JUTRA Maribor, torek 2. aprila 1929 praznikov vsak dan ob 16. uri •k. zav. v Ljubljani St 11.409 po poiti 10 Din, dostavljen na dem pa 12 Oin Telefon: Uredn. 440 Uprava 459 - - - Oglati po tarifa • -- Oglasa sprejsma tudi oglasni oddslsk .Jutra" v Ljubljani, Prsismova ulica it 4 Izhaja razun nedelje in prazni Račun jjri poStnam čsk. zav. v Velja mesečno, prejem*h v upravi U redništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta St. 13 MINISTRA Dr. ALAUPOVIČ IN Dr. KRULJ STAVLJENA-NA RAZPOLOŽENJE, Dr. KUMANUDI POSTAL MINISTER BREZ PORTFELJA. Za mir iti Minuli velikonočni prazniki niso bili samo cerkveni, ampak so' imeli za države' zapaclne civilizacije . še poseben pomen: slavili, so se v znamenju mani' festacije za trajni svetovni.mir. Na Češkoslovaškem je Rdečj križ tudi lcto.sf kaker običajno vsako leto na Veliko soboto,. proglasil »božji. mir«. Ob tej pri; 1«cf so odlični predstavniki češkošlova-Ske republike., predsednik ■poslanske zbornice Maly.pe.tr, minister Novak in dnisji tudi povdarjali potrebo uveljavljenja pravičnosti in moralnih načel, ter nujno potrebo miru in sporazumevanja med narodi. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je v svojem oficijoznem ?lasilu napisal člnnek' ■Dan božjega miru«, v katerem se odločno zavzema Proti nasilnemu reševanju mednarodnih konfliktov, ja.podarja,.da je-Volja za mir Poslala, najvažnejša konponenta med-iizu-culne. - politike." Poraja se' oova mentaliteta. narodov in nova' atmosfera. Tudi rialvečji’pesimist in skeptik ne more orezreti pozitivnih rezultatov dela Lige narodov tekom zadnjih 8 iet: sistem že vklenjenih .prijateljskih iti ' arbitražnih pogodb, dokazuje pozitivnost njenega dela. Še je treba rešiti celo vrsto problemov. toda če smo v 8 letih dosegli Locartio, Vstop Nemčije v Ligo narodov,' Davesov reparacijski haert* lojalno sodelovanje Nemčije,-- ce stojimo skoro pred :končno rešitvijo- težavnega repa-rncljskega- problema, -če so že ustvarjene- garancije, da se težavni medsebojni problemi ne rešujejo-več nasilno, Če smo tik pred tem, da bo ratifikacija Kellogho vega pakta skoro kompletna: ali ni potem na mestu optimizem in zaupanje, da ne pride več-do oboroženih-konfliktov? Rešiti je samo še problem razorožitve. A kakor smo v 10 povojniit letih silno napredovali v borbi za mir in za konsolidacijo Evrope, tako-da nimamo predse boj nobene neposredne vojne nevarno stij tako lahko v teh dneh božjega mira f zaupanjem gledamo v mirno bodočnost. Zanimive so tudi velikonočne izjave nekaterih drugih odličnih svetovnih državnikov, narodnih gospodarjev in vojakov. Znani ameriški senator Borah zahte va odpravo tajne diplomacije, ki je kot ostanek avtokratskega načina vladanja glavna nevarnost za svetovni mir. Angleški državnik Viscont Cecll je vkljub nekoliko vznemirljivi trenutni mednarodni situaciji prepričan, da se ni treba bati kršenja miru. Po njegovem mnenju so danes močnejši oni Cinitelji, ki delajo za trajni mir med narodi, nego oni. ki bi jih eventualno mogli obdolžiti izzivanja nove vojne. Francoski minister za zunanje zadeve Aristidc Brland Izjavlja, da boljševi-Ška Rusija neprestano govori o oboroževanja, o manevrih, o visokem številu stalne vojske, ki bi ga lahko — ge bi 'hotela — povišala na 2 milijona mož. ^ je po Briandovcm mnenju nevarnostmi brani zapSdu, da bi storil radikalne korake za omejitev oboroževa-nta- Razorožitveni protokol Iz 1. 1924 je vHŽen jtorak za vzdržanje miru, četudi - BEOGRAD, 2. aprila. Na veliko-' nočno nedeljo ie kralj podpisal ukaz, S- katerim se ukinjajo ministrstva za narodno zdravje, za vere, za pošto in brzojav ter. ministrstvo za agrarno reformo. . Ministrstvo za vere je po novem zakonu o uredbi vrhovne državne uprave združeno z-ministrstvom prav de, ministrstvo za pošte z ministrstvom za javna dela, ministrstvo za agrarno reformo z ministrstvom za poljedelstvo, ministrstvo za narodno zdravje pa z ministrstvom za socljal« iio politiko, ki se odslejnapcej imenuje ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Radi redukcije števila ministrstev je bila potrebna tudi izprememba v dosedanji sestavi vlade. Minister za vere dr. Tugomir Alaupovič in minister ža narodno zdravje dr. Uroš Kr ulj šfa stavljena na razpoloženje, minister za pošte dr. Kosta Kumanudi pa je imenovan za ministra brez portf.elja ter za zastopnika zunanjega ministra. Z novim zakonom o vrhovni državni upravi so ukinjena tudi vsa mesta državnih podtajnikov in je bil zato stavljen na razpoloženje tudi dosedanji podtajnik v finančnem ministrstvu; drl Dušan Letica. • — ..... Vrhovna državna uprava obstoja ‘torej od sedaj naprej samo iz 12 ministrstev in predsednika ministrskega sveta. Likvidacija ukinjenih ministrstev se mora izvršiti takoj. BEOGRAD, 2• aprila. V zvezi z novim zakonom o vrhovni državni upravi in reorganizaciji ministrstev je bilo z današnjim dnem reducirano v poštnem ministrstvu nad 100 uradnikov. Večje redukcije se bodo izvršile tudi v vseh o-stalili opuščenih ministrstvih. V zunanjem ministrstvu je bil dalje danes sestavljen ukaz, s katerim bo upokojeno večje število diplomatskega osobja, ki je na razpoloženju, ter reduciramo.. 35 uradnikov ministrstva. BEOGRAD, 2. aprila. Prometno ministrstvo je izdelalo novo uredbo o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe. Po tej uredbi je ministrstvu neposredno ^podrejen generalni in spektor celpkripne prometne službe, ki fnore imeti- čiri in plačo prve kategorije druge skupine. Njemu sta dodeljena največ 2 uradnika prve in dva druge ali nižje kategorije, Generalni inšpektor ‘ se imenuje' V ukazom prometnega ministra Iz vrst uradnikov prometnega osobja I. kat.-z najmanj--15 leti državne službe. Njegov delokrog določi prometni minister. Radi. nadzorstva in evidence hitrega izvrševanja poslov ter reševanja posameznih vprašanj so prometnemu ministru dodeljeni potrebnir strokovni referenti, ki j5fi more jbttl.tfajvc.č STs' položajem in plgčo uradnikov 1. kategorije 3-skupine ter morajo biti strokovno izobraženi. Za administrativno delo pa je vsakemu referentu 113 razpolago uradnik f. ali nižje kategorije. znaša nič manj kot poldrugo milijardo pengo. kar je za malo Madžarsko naravnost ogromna vsota in še posebno spričo dejstva; da je oboroževanje. Madžarske omejeno z mirovno pogodbo. Lani je znašal proračun vojnega ministrstva samo 200 milijonov. Preiskaua o umoru Ton! Schiegla ZAGREB, 2. aprila. V preiskavi radi umora direktorja »Novosti«. Toni Sthle-gla, ui zabeležiti nič novega. Znano je le to, da je bi} urednik »Hrvata«, Slavko Cihiiaf. .tudi še- čez praznike v zaporu in sicer radi nevarnih groženj proti u-rednikom nekega.zagrebškega, Usta- Tudi sotrudnik novosadskega »Vidovdana«, Bogoljub Rapaji« je še vedno v zaporu, ker obstoja sum, da je bil v zvezi z intelektualnimi povzročitelji umora. Obema pa se ie alibi popolnoma.posrečil. Zračni promet London — .: _ o: . Indija , ; ' - c -y • .-*• - ' 'T'**’ LONDON,„2- aprila; V soboto je bil ptvorjeri zrakoplovni,promet-nie.d lan dononi in Indijo.--Med potniki- na pr-yem poletu, je tudi angleški minister zp zrakopiovstvo. Princ lusupou u Rumuniji . BUDIMPEŠTA, 2. aprila. Na potu iz Nice v Rumunijo je prispel včeraj semkaj princ Jusupov,. morilec, zloglasnega Razputifta. Novinarjem je zjavil, da potuje v Bukarešt po naročilu bivšega prestolonaslednika Karla zelo važni misiji. Pred železničarsko stavko v Nemčiji ŽELEZNIČARJI SO IZROČILI VLADI ULTIMAT, V KATEREM ZAHTEVAJO DO DOLOČENEGA ROKA POVIŠANJE PLAC. BERLIN, 2. aprila. Zveza nemških železničarskih delavcev je izročila pred kratkim vladi spomenico, v kateri zahteva povišanje prejemkov. Ker pa je bil proračun za državne železnice nedavno znatno znižan, ni upanja, da bi oblasti mogle ugoditi tej zahte-1čarske stavke. vi. Spomenica sama pa ima značaj A ko zahteve ne bodo grejete v določenem roku, bodo železničarji po vsej državi prenehali delati. Nem čiji grozi torej nevarnost, da pride Iah-v* •• desetih dneh do splošne železni Houi šef zagrebške policije ZAGREB, 2. aprila. Kakor se do-znava, iz dobro poučenega vira, je za novega Šefa zagrebške policijske direkcije imenovan dr. Janko Bedekovič, dosedanji pravni referent velikega župana zagrebške oblasti. Doseda- nji policijski ravnatelj dr. Josip Vra-govič je stavljen na razpoloženje. Oboroževanje madžarske BUDIMPEŠTA, 2. aprila. Listi obširno razpravljajo o proračunu vojne ga ministrstva za prihodnje leto, ki ga še niso sprejele vse države- Popolno razoroženje brez zavarovanja pa bi samo ogrožalo mir. Načelnik britanskega generalnega štaba v svetovni vojni, maršal William Robertson pravi: Vprašanje razorožitve mora iti svojo posebno pot. Odbiti je treba nazor, da je vojna bila vedno, odkar so, ljudje na svetu, in da bo vedno. Morda ho še dolgo . trajalo, dokler ne pridemo do cilja, t. j. do splošnega sklepanja mednarodnih pogodb o omejitvi oboroževanja, a zaupanje imamo in trdno vero, da sc bo riažla koristnejša pot za izgrajevanje mednarodnih sporov nego je bila škodljiva politika preteklo- j miru. $ti. I Znani nemški vojskovodja marša' Ludendorif povdarja potrebo, da tudi narodi vstanejo — kakor narava — k novemu življenju po strašni bedi, katere priče so bili tekom zadnjih 15 let Svojega krvnega, jezikovnega in ekonomskega edinstva se zavedajoči narodi bodo v bodoče odklanjali Imperializem. ki je dražil narod proti narodu, v narodu‘samem pa sloj proti sloju, stranke proti stranki-To so. vsekakor uvaževanja vredn glasovi* ki dokazujejo,-kako globoko je tudi že y najvišjih glavah velikih svetovnih držav zasidrana Ideja večnega Uelifca- rudniška nesreča BRUSELJ, 2. aprila. V soboto zvečer je prišlo v rudnikih pri Water-r čfioyii do eksplozije jamskih plinov, ki e imela usodne posledice. Dosedaj so Potegnili iz zasutih rovov 27 mrtvih ri tri težko ranjene. Pri reševalnih . p****'«* vi&mm . * Leto lil. (X.), Cena 1 Din Harlborska porota DANES JE RAZPRAVLJALO POROTNO SODIŠČE O DVEH UBOJIH ENEM ROPARSKEM NAPADU. IN Danes je- bilo otvorjeno pomladansko zasedanje porotnega sodišča v Mariboru, ki bo trajalo približno 10 dni. Dair.i-šnje tri razprave vodi predsednik okrožnega sodišča dr- Žiher, prisednika sta deželnosodni svetnik dr. Kovča in okrajni sodnik dr. Adamič, kot zapisnikar pa fungira pravni praktikant g. Logar-Prvi se je zagovarjal pred porotniki radi hudodelstva ropa delavec Franc Merič. Obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik dr. Jančič, zagovarjal je odvetnik dr. Veble- Rop Koliko ljudi je žo radi malenkostne vsote denarja zgubilo življenje ali pa jedva ušlo smrti! Moralnim.propalicam pač ni nobeno sredstvo preumazano, samo da zadoste svojemu poklepu po denarju, ki si ga nočejo služiti z delom-Tudi trgovka z zajci, Barbara Aplinc iz Veržeja, je postala žrtev takega malopridneža. Ni sicer zgubila življenje, pač pa je bila na samotnem kraju izropana vse gotovine. Dne 3. novembra 1928 se je napotila v Bakovce v Prekmurje, da nakupi jajca. Imela je s seboj 840 Din gotovine. V gozdu pri Veržeju se ji je nenadoma približal neznan moški, ji voščil »dobro jutro«, nato pa jo zgrabil z obema rokama od zadaj za tilnik, jo davil in vrgel na tla, vzel končno njeno torbico z denarjem in pobegnil v gozd-Oropana Aplinčeva je klicala na pomoč, a zaman. Nikogar ni bilo v bližini, da bi bil priča dogodka- Toda orožniki v Križevcih so takoj izsledili zločinca. Še istega dne so namreč aretirali 241etnega delavca Franca Keriča, ki je na večer po izvršenem ropu popival in razmetaval denar v Bučečovcih. Po dolgem obotavljanju j-e Kerič končno v zaporih sodišča v Murski Soboti svoje dejanje tudi skesano priznal. Porotniki so z 9 proti 3 glasom potrdili vprašanje ropa, nakar je bil Merič obsojen na 3 leta težke ječe. * Zrteu ijubosumneža, V Ekartovi gostilni v Prcpolah je bilo na lansko Štefanovo zelo živahno vrvenje. Fantje so pili in plesali, da je bilo veselje. Med njimi jc bil tudi hlapec Jožef Polajžar iz Zgor. Kočic pri Žetalah, ki je bil v družbi Antonije Trankar in Terezije Petek. Trankarjeva je sicer največ plesala s Polajžarjem, vendar pa tudi drugim fantom ni odklonila. Zlasti s Francetom Pušnikom se je ponovno zavrtela. Polajžar je postal radi tega nanj silno ljubosumen. V vinjenosti so mu švigale težke misli po glavi, dokler se ni odločil, da odstrani tekmeca ža vedno- Ko so se gostje, med njimi tudi Franc Pušnik, vračali pozno ponoči proti domu, se je Polajžar za hip od njih odstranil, nato pa se kmalu vrnil z ročico, skrito za svojim hrbtom- Stopil je naravnost proti Pušniku in ga lopnil tako močno po glavi, da se je ročica zlomila. Pušnik se je seveda zgrudil takoj na tla in kmalu nato izdihnil. Dobil je krvavljenje v možganih, ki so končno otrpnili. Polajžarja so seveda takoj aretirali in oddali v zapore. Svojega zločina sicer ne zanika, pač pa se ^zagovarja. da ga je tudi pokojnik Pušnik udaril z neko verigo po glavi-Druga današnja porotna razprava — proti Polajžarju — se je pričela že pred deseto uro- Sodniki, obtožitelj in zagovornik so bili isti kot v prvem slučaju. Pristopila sta tudi še sodna izvedenca zdravnika gg. dr. Jurečko in dr- Zorjan, ki sta podala sodišču svoje mišljenje o poškodbah, ki jih je dobil rajni Pušnik pri pretepu s Polajžarjem-Razprava je trajala do 13-30. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje uboja in je bil Polajžar obsojen na 4 leta težke ječe- Uboj radi klobuka Viktor Javšovec je znan vaški pretepač, pred katerim nima nikdo miru-Nož je njegov najboljši prijatelj in stalni spremljevalec. Dne 16. decembra je popival v večji fantovski družbi in prišel okrog 8. zvečer žc vinjen in dobro razpoložen za pretepanje v gostilno Ignaca Tkavca na Cigonci. Tam je pričel brez vsakega povoda nadlegovati mirne goste in jih psovati. Boječ se nesreče, je previdni gostilničar izpraznil zato gostilno še pred policijsko uro- Javšovec je takoj pohitel za fanti, med katerimi je bil tudi posestniški sin Anton Stupan in jim posvetil hudomušno električno svetilko pod nos. Jurij Kac ga je pri tem sunil od sebe, da je padel na tla in zgubil klobuk. Da pretepača preveč ne razkačijo, so pričeli nato vsi fanti iskati njegov klobuk razen Antona Stupan, in jim posvetil hudomušno Razjarjen je prijel bliskoma Stupana levo roko za suknjo, z desno pa mu je z vso silo porinil nož v s-rce. Nesrečni Stupan je kmalu nato vsled silnega kr-vavljenja umrl in mu tudi nobena zdravniška pomoč ne bi mogla rešiti življenja. Pri zaslišanju je Javšovec sicer priznal svoje krvavo dejanje, zagovarjal pa se je s silobranom. Rzaprava jc pričela ob 3- popoldne in priobčimo rezultat jutri. Uremenske burke »VeČkart kot ima leto dni- se aprila vremeni spremeni« — pravi star pregovor. Prvi april nam je sicer prizanesel, v noči >pa se je temeljito pripravil na pravcato vremensko burko. Zgodaj zjutraj se je vsulo drobno babje pšeno, nato pa je pričelo deževati- Temperatura e nenadoma padla in po gorkih, soln-čnih praznikih nas jc presenetil sneg-Snežilo je danes v debelih kosmičih, ki so na tleh sproti izginjali. V nizkih meglah je nekolikokrat zavozil tudi Peruti, njegova zgodnja jeza pa ga je v lladnem jutru kmalu minila. Tako je april ukanil celo spoštovano stoletno pratiko, ki napoveduje v prvih dneh aprila vetrovno vreme. Po razpoloženju muhastega aprila se pač težko sklepa na vremenske prilike v prihodnjih dneh. Celo najboljši meteorologi so v zadregi in si ne vedo pomagati, napovedi vremenskih prerokov pa zavise zgolj od bolj ali manj srečnega ugibanja. Aprilska prognoza jc samo ena: nestanovitno in spremenljivo. Perunov glas pa ima za našega kmetovalca dober pomen, kajti Če aprila grmi, slane več se bati ni«. (Tlariborsko gledališče1 REPERTOAR: četrtek, 4. aprila ob 20. uri »V agoniji«. Ab. C- Kuponi. Zadnjikrat. Znižane cene- Petek, 5. aprila. Zaprto. Ptujsko gledališče: Pondeljek. 8. aprila. Gostovanje Mariborčanov: Romeo in Julija. Koncert učiteljskega pevskega zbora. Pri koncertu, ki bo v soboto 6. aprila ob 20. uri v Gotzovi dvorani, se bo izvajal naslednji spored: Škrjanec »Marija iti mlinar«; Kogoj »Vrabci in strašilo«; Papandopulo »Pjcsme svatovske« ■(!. Kad krenit svatovi, 2. Kad igra kolo, 3- Kad odvedu nevjestu, 4. Kad djc-vojka prima dobru molitvu); Adamič »Kata« (1. Modra, 2- Lepa, 3. Zvesta, 4. Srečna Kata); Stolcer-Slavenski »Romarska« in »Ptiček veli, da se ženil bu-de« ter Grgoševtf »Okolo žnjačkog venca«. Koncert vodi prof. Kumar, solo-spevc v Papandopulovih svatovskih pesmih poje iz prijaznosti ga Maja Stroz-zi, koncertna pevka iz Zagreba, mati mladega skladatelja Papandopula- Koncert v Trbovljah, kjer bo zbor nastopil 7. aprila, ima blizu isti spored, le da se izvajajo Pfi njem tudi razhe narodne pestni, večinoma iz Prekmurja- Naj nihče ne zamudi priložnosti čuti pevskega zbora, ki jc nosilec naše moderne pesmi! Mariborske meščanske šole in njih PO' men za produktivne poklice. Merodajni krogi čimdalje bolj uvažu-jejo vrednost in pomen meščanske šole ra povzdigo srednjega stanu. Naši obrt niki in obrtnice zahtevajo za svoje vajence že skoraj vsi meščanskošolsko predizobrazbo, ki jim bo koristila v bodočem poklicu. Meščanska šola si pridobiva zaupanje staršev in gospodarskih krogov in število učencev na meščanskih šolah od leta do leta vidno narašča. Tako se je samo dekliška meščanska šola v Miklošičevi ulici v Mariboru tekom zadnjih treh let razširila od 4 na 10 razredov. Naši obrtniki sc zavedajo, da jim jc treba poleg temeljitega teo-tudi pri vseh ostalih predmetih praktično brazbe- Tej zahtevi pa ustreza v prvi vrsti meščanska šola, ki polaga največjo važnost na praktične predmete kot so deška in dekliška ročna dela, geometrijsko risanje, knjigovodstvo, gospodinjstvo, kghanje in higijena ter poudarja tudi pri vseh otalili predmetih paktično stran. A plocg tega omogoča meščanska šola svojim talentiranim učencem tudi pot na višje srednje šole — predvsem na učiteljišča, trgovske šole, višje tehniške šole ter bolničarske šole — po načelu: Prosto pot nadarjenim! Z zadovoljstvom moremo tedaj ugotoviti: Dokler bo vladalo pri roditeljih in obrtnikih ta ko razpoloženje in zaupanje do meščanske šole, ji bo zasigurana najlepša bodočnost v prid izobrazbe srednjega stanu, na katerem temelji državno blagostanje. Umrl je dne 1. aprila po dolgem bolehanju paz-nik-zvaničnik moške kaznilnice v Mariboru, invalid Josip Knez, rojen v Vol-čju, občina Sromlje, v starosti 36 let. Pogreb se bo vršil jutri, v sredo, ob pol petih iz mrtvašnice pobreškega pokopališča. Naj v miru počiva! Zaposlitev naših delavcev v Francij*. Z ozirom na opozorilo jugoslovanskega izseljeniškega konzulata v Zagrebu je edino upravičeno najemati delavce za Francijo »Francosko generalno društvo za emigracijo, v Zagrebu«, Šenoina ul. 30, kamor naj se interesenti obračajo. Imenovano društvo bo moglo tekom leta zaposliti v Franciji do 5000 naših brezposelnih poljskih in industrijskih delavcev. Francoski čitalni tečaj. V četrtek 4. tm. zvečer -se sprejemajo na državni realki v pritličju prijave za večerni francoski čitalni tečaj, ki ga priredi mariborski »Francoski krožek«. Samomor 731etne s!arke-Samomorilska kronika v Mariboru je obogatela včeraj po daljšem presledku zopet za en slučaj. 731etna vdova po železničarju, Justina Kristl iz Studencev, se je že dalj časa bavila z mislijo, da odide prostovoljno v smrt. Včeraj dopoldne je bila še v družbi svoje omo-žene hčrke. Opoldne je bila starka zelo potrta in se je ponovno izrazila, da si bo »nekaj storila«. Nihče ni slutil, da je v njeni nemirni duši žc dozorel grozen načrt. Odločila sc je namreč, da se vrže pod vlak in jc svojo nakano res tudi izvršila; Ko je okrog enih popoldne privozil vlak iz Dravograda, se je hipoma vrgla pod lokomotivo, ki ji je glavo po polnoma zdrobila. Truplo nesrečne starke so takoj po komlsijonalnem ogledu prepeljali v mrtvašnico. Kaj je pravzaprav pognalo siromakinjo v obup in ta ko grozno smrt, pa šc ni ugotovljeno-Žrtvo velikonočnih možnarjev. Tudi letos smo imeli precej nezgod ob priliki velikonočnega veselja. Mariborski rešilni oddelek jc posredoval v dveh težjih in nekoliko lažjih slučajih. 191etni Hinko Zupančič iz Rošpoha pri Kamnici je dobil pri tem »pobožnem« poslu opasno rano na levi roki in obeli očesih — Trnovec Janko, 251ctni delavec iz Črcšnovca pa je dobil — kakor sam pravi — »Denkzettcl« v obliki velike zevajoče rane na levi nogi- Oba ponesrečenca so seveda odpremili v splošno bolnico. Eksplozija v Slovenski ulici- Sinoči, okrog 19. ure, se jc dčgodila pri znani puškarski tvrdki Čutič v Slo venski ulici eksplozija smodnika. Vslcc drgnenja je prišlo do nesreče ' Matilda Dominik, 561etna delavka, ki jc v usod nem trenutku čistila tla, jc dobila na le. vi roki večje opekline- Pri nesreči posredoval rešilni oddelek. Dogodek ie ob najživalmejšem promenadnem času privabil polno ulico radovednežev, ki so postali na nenadno detonacijo pozor ni. Posebne škodo pn ni MJft. Z nožem v trebuh. Na velikonočno nedeljo je 211etni posestniški sin Andrej Eder, doma pri Sv. Jurju v Slov. goricah dobil od neznanega napadalca strašen bodljaj z nožem. Nesrečniku so izstopila čreva. Na travniku blizu šentlenartskega gozda ležeč je kričal na pomoč- Zdravnik dr. Kramberger iz Sv- Lenarta mu jc nudil prvo pomoč ter takoj aviziral mariborsko rešilno postajo, ki je nesrečnega fanta odpeljala v bolnico- Upajo, da mu bodo rešili življenje, a njegov velikonočni dogodek bo žalostno-zanimiv predmet naših bodočih porotnih razprav. Avtomobilska nesreča v Limbušu. Še nobeno leto ni bil Limbuš tako oblegan od številnih gostov, kakor za letošnje velikonočne praznike. Vse gostilne so bile do zadnjega kotička napolnjene. Po limbuški cesti so neprestano švigali avtomobili, motociklisti, kolesarji in izvoščki in se je res čuditi, da se pri tako ogromnem prometu ni zgodilo več nesreč- Le v nedeljo popoldne se je pripetila težja nesreča, katere žrtev je postal delavec Franc Danjko, stanujoč v Hrastju in zaposlen v tvornici za dušik v Rušah. Šoferju Klippstatterju je namreč tik pred Limbušem počila na zadnjem kolesu avtomobila pnevmatika- Avto se je zaletel najprej v brzojavni drog, kjer se je odbil in zletel potem cestni jarek- Nesreča je hotela, da je ravno takrat prišel mimo delavec Danj-io, ki ga je avto podrl s tako silo ob t a, da si je Danjko zlomil levo roko in dobil vrh tega šc notranje poškodbe. Avto je precej poškodovan, Šoferju in njegovemu spremljevalcu, brivcu Ulčarju pa se k sreči ni pripetilo nič hu-cega. Težko ranjenega Danjka je vzel tasneje v svoj avto •trgovec Grobelšek iz Maribora in ga prepeljal v mariborsko bolnico. Radi prehitre vožnje s kolesom bi se bila na velikonočno nedeljo opoldne skoro pripetila težka nesreča v Strossmajerjevi ulici. Ko jc drvel po strmi ulici proti Vodnikovemu trgu s kolesom rsekovski vajenec Ludvik K., je prišel iz hiše št. 6 , roparskega napada odvedel v po ske zapore. S&5 ^SSfSOSBBBBSBOMM Velikonočni nogomet GOSTOVANJE GRADČANOV V MARIBORU. »MARIBOR« ZMAGAL, »ŽELEZNIČAR PODLEGEL. USPEHI RAPIDA NA KOROŠKEM. Velikonočne tekme mariborskih klubov so potekle v znamenju mednarodnih srečanj. V Mariboru je_ gostovalo proti ISSK Mariboru in SK Železničarju simpatično moštvo SK Kastner &. Ohler iz Gradca, ki je eno tekmo odločilo v svojo korist, eno pa izgubilo, dočim je SK Rapid gostoval v inozemstvu in si priboril dve zmagi. Z ozirom na kvaliteto protivnikov je velikonočna bilanca mariborskih moštev povsem povolj-na in dokazuje, da razpolagajo vodilni klubi z izbornim materijalom. ISSK Maribor : Kastner & Ohler (Gradec 4:2 (3:1). Prvi dan so Gradčani gostovali proti okrožnemu prvaku ISSK Mariboru, ki je s požrtvovalno igro v prvem polčasu odločil tekmo v svojo korist. Gosti so predvedli odločno, lutro, toda visoko igro. Posamezniki so se odlikovali, manjkalo pa jim je skupne igre-Najboljša je bila obramba. Izredno požrtvovalen je bil srednji krilec, v napadu pa so ugajali levo krilo, leva zveza in desna zveza. Glavna poteza moštva je bilo hitro pridobivanje na prostoru, kar pa se v tekmi prvega dne ni obne slo. »Maribor« je tokrat zadovoljil, vendar še ni dosegel jesenske forme. Obramba je bila povsem solidna, krilska vrsta v prvem polčasu izborna in tudi napad dobro razpoložen in požrtvovalen. Svoje prednosti pa je moštvo uveljavilo le v prvem polčasu. Z nizko igro je napad spretno preigraval protivnika in prehajal v premoč- Desno krilo ni zadovoljilo, pač pa levo, ki je v 30. minuti s krasnim strelom doseglo vodilni goal za svoje barve. Goal levega krila je bil naj-efektnejše in mojstrsko delo, ki lahko služi za vzgled.’ Pogrešena pa je bila zamenjava levega krilca, kar je v zad- njih minutah drugega polčasa postalo tudi usodno. V drugem polčasu so gostje močno prevladovali. Kljub temu je Vodebu uspelo, da je visoko centrirano žogo z glavo vnesel v vrata nasprotnikov, dočim sta drugi in tretji goal rezultirala iz dobro plasiranih prostih strelov po Kirbišu in Unterreiterju- Sodil je dobro g. Mohorko. Kastner & Ohler : SK Železničar 3:1 (1:1). Gostje so kljub tekmi prvega dne tudi ob drugem nastopu vzdržali v vehementni ofenzivni igri, ki jim je prinesla uspeh. Igra prvega polčasa je bila povsem odprta, v drugem polčasu pa je ini-cijativo prevzelo vztrajnejše moštvo Gradčanov, ki so močno oblegali vrata domačinov. Prvi polčas so »Železničarji« izenačili z enajstmetrovko, dočim so gostje ponovno dosegli vodstvo tudi z, enajstmetrovko in končno še tretji goal ter tako odločili srečanje v svojo korist. Železničarjem se je tudi v drugem polčasu nudilo nekoliko ugodnih šans, ki so pa ostale neizrabljene. Potek je kvarilo dejstvo, da so žoge radi ozkih meja majhnega igrišča neprestano uhajale v out. Sodil je zelo dobro g. dr- Planinšek, lahko pa bi bil opustil vse tri diktirane enajstmetrovke. Dve zmagi »Rapida« v Beljaku in Celovcu. Mariborski »Rapid« je za Veliko noč gostoval v Beljaku in Celovcu proti Villacher Sportvereinu in KAC-u. Prvo tekmo je odločil v razmerju 3:2 (2:1) v svojo korist, dočim je v drugi po ostrem boju zmagal v pičlem razmerju 1:0 (0:0). Moštvo je zapustilo v obeh mestih najboljši utis in bilo povsod zelo prijateljsko sprejeto. Koliko star lahko postanem MIŠLJENJE PROFESORJA CH. RICHETA, KI JE BIL ODLIKOVAN Z BLOVO NAGRADO ZA MEDICINO. NO- Znani učenjak Flourens je postavil trditev, da traja življenska doba normalnega človeka sto let. Temu prepričanju sc jc pridružil tudi znanstvenik Mečni-kov, ne da bi bil zahteval ali pa ponudil za to svojo trditev kakih dokazov. Oba utemeljujeta svoje načelo le z dejstvom, da je pač mnogo ljudi res doživelo sto let in da se imajo oni, ki so preminuli prej, zahvaliti za prezgodnjo smrt le svoji nemarnosti ali pa raznim zunanjim nepričakovanim nezgodam in nesrečam. Mišljenje obeh učenjakov se mi pa zdi dokaj naivno, pravi profesor Charle Richct, ki jc bil odlikovan z No-blovo nagrado za medicino. Imenovana moža trdita namreč, da mora živeti sto let vsak človek, ki sc mu posreči ubraniti se tuberkuloze, raka, pljučnice, po-apnenjenja in raznih nalezljivih bolezni. Saj je do gotove meje vse to v teoriji res pravilno, toda kaj nam jc storiti, da sc rešimo vseli takih bolezni, tega nam gospoda nista razložila. Mislim, da nam ne bo nikdar mogel noben zdravnik imenovati takega zdravila proti vsaki bolezni, trdi prof. Richet. Saj moramo upoštevati tudi dejstvo, da so naši organi, čini postajajo starejši, manj odporni proti raznim nosilcem nalezljivih do-lezni. 1 u prihajamo tudi do problema, ki stoji poslednja leta v ospredju znanstve nega in javnega interesa sploh, do problema pomlajevanja. Da povem kar vnaprej, pravi znameniti odlikovanec z Noblovo nagrado: na pomladitev organov z vcepljenjem ali z obnovo žlez ne verujem! Seveda ne izključujem možnosti, da se doseže z Voronovo metodo osveženje krvnega obtoka, s Čimer je v zvezi tudi nekaka napetost organov. S pomladitvijo pa nima ta stvar ničesar skupnega, ker sc isti cilj doseže tudi prav tako z drugačnimi sredstvi, ki se ne zovejo pomlajevalne metode. Podaljšanje življenja prof. Voronov doslej še ni mogel dokazati na podlagi svoje me- h I tode. Tisto trenutno osveženje organov nima prav ničesar skupnega z ustavitvijo starostnih pojavov. Nasprotno me nim, da po uporabljanju Veronove metode kasneje še hitreje propada človešk organizem. Po današnjem stanju znanstvene me dicine si utegnemo podaljšati življenje le na ta način, če se čim bolj varujemo pred infekcijami, s tem da ne privošči mo svojemu telesu niti alkohola niti nikotina in se izogibljemo prekomernemu spolnemu in ostalemu uživanju- Potem takem nam ne preostane ničesar dru gega, kakor da živimo pametno in vzdr žno. V naših rokah je torej naše daljše ali krajše življenje. S tem pa še daleč ni rečeno, da moremo pravtako tudi po-daljšati dobo našega obstanka na tem svetu. Vsako živo bitje ima kakor zna no skoro natančno določeno dobo svoje ga življenja in to bo pač tudi pri človeku držalo! Sicer jc pa vrlo dvomljivo, če bi bilo pametno, želeti podaljšanja našega žitja in bitja! Daljše mladosti si naravno želi vsak izmed nas. Toda koliko jc ljudi v starejših letih, ki bi še radi tlačili to zemljo, ki jim ne nudi več nikake posebnosti? Njih število ne bo bogve kako obilno! Kako silno bi se povečala beda in revščina med človeštvom, če bi se potisočerilo število starčkov, ki si ne morejo pomagati sami pri vsakdanjem vzdrževanju! In če bi bili na drugi strani na svetu le mladi ali le navidezno mladi ljudje, bi bila vendar stalna parola: prostora za resnično mlade! Problem preobljudenosti bi postal s tem nad vse pereč in bi se stop-nujoče gospodarsko propadanje in naraščajoče siromaštvo ter boj za lastništvo zemlje moglo reševati res le z vojnami. Umiramo pa vsekakor šc raje naravne smrti kakor pa na bojišču. Zato je mnogo bolie, da se nikdar ne reši problem podaljšanja človeškega življenja'. Moj mož sme kaditi, pravi mlada gospa Mica. „Ne škodi, če so zastori malo zakajeni, ko se pa lahko takoj operejo. Ne mučim se s pranjem, ker vse to opravi RADION čisto sam." Varuje perilo! r UUashingtonoue ljubaune auanture Nemški pisatelj Walter Blehm, je napisal zanimivo delo o intimnem življenju Georgesa Washingtona, ki je doseglo na književnem trgu velik uspeh, kajti mnogi se intenzivno zanimajo za lju-bavno razpoloženje in življenje narodnih junakov. Washington je bil nežnemu spolu izredno naklonjen' in tudi v akcijah zelo živahen. Toda dekleta, za katera se je zanimal in katera jc oboževal, so ga odklanjala. Več sreče pa je imel ’pri poročenih ženah, ki so njegovo naklonjenost hvaležno sprejemale in tudi vračale. Izkušnje so jili naučile upoštevati ljubezenske izbruhe mladih, podjetnih mož. Neusmiljena usoda je \Vashingtona pehala v naročja ženii« ki so pripadale drugim, zadrževal pa ga je njegov značaj. Preživljal je romantične ljubezenske težave in trpljenja, ki v večini slučajev pripadajo samo umetnikom. Vendar, pravi avtor Blehm, zaznamuje Wa-shingtonovo življenje tri velike ljubez-ui. ^ Prvo ljubezensko avanturo si je »oče Amerike« dovolil z ženo svojega polbrata, ki mu jc bil istočasno vzgojitelj, prijatelj in svetovalec- Vendar ni imel v sebi dovolj odločnosti, da bi vzajemno naklonjenost izkoristil. Na pomoč pa mu je priskočila usoda- Nenadoma je umrl njegov polbrat. Vdova je dolgo čakala na odločitev mladega državnika, toda Washington je tako dolgo okleval, da si 'je nakopal mržnjo žene, katero je ljubil. Iz kljubovalnosti se je njegova prva ljubezen končno poročila z enim iz med njegovih nasprotnikov, ki jih tn manjkalo in postala celo sama njegova sovražnica. Toda igra usode je nemirna in naga-jiva. Iz mraka je vstala druga žena —' nova ljubezen — žena Washingtonove-ga prijatelja, čegar sestro je nedavno Washington zalezoval. Krepka osebnost mlade žene je bila za vsakogar nedostopna, toda njena hladna duša se je vendar ogrela in zaplapolala v o^nju nove ljubezni do Washingtona* Odlični državnik jo obožuje in sanja o njenih vrlinah, toda okleva in ne najde prilike, da bi se odločil. Prišlo je samo do poljuba, nakar se je osvojevalec premagal in ni našel drugega izhoda, kakor da zaprosi za njeno roko, kar pa je pre-vdarna žena odklonila. Bila je previdnejša in bolj modra, kakor navdušeni snubec. Brez zlobe ga jc zavrnila in mu ostala tudi v naprej nedosegljiva, ponosna in nedotakljiva, čeprav je odločitev, bila v njegovih rokah. Krepak značaj Washingtona je premagal tudi ta vihar svoje duše in prebolel tesnobo, ki ga je neprestano mučila. Kmalu nato mu je življenja pot pre-crižala tretja ljubezen tretja žena, ki imela moža in troje otrok. Washing-ton jo jc videl v krogo svoje rodbine, nežno napram otrokom, nežno napram možu in dobro napram vsem- Spoznaval jo je in postala mu jc ideal Amerike: polna življenske modrosti, krepke volje in polna smisla za praktičnost. Znake in čustva svoje ljubezni tokrat ni prikrival, toda dobra Marta jih ni opazila, ali pa jih je hote prezrla. Ljubila je svojega moža prav do trenutka, dokler ga ni poklicala bela smrt v kraljestvo večnih sanj. Tako je usoda že v drugo odprla Washingtonu pot do srca idealne žene, ki je ostala velikemu državniku zvesta tovarišica in povsem verjetne njegov ženski ideal, njegova prava ljubezen. Izdaja Konzorcij d. d., predstavnik d. d., predstavnik Slran \ Mariborski V E Č E IR N T K jutra Miha«! ZevacO Beneška ljubimca Zgodovinski roman iz starih Benetk »Njegova rodbina? ..- - kakšna rodbina?--. Rolanda je streslo; mrzel znoj mu je stopil na čelo. Zajecljal je: ....... »Zatrjevali so mi.. * da je imel.... hčer? ...« »Ah, vi mislite gospodično Leonoro? . . »Da!.. • Torej je ona ... umrla? y. Roland je prebledel kakor mrlič. »Umrla?« je vzkliknil starec. »Bog ne daj! Ona je oolna življenja in krasote! . . .« Roland se je do kryi ugriznil v ustnice, da bi zadržal krik brezkončne radosti, ki se mu je hotel dvigniti iz dna srca. Ta hip mu je odtehtal šest let jetni,-ških muk. Ravno takrat pa je dodal starec z ravnodušnim glasom: / »Gospa Leonora prebiva seveda v -palači svojega žlahtnega soproga • • . Oho! Oho! Gospod proskribi-ranec, kaj pa vam je!.. •« Roland je bil planil pokoncu. Mrtvaško bled, razmršen in plamenečih oči, je bil zagrabil starega služabnika za obedve rami. Silno ga tresoč, je zarohnel:; .:;.,. »Nesrečni, starec! Ti praviš, da je Leonora omo-žena?« »Da! . . .« »Kako dolgo? Govori, če ne te zadavim . . •« »Že dve leti,« je zahropel služabnik- »Kako je ime soprogu?« »Altieri! . . .« Roland je dvignil pesti proti nebesom, in oči so se mu zavile. Nato, z dolgim jekom, nekakim krikom brez človeškega izraza, omahujoč in ves zmeden, je odšel, kakor hrast, porušefi od strele, k"i odhaja na valovih hudournika. _____________ Starec je še nekaj minut poslušal to strašno ječa- nje, _kL.se je oddaljevala zmirem bolj -in je naposled zamrlo. Nato je nastal iznova molk, veličastno in vedro molčanje na Dandolovem vrtu, ki ga je motilo samo vriskanje slavca, prepevajočega o ljubezni na vrhu visoke cedre- Kaj se je godilo z Rolandom v teku tiste noči? Ati je blodil po tihotnih Benetkah, da bi iskal s svojimi spomini vsaj kakega majhnega odseva izgubljene sreče?-Ali je šel pohajkovat okrog palače Al-tieri, da bi skušal videti vsaj'senco'Leonore? Kakšne misli so ga^ obhajale? . -In' kak 0; j&/premagal svoj obup? . . N ■ 7 - •' -r " ^1- Kdo bi bil mogel povedati? • V; žiyijenju izvestnih ljudi so ure, ki se umikajo vsakaterentu preiskovanju, ker so ljudje v tistih urah -izven človečanstva ... Vrnimo se torej enosiavno k naši povesti ter se izročimo dogodkom, da zvemo, kakšni skrajni ukrepi-so se morali to noč pojaviti v Rolandovi du-ši- - -■* v Zjutraj je stopil v Juaninb stanovanje- -m:.z!: c.: . . Dekle in Skalabrino ^lovo^rifs^fetla^^posebnO-bistra opazovalca. Toda pora-žtf-jH-15 .ferdz- njegovega lica, ki je bilo nekako okarfleneld. Skalabrino je rekel kasneje, da se mu je v tistem trenotku zazdelo,'da'je vstopil marmornati kip, |tuai)oypeor^ tfovtlM hi tM^ilpi flMMM obiiMtm: VMka 30 p, Mjmanjii MMOdk Dt» &■— Mali oglasi tflOgU. ti tigevekeg« a* bMMlt SO > ■k Dia to-— a Tehnična pisarna mestnega stavbenika in obl. pooblaščenega stavb, inž- Viktor Accetto, Maribor, Kosarjeva 41. — Načrti. — Proračuni. — Nasveti- — Cenitve. Najnoveišo postopanje v trajni ondulacifl omogoča z novo preparacijo tudi on-duHranje onih las, ki dosedaj za ondu-lacijo niso bili sposobni. — Zato pa vsi, ki hočete trajne kodre, v česalni salon Maly, Aleksandrova cesta „ 22, vhod samo skozi vežo. 672 Sobo oddam s posebnim vhodom in elek. razsvetljavo. Maribor, Kejžarjeva*'!!. 9, II- nadstr-. vrata; 12. r*-- - 738 Hi|o • V Stritarjevi iii Betnavski ulici na '.Vogalu št, 23, v$a ,prenovljena, z lepim velikim vrtotn . na prodaj. Pripravna-za trgovino- Cena, Din 300.000. Poizve se v pisarni Mlinska ulica 30. 737 Brivnica Bukovčan, Vetrinjska- ulica 9 (v hiši Penič). Britje Din- 2, striženje Din 4. Postrežba točila in snažna- 739 N. Sadlučki, hirošof, psihografolog in fizionomist, sprejema vsak dan od 9— V2 in 14— 19. ure v hotelu »Pri zamorcu, soba št. 35, Maribor. 740 Sobo- in črkosllkanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Fra-njo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2231 Fotografiram vse* Domači, industrijski in športni po srtetkf. Nove ptenošljive svetilne na-. prave. Najmodernejši aparati- Toto atelje, zopet odprt.. Cene solidne. Fo- tOmayer, Gosposka 39- 'PrJstno dalmatinsko vino črez ulico, liter .a Din 8> dobite v Cafovi ulici 7, dvorišče,; kino »Union« Ir;:: :;.;.S24 Vse potrebščine za dom, kakor posteljno in ostalo periloi senčnike; ^čajne pnpe, Wazine~za divane, gobeline, zavese, pregrinjala, ročne torbice itd.,' vse -krasno Izdelano in poceni dobite samo pri L. Kiittner. Maribor. Vojašniški trg 3. 52 Konisko opremo od navadne do najfinejše, delne ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 330 Otomane, matrace ................... ...... itd. izdelke »n jjopravlja ter izvršuje sploh vsa tapetniška dela-hitro in poceni A. Mandl, .tapetftik, Gosposka ulica 36- 257 Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek, Strossmajerjeva 5. Prvovrstno Izdelovanje vseh vrst pohištva. Kenoviranje antikvarlčnega in ostalega pohištva. Cene najnižje. ^97 Kolesarji, pozor! Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koleš' in motorjev čez zimo po minimalnih cenah-- Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN Čip, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zado-dopisnica,^ da pridemo po Va<5e kolo na dom- 2519 Velika zaloga kuhinjske posode, hišne in .kuhinjske potrebščine ...vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrst-- na emajlirana posoda znamke »Her-kules« iz tovarne Sphinx- la. alumi-naem ift .litoželezno postekleno po- sodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo. mak in poper. Tehriiče za kuhi-njo 'in merdpreizkusrie ža'trgovce z : uteži. .‘Ribeze, ravne, okrogle, polo'kro-glc‘Tn'oglate. Lopatice za oglje, o ep el in smeti. Sita, .deske ža testo iit valjarje. Likalnike. Razne oblike .za vsakovrstno pecivo^ \ Kiitije za špecerijo • in diša.ve. Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne'vrčke, cedila ža juho, Saj, testo in salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Ph5-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in periinice. Jedilno orodje vseh vrst. *' Jedilne servise iz porcelana. Krožni-ke iz porcelana in kamenine. Umival-ne-garniture in vse. .vrste steklene robe. Potne pletene, košare in cekar-_ je. .Postrežba točna in solidna! .Cene ,-konkurenčije! . Albert.. VIcel, Maribor, Glavni trg |t< B, 334 KovčekJ ža potovahie, . torbice iz usnja, llstnicer - denarnici?, gamaše, .nahrbtniki v veliki izbiri in po nkjnižji ceni pri -f V a n Kravos, Marihor, Aleksandrova 13. 329 PRAVILNIK ZA IZVRŠEVAN3E ZAKONA 0 NEPOSRED. DAVKIH in drugi predpisi izdani na podstavi tega ' C **k°na je pravkar izšel. C*na 10 Din, po pošti pa £ Dia več. — Dobi se ga v TISKOVNI ZADRUGI, MARIBOR, ALEKSANDROVA 13 Galanterija, drobnina, trikotaža, perilo, nogavice, sukanec, D. M. C. blago, bombaži, papir, baterije 500 NA DEBELO Josip Mlinarič Maribor, Glavni trg 20 PRINCESKO ZVEZEK UČNO VEZAN 12 DIN PRI UPRAVI., JUTRA” IN .,VECKš«IIICA“ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 Ljubljani: predstavnik izdajatelja In urednik: F r a n Br „ z 0 v i č v ---------- Stanko Detel« v Mariboru. Manboru* r Mariborska tiskarna