskih letalcev, obkoljeno in prisiljeno, da je pristalo na sovražnih tleh. Ostala letala so se nepoškodovana srečno vrnila v naše črte.__
MM uradno poročilo.
BERLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan, 21. februarja 1916.
Zapadno bojišče. — Severno Yperna je bil angleški napad z ročnimi granatami na našo postojanko ob prekopu odbit. Južno Loosa se je moral sovražnik zopet umakniti izpred naše du-plinske postojanke. Ob cesti Lens - Arras je napadel zaman. Naša letalska brodovja so z večkrat opaženim dobrim uspehom napadla sovražne naprave za fronto, med drugimi v Fournesu, Poperinohe, Amiensu in Luneviliu.
Vzhodno bojišče. — Pred Dvin-skom so se ruski napadi izjalovili. Manjši sovražni napadi so bili odbiti tudi na dru-gh točkah fronte.
Balkansko bojišče. — Nič novega.
Hov umi nemških letal na Anglijo.
BERLIN, 21. (Kor.) VVoltfov urad poroča : Dne 20. februarja opoldne so mornariška letala napadla angleško obal. Izdatno in z dobrim uspehom so bile bombardirane tovarniške naprave v Dealu in železniške in pristaniške naprave kakor tudi gazometer v Lowestoftu. Gazometer se je pod učinkom ene bombe porušil. V Downsu sta bila zadeta dva parnika. Kljub obstreljevanju in zasledovanju po sovražnih letalcih so se vsa letala vrnila nepoškodovana.
Sef admiralnega Štaba mornarice.
LONDON. 20. (Kor.) Dva nemška dvo-krovnika sta napadla danes zjutraj Lo-westoft in vrgla z velike višine 17 bomb. Postransko poslopje neke restavracije in dve hiši ste bili poškodovani. Dve mornariški letali ste se dvignili in ste brezuspešno zasledovali napadalce. Eno nemško povodno letalo je metalo bombe v bližini ladijskega svetilnika Kentisz-Knock. Neko drugo je vrglo 6 bomb na Halmer. Dve bombi ste razrušili hišne strehe, ena druga je padla na streho poleg neke cerkve, s čemer so bile pobite šipe in to ravno, ko je občina pela »Tedeumz. Nadaljna bomba je padla v bližini obali na tla in ubila enega civilista in eno mornariško osebo- Skupno sta bila ubita dva moška in en otrok, dve mornariški osebi
pa ranjeni. Dve angleški letali ste se dvignili v Dovru in ste zasledovali napadalce, ne da bi jih dohiteli.
S turfklii mtl
CARIGRAD, 20. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardaneiska fronta: Dne 18. t. m. ste bili dve vojni ladft ki ste obstreljevali Seddii Bahr in Teke Burnu, večkrat zadeti od naših baterij in ste se morali oddaljiti. Istotako so prisilile naše baterije monitor, ki le streljal na višini Seddii Bahra, da je ustavil ogenj. Dne 17. t m. je eno naših letal zadelo v zalivu Mu-dros zasidrano sovražno prevozno ladjo in povzročilo na prednjem delu požar. — Z ostalih front ni poročati nič važnega.
PETROGRAD, 21. <Kor.) Vrhovni poveljnik kavkaške armade, veliki knez Nikolaj Nikolajević. je odpotoval v Erzerum.
Volna t Kolonijih.
LONDON, 20. (Kor.) Nemška garnizija v Mori (severni Kamerun) je kapitulirala. S tem je osvojitev kolonije končana. — VVoiffov urad pripominja k temu: Dne 27. avgusta 1914 so angleške čete napadle v Mori se nahajajočo tretjo stotnijo pod stotnikom Rabenom, a so bile odbite ob zelo težkih izgubah. Stotnija se je umaknila nato v gorovje v bližini More, kjer je bila obkoljena od angleških in francoskih čet. Poizkus iz Garne v decembru, da bi se rešilo stotnika, se je izjalovil. Na drugi strani pa so se vsled pazljivosti in junaštva izjalovili tudi številni napadi sovražnika na postojanko. Začetkom septembra je izvršila posadka srečen izpad. Vest o padcu Garne, ki je dospela malo poprej v Moro, ni čisto nič omajala branilce. Ti so bili trdno odločeni, da vztrajajo do skrajnosti; vendar je bilo iz poročil razvidno, da je grozilo pomanjkanje municije in živil, ki jih je bilo kljub po-množitvi z živino in ječmenom po srečnem izpadu, komaj še za par mesecev. Neobhodno potrebni kinin in drucra važna zdravila so bila skoro popolnoma porabljena. Zdravstveno stanje i)osadke se je poslabšalo. Vsled priproste hrane je nastal skorbut. Posadka je v neenakem boju vztrajala še šest nadaljnih mesecev. Raznim nadlogam se je pridružilo sedaj še pomanjkanje vode. Tu je morala onemogla posadka odložiti orožje, nemška zastava, ki je vihrala toliko časa na Mori, je padla. Pomanjkanje municije, živil in vode je doseglo, kar se premoči sovražnikov ni posrečilo v poldrugoletnem vojevanju.
Izpred Soluna.
PARIZ. 20. (Kor.) »Petit Parisien« poroča iz Soluna: General Sarrail je včeraj v spremstvu grških generalov Moskopu-losa in Simbrakahisa nadziral francosko fronto.
SOLUN, 20. (Kor.) General Sarrail je odpotoval danes v Atene, da poseti kralja
Konstantina.
Grška.
ATENE, 20. (Kor.) Kralj je danes dopoldne sprejel zborniško predsedstvo. Pri tej priliki je rekel, da je vodil politiko, ki ie najbolj primerna narodnim interesom Grške. V odsotnosti zborniškega predsednika je odgovoril podpredsednik, da je kralj obvaroval deželo pred usodo drugih manjših držav.
Grški princ Nikolaj v obrambo grške politike.
BERN, 20. (Kor.) Grški princ Nikolaj je naslovil na »Temps« pismo, v katerem brani dosedanjo vladno politiko in zagotavlja, da ostane Grška nevtralna, toda se z jasno odkritostjo pritožuje proti poniževanjem in krivicam, ki jih je pretrpela Grška. Princ zavrača očitanja ententnega časopisja proti zvestobi in odkritosti izjav Grške kot naperjena proti narodni časti. Nič ne more bolj žaliti narodnega čuta kot dvom o vladarjevi besedi in prislovični gostoljubnosti Grške. Princ opozarja na to, da ententa sili Grško, da bi v svrho vzdržanja ravnotežja posegla v vojno in vprašuje: Ali bi bilo ravnotežje vzdržano bolje, ko bi bili potolčeni in uničeni? Ali je bilo to ravnotežje ententnim oblastim vedno tako pri srcu, njim, ki so v sedanji vojni pritiskale na nas in celo na svoio lastno zaveznico Srbijo in še pritiskajo, da bi jo zlomili, v korist Bolgarski?
Tittoniiev govor v NlcL
PARIZ, 20. (Kor.) Italijanski veleposlanik Tittoni je imel v Niči govor, v katerem je opozarjal na številne vezi, ki spajajo Francijo in Italijo, in nato nadaljeval: Naravno ie, da dva velika sosedna naroda, ki sta mejaša tudi v kolonijah, nimata vedno istih interesov. Državniki obeh držav naj ravno pazijo, da bodo ti interesi soglašali in to predvsem po vojni. Odlični italijanski m francoski parlamentarci se bodo v kratkem sestali v Parizu, da se posvetujejo glede tega patrijotičnega dela. Njihova podpora bo zasigurala ugodne sklepe v parlamentih in bo koristna spo-polnitv Briandovega dela, ki je določil enotnost v vodstvu diplomatične in dobrodelne akcije zaveznikov. Mi želimo, je rekel Tittoni, tak mir, ki bo obvaroval člo-
veštvo pred ponovitvijo podobne kata-1 Njena kraljevska Visokost vojvodinja. strofe. Mi ne odložimo poprej orožja, do-lparmska sprejela poset kralja v gradu j
Schwartzau in je izvršena s tem tudi
kler ne zmagamo.
Neresnična vest o zeppelinskem poletu Ha Švedsko.
BEROLIN, 21. (Kor.) Wolffov urad poroča: Ponovno so danski listi v zadnjih dneh razširjali vest, da je 17. t. m. zvečer zeppelinovec letel nad mestom Malmo. S pristojne strani doznavamo, da je ta vest navadna izmišljotina._
Bruseljski župan ni izpuščen v svobodo.
BEROLIN, 20. (Kor.) Wolffov urad poroča iz Bruslja: V sovražnem in nevtralnem časopisju je bila predkratkim razširjena vest, da je bil bruseljski župan Max izpuščen iz zapora. Vest ni resnična. Dodati se more, da ni misliti na izpustitev župana tekom vojne.
General Porro odpotuje v Pariz.
PARIZ, 21, (Kor.) Glasom poročila »Matina« se poda baje general Porro pred koncem februarja v Pariz, da se udeleži vojaških konferenc, ki naj pripravijo vojni svet zaveznikov. Cadorna bi prišel šele koncem marca s par ministri v Francijo.__
Nov angleSki vojni kredit.
LONDON, 21. (Kor.) (Reuterjev urad.) Vlada je prijavila vojni kredit 420 milijonov funtov šterlingov, s čemur naraste celokupna svota vojnih kreditov na 1.720 milijonov funtov šterlingov. (Prip. WoIf-fovega urada: Po naših informacijah se nanaša teh 1.720 milijonov na tekoče finančno leto.) _
l Jon ar Law o bodočem razmerju držav.
LONDON, 20. (Kor.) (Reuterjev urad.) Minister Bonav Law je imel razgovor s korespondentom newyorških »Times«, v katerem je med drugim dejal o gospodarski ententi zaveznikov v vojni, da misli, da se bodo po vojni financijalne diference poravnale. Nemčija bo pregnana z mnogih tržišč. Zavezniki bodo najbrž sklenili gospodarsko entento. Bonar Lawje izrekel pričakovanje, da bo po vojni nastopila pe-rijoda živahne indtistrifahie delavnosti. Na vprašanje, je-li bo vojna prinesla kako Spremembo odnošajev med Združenimi državami in Veliko Britansko, je odgovoril, da bo do te izpremembe morda prišlo, ako se ustanovi namreč mirovna zveza, da se prepreči ponovitev stične katastrofe, kakor je sedanja. Ako bi to morala biti oborožena zveza, bi morale Združene države postati močneje, da bi mogle izpolnjevati svojo vlogo kot mednarodna policijska vlast_
Lavine zasule okoli 106 mož.
SOLNOGRAD, 21. (Kor.) Dne 19. t. m.
ob 2 popoldne ste se s Kalberriedla vsuli na švicarsko kočo dve lavini in jo skoro popolnoma demolirali. Smučarji, ki so odmetali v prejšnjih dneh zapadli sneg, so bili zasuti. Ukrenjena so bila takoj reševalna dela, ki se jih je udeležila tudi iz Solnograda odposlana sanitetna patrulja. Do včeraj ob 2 popoldne je bilo izkopanih 44 mrtvih in 49 ranjenih, ki so bili prepeljani v c. in kr. rezervno bolnišnico v Bi-schofshofen. Do včeraj ob 7 zvečer se je zvišalo število mrtvih na 55; 33 mož se pogreša.	_
Radoslavov in Žekov došla v Sofijo.
SOFIJA, 21. (Kor.) Ministrski predsednik Radoslavov in generalissimus Žekov sta se vrnila semkaj.
Cisti dobiček »Bohmische Unlon-banke«.
PRAGA, 21. (Kor.) Na danes obdržava-ni seji upravnega sveta »Bohmische Unionbanke: se je sklenilo, da se občnemu zboru predlaga, da se od 7,300.745 kron znašajočega čistega dobička razdeli 7V2odstotna dividenda, to je 15 kron na akcijo.	_
Odredbe glede poljskih del na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Najvažnejša določba vladne odredbe v zagotovitvi poljedelskih pomladanskih del je, da se sestavijo v občinah izvrševalni odbori, ki morajo skrbeti za obdelovanje njiv. Ti izvrševalni odbori morejo ukreniti, da se osebne delovne moči ali živina, če niso potrebne za obdelovanje lastnih njiv, pritegnejo za obdelovanje polja vpoklicancev ali poljedelcev, ki niso sposobni za delo. Kot plačilo za poljska dela je določen 60odstotni povišek v kraju navadnih mezd, kakor so bile navadne pred vojno.
Bolgarski kralj na Dunaju.
DUNAJ, 20. (Kor.) Kralj Bolgarov je sprejel popoldne v koburški palači obisk prestolonaslednika Karla Franca Jožefa, ki je ostal tamkaj eno uro.
Sprava vojvođinje parmske z bolgarskim kraljem.
DUNAJ, 20. (Kor.) Z merodajne strani se poroča: Potem ko je Sv. oče odpustil Njegovemu Veličanstvu kralju Bolgarov in je bila marca 1915 izvršena sprava s Sv.
stolico in katoliško cerkvijo, je sedaj tudi
izvršena s sprava bolgarskega kralja z gospo vojvo-dinjo parmsko._
Železniška nesreča na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic poroča: V soboto zjutraj je pričel tovorni vlak št. 583 med postajama Predeal in Felso -Tomos na neki strmini drčati navzdol in je bil na več mestih raztrgan. 16 obloženih vozov je skočilo raz tir na odprti progi, ostali del vlaka pa nasproti postaje Felso. Pri nesreči so bile od osobja vlaka ubite štiri osebe, tri težko in dve lahko ranjeni. Proga je bila na več točkah nedostopna. Sedaj so zapreke že odstranjene. Nesreča je nastala na ta način, da od konca z 22 obloženimi vozovi odhajajočega vlaka na postaji Predeal pomotoma ni bilo odpetih 16 zadaj se nahajajočih vozov, vsled česar zdrčanja vlaka na strmini tudi z obema lokomotivama ni bilo mogoče preprečiti. Uvedena je stroga preiskava.
Grikn In Italiju.
Kakor je sporočil naš c. kr. korespon-denčni urad, je grški ministrski predsednik Skuludis zelo ostro odgovoril v zbornici na interpelacijo poslanca Sotaklisa, ki zastopa v zbornici otok Krf, zaradi izkrcanja Italijanov na otoku Krfu m izjavil kategorično, da grška vlada nikdar ne dovoli izkrcanja italijanske armade na Krfu.
Kakor poroča milanski »Corriere della Sera«, je ta dogodek v zbornici izzval v Atenah veliko razburjenje. Celo venize-lovski listi zahtevajo, naj Francoska Angleška in Rusija pritisnejo na Italijo, da svoje karabinijerje umakne s Krfa. Skoraj vsi listi obsojajo napade Krfskega poslanca na »prijateljski« italijanski narod in posebno na italijanskega kralja, so pa soglasno proti izkrcanju italijanskih čet.
»Corrierov« dopisnik pravi, da je neutemeljena vest, da bi bil grški kralj sprejel italijanskega poslanika Bos4arija. Poslanik je šel k Skuludisu in ga vprašal, ali je resnica, kakor izhaja iz stenograf-slcih zapiskov, da vlada ni z nobeno besedo grajala nesramnosti poslanca Sotaklisa.
Ker je Skuludis na to potrdil pravilnost stenografskega zapisnika, je izjavil poslanik, da bo o stvari poročal svoji vladi. Drugih izjav ni nihče zahteval, niti podal.
Grško časopisje je polno obtožb, sum-ničenj in protestov proti Italiji. Vse to je, pravi dopisnik omenjenega lista, sad spretne nemške propagande. Tjakaj spada tudi dejstvo, da se ni obnovila pogodba italijanske orožniške misije, kar grško časopisje proslavlja v prekipevajočih besedah kot grško zmago. Italijanska vlada da je storila čin dostojanstvenosti in ponosa, ko je misijo brzojavno, odpoklicala pet dni pred potekom pogodbe.
Tudi potrditev in zaobljuba poslancev iz severnega Epira v zbornici, ne oziraje se na.mngotere italijanske proteste, da ste zelo zadovoljjli dnevno časopisje.
Grško časopisje še nadalje izraža svoje vznemirjenje zaradi italijanskih operacij v Albaniji in pravi, da naj bi grške čete prodrle do reke Skumbi, pri čemur pov-darjajo nekateri listi, da bi se Francoska in Angleška ne protivili temu in bi stvar pripustili tudi Avstro-Ogrska in Bolgarska.
Vladni list »Embros« poroča, da je bila grška vlada; previdno ppvprašana, ali bi morda hotela poslati svoje čete v italijansko področje Albanije in prevzeti varstvo tega področja. Grška vlada pa da nima volje za to, ker se boji zapletkov zaradi grške nevtralnosti.	_
Država.
Bližnja In dalnia bodočnost.
Pod tem naslovom priobčuje nedeljska »Tagespost« naslednji članek neznanega avtorja:
In zopet šumi v strahovitih zvokih grozna simfonija mnoštvene smrti. Na vseh frontah se pričenja življenje; povsod gibanje, povsod napor vseh moči. Evropski narodi, ki sr stoje nasproti v boju„ napenjalo mišice, da skočijo na sorvažnika, da vzdrže zmago ali pa si jo pribore. Tedne in tedne so trajale priprave; v Parizu. Rimu in Londonu so se pogajali, da bi dosegli tako vroče zaželjeno idealno bojno edinstvo četverozveze tudi za če-tverozavezo. Zaman, preveč pisane so angleške armade, preveliko je nasprotje med vzhodom in zahodom, ki sta se našla v perverzni zvezi. Povsod zeva in se trga, povsod je videti vrzeli, skozi katere udarja hladna smrt v vrste nasprotnikov. V srednji Evropi se ljudje skoraj vesele onega, kar pride; samo da bi ne bilo toliko žrtev krasnih človeških življenj, ki se morajo žrtvovati! Tako pričakujemo resno, a sigurno odločitev, upajoč, da bo takšna, da stori konec težkim časom. Potrpljenje: naučili smo se ga; trdnost: dokazali smo jo; moč: v sebi jo imamo. To
je poroštvo zmage, v katero verujemo, kakor v evangelij.
Kakor z gotovostjo zremo na naše vrle borilce na bojišču, kakor se z gotovostjo zanašamo nanje, prav tako čudno pa vpliva na nas notranje državno življenje. Pred kratkim je na tem mestu eden prvih mož nemškega »Nationalverbanda«, poslanec Steinwender, povedal svoje mnenje in zahteval pripravljenost nemškega naroda. Prav tako. (Tu je cenzura črtala nekaj vrst.) Ne, spoštovani gospod dr. Steinwender, naši očetje, naši bratje, naši sinovi se bore (Zopet nekaj črtanega.) za nas, za ves narod, za državo, za domovino. In sedaj naj bi vse prenašali molče in pohlevno? Ali naj nam ke-daj naši otroci in vnuki poreko, da nismo bili vredni velikega časa, naših junakov, da v zaledju nismo delali nič drugega kot križemrok sedeli v zapečku? Ko bi mislili tako vsi, ki so doslej vodili zastopstvo nemškega naroda, potem bi bilo zlo za nas, za naš narod, za državo, za srednjo Evropo. Pohlevnost in odrekovanje naj boste sredstvi krščanskega asketskega nauka, v politiki pa se ne da delati žnjima in se nikdar žnjima ne doseže uspeh. Ravno v tem stavku pa je višek čuta nejevolje, nezadovoljstva, ki nas je objel vse. Skratka: Vedeti hočemo, za kaj se narod bori, žrtvuje in krvavi; Tiočemo pravico, katero naši vrli borilci pribore na bojiščih s svojimi trupli in zdravimi kostmi, vzdržati in izkoristiti žnjimi in zanje.
In sedaj je upravičeno vprašanje: Kaj hočemo? V tisočerih letakih, knjigah in člankih se je razpravljalo to vprašanje in vendar se ni izčrpalo nikjer. Tudi tem vrsticam se ne posreči to. Toda ugotoviti moremo načela, trdno podlago bodočnosti in svojega hotenja. Hočemo močno Avstrijo, ob strani močne Nemčije in v prijateljstvu z nami v velesilo zvezane Ogrske. Če pa hočemo močno Avstrijo, se more zgoditi to le pod vodstvom nemške večine, ki ima moč in pravičnost, da udomači v narodih, zvezanih žnjo, zapadno kulturo In zlomi čar vzhoda. To se pa ne more zgoditi brez močne, trdno sklenjene državne stranke. Prvo mora biti priznavanje, k državi in tako k narodu in ta država mora biti zgrajena tako, da ne more nikdar več postati torišče gibanj, ki bi jej bila sovražna. Ali se more to zgoditi brez nas, preko naših glava, ali ne mora li vsak nas sodelovati?
Zavzetje Erzeruma.
K zavzetju Erzeruma pripominja vojaški sotrudnik graške »Tagesposte«: Padca trdnjave Erzeruma, dogodka o katerem še ni natančnejših potrjenih vesti, je bilo pričakovati že nekaj dni sem, ker so Turki spoznali, da ne morejo pravočasno poslati pomoči. Da so Rusi šele sedaj mogli zavzeti to staro trdnjavo, je le v slavo hrabrih turških čet, ki so, v majhnem številu, navezane popolnoma le same nase, s tradicijonalno žilav ost jo branile mesto in trdnjavo. Strategično so Rusi nadkriljevali Turke in Armence že zato, ker so razpolagali z nepretrganimi železniškimi zvezami skoraj do turške meje in ker so se z drugimi militaričnimi uredbami že leta in leta pred svetovno vojno pripravljali na napad na turško Armenijo.
Kmalu potem, ko je poveljništvo kavkaške armade prevzel veliki knez Nikolaj, se je po več mesecev trajajočem miru na tem bojišču zopet pričelo živahno življenje. Veliki knez je dobil znatna ojačenja in je meseca decembra po obeh straneh ceste Kars-Erzerum pričel ofenzivo z znatnimi četnimi masami. V težkih bojih proti znatni sovražnikovi premoči so se Turki počasi umikali proti Erzerumu. Ker ni železniških zvez z zaledjem, je bil izključen pravočasni prihod ojačenj, in tako se končno trdnjava ni mogla več izogniti svoji usodi. Števila, ki jih navajajo Rusi glede plena, so pa brezdvomno pretirana.
Dolgo se Rusi najbrž ne bodo mogli veseliti tega uspeha. V ostalem pa moralni in splošno politični učinek ruskega uspeha zruatno nadkriljuje militaričnega, kajti militarično je padec Erzeruma dogodek na postranskem operacijskem torišču in si ni misliti, da bi Rusi mogli iz Armenije pričeti kake vplivne operacije proti Mezopotamiji. Najbližji cilj njihovih operacij bi mogel biti v najboljšem slučaju Trapezunt, toda že preje pa najbrž zadenejo ob one turške sile, katerim pripada naloga, da jih vržejo zopet nazaj v rusko Armeniio.
Druga pariška brzojavka pa javlja, da jei erzerumska posadka štela 100.000 mož. Ali je bila posadka ujeta, ni razvidno iz te vesti. V zunanjih utrdbah da se je nahajalo 467, v sosednjih pa 374, poleg tega pa še nadaljnih 205 topov.
B<f«n n,
•EDINOST" itev^ S3L
T Trsta, dne 22. februafja 1916.
planoto. O odprtem potu v notranjost Male Azije ali celo v Carigrad ne more biti govora. Tudi na dogodke na mezo-potamski fronti nima zavzetje Erzerama
nikakršnega vpliva. Saj vendar vodi pot iz Erzeruma v ta ozemlja preko tritisoč metrov visokega gorovja, ki tvori tudi za Ruse nepremagljive ovire, in do pomladi, to se pravi, do meseca majnika, se že posreči vrlim Turkom, da bodo nadvladali sovražnika.«
Londonska xMoniing Post« pa objavlja naslednje podrobnosti o boiili pred zavzetjem Erzeruina: Zadnjih 48 ur so Rusi morali osvojiti še osem milj ozemlja in osem fortov. To so napravile sibirske čete z naskokom. Zasledovale so umikajoče se turško središče m so ogrožale nato zelo močno postojanko na Deve Bo-junu. Turki so se obupno upirali, da bi zadržali prodiranje Rusov, a so bili vrženi za utrdbeno črto.
V	tein pa je na svojo roko operirajoča ruska kolona, ki ie od Melasgerta prodrla proti Chnysu, začela razvijati živahno delovanje in je presekala pot curkom na jugu od Erzeruma. S prividnimi kretnjami je pobudila v Turkih misel, da nameravajo Rusi postojanko obkoliti od juga. Istočasno so Rusi ob morski obali na morju in na kopnem udarili na skrajno turško levo krilo. Potem je neka ruska kolona vzela grebene pogorja Dumlu.
Londonske »Times« imenujejo padec Erzeruma »veliko presenečenje« in pričakujejo, da bo turško armadno poveljni-Štvo sedaj kar najhitreje dirigiralo proti severu one čete, ki so na potu v Bagdad. Padec Erzeruma da bo tudi vplival na delovanje Turkov in Nemcev v severni Perziji. List pa vendar istočasno svari pred prevelikimi pričakovanji, ker vendar še armenski Taurus loči Ruse in Angleže.
O vtisku, ki ga je napravil padec Erzeruma na Ruskem, poročajo londonskim »Times« iz Petrograda: Padec Erzeruma je pri ruski vladi pobudil upanje, da se sedaj zboljša razpoloženje v dumi. Prebivalstvo je pač mirno in se spominja dogodkov pri Przemyslu. Vsekakor je zavzetje trdnjave ublažilo pesimizem na Ruskem. General Jurdenič ima sedaj nalogo, da prepreči združenje poražene turške armade, s približajočo se tretjo turško armado. Upa se tudi, da bo padec Erzeruma ugodno vplival na Mezopotamijo.
O militaričnem pomenu padca Erzeruma piše vojaški sotrudnik »Frankfurter Zeitunge«: »Operativni položaj na kavkaski fronti je po ponesrečeni in izgubo-nosni turški zimski ofenzivi ob koncu leta 1914. in začetkom leta 1915. prisilil turško vrhovno armadno vodstvo v Čisto defenzivo. Tega dejstva niso izpreminjali ponovni taktični ofenzivni sunki, o katerih so govorila turška poročila. Poleg tega se pa vsled napetja vseh sil ob Dar-danelah tudi v poletju leta 1915. ni moglo zadostno skrbeti za utrditev fronte. Erze-rum sam je borno mesto in popolnoma zanemarjena trdnjava. Naj so morda tudi od začetka vojne sem veliko storili, da bi se zvišala niena pasivna odporna moč, toda ob pomankanju modernega materijala niso ta zboljšanja mogla pomenjati veliko in so se morala omejevati samo na poljske utrdbe.
Ko se je proti koncu leta 1915. pričela ruska oenziva, je bil predvsem operativni namen Rusov, da bi porinili svoje levo krilo do Vanskega jezera, da bi odvrnili tamkaj stoječe turke sile od Erzeruma ter se kot klin vrinili med turško kavka-Ško in bagdadsko armado. To se je tudi posrečilo Rusom. Po zavzetju Melaš-gerda — 45 kilometrov severno Vanskega jezera — so odbili turško desno krjlo proti Mušu. Muš se nahaja 75 kilometrov zapadno Vanskega jezera v bližini vzhodnega Evfrata in kakih 125 kilometrov južno od Erzeruma, od katerega pa ga loči nad 3000 metrov visoko pogorje.
V	nekakem za s topnem razmerju sledeč svojemu levemu krilu, je rusko središče pričelo ofenzivo v splošnem po o-beh straneh ceste Kars-Erzerum ter je počasi, toda brez pretanka porivalo Turke proti Erzerumu. Da se trdnjava ne bo mogla vzdržati proti težki artiljeriji, se je dalo misliti že naprej. Očividno so rezerve, ki jih je napovedovalo turško vrhovno armadno vodstvo, prišle prepozno.
Za Turke je vsekakor potrebno smo-treno vodstvo in potrebna so znatna oja-čenja, m nič bi ne bilo nesmotrenejše, da, nevarnejše kot olepševalni poizkusi.' Tu
pomaga samo jasnost presoje volje.
Velikopoteznega prodiranja Rusov preko Erzindjana in Angove se v sedanjem letnem času ni bati. Rusi so dosegli svoj najbližji operativni namen, ki je obstojal v razbremenitvi iraške fronte.«
Kot zaključek naj navedemo še mnenje kmuč? skega inštruktorja turške kavka-ške armade, ki je, kakor se more soditi. Častnik naše armade in ki pravi v »Neue Freie Presse«: »Kolikor morem presoditi, je izguba Erzeruma za Turke in njihove zaveznike le manjšega pomena. Gotovo se posreči Turkom, da se vzdrže na gorovju, ki zaokroža veliko erzerumsko
Um politične vestL
i Problem srednje Evrope. Nadovezujoč na izvajanja predsednika praške trgovske in obrtne zbornice — objavljena tudi v našem listu — o vprašanju gospodarskega razmerja naše do nemške države, izvaja češki socijalnodemokratični poslanec dr. B. Smer al v »Pravu lidu« tako-le: Diskusijo o tem vprašanju je smatrati za važno in dragoceno, ima pa v sedanji situaciji fe pomen pripravljanja. Ne bilo bi ne stvarno, ne politično, ako bi že danes, pred koncem vojne, hoteli zavzemati kako končnoveljavno in obvezno stališče napram srednjeevropskemu vprašanju. Situacija ni zrela ne za »da«, ne za »ne«. Zato je najbolje, da se odločitev odloži za bodočnost. Za resnično uravnavo bodo odločilne prihodnje razmere, pred katere bomo po vojni v Evropi postavljeni kot pred podan položaj. Tudi iz političnih razlogov se danes še ne moremo vezati s kakim določenim stališčem napram problemu srednje Evrope. Politična odločitev tako velikega pomena se ne more izvršiti, dokler ni položaj, ob katerem hoče delovati, jasen in stabilen. Tajna uspešne politike je v tem, da se bodoča izprememba stvari predvideva, ne pa, da se bodoče razmere ignorirajo ter da se načelni sklepi za bodočnost napravljajo po podedovanih tradicijah, nazorih in čutstvih, ali po današnjih, ali prav za prav že včerajšnjih razmerah. Danes ni še možno določiti, katere bodo prihodnje, smer določujoče črte vnanje politike nase države, ali toliko je gotovo, da ne more biti to češko-naroden interes, ako bi se postavili proti nečemu, kar bo eventualno potreba vnanje politike države.
Vprašanje srednje Evrope more — tako konkludira dr. Smeral — ob gotovih okol-nostih postati za našo skupno - narodno politiko vprašanje prvega reda. Istotako, kakor je med vojno vprašanje razmerja do države važno, bo po vojni važno vprašanje medsebojnega razmerja naše države do drugih držav. Mi, se svojega socialističnega stališča, želimo gotovo, da bi imeli krvavi boji ta uspeh, da bi se vsi mednarodni spori vsaj v Evropi reševali potom mirnega pobotanja, da bi prišla perijoda »evropejstva«, da se omogoči tesna ^veza, prijateljsko razmerje med vsemi evropskimi državami. Kaj pa, če se to ne zgodi? Potem se moramo urediti v mejah, v katerih si priborimo svobodo gibanja in življenja. Će vkljub vsem še tako opravičenim prigovorom, dvomom in željam postane srednja Evropa kot gospodarska in mednarodna skupina potrebna — kar pa naj nikakor ne pomenja še carinskega združenja —, potem bomo tudi mi kot narod prisiljeni, iskati in najti svoje razmerje v njej. Stvar je tako resna, da treba vse razmere, ki so v zvezi žnjo, že danes skrbno študirati in razpravljati o njih. Da bi pa že danes zavzemali kako definitivno stališče, ali da bi tudi le smer javnega mnenja hoteli navajati h kakemu določenemu definitivnemu stališču, bilo bi to po našem mnenju iz toli važnih razlogov danes preuranjeno.
Naredba
c. kr. primorskega namestništva, izdana 19. februarja 1916, št. Pr. 1298-11-J5, glede selitvenega roka v Trstu in okolici.
Sporazumno s c. kr. višjim deželnim sodiščem za Primorsko se podaljšuje veljavnost naredbe c. kr. primorskega na-mestništva, izdane 19. avgusta 1915, dež. zak. št. 26, do 24. maja 1916.
Trst, 19. februarja 1916.
C. kr. namestnik: Dr. Alfred baron Fries-Skeoe L r.
Donat? vesti.
Šolske knjige, darovi za učeoce-begunce iz Južnih dežel. Pomoćni odbor za begunce iz južnih dežel, ustanovljen pod pokroviteljstvom Nj. ces. m kr. Visokosti, prejasne gospe nadvojvodi nje Marije Jožefe, opozarja z okrožnico dne 17. decembra 1915, štev. 6939, vse poklicane Činitelje, da se je ustanovilo v naselbinah beguncev iz južnih pokrajin več tečajev za ljudskošolsko izobraževanje, na Dunaju in v Gradcu pa tudi tečaje za srednješolce. Učencem teb tečajev treba oskrbeti Šolske knjige. Zato se obrača gorenji odbor do c. kr. namestništva s prošnjo, da uvede na Primorskem nabiranje že rabljenih in starih šolskih knjig ter jih da na razpolago odboru. Priporoča se vsled tega šolskim vodstvom, učiteljstvu, učencem in prebivalstvu sploh, nabirati take šolske knjige ter jih odpošiljati kar naravnost gornjemu odboru pod naslovom »Hilfskomitče fiir die Fliichtlinge aus dem Suden, na Dunaju IV, Favoritenstrasse 5«. Za darove, ki bodo služili v korist beguncem, ki so domačini v naših pokrajinah, torej naši rojaki, se gorenji odbor že v naprej toplo zahvaljuje.
Dalmacija napram vprašanju zjedin-jenja s Hrvatsko. Poslanec Zagorac je v svojem govoru v hrvatskem saboru trdil, da je dalmatinsko odposlanstvo na Du-naij orosilo uai se Dalmaciia ne ziedini
s Hrvatsko, kakršna je danes: »bedna, žalostna, osiromašena, pogubljajoča se in neizogibno izročena pogubi«. Zaderski »Narodni list« je napisal sledečo značilno in velikopomembno pripombo: »Razumemo povsem dobro rodoljubno misel, ki so jo vsebovale te besede spoštovanega hrvatskega poslanca; ali. z druge strani ne bi hoteli, da bi se slabo razumevale, kakor da Dalmacija danes odklanja združenje s Hrvatsko. Ne! Vprašanje zje-dinjenja je od narodnega preporoda sem in tudi danes glavna točka političnih programov vseh naših narodnih strank. Zato tudi dalmatinska deputacija ni mogla izjavljati takih želja na Dunaju. Ali ni mogla tudi nasprotnih, ker |e bilo izključeno vsako naglašanje državnopravnih vprašanj. Sicer pa je naravna stvar, da bi Dalmacija na pogajanjih za ziedinienje stavila svoje pogoje, ker }e današnji položaj Hrvatske napram Ogrski ne more pomiriti!
»Slov. učiteljstvo Trsta in okolice in svetovna vojna.« Dodatno k temu dopisu, ki je bil priobčen 20. t. m., doznajemo, da je bil pok. Jnlijan Gerdoi, učitelj na Kati-nari, c. i. kr. praporščak, odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo. Neutolažljiva njegova mati, gospa Ivanka Gerdoi, cve-tličarka na Acquedottu 10, je bila pozvana sedaj na c. kr. namestništveno sveto-valstvo, kjer so ji izročili imenovani Častni dokaz o junaštvu njenega ljubljenega sina. Slava učitelju - junaku!
Pozdrav rodu in domovini. Vojak, ki je bil na dopustu, nam piše: Kakor vsakdo iz bojnih poljan, sem tudi jaz s srečnim hrepenenjem prihitel v svojo domovino, k svojim najdražjim. Tak obisk v teh težkih časih je za vsakega dušno in telesno zdravilo. Le žal, da je odmerjen le kratek čas, ki hitro poteka. O mili kraji, kjer ti je tekla zibelka, kjer so te tvoji najdražji vzgojili, kjer si preživel svoja blažena otroška leta in se radostil s svojimi sovaščam! Da-si se je v teh krajih mnogo izpremenilo — marsikdo počiva sedaj v hladnem grobu, ki ti je bil ali tesen sorodnik, ali ljub tovariš in prijatelj — vendar dobivaš v svojem rojstnem kraju tolažbe in nade v boljše čase. — Prišel je dan odhoda — ločitve. Poslavljal sem se s solzami v očeh, a vendar tudi z nado, da se skoro zopet vidimo ob srečnejih razmerah, ko bom zopet bival pod krovom svoje zibeli. Vlak me je odnesel in pustil sem za seboj mile svojce, drago mi in nad vse ljubljeno rojstno grudo. Se enkrat sem se nagnil skozi okno in pošiljal pozdrave zlati domovini, ki jo šele prav vzljubljaŠ potem, ko moraš živeti, daleč izven nje, ko šele prav Čutiš, kako je vse tvoje srčno čutstvo, vse tvoje bistvo nerazdružno spojeno žnjo. Z Bogom, kamniti in vendar mili kraški svet: ti dom težke borbe za vsakdanji kruh, dom težkih vremenskih razmer, a zato tudi jeklenih, značajnih, rodu in domovini zvestih src! Z Bogom, a tudi »na skorajšnje svidenje!« v bodočnosti, ki naj prinese rodu našemu svobodnega razvoja ih napredka, da bo na svoji zemlji svoj gospod!
Kdo ve kaf? Uršula Marvin v Gorici, Castelio 4, bi rada izvedela, kje se nahaja gospa Matilda Peric, rojena Pahor, soproga Andreja, sedaj bivajočega v Ameriki, posestnica iz Opatiesela pri Gorici št. 58-59. Še pred sedmimi meseci je bivala v Opatjemselu, sedaj pa ni sledi o njej. Kdor bi kaj vedel o njenem bivališču, ali naj sporoči uredništvu »Edinosti«, ali pa na gornji naslov. _
rila junakom goriškega predmostja. Iskrena hvala blagim darovateljem, posebno Svetoivanski »Marijini Družbi«, katere udinje delajo z vso vnemo od prvega začetka vojne z našim dednim sovražnikom ter skušajo s svojimi prispevki lajšati trpljenje našim junakom..
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Komen. — Dopisa, o katerem povprašujete, nismo prejeli.
ČEŠKO - BUD JE VIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu} se nahaja v ulici delle Poste štev. 14« vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni lisri.
MALI OGLASI.
DflhrOZflflftfl «ostiln» A:L GALLO", trg Ca-UUIIIU£IIUIfU đerma je xopet odprta. - Za
maogobroj ni obisk se priporo&i Anton lonček lastnik.	9Q
fincnnrftfnn bl Prevala nemščino v zameno UUJPUUIUIU učenie ^lasovirja. Ponudbe pod „Vstrajna" na In . odd. „Edinosti".	92
IW0 se P"*"««*. zanesljivega poltežaka. Naslov pove Ins. odd. „Edinosti".	91
Dmrfnm 1000 mođr® ffalice po dnem! cet.L riUUUlU Kupci naj vprašajo na naslov: Anton Kravo«, Lmbljana, požtn ■ ležeče glavna pošta. (87
V OnO kranjsk® Sunke razpodilja dokler je zaloge LCpC Fi. CERAIi, Stob pošta Domžale pri Ljub-
vogal ulice delle Poste.
izdiranje zMrez Bolečine. PIODiMrai.
^ UMETNI ZOBJE.
Zlato, srebrii in platin
v vsaki obliki
Kupole po najvišjih cenah
Zavod R. Dussich & C.o
ulica Acquedo««o 62.
KOTLAR
v Trstu, ul. Beccherie 21 je odpri svojo kotlar~ nlco in popravlja radi pomanjkanja z d u^lml kovinami. Kuouje razne kovine in sicer: buker, bron, med, kositer, svinec po najviSjih cenah. — Popravlja sesalke za trte. — PETER MORETTI.

B«ft»!l m rapffln. Dr. HORVATU
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet n ke, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni sv nčniki, zaponke, prstani rdeče-a krita, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe* in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo štev. 19.
Zlatarnico
MICHELE NOPSA, Trst, Corso št. 37. Kupuje, prodaja ter >zme njava zlato, srebro, platin in briljante po najvišjih cenah.
Kupujem ° jak°b Mar?°n-
nišnici).
.. Solitario št. 21 pri m -stni bol
23
Vreče
se kupujejo vsake vrst , po najvišjih cenah. G. Stebe , nI T rr nte 36.	88
fnhff "»eMiraaa z dvema posteljama, na željo »UMI tudi hrana, odda se družini ali dvema mladeničema. Commerciale 9, mezanin.	:J,Q0
| Umetni zobje
I i rDtRzfeOnttl, zlate Krone In oM!
| VILJEM TUSCHER
♦	konces. zobotefinfk
| TRST, ol Ccserma št. 13, u. n.
X Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
TRST, Via Carinila 33 &*eci|aHal um KOŽNB In »POLN« BOLUM' klBkOSI la NERVOZNOS1 sa BOLEZNI v NOŠAH In SKLEPIH. Iprciena od 10 • i pop« in 4 • 7 svečo ob nadel jate od 10-1.
ItvajETT"
Stare in razbite
»ti zclio i!i
Kupim po nMiii cenoii.
Ulica Beecfierfe 10, gostilne.
II"11 I IIP	II
Fratelli Rayb©r
TRST, Via Torrenfte stv. 14, TRST
Zaloga ustrojenih kož
Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
potrešiin za sedlarj©,
[ uvo om britke izgube, ki nas je zadela ob am ti našega preljnbljenega očetu
ANTONA JAN
nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, tla so čutimo dolžni i-reči za rje uaj-iskrenejšn zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo č. gosp. župniku, ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika spremili k večnemu počitku ter s tem pripomogli, da se je pogreb izvršil na tako do-tojea način.
BARKOVLJE, dne 21. febrnaija 1913.
Žalujoči osfiali.
mm
ZAHVALA.
Josipina Čevnja, Sežana št. 93, izrekam s tem v svojem in drugih ostalih imenu najtoplejšo zahvalo vsem onim, ki so blagovolili počastiti spomin naše nepozabne
Tereze Leban
oziroma so nam na kakorSenkoli način stali ob strani v teh britkih urah.
SEŽANA, 17. februarja 1916.
| Ljubljanska kreditna banka |
Bamof
nOnm.
Za hrabre branitelje našega ljubega Primorja so darovali: g.a Ema Campa 10 K, 2 rjuhi, 5 prevlak za blazine, g.a Marica Kraševic več raznih krp, Dekliška CM šola na Acquedottu več raznih krp, g.a N. N. 1 rjuho, 1 platneno vrečo, g.a Razbornik blago za 6 blazin, A. Slavik več iger (3 tombole, 5 domin, 1 pak kart) 200 cigaret, Svetoivanska »Marijina družba« je izročila 70 K kot prispevek ne-deliske veselice za nabavo potrebnega uc -
Uni: tiara.
s Split, Celovec, Sarajevo. Gorica ia Celje.
podružnica v Trstu
unca Cassrms štev. 11
Blagajna Iz odrrla od 9—1
DatelSka glavri a
K 8,009.000. Rezervni zakladi s K 1vOOO.OOO.
= izmSuIe mpoUe ise g tantra sMo spodolofe tranzskcue.	=
i Vlose na tajlžke eMije 4% netto	1
H (rentni da ek plača banka iz svojega)	Laj
1 Vloge na tekoči L žiro-A nojfcclje po Mora.	I
I Sprelema borzna nuro^lla za uie tu- in inozesnsKe borze	J
™ Brzojavni naslov • Ljubljanska banka.	jjjg
■■lIHaUH IIBSSH ^ilHHši^HBe IIMIlBBHiJi