St 42. V Gorici, 15. oktobra 1886. Tedaj^I. „Soea" izhajn vsak petok ia veljs po po§ti prejemann ali v Goriri na dom poft« ljana: Vs? It-tn.....f. 4.40 Pol lriii.....,. i-20 Otvrl li-ltt . • . . ..1.10 I*ri ozuaiitlib isi taVi ludi pr» ..;>c». iliuiictth 40 plrtfitj" z:i navailno tristop no .vrstn: 8 kr. «e se tiska I kras 7 » .. ., m 2 ., 6 „ „ ., „ 3 v Znveie firki» po prostnrit SOČA Posninezne Stevilke se dolrivajo po 8 kr. v fobakiMtiicah v gosposki ulici hl'mi ..troh i,vnn", na starem trgu m v iiN-nki ulici ier r Trsta, via Ca-sernia, ¦'>. T>" ii in.,; f blagovoljuo poSiljajo iin-ilii;5ivu „SoC-o:< vrtorici Via Morcato 12, i., iiitrouuina pa opravnifitvu „Soco' Via dclh Croco fit. 4. II. Koknpisi so lie vrainjo; dopisi nnj se liliigovnijno trunk njojo. — Delalrora in iliiifriui jiopri'iuoxiiim se iiaroCnijm zni?,a, aUoi.c drIiisc pri opiavuiitvn. Kako vlada Taaffe. Sedera let je winnlo, odkar jo naatopilo Taaffe-jevo ministeratvo, .sedem let podpira dosnica in pod-pi rajo slovenaki posianci to vlado, ki jo obljubovala, da noie pomiriti avstrijake narode tostransko polo-vice na podlagi ravoopravnosti. Isto toliko caaa pre* pevajo zidoTuki liati, doma&i in drugi, v vaeh mogoiik napevib, kako bo mastimo v prodpravicah in konco-eijah, dodeljeuib nam po aedanjcm ministerstvu. Ali t resnici vlada velik nemir mod vuemi avstrijakiini narodi, Slovenci vedno toZimo, da "uti postavno za-belezene pravice se nam ne'izv/Suj.jo, in res, da lo poblovooat slovanska more mirno prenasati porogljivo in zbadljiro ironijo ORjonjenih piaarjov. Ako priraerjatno obijubo vladioo in naSo dojan-•ke razrnero vidimo, da se uikakor no ujemajo, in usilujo to nam nehot6 vprasanje: kaj hoco prav za prat sodanja vlada in kaj je bil njou namen, ko jo nattopilaP Kdor so tponunja caaov, ko jo odstopilo Aueripergovo ministorstvo, ve, da je bilo lavici po nujono, nnj bi seatavila novo miniatoratvo, osobito imela je Njegova okscelonca baron Pretis, Redanji triaiici nameBtnik, nalogo roiiti to zadovo. Lovitfarji, datri vedno hrcpend po miuistorakih stolih. odbiii ho takrat odloc'no vse ponudbo; solo p o t o m bil jo poftvan grof Taaffe, da bi sestavil novo ministerstvo. tti ta neoveriljiva okoli&hna zbujala je takrat med naiirat oraogledi sumnjo, da „ni prodrlo povaod pro-prlilanje o neobhodni potrebi, da so morajo vsi narodi avstrijski zadovoljiti s tern, da se dejansko vpu-Ije ravnopravnost, in da Taaffejove obljube bo lo priiiljene, da bi 2 njimi pridobil veclno za program, katerega levica ni hotela ali ni mogla eprcjoti V toku casa dirifo se je prepricanje v vse alovati^ko kiogo vedno bolj in bolj, da gruf Taaffo nema resnega na-mena ali pa da no more izvestt one toLke svojega programa o pomirjenjt narodov na podlagi ravnoprav-nosti. Danes je to prepricanje obdo in izraia so ne le t avstrijakib, ampak tndi v zunanjih, v ncmakih liBtib. T Monakovem ishajajo«5i list ..Munchener Allg. Ztg". pisev tej zadevi: l»otrebno jo bilo ministerstvo, katero bi doaeglo, desjtr prejinja ustavoverna vlada ni mogla dosefi; potreba je bila parlamentarno v e-fiine. katera bi privolila potreboi d e-nar at potrebidine v Boani in v Horco- LISTEK. ,0h, moj Bog \ kje je naSa Stana P vse sem preiskala. vse vpra&ala. pa zastonj. Stane ni nikjer, in nikdo je ni videl. .Stana, 3tallica", klicem, pa ne jiajem drnzega kot odmev svojega kliea. Danes aajntra sem ji dala fie nekoh'ko krajcarjev, da pojde v aejem po igraie in sladkarije. Sedaj pa ziva dusa ne ve, kje bi mogla bill. Cigani je vender niso od* peljali, aaj letoa jib nbem videla v vasi." Tako je zdihovala, klieala in iskala komaj osemletno Stano zena. pri kateri je aUnovala. Stana je bila rojena na Fuiinah poleg Ljubljana ; nje oee bil je uradnik Faiinakih tovarea. Zivela je mirno in sreino mala druiinica, obstoje5a se Stirih udov, namreL ofieta, matere, de^ka Radivoja in deklice Stane. Ali nenadoma v osmih dneh zgubita otroka blage in skrbne roditelje ter prideta v roke tujim ljudem. Radivoj, dober deCek mirnega znadaja; Stana pa neizreceno iiva in pogumna, da tacega dekletca, lahko reiem, nisem Se videla. Pri Jjudeh, pri katerih sta Btanovala s bratom, ne vem ali eta bila zadovolj* na ali ne; nikoli ae ni cula iz malih nst Staninih toina beseda. Da je deklica <5utila, da ni ve6 pri arojih roditeljih, si lahko mislirao. Jor^ Stwika/e iifiniU^ iflkali fio ;<» tiati d*n, Eovini, invefiine, ki bi privolila nova! remena za vojne potrebe. Grof Taaffe naael je ?e6ino, ki mu jo to dovolila proti tomu, da jo sprejol v bvoj program fie tretjo toflko, namrafi ' spruvo z narodi na podlagi ravnopravnosti. S tern programom zccol je grof Taaffe svoje vladanjo in po-srecilo bo mu jo, izpolniti pivi dve todki svojega programa, a rretjo to&ko pustil jo neizvrgouo. To pa, da grof Taaffe ni pomiril narodov na podlagi ravno-pravnosti, graja neraiki lint prav ostro reko6, da Avstrija gibi z narodoimi nemiri avojo bojno moo. List pravi: nV obLo no ozirajmo bp tukaj na narodno bla- Soatanjo in na dr^vno gospodarstvo, in prosodimo ejanja vlado grofa Taaffoja jodino s staliSfia, v koli-ko jc bila ona doaloj ptimorua za povzdigo driavno silo, torej a Btalid^nvojne^aintorosa. Saj tudi a toga etaliSSn ni poitevati zgoli in jodino Btovilo vojakov in pa stovilo Htrolov v dminuti, ampak ko prido do zarosno vojuo odloiMtvo, todaj raxkriva-jo v boji stotisoflorih avojo moo tudi silo duSov no naravo. Zduaovtionilo, ki jo v toj drUvi naj-navarniSa, jm bilo Avntriji ru6uuiti *o v protoklib vojnah. V miinih ^laih to ?.o gre So; ali, ko bi pri-hIo do vojtto v bodo^nosti, bi utognila istii duSovna sila dolodovati naravnost oaodno." nSrod»tva, katura jo Taaffo rabil, da bi si u-stviiril parlamontsko vcciin), katora «e ni nikdar o-botuvljala, da bi no privolila noviU vojuih bromen, pit .in taka, da bi utognila glode nti bodogi vojni uspob c-'fliu-ritvii, brezdvcmbono Skodovuti veliko vo5, no-go v«a vojna sredstva, ki jib jo doBegel b tako vv&i* no in v obco veliko vo6, nego utegnejo ta sredstva koristiti ddavi. Avatrijaki soaedje, mej njimi tudi o-ni, a k uteri mi jedinitni bi ae bilo v slucaji vojne dr-Lavi bojovati na amort in zivljenje, bo narodno jed-notne volosile in prebivalstvo Avatro-Ogersko prina-da z veliko vecino onim narodom, ki gospodujejo v Boacdnih dr^avab. A1 i j e b i 1 o torej tudi s a-ino v vojaakem zmialu na korist obema polovicama cesarstva — namostu da bi bi-li podelili vsem narodom pravno varstvo, polajsanje bremen, gmotno in dugavno podporo in poapeSovanje, s dimer bi se bila d r 2 a v a narodom p r i k up i-la, in a inner bi bili ravno stem uprli aev aedanjcm stulotji toliko nevarni pri-vla^nisilizjedinjenibnarodnih driav, tiato no6 in ve6 drugili dnij, a prisla ni nikoli ve6 v rojatno vas. Pobegoila, jo, kakor vojak begun iz do-movine. Vci Usa, je hranila nekaj krajcarjev, katere je dobila vdabi za malo juinioo od Bvojib. T'sti dan pa, ko je bil aejem, dala ji je njena varubinja nekaj denara, kakor je splob navada na deieli; otrod se tega nmufi da bi vai narodi bran ill coiaretvo a zjedinje* nimi mo6mi, ako bi prifili interoBl diXavo ali pro»vltlo ooBarako hide v nevarnoBt, Sioor pa monimo, da ka» kor jo vo6ina drSavnega zbora dovolila vaa vojna bra-mana, colo <5tno vojako, tako bi morula vlada izvrfcitl, kar jo alovosno obedala pri tivojem .naitopu, to jo pomiriti narodostem, dajimizvrairavuopravnoBt, kijim jo zegotovljena v drzavnih tomoljnih poatavah. 0 zakajevanji vina z zveplom. Da jo zakajevanje vina z ivoplom nepotrebno ter naravnost zavrzljivo, spri6ujejo prvi kletarji na svetu, Franoozi in Nomci. Nikdar ne zakadi Francos ali pa Nemeo avojih zdravih vin z iveplom; zakaj bi se moralo torej drugod zakajevati P Zakajevanje vina z zveplom moralo bi ee iz zdravstvenih ozirov pod kaznijo prepovedati. Se v6, da jkontrola akoro ni mogo6a in zato tudi ne kazenako postopanje proti dotiduikom. A vse kaj druzega velja o zakajevanji u2e zbo-lelega vina. Za tako je iveplo zdravilo, katero je pa le z ozirom na korist pridelovatSevo goapodarsko opravi5eno, |nikakor pa ne zdravatveno, z ozirom na u^ivalca. Ako je bilo na primer grozdjo tikoma pred trgatvijo moCno po toti pofikodovano, ali ako je nilo ff^ena, pofiakajte", zaklifio in etece k njej. Kupi si drenol in sede mirno na Siroke aamoatanake etopuioe pred oerkvijo ter pokosi malo borno kosilioe. To kosilo bode Stana gotovo pomnila, dokler no zapre blagih o6ij. Mari mialite, da je bila Stana zalostna P da je jokala? Ne, ona ni poznala solz, daai je bila pro-blazega area. Ona je bila junakinja, vedela je, da, ako bi se So tako dria in jokala, nikdo no bi se zmenil za njo. In res, kdo ae zmeni za strote, po-sebno za uboge? Trudna je bila, in prav mirno je zaspala na bladnih samostanskih stopnicah. Pustirao, naj deklica aladko spi; to jo brez dvoj-be okrep6a. Ogledimo si nekoliko LoSki samostan. Krasno lego ima, na prijetnem gridi mogoono stoji; jutranje zlato solnoe razliva svoje Larobne Sarke po njera. Razgled je diven, oko Be ga ne moid nasititi; dlovek bi cele ure sedel in opazoval v resnici pre-krasno Gorenjsko stran. Tudi znotraj je vae lepo u-rcjeno in anazno. V kuhinji tako diato, kjer se dela in pripravlja te5na hrana za precejinje Stevilo deklio. Vidi se, da po tej kuhinji vladajo pridne in skrbne roke. Ne smem pozabiti krasnega in velioft^a vrta, po fcaterem se setajo in veaelijo samostanBke deklioa s svojimi akrbnimi odgojiteljioami. Mrak so jo ze delal, ko ho Stana zbudi; nekoliko bolj okrep6ana se 6uti. Nje namen je bil iti v samostan. Slisaia je mala deklioa pri sosedovih na Euzinah, da se njib deklici Ivanki dobro godi, da ao nunc v Loki dobre, prijazne dole, da pogovarjali so se celo, da Ivanka postane nana. Hotela je sknaati tudi mala Stoo*, l?w artjv i*m> to tokletw 99- grozdje pobrano izpod aoega, predno seje a* dolrrega poau&ilo, ima ia takega grozdja napraTljeno vino kaj rado to neprijetno laatnoat, da t barn modoo nate-goje, da ao wabiii noee praT ai* nfietffi in da postage po pretakaoji eraikaato. Da taka tiii* ljpa &ata ohraaimo, jo pa* praT, da jih t m^*jPj'' jono poaodo pretocimo; pa ne tskrat, keda> j» fa kipelue kadi, torej izpod tropin, t aod prafJWWWit. ampak takrat, kedar jib prric ia aoda t bo# ***** mamo. Poodarjatt pa moram ie enkrat, djfeJF Wy zakfljevaoje Ie is goapodarakega obziia F**10*** cerega opravtfeno, nikekor pa ne is zdrajHtPenejaA, Zakajujejo ae iz goapodarakega osdra taftmmo a*** j gace abofola Tina, da jib kotiker moo 04#aazamo, ta | je, ohraohno. ^ la sdravega grozdja praTiliw zmapazjjwaa* {P pravilno oakrboTano belo ttco — crno4»jfcajo celfc no awe aakajeTati, ker aioer barfo aguef—ai atkdaf J traba aakajeTati, Pravilno naprati tor oakrbuje to pa navadoo belo Ttno tako-le: V krajih, kjer to Tino-gradl ˇ aoldaoaatih — knwraatft — zemTJah zaaajem, in kjar rinopifci zagateoit t njem ljubijo, atori ae pa6 prat, ako so ban molt a iropiiuim* trad d>a ah k reomu tri M puati klpati, kajti tiaar at pri pre-takaoji, torej tudi pri prodaji ˇ prfoxa lata pmv rado grdo ekall. Ako to grozdje obroblja, doaeie ae, se ve da Teliko finejie Vino, nego pa, ako to to opaeti. Kjer ao pa Tinogradi t nelaporaato, torej t kremancaato aemljo aaaejaoi, ia kjer TiaopaTct sa aagatnoat t Tian ne marajo, ai treba moila paatiti, da aa tropinah kipi, ea ae miali vino atarati. Star*, na tropinah kipela bala tina ao kaj neprrjetnega anacaja. No, ako amo jib pa rrhe tega ie a areplom aakajeTati, ao pa kar akaadahto alaba, K pravilal obrafoaTi Tina t kleti spada dmto-caano in praT itpaljano preaaamanja ali pretakanje. Tri meaeee po tfgetri preaneti ae more Tino prvi6, to pa tako, da pride t kar Ie mogoce Teliko dotiko a arakoin. PraT ae atori, ako ae v poatednji namen pipe, akori katero toco Tino t podlozeno poaodo, a ikropilnico pretfdi tako, da tefie vino t mnogih tan-kih curkih. Sod ? kateri ao Tino preanema, no amo biti eitto nic aakajen, ampak le popolnoma ihto oprou. Meaeca marca preaneti ae more Tino zak. NbaaCo feudal** praTO, W ae je ojajaaalo t Italiji ia aaM celo, t aaao Pailaaa>, nareda% |e anl-ftie in robe, fcattri aa pioati le ? attafeajl m pokor-janji, a t reamaf odvimi iu nareaaai a* Ukot in TaakoTratno pomanjkaaje, katero venda milaaska roia ali peiagra, ki n»j bi knew H«*h-n!oba Tadignita na minnterak; atol ali t.<-»j na mehfct *»edei delf^iega glaTarja gorilkegs. V»d dmg««e de?a «l*»Tan*kQ praTO, kjer je ia v Teljan, kjer »i ie pokonJano po aem-iki moii. Slov^m iiTijo t »diugab, kjet imajo obi!«o uveta, in t druiiuib, kjer ga je malo. Drobtjenje pre moionja, zauluzka in n^itka na po»ameane oaeb&, tak*» da itdi in kr&eni somiiljeniki po»tiijajo denarni in prenioienjski barooi in kralji, pred katerimi se dr«aT» treaejo, Tai drogi pa mufena kraTa, katero se»a izro-Ijeni rod, je novcdobna iznajdba, ki je atvarib gorje, katero je in katero ia pride. V Futlaniji ae koraaj more goTorfri o km^kom atanu; tarn ni kmetoT, ampuk goapodje in koloni njih Buzuji. Co je gunpod aain dober kmetovaleo in flovnk, gre dobro njemn in njt»g»>vim robom; ce pa jo go-apod iitiea, pobajai In wtpraTljirpc, gre Tae rakoTo pot j eonte (konle) pride na bcraiko palieo, njejjov kolono pa k drogeran goapodu ali r Ameriko, te ga niao prej ndpeljali t 0«»rico t bolniinico in btaznico uamiljettih bratoT. Pri bodoci To!it?i dritiTaeg* po-alanca ia kmeikih ob«ir» bo torej nwmeroma pray malo pravih kmstor. OlaTiio bo»odo bodo imeJi du-hovni, uiitalji, iapani in ob«inaki tajntkt. Ker ao prTi rnattmni in apoitoTani, aafo bo iaid Tolitfo ve« cinom od njih odviscn. Dopisi. iz Bfd, 10. okt — Torej voliteT bomo imeli ab avojimi sodozelani, nbogimi Furlani. Milo atori se pesToni na .aameatanaldh vratib. Samoatanaka vraU* rioa odpre Trata. vKaj hoeei, dekliea P" upraia jo prar prijasno. ,V samoatan aem paila", odgoTcri Shina.kratko. „Ali aama?*' BSama, jaa sem aama*. Ctidna dekliea, misli dekla Mica. „Pocakaj malo, mo-ram naznaoiti caatiti Mateti K.» Dekla poklice caatito mater K. in ji pore, da* pted samoatanskimi Trati je dekbea, mala dekliea; katera ho5e na taak naSio y ,0b* tem eamt in aama", aaindi ae matiK. in gre povedat precaatiti predstojnici. V enem tre-nutku, kakor blisk bil je Tea samoatan aknpaj; two dekliee in none botele ao videji mala- oaemletno de-kHco, ki je aama prisbt trkat na sameatenaka Trata, da bi dobila zaretje. BOdkod ai, deklfcaP* upraia precaatfta mat}. nTam blizo Ljubl.ane ia ene male vast.* ,8 kom si priilaP* „Po ielezni ceati*. BAh sama?" vSama*. ,KdoJe ptadaf aa tozdjo ?• „Sama*. »K|e ao troja mama?* WV grobu ap6«. Jn oeeP* „Pri njih le*rjo\ .Tbrej ai aieoia?« ,Da, brex clo-veka. Vi ate Tideti tako dobri inbkigi, tate» ao bill moja m^ma. Rada bi ostola.pri Vas. Videft bodete, praT pridua bom, ubogala Vas bodera. Je H, da me vzamete?* Tako je govorila mala pogamna Staoa. Hotela je biti na Taak naera od caathih mater in ni ae gamla; Btaln je kakor Tojak pred avojim porelj-nikom. Moral bi iraeti-^loyek arce j kleno, da- ue bi ae aamilil uboge male attarice. „Cddna dekliea*, de preSdBtita mftti, Vniti aoka jiv ne igra» t o6em, kakot-bi bila-najbrabtejel Tojak*. Oaatifea matere aojo Txele ˇ awje narodje in dale ji dobro teine'Teeerle in ^edno po»micok (Koaee^iidfu; IZ Brd, 11 okt. — V dveh tednili bomo imolt TolttoT driatrnega posl.mca v (JradiSiK a TolHet km««5-kih obcin furbnakih. Ziano je, da t tej akttpiM tma Telik upliT fnrlanaka duhoTito, ker kmetoTalcar je t Fnrtaniji Ie malo. Pri zndnjih TOlitTab dobil jo konservatirfti kandidat dr Valuwi 70 glasoT njegov naaprotnik liberalni dr. Vicentini pa Ie 35. C'« tudi bi bile aedanje raamere liberalcem ngodnejio od onih prod dvema lotoma, render ni prtfakotati, da bi dobili TeSino glasor ia arojegA kandidata, nuj bo kdorkoii, ako se koaserTarivei ne raacepijo. To zna praT dobro tudi trJaafca rlada, ki po aroji nalogt oe briga aa to Toliter ter je atoptia na atran konaec TatiTcev. Y tern bi ne bilo nic" codnege, ker r-nka tkda skrbi, da bi ai pridubila med dtiarnimi po^laoci priTriencer. Oudno pa je to, da triaika tlada, kakor ka2e ojeno doaedanje poatopanje, ni priatopila h kon-aerratiTcem zatO, da bi jih podpirala, ampak zatu, da bi jih za ae pridobtia ic na arojo atran apraTtla. Znano je, da noaitelj konsBrvatimih nacol r aedanjem driarnem abortt je grof Hoheawart m njagoT ktab. da ta klttb je Taaffejeri vladi alepo ndaa ia da je pripratijen podpirati jo tudi tedaj, ko t« drogi odre-kajo. Med tam pa Coraninor klab ni drugega ko zbor 9ditjakor*, to ie taktb poalaneer, ki nw-i t nobenem drngem klubtt in kl ao Ie rate usUnoiiti klub, da ga imajo. Po aTojetu preprteanji no njegon udja TaakoTratsih barv, tadi najliberahicjiih, in ladi taki, katerim afuii kot gaalo soTraitro do Sbvano?, ccsarjerih podanikoT. Pri atojem poatopaaji ta klab nima atalnih praTil in Teokrat je t ooloiiloib tre-ootkih glaaoral prod TaaffejeTi Tiadi. CloTek bi torej aodil, da triaika vlada ae bo prixadeTala zagotOTiti zmago pri bodoSi Tolitrt takemo kaadidatn, ki ae ujema a KobanwartoTo politiko, in da bo na Taak natia oaaprotoTaia kaudidatu, ki bi bil apoaoben sa Coraninor klab. A team ni tako Kakor je pred d?oma letoma a Tolikettakim pritiakom Bprarila koeza Hohenloha v driarni zbor nasproti grofu Atteman HobenwartoTcn, tako ae je priblriaia zdaj konaerfatircem, da bi jib pridobilaza kandidata, ki bi hotel stopiti t Coreninor krab. Zato rniiiCi poaor. Ako bi imela .Umone* pri teh Tolilcih tcc felaaoT, podpirala bi triaika Tlada najbrie kandidatu tega druStva, kakor je podpirala pri zmdnjfh Tolitrab V driavni zbor t Iatri italijanake kandtdate proti brvaekim. ______ S TolHtfntkega, 12. oktobra. — Taak prideo kmetoTalao akrbi v naiih ktajih, da ima razea itrine in porja Taaj toliko aadnega dretja, da ob dobrih le-tioab oakrbi z njim arojo draHno, poeebno otroke. Ko sadae sadjezoreti, odYzetajemateratn velHtaskrb, ker toltiijo avoje otroke a ukaanim aadjem; .pa tudi odnuli Ijadjo m bfacijoao wele^aaaila, t«nreLpraf radf seiejo po njem, da si Z<><* ugaaijo ali da dobe boljia nata. Po zimi je poauSeno sadje prijetna Urana ter ae uii»a oamo ali pa z mlekom iu drugimi jedmi. Y knpcijo epravljali smo raaU tega blaga, ker ga ni-amo mogii drngam prodajati razen t Gorico in ker voioja do fcje precej atane. Ako bi iia zeleznica eez Predel po Soikt dolini ali pa cez Sv. Luoijo ob I-dtijcj, kakor so avetovali moijo, ki niao bili podkup-ljeoi, imeli bi zvezo a Tr^tom in labko bi apraTili kar ai bodi z manjgimi stioaki r kupcijo, Ali ker ao Tisoki goapodje odkazali ielezmeam drugo pot, oatali amo zapuieeni in nepozoani do Ietoa, To jesen ao ao nas vender apomnili, pa no nasi Ijadjo in uaaa kopLijska zborntca, ampak tujci, Nemci z Yirtembcrikega. Kakor po drugih slovonakib po krajinab, kupoTali ao tudi po naM lepi gorati zeralji jabolka, kolikor ao jih naili. Letiua bila je * dolinah prar obiliia, in tudi aotneni obronki rodili ao vea-kovratnega aadja, kj ;r ni pomladi doi cvetja oaul. Imeli amo torej blaga in Kupeer iu kupLevali smj pfecej dobro, j rrodbiTaak koiet rad Uoplac.it ie euo doaotioo, aamo da bi ae mu kt>nt>c leta dopoalal podroben raLun vaeb dohodkov in atroikoT. Nad tema odboroma jo dozelni odbort ki nam priprarlja v Oorici noriioico. PraT ima, kajti oe pojde na aTetu tako naprej, trvba bo umreti ali pi znoreti. Takfga preziranja pravice in poatate, takega zatiraoja nbogitb, iako oiitoih kriric, kakor ae dandanas gode, monda ni bilo ao mod Ijudatri, ki ao bahajo a omiko in doTetnajstim stoletjem. Krona v;eb zboroT aU pa deielni in driavnt zbor. Kakor akrbi dezelnl odbor za norce, tako obraca doielui zbor Tto aTojo akrb na bolne to glubonemo ter na oaeb^tTO kmerijakih aol. Nekoliko tn-^ikof na leto za te oamene je praT dobro, ker deieU ima a dim place vat i. Da ae Taak no-vee pnrabi Ie aa pjtsebne reoi in kakor aploiia bla-gtnja aah(ev,t, umo ae po aebt. Uriirni abor in dole-gactje skroij» za Tarnott driire in namitTa. Prri je uTedel 6rno Tojsko, ki bo potreboTala puike in pri-xadetala mnogo deia iupaoom in njih tajntkom, draga doroti potrebnt denar zm puike repetirke, katere bodo atala 14, po raeana drugih p*«ad W luilijaaov goldi-n trjoT. V«e t^) le t nai blagor, in vi ii ae, kako areno naa ljubijo, da nam nocejo poTodati Tae reenice na enkrat, da bi naa ne pre*tri§tli. Taka o5atoTaka Iju-bezen naa p*w mora gan^i, da bomo raloToljno ia reseiegu srea pladerali Tatkoletne Tedje davke in na-klade._____________ iz Vipavtke dtlioe, dne 12. okt. — „Soo*« je obJHTi» dopta, da je pi. goapod dr. Bizzaro ogle-d.il ai rimske atarine po AjdoTieini in na Hntitot. Zadetkom ra9>eca oktobra iel je imenovani geapod tudi k 8T. PaTiu nad Gojadami, da bi «i ogiedal ata-rinake raaraliae na ikoijt ktega imraa. PricakoTa! aem, da bode boij TeMa roka poroeala kaj o tern is-leto, a kor ae ni do sedaj to zgedito, hoeem pa jaa „3oci* aporociti, koHkor aem iz gotoTega Tira pois-Tedel. O tauoriiC-i na ikolji bt. PaTla piaala je nSoca" ie park tat, amtanko m do sedaj ie nikdo preiskoval tega zgodoTinako zaaimivega kraja. Imeaotam goapod Tzel je pa so aeboj dva delarca, katera ata pri tako zvanib gradiaoih kopala. Na enem uaeatu izkopala ata mnogo cloTeikik kostij, Tmes pa ao naili tudi koioke j opeke, kar ae do aedaj ni nailo nikjer na proatoru .. pri st. Pavlu. Tudi dele pepelojaka naili ao naoneat meato, a Tae je bile tako nazaetano, da bi ae dalo is Taega aklepati, da ;e bilo to meato ie preko>*oa, Na drugi strain pa so kopacl naleteli na tla iz mo-zaika, ki jo jako Driprosfco sestavljen. Y navadno malto vlogeai so m.*ijb»i catverovoglati sivkasti kam-niSi, katcrim je (oviJuioa blizu en kvadratni centimeter. Nekoliko toga mo/.tika vzel je gospod doktor, ki si je tudi tfrugc zaniniive ostauke ogledal, se seboj, nekaj pa gi je os'alo so oa mestu, kjer je bit. Z;U, da ni cas dopuS5ai prokopati Se druga raesta, da bi se bilo prielo do >'Mn, katero Ijudstvu je iraelo tukaj svoje taboriSSe. Tudi gospod doktor je istega mne-nja kakor profeso? Rutar, da so tukaj bivali Celti ali pa Kami, vender nasel ni nicesa, kar bi to maenje neovrgljtvo potrjevalo. MogoSe, da se bode Se nadalje kopalo, dokfer se ne pride do najdeb, ki bi to vpra-sft&je kone6no resile. Politidni razgled. J Cesarjevo lastnoroLno pismo sklicuje dele-gacije v dan 4. novembra t. i. v Budapest ter pozivlja tnintsterska preds'.»dnika grofa Taaffe-ja in Tiszo, naj ukrcneta, kar je potrebno v dr-gavnih zborih, za volitve v delegucije. Nase ] zadnje poro&Io, posneto iz drugih listov, da sc | sdidejo delegacije v dan 11. no v., je bilo krivo in svedoti, da sedanja vlada ui vajena obesati niti navadnih iu nebistvenih reCij ua zvonec jav-nosti, dokler neso v aradnih listih objavljene; pod prejsujo vlado bilo je drugafce. Notranji mir na polititnein polji ru§il seje pfvo po anarbistic'nih naklepih, katerim jo prisla danajska policija na sled, in po bnrnih prizonh v drzavnem zboru dunajskem. Duiwjska policija zaaledovala je, tako pripovedujejo vladni iu drugi listi, ie dolgo easa anarhiste, to je ljudi iz de-lavskega stanu, ki so sc v izdeluvanji in sestavi dinamlta in druzega streliva ter bajc namerovali Dttnaj na ve6 me&tib zazgati. Ve6 oseb je za-prtib; govori se, da so y.spletene v to za'levo le take osebe, ki uemajo nifiesa zgubiti. — V dtaavnem zboru pa je pouzrocil odgovor mini* stra Prazaka na Plenerjevo interpclacijo o jezi-kovni uaredbi pri nadsoduijag v Pragi in v Bruu, o kateri sino te zadnjit govorili, velik dirindaj I med poslanci. Minister je rekel, da on je veld le to izvrSili, kar postava veleva in kar se ze zdavna izvtsttje v Galiciji in v Tirolib, ter da je se svojita odlokom odstranil le v postavi ne- 1 utemeijeno navado, ki je bila pravu iu straukaui I na kvar. Lev&arji so zabtevali po dr. Magg-u, I naj ae pricne debata ali razgovor o tew mini- I strovem odgovorn, p* so propaii; vsled tega je J nastal v zbornici velik knk, sikanje in ropota- 1 nje. Droge nezgode ni bilo. Za tern je bila vo- I litev v odsek za novi mornarski red, proglasi se j eesarjev ukaz, da je prepovedano rubiti vagoue I ptojih ieieznic, ter se nadaljoje obina razprava I o pobiraoji pribodmne in pndobnine od diiav- I nib zeleznic. Na Ogerskera buti sileti vihar o vojaskih zadevah; znana Jansky-jeva zadeva pncela se je vnovic razpravljat? in skrajna ievica, ve6inoma Kossut-ovi ueenei, zahtevala je, naj se eesarjevo pismo de minurfra Xisze, a katerim bi imela biti kott&ma ona neTseCna zadeva, predlozi zbornici v razpravo. Daije je hudo napadala vojastvo, | Les da je ogerskeran kraljestva nasprotno, ter j je zalttevalt, naj se napravi za Ogre posebna' narodna vojska, ki bi bila od tostranske neod- \ visna. Ko ne bi bili veliki interesi drzave in cesarske hise v nevaruosti, bi bilo prav, da bi se tern kriea6eni to dovolilo; krnalu bi sprevi-deli, kinn se pride s tako poiitiko. Gled^ zunanje politike omeniti nam je, da je se vedno boigatrako vprasanje uajvainej§e na politienera obnebji; da, v zadnjem easa postalo je se zanimivejie uego je bilo prej. Ko bi clo~ vek smel verjeti 2idovSkim listom, bili bi v Bol-gariji angleski in iidovski kostanji v najlopsem c?eta. V nedeljo vrsils so se volitve v sobranje pri vsem tern, da je rnski general Kaulbars od-loino temu oporekal in te volitve izpadle so, kakor ni bilo drugaCe pndakovati, v smislu se-danjega regentstva, v katerem so sami privrzeuci izguauega kneza Aleksandra. Malo pred volitvijo odpraviio se je obsedno stanje in v Sotiji yrsila se je voliter v senci bajonetov, drugaie bi bilo da so se volitve redno vrgile ter da je voljenih 420 vladnih kimavcev in le nekaj Rusom pri- j jaznih poslancev, ad,unajski list „F!H'nidenblatta pi§e Se nekaj drugac>, 6e§ da je sicer voijenih tudi ninogo Cankovcev, to je privrSencev Busom prijaznega Cankova, vender da ima vlada ve6ino. In ta list je v zvezi z otimi krogi, ki vodijo na§o zunanjo poiitiko. Pomisliti je, da vsa ta poro6ila razpo§ilja le regentstvo v svet, kajti drugim je to zabranjeno; pomisliti je dalje, da I so bili zatrti do zadnjega 6asa vsi Casopisi; po- J tern se lehko sodi, kaksno vrednost imajo te volitve iu poro&la o ujih. Isto tako slcpi 4i-dovsko, po Anglr2ili podkupljeno casopisje svoje fcitatelje o popotvanjt generala Kaulbarsa, 6eSda je bii sicer povsod dostojno sprejet, a da pov-sod je moral slisati, da Bolgari ho6ejo biti od liusijc neodvisni, sploh da se je Kaulbars in 2 njim Husija straSno blamirala. V«a taka in jed-naka porocila so nezaucsljiva, resnica izvede se §e ie kasix^je, ko tudi drugi listi, sosebno ruski, stvar objavijo. Stalno pa je, da je bil v Small I Kaulbars slovesno sprejet ter da se je tamoSnja ' posadka iztekla proti regentstvu; to pripozna-I vajo celo nekatcri dunajski listi; drugi govorijo I le o ncki nevaruosti proti regentstvu pa vender I trdijo, da se je slednjcmu posre&ilo poveljnike v I Sumli ua svojo strau dobiti. Ncmogoce ni, da prileti iz Bolgarije katerega due uovica, da je I filo bolgarsko regentstvo isto pot kakor knez A-I leksauder. Se dancs piSojo listi, da je vse Ijud-I stvo vneto za kneza Aleksandra, iu vender je moral iti; kako fm to strinja ? Po tern je treba I saditi vse klepctanju ^idovskili listov. 0 zunanji politiki je fie porocnti, da je na Spanjskern odstopilo prejSuja ministerstvo vsled tega, ker je kraljica pomilostila upornike, a da je prejauji ministerski predseduik Sagasta se- I stavil novo miuibterstvo. Domafie iu razae vesti Za bodoce volitve kmeiikih obaia v okrajnom g'.ivat'rttvu GtadiSkem v driavoi zbor postavila jo go-rittku koasorvativiu Htranka kot kandidata mons. An-di, ja J o r d a n a, ptvosto negt pro&ta. ^Nadejamo so, da npaujo naj ostaae svojina visoko-rodnih in pre^vetlib, katerim so potrebna ijudska pleia, da splesajo na svojega konja. Kaloliski du-hofcik <-e ne more druiiti v politidnem deltt z ver-fekirai liberalci, ako ne sataji svojih na6el. 0 mons. Jordanu stno propridani, da ostane, kar je, iu da se ne da omajiti po zapeljivem vetru, ki pribaja od A-drije. V torn preprtcanji in v nadi, da bo sktbul za pravo blaginjo v s e h srojib volilcev, priporooamo ga I blovenskim volilcem, ako ostane kandidat do koaoa. I Duhovske zadeve, Duo 5., 6. in 7. oktobra I delala sU iapntjsko skusnjo <6. -gg. Jakop F o a, vi-j kar v StriiaJSth, in Jakop V i c o n t i n i, vikar v Ga-I brijah na Tipavskem. — Umrla sCa Anton Valenta, I zupnik Novodvorski na Ceskem v pokoji v takajiojem I liudolfisci, in Jakop N i c o 1 i, spovednik v Lenski I boluisnici. Prvi je bil rojen lota 1841, drugi 1. 1811. I —Dne 19. t. m. zjutraj i;rira 1880 v ISa-brezini sejem za razno blago. janstvo v Nabre^ini. ^upa KSKSS^S^SSKS % i i 5a^5a^5«SSaSS*ni Na prodaj je v Oseljanu Sempaske zupanijo POSESTVO, obsegajooe lepo zemljiide, ki meri c-najst njiv, gozda in orane zemijc, zasajene s trta-mi, ob voznji cesti, ki vede od Lijaka v Kar-nioo, — ter prostorno in lepo hiSo za ko-lona (kmeta). Cez posestvo teie vode za eno mlinsko kolo, ki nikoli ne usahne. Kdor zeli kupiti, naj se oglasi pri upravni-Stvu lista, ki pove lastnikovo ime. Dr. Luigi Pontoni zdravnik, ranocelnik, porodniSar stanuje | v Magistratnih ulicah (Via Municipio) h. St. 4. in zdravi od 8.-9 zajutra in od 27«—4 popoludne. ; O/dravija kakor je wvidno \t. x.tbv«lnih pisen. Via z'Jravnlfiklh «prf5eval bolezni v 2dodcu in Mireliiilm, tiodenja, krft, leloilftfino In premer-, Jiav nmnWto, zabasanje, hemerojldt-, zlaie-iicn, wjmf:>ro:o isulj4i pripomotck /ojjci % {jli te -pri otrocih. aPnSilJa izdclovatoij po post! v Ikotyicnh a po 12 steklenio ssa 1 g!d. 30 novc. 3 Pri ve5em itevilu d«,bi se primeren otfpuat. Gosp. Gabrielu Piccoli-ju, lekarju v Ljubljani Na zahtovanjo potrjujom, da sem Vafi cvet za iolo-doc, kojega doli ao ml dobro znani, v velikih Blufisjih vsposno rabil proti boloznim v iolodcu in zlati iili. Ljubljana, mesec januvar 1884. Dr. Emit vita Stiickl, e. k. rlftdnl tretovAUo ia deielno.sanlutiii poro«if»I»«, Uspeanost tega izvrstnoga zdravila sprifiujejo tudi Sg. dr. D. Agostini, dr. Cauibon, vitez dr. Ooraouchi, r. Pardo — Hlovefii triiaiki zdraruikL Podpisani potrjujo, da ima ielodoCna esenca Ijub-Ijanskcgn lekarju Viccoli-jii hitre in prefiudne zdravilns mo6i. t njo ozdrrvolo jo mnogo Ijudi roojo in aoiedns Jupnijo; komaj protefio dan, da ne bi kdo priiol k men!, ki mo proHi za jedno atoklonico ^olodofine osonco, kojih imam vedno nekoliko pripravijanih. A. WldSiich, Supnik-kanonik. Plomin, Primonko. Po 15 kr, Hteklenico prodaja v Oorici lokarna Pontoni, v Tolmiuu Palisca, v Korminu Franzoni, v Gra-di»i-i CoaHHini, v Qradozi Pasqualis in nuhaja n vafti* nom t vhoH lokarnah na TiroUkom, v Tratu, Iatri in Dalmaciji. i PflDaJTiiiifflpoTflPjjg.^cjj. in b. ViMn. I Bogato zalotano, flflB po e. k. vodatTu 1tl^LOV v skupnem zncsku 201.000 gold. in sicer: 1 glavni dobitek s 60.000 gld., 1 glavni dobitek s 15.000 gld., 1 glavni dobitek s 5000 ^ld. enotoe papirne rente, s 30 prod- in podobitL i, potcm 5 dobitkov po 1000 gl. 40 dobitkov po 200 gl in 50 dobitkov po 100 gld. enotno papirne rente, slednjifi 10.000 dobitkov po 1 i gld. Srtihh n bo nepNklicp !C- diwabn U MT Sre6ka stane 2 gld. a. v. "V NatanCneje dolocbe obsega igraini nacrt, ki ae do» biva brozplaiSno pri oddelku ea driavno ioterije (Stadt, Riemergasse 7, 2. Stock, im Jacoberhofe), kakor tudi pri mnogobrojnih raapecaleih. ^ Sredke se dopoSljojo poStDine proste. Na Dunaji, meseca septembra 1386. f C. k. vodstvo loterijskih prihodkov, "W oddelek za driavno loteryo. %* jfHt'frVt*¦*»»( »^ 4"HV f %i A mini ii i ? I §«*>> >Sili"i p. Wavi^lj ii> ^mm mr*mk> H iS^UJ^p. — m»: ^mmfw** -WW*** v $0$ 88 je seatavila navlaS iz takih sort, ktere so za kup* <5ijo pripravne; zato ae posamezni vzorci ne odliku-jejo velikc po svoji velikoati in zunajnosti. Nekteii vzoror sadja, ki so nabrani blizu G-orice in tudi raz* stavljeui, lahko stazijo v pouftii izgled in morajo mavsikoga prepridati, da pri nas, 6e je Ie nekoliko dobre volje, se lahko enako sadje pridela in morda tudi boije nego je Tirolsko. Nasi kmerovalci bi morali pridno obiskovati to razstavo in zapomniti si imena imenitnej&ih baz v namea, da bi si ob svojein &isu priskrbeli dotifoilt cepiiev. Veiiko onih baL se dobi v drovesnicah na&e dezcle; ako je treba, se pa lahko narofie pri g. Kristjaau Frank-u v Rebenhofu-Gries pri Bozenu, od kterog.i jo tukajSnje C kr. kmetij^ko dru&tvo prejolo omeujono zbirko, Trst ima prosto luko, to je: od blaga, ki ae pripelje v Twt po suhem aii po morji, ni troba placatt carina ali daoa, pkc'ujo se pa od vsega blaga, ki se pelje ali nese iz mestft, ntj bo po suhem ali po morji. Trzatani so votluo trdili, da imajo to pro-stoat od cesarja Karola VI kot piivilcgij (predpravico), ki se jtm mora odkupiti, ako ae odstraoi. Sedanji kupfiijaki minister jim je pa dokazal, da prosta luka ni bila stvarjena radi Tr*ta, ampak radi dr&avo, da torej ni treba uikakega odkupila. Pri vaem tern pa namerava vlada delati vsakovratnih priprav v triaski luki, ki bodo utale 12 milijonov goldinarjev, ker do leta 1889 so ima prosta luka odpraviti. Toliko bi tezko katera drzava fcrtovala za Trst, kolikor Avstrija, in vendor kdo ima najvefiji dobiiek pri tern? Tezko je razsoditi, ali drzava, ali pa zivlja, ki jo izpodjedajo. ^OOOOOHOOOOOA Jl Zenska srednje starostt Sell priti kot X 1/ hiina b kakemu duhovnenm ali drugcmu go- \J jr spodu. Izvedena je v gospodiujstva ter govori i A nemsko, ital'janske in slovensko, Ypraia naj A y se y Solskih ulicah, St, 10, V 0>ooooo+ooooo^ da bo potent idravstveno stanje na Primorskem na-vadao. Drndtvo ,Unione* razglaSa v svojem glasilu gori&kem sCorriera*, da je ponudilo kandidaturo za driavni ebor t kmeakih obfiinah furlanskih odvetniku dr. Maraniju t Gorki in da se zdrzi, ker ta gospod ni sprejel kandidature, vsakterega delovanja pri bo-doei volitvi. Ta enoglasni sklep italijanskega poli-ticnega draitva je vse hvale vreden in jako politic'en. Draitvo je sprevidelo, da na svojo roko ne more smogati proti Slovencem, vladi in konservativnim Italijanom ter da nobenega teh ne more pridobiti za ae. Da bi se druStvo tega do dobra prepricalo in da bi no kriialo triaSkih namer, stvarili ao ma prijatelji mod liberaloi samimi protistranko. Migljej je loroj dovoH jasen. Droit™ naj bo s tem zadovoljno, da jo dobivalo do adaj podporo svojih visokib somislje-niko- akoro brea izjemo pri vsaki vohtvi, bodisi v merino aUrelinatvo, v dezelni zbor ali v kupdijsko xbornieo. To malo zatajevanje, da ae mora v tem alueajt zdriati vsakorsnega agitovanja ter pustiti protto roko svojim pokroviteljem, povme se mu, 3ja iz Bolzana (Bozena) je izlo-iena pri stalni razutavi kmetijskih strojev o kr. kmo-tijskega dniStva, Via del Duomo St. 4. v Gorioi. Ta zbirka obsega 20 vrat jabolk in 20 vrst hruSk, ka-korSne se obiluo pridelujejo v Bolzanski okolioi, in so prav tiete, posebno jabolka, ki so pridobile velika imenitnost v knpLtji in ki so pospe&iie sadao kupLijo, ¦ katero to po pravioi bvali juzno Tirolsko. Zbirka