OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU v OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXIX. — LETO XXIX. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), DECEMBER 12, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 243 Kratke vesti C/O podvzela akcijo za 25% mezdno zvišanje LAKE SUCCESS, N. Y. 10: dec. — John D. Rockefeller Jr. je danes daroval organizaciji Združenih narodov vsoto $8,-500,000 za nakup zemljišča v Manhattanu v ciljii, da se zgradi tam stalni sedež organizacije. FRANKFURT, 10. decembra, — Ukaz, ki je ameriškim vojakom v Nemčiji prepovedal že-nitve z nemškimi dekleti, bo ukinjen v teku prihodnjih 15 dni. Z ukinitvijo te prepovedi se pričakuje, da se bo na tisoče ameriških vojakov oženilo z nemškimi dekleti in jih pripeljalo v Ameriko na isti način, kot so bile pripeljane ostale ne veste ameriških vojakov iz An-SUj in Francije. Vsaka Nemka, ki se bo hote la omožiti z ameriškim vojakom, bo morala pred poroko in prihodom v Zed. države pred posebno komisijo, ki bo izvršila preiskavo glede njenih simpatij 2 nacizmom. » • WASHINGTON, 10. dec. — Državni department je danes zanikal, da so Zedinjene države odstopile iranski vladi večje število letal in bombnikov za borbo proti "upornikom". * NEW YORK, 10. dec.—Henry A. Wallace, ki je zaradi svojega »tališča proti ameriški zunanji politiki moral podati ostavko na položaju, ki ga je imel v 1'r^iia-" o v e m kabinetu, je nastopil službo urednika pri "New Republic". V svojem prvem uredniškem članku je Wallace napisal, da je njegova misel, da "se lahko doseže en svet dela, 'Miru in svobode". ♦ Governer Frank J. Lausche se bo vrnil v Cleveland in nadaljeval s svojo odvetniško prakso v odvetniški firmi Lo-cher, Green in Woods. Lausche bo prišel v Cleveland 13. januarja. Governer Lausche je odbil ponudbe več velikih odvetniških firm in se odločil, da se vrne v 'ste urade, v katerih je pred 14 ^eti začel svojo politično kari-Jero. * Moskva. _ Mej Sovjetsko ^Vezo in Norveško je bila skle ''jena dveletna trgovska pogod-po posvetovanju, ki je traja- tri tedne. * Yokohama. — Dva ameri-^ka vojaka sta umrla od posledic zastrupljenja z alkoholno ^'jačo, ki so jo vojaki dobili na Japonskem od neznanih oseb, dočim se sedem drugih nahaja ^ bolnišnici. * ^ London. — Anglija w vio- protest proti Albaniji, in jo ^^lačila da "ogroža mir". Do ^•"enjenega protesta bo prišlo, so Albanci položili y krfški *aiiv mine, ki so težko poškodovale dve angleške vojne la-je in povzročile smrt 44 mor-''^fjev. V svoji noti albanski vladi, ^"glija zahteva, da se ista opraviči. Zahtevo podprla z ugotovitvijo da bodo letošnji korporacijski dobički znašali 25 milijard LaGuardia okrcal 'politiko kruha" v priporočilih Z. D. WASHINGTON, 11. dec.—Unije CIO so danes pod vzele aktivno kampanjo, katere cilj je doseči 25-procentov mezdnega zvišanja za svoje člane. Svojo zahtevo opira ■na pronajdbe svojih ekonomskih veščakov, ki so pronašli, da bodo profit! velikih ameriških korporacij letos dosegli rekordno višino 25 milijard dolarjev. Tozadevno poročilo naglasa,* da so ameriške industrije sposobne dati delavcem 25 odstotkov višje mezde, ne da bi morale biti vsled tega prisiljene zvišati cene svojim produktom in tako zvrniti breme na konzumente. Statistične podatke je za CIO pripravila firma Robert R. Nathan Associates. Nathan je bivši direktor zveznega urada za vojno mobilizacijo in rekonverzijo. V poročilu je rečeno, da je obstoječe neravnotežje med delavskimi plačami in dobički nezdravo, in izraža se svarilo, da ako se mezde takoj ne zvišajo brez poviška v cenah, bo Zedinjene države zadel neizogiben ■gospodarski polom. mati in trije otroci ubiti v eksploziji ^onovan izvoljen pri Jeklarski uniji 2a distriktnega direktorja je-. ^'"ske unije CIO je bil ponovno 'zvoljen William P. Donovan, ki znan kot kritik komunistov 'f ."^'vjih stavk." Unijski di-® ^ikt šteje 35,000 članov in ob-okraje Cuyahoga, Summit Medina. WASHINGTON, 11. dec.—V svojem poizkusu, da ohrani organizacijo UNRRA tudi za leto 1947, je direktor te ustanove Morello La Guardia pred sestankom delegatov 48 držav napadel stališče Zedinjenih držav pri vprašanju bodoče pomoči, ki jo organizacija UNRRA daje, v vpojni najbolj prizadetim narodom. Bivši new-yorški župan in sedanji UNRRA direktor je v ostrih besedah napadel Zedinjene države in jih obdolžil, "da se pomoč v hrani želi izkoristiti v popolno politične namene." Kritiziral je izjavo NEW YORK.—V nekem skladišču ledu je prišlo danes do eksplozije, ki je zažgala sosed- podtajnika A^esona njo stanovanjsko hišo. Ubiti so bili neka mati in njeni trije otroci, 11 oseb pa je bilo poškodovanih. NOVI URADNIKI Na letni seji društva Lunder Adamič št. 28 SNPJ so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto V svojem govoru La Guardia je povedal, da so vse njegove bojazni v pogledu gornje izjave upravičene in potrjene z izjavo državnega podtajnika Achesona. Acheson je preteklo nedeljo izjavil, da Zedinjene države ne bodo podpirale nobeno medna- 1947: Predsednik Krist Stokel. M^^^ organizacijo in je podpredsednik Ignac Rugel, ta j- zahteval direktno pomoč iz ene nik Anton Wapotich, 892 E. 73 države v drugo. V istem svojem St., EN 0320, blagajnik Wm. Candon, zapisnikar John Pollock, reditelj Jacob Žagar, nadzorni odbor: Louis Žele, Joseph Okorn in John Marn; zastopnik za konferenco SND Joseph Okorn, za Klub društev SND in za Federacijo SNPJ Krist Sto-kel in A. Wapotich, za izletniško farmo SNPJ Wm. Candon in K. Stokel, za podr. št. 39 SANS Joseph Okorn, John Marn, K. Stokel, John Turk in A. Wapotich, za Slov. nar. čitalnico Wm. Candon, društveni zdravniki: F. J. Kern, C. W. Rotter, F. J. Makovec. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v običajnih prostorih, točno ob 9:30 uri zjutraj. Društvo še nadalje ostane član Prosvetne matice, S. N. Čitalnice in SANSa. dobili nagrade Na bazarju Progresivnih Slovenk zadnjo nedeljo so bile sledeče srečne, da so odnesle lepe dobitke, ki so bili oddani: Anna Jurečič iz 672 E. 152 St. je dobila National Pressure Cooker; Mary Starman iz 515 E. 200 St. je dobila avtomatični toaster; Helen Majer iz 6410 St. Clair Ave., pa G. E. avtomatični li-kalnik. Odbor se zahvaljuje vsem posetnikom bazarja, ki so pomagali do tako lepega uspeha. SEJA SOC. KLUBA ŠT. 27 Jutri večer ob osmih se vrši letna seja Soc. kluba št. 27 v navadnih prostorih, na kateri se bo volilo uradnike za prihodnje leto. članstvo se vabi, da se seje udeleži polnoštevilno. govoru je Acheson rekel, da organizacija UNRRA preveč podpira neke države na škodo drugih. La Guardia je v zvezi s tem omenil, da je to, kar priporoča Acheson, "politika kruha," s katero se želi vršiti pritisk na neke države in da je ravno to, čemur bi se trebalo izogniti. Sovjetska zveza, Jugoslavija in Poljska podpirajo La Guardia Rusija, Poljska in Jugoslavija so podprle predlog La Guardia, da program UNRRA ostane nespremenljiv tudi za leto 1947. Na obdolžitve direktorja UNRRA je odgovoril ameriški delegat C. Tyler Woods, ki je povedal, da ni nobenih "diabolič-nih načrtov" v stališču Zedinjenih držav. VSTAJA V VENEZUELI ZATRTA PO 12 URAH CARACAS, Venezuela, 11. decembra. — Vlada predsednika Betancourta, ki se je pred letom dni, z revolucijo povzpela na krmilo, je danes zatrla vstajo, ki je trajala 12 ur. Uporniki so imeli nekaj časa v posesti zrakoplovsko polje 50 milj od prestolnice ter vrgli bombo v bližini predsedniške palače. ELLIOTT ROOSEVELT V ROJSTNEM KRAJU STAIJNA MOSKVA. — Elliott Roosevelt in njegova žena, ki se nahajata v Sovjetski zvezi, sta na turi Georgije med ostalim obiskala vas Gori, kjer je bil rojen sovjetski premier Stalin. ČUVAJTE SE OGNJA! Dii-ektor za varnost Frank D. Celebrezze je na-slovil posebno svarilo Cle-velandčanom. Nanaša se na požare_, ki se posebno sedaj za časa praznikov zelo lahko pripetijo. Celebrezze pravi, da se na tisoče ognjev pripetijo zaradi nepažnje, ki je v zvezi z božičnimi drevesci in ostalimi dekoracijami, ki se lahko užgejo. Direktor za varnost zato poziva občinstvo Clevelanda, naj zelo natančno preiščejo električne žice, ki so bile uporabljene lanskega leta na bcž.čnih drevescih. Vse stare in izrabljene žice naj se zavržejo. "Vaša priprave za božične praznike morate začeti takoj, če žalite praznovati božične praznike brez velikih nesreč", zaključuje Celebrezze svoje svarilo. Novi grobovi FRANK KOREN Po več-mesečnem rahlem jdravju j e snoči preminil n a svojemu domu, poznani Frank Koren, star 58 let; stanujoč na 1.8608 Neff Rd. Doma je bil iz ■žužamberka, kjer zapušča dva brata Johna in Felixa ter več sorodnikov. V Ameriki je bival 12 let in je bil član društva Lunder - Adamič št. 28 SNPJ in društva Carniola Tent št. 1288 TM. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Louise, rojeno Hrovat, doma iz Gornjega Mraševa pri Novem mestu, pastorke: Mrs. Louise Waters, Frank Okorn in Mrs. Helen Boros, brata Mat-ta in Antona v Frontier, Wyo., in tukaj brata Josepha ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj iz želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. * ALOJZIJA KAUŠEK Snoči ob 11:45 uri je umrla na svojem domu vdova Alojzija Delo na sestavi mirovne pogodbe z Nemčijo se pospeši Ognjegasec kradel v gorečem hotelu ATLANTA, Ga., 11. dec.—Policija je danes aretirala 36-let-nega ognjegasca Joe Robinsona, ki je obtožen, da je tekom gašenja požara, ki je prošlo soboto uničil hotel Winecoff, ukradel v hotelskih sobah za več tisoč dolarjev raznih draguljev. V dotičnem požaru je izgubilo življenje 121 oseb. Robinson je podpisal - izjavo, v kateri je priznal, da je tatvine izvršil 7. decembra zgodaj zjutraj, ko je z drugimi ognjegasci vred iskal v hotelskih sobah, če se morda najde kaka nadaljna trupla. Rekel je, da se ne spominja, v katerih sobah se je polastil dragocenosti. Preiskava glede izvora požara se nagiba k mnenju, da je istega najbrže povzročila kaka pozabljena goreča cigareta. Po požaru se je našlo v sobah nenavadno veliko število praznih žganjskih steklenic. Zastopniki ministrov bodo pričeli delati na pogodbi že 14. januarja; mali narodi bodo tudi zaslišani NEW YORK, 11. dec.—Sovjetski zunanji minister Molotov je pristal na nove koncesije ter nocoj sprejel načrt, glasom katerega se bo posebna komisija zastopnikov štirih velikih sil že 14. januarja sestala v Londonu in začela delati na mirovni pogodbi z Nemčijo in Avstrijo. Med ostalim je Molotov tudi*" ugodil žil ji ameriškega državnega tajnika Byrnesa, da bodo imeli v Londonu tudi zastopniki malih narodov priložnost podati svoje izjave glede mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo. 40-letni pakt glede nemške razorožitve Vrhu tega je sovjetski zunanji minister pristal na to, da se v program velike četvorice vključi razmotrivanje 40-letne-ga pakta med velikimi silami, ki naj bi skrbel, da Nemčija ostane razorožena. Prvotno je Sovjetska zveza takemu paktu ugovarjala, ker je smatrala, da Potsdamski sporazum to vprašanje popolnoma William Jack izgubil predsedništvo korporacij e Pri znanem industrijskem podjetju Jack & Heintz, ki je zaslovelo med vojno radi visokih bonusov in drugih posebnosti v postopanju z delavci, so izza reorganizacije nastale velike spremembe. Predsednik William S. Jack je bil izrinjen iz predsed-ništva in njegovo mesto je te dni zavzel Byron C. Foy iz New Yorka, ki je industrijalec starega kopita. Jack sicer še ni pretrgal vseh stikov s firmo, pač pa se je podal na enoletni "oddih." Obravnava proti morilcu knjižničarke BRYAN, O. — Pri obravnavi 21-letnega bivšega vojaka Jamesa Egle-a, ki je obtožen, da ja umoril 30-letno knjižničarko Emily Abernathy, je nastopilo več prič za obrambo, med drugimi tudi njegov oče, ki so obtoženca slikali kot čudaka, ki ni nikoli maral za družbo. Neki zdravnik je pričal, da mu je Engle sam rekel, da je bil tiran od spolnih nagonov, katerim se ni mogel zoperstavljati, in da obtoženca smatra za duševno abnormalnega. V istem krije in da bi vsaka nadaljna smislu je pričala tudi neka uči-akcija v tem pogledu omen je- teljica, ki je učila obtoženca, ni sporazum mogla edino le j® pohajal srednjo šolo. oslabiti. I Engle je po aretaciji priznal, „ , ..........I da je imel v mislih pet ali šest ženak, katere je nameraval na-pasti ill umoriti, in da je knjiž- žrtev Delavec oropan V cestnem napadu je bil oro- Kaušek, rojena Jeršin. Stanova-1 pan za $800 tovarniški delavec la je na 1133 Addison Rd. Po- John Filsky, 9712 Fuller Ave. greb oskrbuje Grdinov pogreb- Denar je imel pri sebi, ker je ni zavod. Podrobnosti bomo po- nameraval kupiti avtomobil, to-ročali jutri. da je kupčija propadla. Moderne metode so vzele želo infantilni paralizi; večina žrtev dandanes okreva Mestni zdravstveni komisar dr. Harold J. Knapp poroča, da so moderne metode takorekoč vzele želo infantilni paralizi. Več kot polovica žrtev "polija" okreva, oziroma je njih živčna kontrola nad mišičnim sistemom vsled bolezni zelo malo prizadeta. To poročilo sloni na ugotovitvah, ki se nanašajo na 308 primerov te bolezni v širšem Clevelandu od maja naprej. Bil je to najresnejši izbruh "polio-myelitisa" v zgodovini Zedinjenih držav, v katerem je bilo sredi prošlega meseca javljenih nad 23 tisoč slučajev. Medtem ko zdravniška veda še ni odkrila absolutnega zdravila za khco bolezni, ki napade človeški živčni in mišični sistem, pa so rezultati, ki so bili doseženi letos v oddelku za nalezljive bolezni v mestni bolnišnici, pokazali, kaj se da napraviti, ako je bolezen takoj diag-nizirana, in če se bolnike zdravi po modernih metodah, s katerimi se prepreči' ali omili po-habljenost. Preliminarno poročilo o 160 slučajih v mestni bolnišnici izkazuje; 52 žrtev je popolnoma okrevalo; 29 bolnikom je bole- zen pustila le manjše posledice, 17 slučajev pa potrebuje še na-daljnega zdravljenja v Rainbow bolnišnici z a pohabljene otroke. V mestni bolnišnici se še vedno nahaja 39 bolnikov, ki bodo potrebovali najmanj 14 dni zdravljenja. Nobenih poročil še ni o šestih bolnikih, ki so bili odpuščeni iz bolnišnic. Sedemnajst bolnikov je umrlo. Od 306 primerov, ki so bili javljeni do danes, jih je umrlo 28. Ta številka se utegne pred koncem leta povečati. Na podlagi tega poročila se sklepa, da je okrog 150 bolnikov popolnoma okrevalo in se vrnilo bodisi v šolo ali pa na delo. Dr. Knapp je dejal, da je število oseb, ki jih napade polio, celo v času ^idemije, kakršno smo imeli letos, primeroma zelo nizko. Dalje je opozoril, da "Narodna ustanova z a infantilno paralizo" nudi vsem žrtvam bolezni popolno zdravniško in rehabilitacijsko oskrbo, ne glede na njih finančni položaj. tudi sporazumel, da se bo v^.ra-šanje omejitve okupacijskih sil v Evropi rešetalo na konferenci zunanjih ministrov, katera se bo vršila meseca marca v Moskvi, toda to vprašanje ni bilo formalno dano na program moskovske konference, s čemur se je ugodilo želji Molotova. Pogodbe s sateliti se podpišejo v Parizu 19. feb. Imenovanje posebne komisije zastopnikov štirih velikih sil, ki se bo sestala v Londonu, je bila Byrnesova ideja, ki je dal jasno razumeti, da ne bi šel v Moskvo, ako bi komisija ne izvršila pripravljalnega dela za prihodnjo konferenco zunanjih ministrov. Narodi, ki so že naznanili, da želijo biti zaslišani na pripravljalni konferenci v Londonu, so Belgija, Nizozemska, Luksem-burška, Poljska, češkoslovaška, Brazilija in Jugoslavija. Zunanji ministri, ki bodo svojo new-yorško konferenco zaključili jutri, so danes tudi sklenili, da se bodo mirovne pogodbe s satelitskimi narodi (Italijo, Romunijo, M,adžarsko, Bolgarijo in Finsko) podpisale 19. februarja v Parizu. ničarka postala njegova po golem naključju. ŠEST POLJAKOV OBSOJENIH NA SMRT RADI IZDAJSTVA VARŠAVA, 10. dec. — Vojno sodišče je obsodilo na smrt šest Poljakov, ki so bili obdolženi podzemskih aktivnosti v cilju, da se s silo vrže sedanjo poljsko vlado. Grupo je financirala skupina izbegliških Poljakov, ki se nahajajo v ameriški okupacijski zoni Nemčije in je pod poveljstvom znanega generala Wladi-slawa Andersa. Vsi obsojenci so bili člani vojaške sile, ki je nasprotna sedanji poljski vladi. Žena generala Broniewskega, Sofia, je bila obsojena na osem let zapora. Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! JAMES ROOSEVELT NA OBISKU V VATIKANU LONDON, 11. dec. — Vatikanski radio poroča, da se je James Roosevelt danes nahajal v Vatikanu, kjer je imel avdi-jenco pri papežu Piju. VETERAN UBIL ŽENO IN IZVRŠIL SAMOMOR HAMILTON, O. — Edward Logsdon, 27-letni vojni veteran, je danes ustrelil svojo ženo, ki ga je nedavno zapustila, potem pa je izvršil samomor. Duluth, Minn. — Joe Straj-nar, doma iz Eveletha, je v bolnišnici St. Mary's kjer je prestal operacijo. V isti bolnišnici čaka operacije Anton Henikman Vesti iz življenja ameriških Slovencev Chicago. — Zadnje dni je izšla nova številka Adamičeve revije T & T (Trends & Tides). Glavni in zelo izčrpen članek je pisatelj-izdajatelj posvetil Tru-manovi administraciji, predvsem njeni zunanji politiki, katero je podvrgel mikroskopski kritiki in analizi. Tudi drugi članki se večinoma nanašajo na svetovni položaj. Revija T & T stane dolar na leto in izhaja vsake kvatre — vredna je dolarja in več! Naroča se pri avtorju Louis Adamič, Milford, N. J. Ely, Minn. — V bolnišnici v Virginiji se nahaja žena Rudolfa Horvata, ki se je morala podvreči operaciji na slepiču. — Zadnje dni so se tukaj poročili Fred Rozman in Barbara Ann Rozman ter David Desan-nay iz Towerja in Marion Gornik. Brooklyn, N. Y. — Dne 2. decembra je umrla Mary Kuclar, i stara 61 let. Zapušča dva sinr^ iz Chisholma, član ABZ. — V Minnesoti je padlo že nekaj sne-1 va, poročeno hčer in dve sega, toda zima še ni huda. Istri. ENAKOPRAVNOST*' \jwana ona Pubiitiheo by iHi. ikMKfilCAM JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. »13J 61. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO EIENDEKSON 5311-12 LKUiia Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION KATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveiaim ami ay Mail Out of Town; (Pu raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta); For One Year—(Za celo leto) _ For Half Year—(Za pol leta) UREDNIKOVA POŠTA For 3 Months—(21a 3 mesece) .$7.00 _ 4.00 , 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki). For One Year—(Za celo leto)___ For Half Year—(Za pol leta) - For 3 Months—(Za 3 mesece) - .$8.00 _ 4.50 _ 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto) _$9.00 For Hali Year—(Za pol leta)--- 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. INOZEMSKE VOJSKE NA OZEMLJU NESOVRAŽNIH DEŽEL Na sejah organizacije Združenih narodov se že dlje časa vodijo diskuzije za razkritje če*, ki jih posamezne države držijo na ozemlju nesovražnih dežel. Pri teh diskuzijah prihaja do izraza dvojno stališče: stališče Anglije in Zedinjenih držav, nasproti stališču Sovjetske zveze. V ameriškem tisku, seveda, nikoli niso bili komentirani globoki razlogi, ki bi pojasnili zakaj je Sovjetska zveza ločila vprašanje razkritja vseh čet na nesovražnem ozemlju od. vprašanja razkritja dni," ki izhaja v Sloveniji. Ker se pa to stališče Sovjetske zveze nikakor ne more prezreti zaradi same važnosti tega vprašanja, pri-občamo članek, ki ga je spisal sovjetskih časnikar M. Tolčenov. Članek ponatisnujemo iz "Vprašanja naših dni" ki izhaja v Sloveniji. Tisk je že poročal, da je zastopnik Sovjetske zveze po naročilu sovjetske vlade 29. avgusta predlagal v Varnostnem svetu, naj Varnostni svet zadolži države, članice organizacije Združenih narodov, da pošljejo poročila o svojih oboroženih silah kakor tudi o letalskih in pomorskih bazah, razmeščenih na ozemljih Združenih narodov ali drugih držav, izvzemši bivša sovražna ozemlja. Neobhodna potreba, da se postavi to vprašanje, izvira iz dejstev, znanih svetovnemu javnemu mnenju in vzbujajočih upravičeno zaskrbljenost pri vseh, ki jim je pri srcu stvar miru med narodi. Med vojno proti fašističnim osvajalcem so stopile oborožene sile treh velikih držav— Sovjetske zveze. Združenih držav Amerike in Velike Britanije—na ozemlje vrste dežel, ker je zahtevala to vojna. Ko pa je ta neobhodnost prenehala, je Sovjetska zveza od-poklicala svojo vojsko, pustila jo je samo na ozemlju bivših sovražnih dežel in za zavarovanje prometnih zvez med temi okupacijskimi četami in Sovjetsko zvezo. Cisto drugače sta ravnali obe anglosaški državi, ki ne samo da nista umaknili svojih čet iz ozemlja nesovražnih dežel, temveč nasprotno, po končani vojni sta v vrsti primerov povečali število teh čet ter razširili mrežo svojih letalskih in vojno pomorskih baz. Očividno je prav zato naletel predlog sovjetskega zastopnika v Varnostnem svetu na tako besen odpor vsega reakcionarnega angloameriškega tiska. Oboroževalci politike sile so predvsem poskušali pravi smisel sovjetskega predloga popačiti in utopiti v morju različnih napačnih razlag. Tako predlagajo nekateri komentatorji, naj bi se "vprašanje razširilo" in zahtevajo, naj bi se vključila v Varnostnemu svetu poslano informacijo poročilo o vseh četah, ki se mude v inozemstvu in celo sploh o vseh oboroženih silah članov organizacije Združenih narodov. S takim'nerodnim manevrom skušajo vreči v en koš dvoje povsem različnih vprašanj; na eni strani bivanje čet zmagovitih dežel v bivših sovražnih deželah, kar je upravičena vojna potreba in uzakonjeno z mednarodnimi akti, na drugi strani pa bivanje čet v prijateljskih deželah, ki ni z ničemer opravičeno in tudi ne zakonito. Vedno je namreč veljalo za aksiom, da je prebivanje tuje vojske v tej ali oni deželi v mirnem času nezakonito. Izkušnje so pokazale, da služijo inozemske čete za instrument, ki se z njegovo pomočjo pritiska na vse življenje dežele, na njeno ekonomiko, na zunanjo in notranjo politiko. Seveda, taki "dobro soseški" odnosi med deželami nimajo nič skupnega z duhom resničnega sodelovanja, z visokimi načeli svobode in neodvisnosti narodov, za katera se je vodila vojna proti fašističnemu barbarstvu. Svetovna javnost zaenkrat še nima podrobnih in točno preverjenih podatkov o razmestitvi in številu inozemskih oboroženih sil, ki se še vedno mude na ozemlju nesovraž nih dežel. Vendar pa poročila, ki prodirajo v inozemski tisk, do neke mere, ne da bi pretendirala na popolnost, omogočajo ust#arlt| si to žalostno in miru nevarno sliko. Po kapitulaciji Japonske so se angleške in holandske čete izkrcale v Indoneziji. Namen njihovega prihoda je bil razorožitev japonskih vojaških enot in repatriacija tam bivajočih Evropcev. Izpolnitvi take naloge bi se indonezijsko ljudstvo seve ne upiralo—čemu mu bodo japonski osvajalci in holandski ali angleški plantažniki? Toda angleško holandske čete, ki so začele takoj nasilno obnavljati kolo- Napredni Slovenci št. 5 SDZ Cleveland, Ohio. — Članstvo našega društva tem potom opozarjam na glavno ali letno sejo, ki se bo vršila v nedeljo 15. decembra ob devetih dopoldne v navadnih zborovalnih prostorih v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Člani, posebno tisti, ki ne zahajate redno na seje, ste pro-šeni, da se ja gotovo udeležite vsaj te seje, ki je glavna' v letu in jako velikega pomena. Posebno pa je želeti, da bi se udeležilo te seje kaj več naših mlajših članov. Tega med vojno sicer nismo mogli pričakovati, ker jih je bilo večje število pri vojakih, a sedaj so pa že skoro /si doma. Zato apeliram na starše, da opomnijo svoje sinove na to sejo. Saj je mnogo naših mladih fantov, ki jih člani niti ne ooznajo in to je najlepša prilika, da se članstvo spozna med seboj. Važna pa ie ta seja tudi ra-ii volitve odbora, kar pride vselej na dnevni red na december-3ki seji. Torej, bratje in sestre, pridite na sejo in izvolite odbor, s katerim bo vsaj večina članstva zadovoljna in da boste tudi vsi sodelovali z njim. Večkrat sem že poudarjal, da sam odbor ne more skrbeti za napredek društva, če se članstvo ne zanima. Zato pa kot povsod drugje, tudi jaz priporočam, da bi izvolili v odbor nekaj mlajših moči, ker upam in pričakujem, da bi na ta način društveno življenje malo bolj zaživelo. Najvažnejše za sedaj je, da gotovo pridete v nedeljo na sejo in o vsem drugem pa se bomo tam pogovorili. Po seji bo tudi nekaj prigrizka pripravljenega. Z bratskim pozdravom, Geo. Turek, tajnik. Letna seja kluba "Ljubljana" Euclid, O. — Narava je pač čudovita, ako se človek poglobi v njo. Kako samo človek hrepeni, da bi bila že skoraj zelena pomlad! Starček bi zapustil za-tuhlo stanovanje in opirajoč se na težko palico stopil na plan, se oziral okrog in končno povzdignil oči kvišku in zahvalil Stvarnika, da se ga je usmilil in mu dal Š3 enkrat priliko, da se navžije čistega spomladanskega zraka. Gospodar bi stopal s trdim korakom okrog hiše in pregledoval, če potrebuje kje kaj popravila. Gospodinja pa bi snovala načrt, kako si bo lepše uredila vrt. Obenem pa odgovarjala svojim malčkom na sto različnih vprašanj. To so vtisi spomladanskega čuta. Dobro se zavedamo, da so nas že zapustili trije letni časi, da je nastopil četrti, ko društva in posamezne ustanove pripravljajo vse potrebno, da prej kot mogoče priredijo svoj piknik — zunaj pod košatimi drevesi. Nastopil je tudi čas, ko si posamezna društva prizadevajo postaviti močan temelj. To se pravi, da si izvolijo uradnike, ki bodo društvu zvesto služili. Tudi klub "Ljubljana" si je že izbral svoj dan za letno sejo. Ker klub zboruje vsak zadnji torek v mesecu, smo morali to sejo preložiti na drugi dan, zaradi praznikov. Ta dan je 17. decembra ob 7:30 zvečer. Člane in članice naprošam, da to vzamejo do znanja in se te seje udeležijo v polnem številu. Isto tako apeliram na naše občinstvo, da pristopa k našemu društvu. Dakle, na svidenje 17. decembra ob 7:30 zvečer. Geo. Nagode, predsednik. Pismo iz Sv. Valburga Spodaj prinašamo odlomke iz pisma, ki ga je pisala Marija Novak iz Sv. Valburga syoji sestri Mrs. Gertrude Balish 38? East 162 St. Med ostalim Mari ja Novak opisuje vlogo belogardistov in sodelovanje protina-rodne duhovščine v borbi prot nartizanom. Prepričani smo, da bo to pismo marsikaterega za nimalo. Moža, fante in žene so vozili na morišče in v taboriš ša "Ljuba sestra! Najprej se T gioram zahvaliti za Tvoje darilo. Naj Ti Bog povrne. Vprašaš kako se nam je, godilo. "Ko so prišli Nemci v naše kraje, je bilo v mojem vrtu 3C tovornih avtov Nemcev, Hi sc obračali po vrtu kot divji. Ta koj smo videli, da ne bo dobro kajti v kratkem je bila cela ko manda v mestu. "Moj starejši sin ni bil pri partizanih, ker je bolj slabega zdravja. Stanuje v Kranju, kjer je poročen, pa se ni upal priti domov, ker bi ga Nemci takoj vzeli, ali pa ubili. Ta mlajša sinova Janez in Karel pa sta bila oba. Janez je mnogo trpel. Trikrat so ga vrgli iz tovarne, potem pa je moral iti delati na mejo in ni nikoli imel miru. Ko so ustanovili Belo gardo, sta oba rekla: "K tem pa ne", in odšla sta v partizane. Za Janeza smo zvedeli, da je padel 14. aprila 1944 leta na Ledinah na Primorskem, za Karela pa še danes ne vepio nič gotovega. "Policijsko uro smo imeli ob 7. uri zvečer. Nihče ni smel po tej uri ven, če so ga našli so ga takoj ustrelili. Nikoli nismo vedeli, aii bomo dočakali jutra, ali večera. V večnih skrbeh smo bili, da-li nas bodo pobili, .ali pa izselili. Vsak daji so prihajali z črnim avtom v vas, pobirali mo- nialno gospostvo Holandske, so brž razpršile sleherne dvome o pravem namenu svojega bivanja v Indoneziji. 17. avgusta je minilo leto dni od ustanovitve indonezijske^ republike, ki se je rodila v krvavi borbi proti japonskim okupatorjem. Toda v tej nesrečni izmučeni deželi še zdaj ni miru. Okrog 100,000 mož obsegajoča angleška okupacijska vojska z letalstvom in vojno mornarico se bori proti 70 milijonskemu indonezijskemu narodu, ki je njegova edina "krivda" zakonito stremljenje za nacionalno neodvisnostjo. Kakšnega mednarodnega prava se drži angleška komanda v Indoneziji, ko strelja nezaščitene Indo-nezijce ter požiga njihova mesta in vasi? Svetovna javnost že celo leto zaman pričakuje odgovora na to vprašanje. Prav tako tudi nikakor ni mogoče opravičiti bivanja angleških čet v Grčiji. Po podatkih lista "Daily Express" je v Grčiji okrog 50,000 angleških vojakov, po nekaterih drugih poročilih pa je treba to število podvojiti. Vprašati se moramo: s kakšno pravico okupirajo tuje čete neodvisno deželo, ki je njeno ljudstvo položilo mnogo žrtev na oltar borbe proti nemškemu fašizmu? Angleški krogi se navadno sklicujejo v tem primeru na soglasje in celo na prošnjo grške vlade. Toda tudi general Franco je svoj čas nujno prosil, naj pošljejo v Španijo nemško-italijansko vojslco. Mar pomeni to, da je bila Francova prošnja v skladu z željami španskega ljudstva in da je ugoditev tej prošnji služila interesom miru in varnosti? že, fante in žene, ter jih vozili na morišča ali pa v taborišča. "Leta 1944, septembra meseca so mi belogardisti obkolili hišo. Ob 4. uri zjutraj so vdrli notri in so hoteli vedeti kje so "banditi". Pobrali so vso obleko in kolesa od fantov in od tistega dneva ni bilo nikoli več miru. Vsak dan je prihajala patrola v hišo. "Zajsli smo banditovske otroke" —so pisali belogardisti "Neki belogardist iz Italije je pisal kako so partizani morili otroke (pisal je to v Ameriko). To pa je grda laž, mi smo sami tu v vasi videli, kako so bili otroci in partizani povezani in tudi moj sin Janez mi je pravil, kako jih imajo otroci radi in isto tako partizani otroke (bil je enkrat doma na dopustu). Ravno narobe je bilo. Belogardisti in Nemci so pobijali otroke partizanskih družin in žene. Vlačili so jih na morišča in v Begunje, ter Vemsko taborišče. "Belogardistično časopisje je v času okupacije pisalo naslednje: "Zajeli smo večje število banditovskih otrok, ki so nosili hrano in pošto partizanom v "jozd. Te otroke smo takoj pobili, ker so bili že zastrupljeni : aanditovskim duhom". Tako s" oisali domobranski časopisi v času okupacije in to je resnica "Fiški Jože iz Dolenjskega, k je pisal iz južne Italije svojinr oratrancom v Ameriko je vse po pravici pisal, samo to je po ■jabil napisati, da so to delal oni sami — belogardisti. v^išji duhovniki se jmikajo odgovorom "Fiški Jože naj bi prišel poslušat tukajšnje razprave pri sodiščih, ko so se morali zagovarjat pred ljudskimi sodišči bivši državniki in najvišja cerkvena gospoda, potem bi sliša' iriznanja in resnico iz njihovih astnih ust. Slišal bi kdo je pobijal nedolžne otroke, žene in starčke in kako so se najvišj' -luhovniki umikali odgovorom in trdili, da niso vedeli za zločine svojih podložnih. Pa jim je eden od "podložnih" zabrusil: "Mi smo delali po vašem navodilu in lagali kako je vera pre ganjana, kar ni bila resnica, zato da smo vlado in državo bol;' sramotili. In tega ste krivi vi da smo na zatožni klopi in da sc sramujemo svojih zločinov". "Oprosti mi, ljuba sestra, da Ti tako pišem. Ne morem odpu stiti, kako se v Ameriki in po vseh državah piše o naših partizanih, da so pobijali nedolžne otroke. Res je, da so naši fantje pobijali samo belogardistične iz dajalce in Nemce. Če bi ne bile domačih izdajalcev, b i naši^ t;intov, mož in deklet ne padlo en milijon in sedem sto tisoč' Kar so belogardisti hudobij: storili, so bili vsega krivi partizani. "Lahko pa pišem mirne vesti, da smo na svoje oči videli, kako so mučili ujetnike v taboriščah, kako so jih pobijali kot klavno živino, vso čeljust in zobe jim razbili, ud'e lomili, žile rezali v ustih in kričali nad njimi: "Tako boš crknil piS slovenski", čsz nekaj dni so pa rekli, da se je kakšen tak nesrečnež obesil, čeprav smo ga videli, ko je ležal ves s krvjo oblit. "To so delali pri nas belogardisti in Nemci. Belogardisti so imeli tudi svojega duhovnika in tako so jim vsi grehi bili sproti odpuščeni. Matere partizanov smo pa bile "proklete matere banditov". Tako so nas zaničevali, za vsako hišo, ki je nekoga imela pri partizanih so rekli, da je "hiša banditov". In zraven smo bili vedno v strahu kdaj nas bodo pobili. Turki so morili kristjane, kristjani pa sedaj svoje brate "Saj se spominjaš, ljuba sestra, ko smo bih še kot otroci doma in smo brali zgodovino za časa Turkov. Kako so hodili Turki po Gorenjskem in kako CO požigali domove, morili otroke in starce, ta mlade pa od- gnali v suženjstvo. Zdaj pa je bilo ravno tako, ko so ustanovili belo gardo. Vsak večer je nebo žarelo od pogorišč, enkrat V enih hribih, drugič v drugih. "V nekaterih krajih so pa ljudi kar v goreče hiše zapirali, da so živi zgoreli. To so delali Turki z kristjani, zdaj pa so morili na isti način sami kristjani svoje lastne brate. Ako bi hotela popisati vse to, bi morala napisati celo knjigo. Dokler se je Nemcem dobro godilo, smo bili "slovenski psi", ko so jih pa na vseh bojiščih zavezniki začeli premagovati in ko niso več mogli zadrževati naše vojske, so začeli vabit naše vojake-partizane iz gozdov. Vabili so jih z latah, metali letake naj pridejo domov, da jim se ne bo nič zgodilo. V Kranju je pa govoril nemški komisar: "Vesel sem, ker ste zvesti našemu voditelju, šs bolj pa bi bil, če bi bili tudi oni, ki se skrivajo po gozdovih. Od zdaj naprej ne smete nobenega več ubiti, če se prostovoljno javi, ga morate lepo sprejeti, mu dati dobro hrano in plačo. Moram priznati, da so nam pobil na Gorenjskem na tisoče najboljših mož. Tudi mi bi bili veseli takšnih junakov, ali ta ban-iitska sodrga je tako zvesta :voji borbi, da rajšs crknejo po gozdovih od lakote, kot pa, da bi se dala ujeti". "Tvoje sestra Marija". /esti iz življenja ameriških Slovencev Detroit. — Mary Massar S3 nahaja v bolnišnici Ann Arbor. Že par let js bolehala na levem 3Č3SU, zdaj pa so ji zdravniki svetovali, naj dovoli, da ji ga izreza jo. Ker ni druge pomoči, se. je podala, da ohrani desno oko. Duluth, Minn. — Žena starega naseljenca Jakoba Skala je mela dvakratno smolo. Svojega moža je mislila presenetiti s povratkom iz bolnišnice in se s takim veseljem poslavljala od nje, da je padla tako nesrečno, da je morala še ostati v bolnišnici. Njen mož je bil pred po! stoletjem z Jeramovimi nase Ijenci v Rajski dolini v Califor-niji in ve povedati zanimiv: stvari iz iste naselbine. Belle Vernon, Pa. — Tom PodbevŠ3k je prejel vest iz starega kraja, da je njegov brat Janez, star 63 let, doma iz vasi Gorenje, fara Št. Ožbolt, tako nesrečno padel s kostanja da se je ubil. Zapušča ženo, šest otrok in tri sestre, v Ameriki pa štiri brate. Bil je vesele na-ave in izvrsten pevec. Virginia, Minn. — Dne 28. novembra je po kratki bolezn' umrla Josephine Matko, rojena na Gori pri Sodražici, članica SNPJ, ABZ, SŽZ in Materinskega društva. Tukaj zapušča moža, hčer in pet sinov, v starem kraju pa sestro. židovski vodja kritizira TRUMANA BASEL, Švica, 10. dec.—Rabi nec Abba Silver iz Clevelanda, predsednik Svetovnega zioni-stičnega kongresa, je danes ostro kritiziral predsednika Trumana, katerega je obtožil, da -e je izneveril obljubam, katere jo ponovno podal v zvezi z rešitvijo vprašanja svetovnega ži-dovstva. isHOPme DAfs CmSTMAS SAVE USED FATf Lov na kite, da se zadosti pomanjkanju masti BUENOS AIRES, 28. novembra. (O.N.A.) — Ta teden je bila odprta letošnja sezija za lov na kite, kar je vzbudilo ši-rom sveta mnogo pozornosti. Kako tudi ne, saj je ves svet živel že toliko časa v pomanjkanju vseh vrst maščob. Dolgo časa so lovili kite v glavnem le Norvežani in Angleži. Tik pred vojno so se pojavili tudi Japonci, ,katerim so zavezniki tudi letos dovolili, da pošljejo v Antartik malo lovsko ekspedicijo. Toda poleg teh dežel kažejo zdaj tudi mnoge druge, med njimi Amerika in Sovjetska unija, zanimanje za kitolov. Prave plavajoče tovarne so na potu na skrajni jug. Sovjetska unija namerava izkoristiti v to svrho zaplenjene nemške ladje. Vsaka teh plavajočih tovarn stane najmanj 6 milijonov dolarjev, a ribiške ladje, ki opravljajo pravi Tov, vsaka' po 2 milijona dodatno. Delo je težko in naporno in zahteva mnoge spretnosti in izurjenosti. število kitov pa po zadnjih poročilih stalno pojema. A.ko ne pride do mednarodnega sporazuma za omejitev lova — sporazum, za katerega izvedbo bi bilo treba skrbeti s posebno pazljivostjo — bo število kitov na južni %x)lobIi kmalu postalo neznatno ako ne bo sploh popolnoma iztrebljeno. Kiti s3 namreč skrajno počasi razmnožujejo. Problem tržaškega governerja LONDON, 1. dec. (O.N.A.) — Tukajšnji diplomatični krogi napovedujejo, da bo izredno težko najti prikladnega governerja za tržaško svobodno ozemlje. Mnogo je namreč manjših držav, ki se nikakor ne bi hotele zaplesti v tcžkoče, katere je pričakovati v zadevah imenovanja guvernerja, nastavljanja lokalnih 'iradnikov, evakuacije zavezniških vojaških sil i. t. d. Težave komisarjev v Danzigu so vsem še dobro v spominu. V Trstu pa bodo te težave še mnogo večja, ker bodo njegove pol-nomoči mnogo večje in važnej-šo. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da bi se nešal na Angleškem marsikateri psnzioni-rani kolonijalni uradnik, ki bi rade volje prevzel to nalogo. Zedinjene dižava bi utegnile najti dovolj častihlepnih milijonarjev, Rusija bi mogla predložiti zaslužnih maršalov in Francija politikov iz parlamenta, ki niso bili izvoljeni in so radi tega brezposelni. Toda londonski politični krogi so prepričani, da bi imenovanje enega pripadnikov velikih sil le Š3 poglobilo medsebojne nezaupanje. Tako, da je verjetno, da se bo iskanje nadaljevalo med državljani malih dižav. Francoska sodba o tržaškem governerju PARIZ, 4. dec. (O.N.A.) — Francoski ministrski predsednik Bidault je bil ob priliki pariške konference izjavil, da j" F'rancija mnenja, da tržaški guverner ne bi smel biti niti Jugoslovan niti Italijan. Francosko zunanje ministrstvo je Š3 vedno trga naziranja, obenem pa izjavlja, da vprašanje njegove n'l'': rodnosti ni tako važno kot njegova sposobnost. Francozi žrle. da bi postal governer človek velikega slovesa, katerega mo-tivov ne bi mogel nihče sumničiti. Francozi tudi mislijo, da I" bilo najbolje izbrati nekoga, ki ne pripada nobeni izmed štirih velesil, da ne bi nastali neza-željeni zapletljaji. f Anton Čehov: Govornik ob grobu Nekega lepega popoldneva so pokopavali Cirila Ivanoviča Va-vilonova, ki sta ga uničili dve pri nas dokaj razširjeni bolezni; ženska zloba in alkohol. V času, ko se je sprevod pomikal iz cerkve proti pokopališču, jfe sedel pokojnikov tovariš Po-plavski v kočijo in se urno zapeljal k svojemu prijatelju Grigo-riju Petroviču Sapojikinu, mlademu možu, ki si je navzlic svoji mladosti pridobil velik sloves. Bil je namreč izvrsten govornik in je z lahkoto govoril povsem nepripravljen na svatbah, jubilejnih proslavah, pri pogrebih in drugih podobnih prireditvah. Kot govornik je lahko nastopil povsod in ob vsakem času. Govoril je kakor je naneslo: napol dremav in tešč, popolnoma vinjen in mrzličen. Reka njegovih besed je tekla gladko in enakomerno kakor voda iz žleba, hkrati pa se je zdel njegov govor poln vsebine. Za pogreb je izbral iz leksikona kopico rekel, ki so se razlikovala od pogovorov v krčmi. Govoril pa je vedno in povsod Umetniško in dolgo, tako da so niorali gostje na svatbi često klicati na pomoč policijo, ki je govornika prisilila, da je zaključil &ovor. Poplavski je stopil v sobo z besedami: "Prijatelj! Prišel sem k tebi | ® prošnjo. Obleci se nemudoma j in pojdi z menoj!.Neki tovariši je umrl in pravkar ga spremlja- j oskrbniki rj Za downtown poslopja in mestne , tovarne. -Dnevno ali nočno delo. j Stalno delo—dobre delovne raz-! ftiere—plača od ure. — Starpst omejena na 50 let. Ne priglasite ' ®e ob sobotah. ! cleveland electric | illuminating co. I ^5 Public Square—Soba 901: ^išče se moške"[n i ženske Moške za Tovarniške delavce Inšpektorje Truckerje Ženske za Assemblerje Varenke Inšpektorice drugi in tretji šift pet dni v tednu Stalno delo z 60 let staro firmo bishop & babcock mfg. co. 1285 E. 49 St. mo na poti v večnost. Potrebno je, da se poslovimo od njega s primernim govorom. Ti boš torej tako ljubezniv, da boš sprožil ta govor. Vse svoje upe polagam vate. Vidiš, ko bi umrl kdor koli izmed nižjih uradnikov, ne bi bilo te nadlege. Toda umrl je tajnik, v nekem oziru duša urada. In takšnega moža ne moremo spremiti v grob brez primern^H besed." "Tako, tako," je dejal Sapoji-kin. "Tajnik vam je umrl? Da ni bil to morda tisti pijanec ?" "Vidiš, uganil si, bil je vinski bratec. Ampak po pogrebu bomo sijajno počaščeni. Gostili se bomo z narezki in kolači, pa še vozila se bova zastonj. Obleci se, dvigni se, pojdi z menoj! Zasadil boš na grobu vrbo žalujko, kakor je to delal Cicero in videl boš, da ti bodo za trud vsi iskreno hvaležni!" Sapojikin ni ugovarjal Za-mršil si je lase ter nakremžil melanholično. Nato sta stopila s Poplavskim na ulico. "Spominjam se tega vašega tajnika," je dejal, ko sta sedela v kočijo.. "Velik pijanec je bil, Bog mu odpusti grehe!" , "Grigoraj, o mrtvih ne govorimo!" je dejal Poplavski. "Saj res," je pristavil Sapojikin, "de mortuis nil—nisi bene! Kljub temu pa si ne bom tajil, da je bil pokojnik velik malopridnež!" Prijatelja sta dohitela sprevod in sta se priključila pogreb-cem, ki so se tako leno pomikali proti pokopališču, da sta med potoma lahko trikrat stopila iz vrste in smuknila v pivnico na [ šiice žganja za mir in pokoj pokojnikove duše. Na pokopališču je duhovnik opravil pogrebne molitve. Pokojnikovi sorodniki se kar niso i hoteli potolažiti. Ko so spustili j krsto v jamo, je pokojnikova vdova kriknila; "Pustite me k njemu!" Vendar pa se je premislila, da bi legla v grob. Najbrže se je spomnila, da jo po moža čaka—pokojnika. Sapojikin je počakal, da se je vse umirilo, potem je stopil naprej, ošinil zbrane pogrebce s pogledom in začel: "Ali smemo verjeti našim očem in ušesom? Ta krsta tu pred nami, ta objokana lica, to jecljanje in hlipanje—ali se vse to ne zdi nalik strašnim sanjam? Toda ne, na žalost to ni sen! Naši čuti nas ne varajo! Mož, ki smo ga še nedavno videli živega pri popolnih telesnih močeh, čigar iskrenost srca smo občudovali, mož, ki je kakor čebela nabiral in nosil strd v uljnjak skupnosti naše dobro urejene države, ta mož je danes mrtev in brez življenja. Neizprosna smrt ga je vzela, spremenila ga je v prah, v senco brez življenja. "Smrt je položila nanj svojo ostro koso v času, ko je kljub letom bil še v naponu svojih sil, ki so zbujale najlepše nade. Ta izguba je nenadomestljiva! Kdo j bo zamašil vrzel, ki je zazijala I za njim? Res je še mnogo do-i brih uradnikov, toda Prokop jOsipovič je bil samo eden in ni I imel premca . . . i I "V najglobljih globinah nje-I gove duše je utripalo srce, ki je bilo neskončno vdano svoji uradniški dolžnosti. To je bil mož, ki ni štedil svojih sil. Odrekel se je celo spanju, tako je bil nesebičen in nepodkupljiv. Ne bom 'govoril, kako je mrzil in preži- Mi imamo najbolj krasno izbero ZAVES, PREGRINJAL ZA POSTELJE IN PREPROGE ZA KOPALNICE Izplačalo se vam bo napravili vaše nakupe za božična darila pri nas. Poizvejte kako lahko dobile pri nas Nylon nogavice brezplačno, Parkwood Home Furnishings 7110 Si. Clair Ave. ENdicott 0511 Jennie Hrovat ral vse, ki so se mu samo skušali približati z namenom, da ga omajejo v stanovitnosti značaja in ga z zemskimi dobrinami zapeljejo na stranpot življenja . . . "Da, pred našimi telesnimi očmi je pokojni Prokop Osipovič delil svojo neveliko plačo siromašnim tovarišem in revežem. Malo prej smo slišali jok vdove in sirot, ki so živele od njegove dob roti j i ve roke. O, posvetil se je zgolj dolžnostim svojega poklica in se je odrekel pelo veselju, ki ga prinaša življenje. Tudi v družinski sreči se je omejil. Saj dobro vemo, da je ostal samski do konca svojih dni. Zdi se mi, da še vedno vidim njegov mili, obriti obraz, ki se obrača k nam s prijaznim nasmeškom. Še vedno se mi zdi, da čujem njegov mili in ljubeznivi glas. Mir tvojemu pepelu, Prokop Osipovič. Počivaj v miru po svojem težkem delu, ti plemenitost srca in poštenjak!" Sapojikin je govoril dalje, poslušalci pa so začeli med seboj prišepetovati. Govor se je vsem zdel lep in dober, nekaterim je celo izvabil solze na oči. Drugim pa so se videle mnoge besede govornika nekoliko čudne. Predvsem se je poslušalcem zdelo nerazumljivo, čemu naziva govornik pokojnika z imenom Proko-pa Osipoviča, kajti ta, ki so ga pokopavali, je bil v resnici Ciril ivanovič. Nadalje je bilo vsem znano, da je bil pokojnik vse svoje življenje v navskrižju s svojo zakonsko družico. In poleg vsega je nosil Ciril Ivanovič gosto rdečo brado ter se ni nikoli v svojem življenju bril. Mnogi poslušalci zavoljo tega niso razumeli, kaj ;'e hotel govornik izraziti z besedami o milem obritem obrazu. "Prokop Osipovič!" je zakli-cal govornik in uprl pogled naravnost v jamo. "Tvoje lice ni lepo, celo grdo se mi zdi. Bil si Pomočnice za uradniški i lunč room i ^•^lajte v čistem, prijetnem ozračju. ^Ofate biti vešči angleščine. O 'parilo čedne, snažne in vešče v starosti 20 do 35 Ie1 se naj priglasijo. f^lača $29 za 40 ur dela. se obede in uniforme. Zglasite se pri the ohio bell Telephone co. Soba 901 ^00 Prospect Ave. VSE TE PREDMETE VAM DOSTAVIMO TAKOJ! To so darila, ki imajo trajno vrednost, ter boste razveselili ž njimi svoje drage za božič RADIO APARATI PRALNI STROJI ELEK. LIKALNIKI TOASTERJI DEEP FREEZERS (Shramba za zmrznjena jedila) KUHINJSKE PEČI PRESSURE COOKER COFFEE MAKER MODEL A l $g45_0 egg cooker električne ure svetilke električni čistilci heating pads (Grelne podloge) elec. curling iron (Elek. železo za kodranje las) za može in fante imamo: ELEK. APARAT ZA BRITJE NAMIZNE SVETILKE KADILNA STOJALA RADIO APARATI ZA AVTO ALI NA DOM (PORTABLE) In mnogo drugih stvari VELIKA ZALOGA LUČI ZA BOŽIČNA DREVESCA NORTHEAST APPLIANCE AND FURNITURE 819 East 185th St. poleg La Salle gledališča JERRY BOHINC, lastnik Here's what Christmas really means I R E N S I E WATC H E S "Exquisite as America's Beauties" Engineered for Accuracy R«ns1« Madison Beauty 17-jewel#. Encased in the beautiful color of natural gold. Raised-numeral dial and ^lack eilk cord FED. YAX INCL. $35,00 RENSlt mrk in naščeperjen. Kljub temu pa vemo, da je pod to trdo skorjo utripalo toplo in prijateljsko srce!" , Naposled so poslušalci opazili nekaj nenavadnega tudi na samem govorniku. Zapičil je svoje oči v eno samo točko, njene, in jel je zmajevati z rama-ne, in jel je smajevati z ramami. Nenadoma pa je onemel, odprl usta in se obrnil k Poplav-skemu z vprašanjem: "Kako to—saj on živi?" "Kdo živi?" "Prokop Osipovič vendar! Mož stoji ob spomeniku!" "Saj ti nisem rekel, da je umrl Prokop Osipovič. Umrl je Ciril Ivanovič." "Rekel si mi, da je umrl vaš tajnik." "To je res, a tajnik je bil Ciril Ivanovič. Prijatelj, napravil si zmešnjavo, kakršne še ni slišal svet. Ali si znorel? Prokop Osipovič je bil naš tajnik pred Cirilom Ivanovičem in je že pred dvema letoma odšel v drugi oddelek, kjer je sedaj za predstojnika." "Vrag vas vzemi vse skupaj!" "Neroda, čemu si prekinil go- jčloveku govore tako samo tisti, vor? Dodaj vsaj še nekoliko be- {ki se mu rogajo. A kdo vas je sed!" i prav za prav prosil, da se ogla- Sapojikin se je zopet obrnil k |site na grobu k besedi? Dragi grobu in nadaljeval govor s i moj, nikar se ne spuščajte v raz-prejšnjim retoričnim zanosom. ; motrivanja o moji osebi. Mogo-Ob bližnjem spomeniku pa je | če je res, da nisem lep, morda slonel Prokop Osipovič, starejši j sem celo grd, toda zaradi tega uradnik s popolnoma obritim li- i me še ni treba obesiti. To je ža-cem. Pošiljal je govorniku srdi-; Ijiva stvar, moj gospod." te in besne strele iz svojih oči. "Ti pa si res po nemarnem zašel med mrtve!" so ga pikali tovariši uradniki. Domov grede so se n?u posmehovali zaradi zamenjave, katero je povzročil Sapojikin v svojem nagrobnem govoru. Sapojikinu pa so očitali: "Takšen govornik! Zamenjal je živega z mrličem!" Pristopil je tudi Prokop Osipovič in mu dejal: Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji "Mladi mož, to, kar sem danes slišal iz vaših ust, mi niti malo ne laska.. Vaš govor je bil povsem primeren za mrliča, za živega človeka pa je bil resnično odveč. In kaj ste izustili med drugim? Dejali ste, da je ta, o katerem ste govorili nesebičen in | nepodkupljiv, ki si ne drzne spre- j Pozor, veterani! Veterani, katerih imena so na častni plošči Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. in ki so bili ranjeni v zadnji vojni, so prošeni, da izročijo svoja imena in naslove pri odboru vojaške blagajne, in to naj storijo najkasneje do 17. decembra t. 1. Za odbor: Joe Mah Andy Jerman Albina Vesel jeti nobene podkupnine. O živem , Frank Žagar Ransie Mr. Baltlmor« (C) 17-jewel accuracy and dependability. Rai»cd-numeral dial. Encased in the rich color of natural gold. Pigskin strap— rSD. TAX INCL. $42.50 FRANK CERNE JEWELRY CO. "Quality Jewelers Since 1909" 6412 St. Clair Ave. OPEN EVERY EVENING TILL ! CHRISTMAS TO 9:00 P. M. Naznanilo in zahvala V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem britko vest, da je po daljši bolezni preminil naš prelj ubij eni sin in brat 1907 1946 Umrl je dne 26. avgusta 1946 ob 5. uri zjutraj. Pogreb se je vršil dne 29. avgusta na Perry pokopališče v Perry, Ohib. Blagopokojnik je bil rojen 1907 leia v Clevelandu, Ohio. Pohajal je dve leti v Cleveland School of Art, tretje in zadnje leto pa ga je zadela bolezen, kateri je tudi podlegel. Bil je mirnega značaja in dobrega srca, priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu iskreno zahvalimo vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo v uri žalosti in ki so nam karkoli dobrega storili in pomagali v uri nesreče. Ravno tako iskrena hvala vsem, ki so pokojnega obiskali ko je ležal na mrtvaškemu odru in vsem, ki so ga spremili na mirodvor. Iskrena hvala Rev. L. Virantu za spremstvo in opravljene pogrebne obrede. Našo srčno hvalo naj preme j o vsi, ki, so darovali krasne vence in cvetlice, ki so krasile krsto pokojnega, in sicer sledeči: Mr. John Kramar in družina, Mr. in Mrs. Lodi Mandel. Mr. in Mrs. John Menart, Mr. Hans Erforth, Mr. in Mrs. Michael Sajatovec, Mr, in Mrs. Anthony Zaverl, Mrs. Angela Zaverl in Alice. Mr. in Mrs. Vincent Taylor, Mr. in Mrs. Frank Slibar in družina, Mr. in Mrs. Anton Peterlin, Mrs. John Petrovič, Mrs. James Medves, Mrs. Tom Lindsey, The Strugglers Lodge No. 614 SNPJ in sosedje in prijatelji. Dragi sinko in brat, zapustil si nas za vedno. Odšel si tja, odkoder ni več vrnitve, a v srcih naših ostaneš nepozabljen do konca naših dni. Prestal si Ti življenje svoje in podal se v večni mir, kamor tudi mi pridemo. Krasili Ti bomo grob z rožicam in jih zalivala s solzami. Dragi sinko in brat, počivaj v miru! Žalujoči ostali: MARTIN in URŠULA JANEZIC, starši ANNE JAKSE, MAE in DOROTHY, sestre ROBERT, brat Madison, Ohio, dne 12. decembra 1946 Zahvalo naj prejmejo sledeči, ki so darovali za sv. maše: Mrs. Josephine Stare, Mr. in Mrs. Steve Medves, Mr. in Mrs. Ralph Wilson, Mr. in Mrs. Joseph Lozar ml., Mr. Lewis od Blue Ribbon Pie Co., Dr. Patrick Virant, Mrs. Antonia Knes, Mr. in Mrs. Joseph Petrich, Mr. in Mrs. James Jakse st., Mr. in Mrs. Louis Šmuc, Mr. Frank Leskovec iz Hubbard Rd., Mr. in Mrs. Louis Menart, Mr. in Mrs. Joseph Opalek, Mr. in Mrs. Louis Opalek, Mrs. Tomle iz Sylvia Ave., Mr. in Mrs. Louis Erjavec iz Thompson, O., Mr. in Mrs. Christ Mandel st., Mr. in Mrs. Frank Pucel, Mr. in Mrs. Frank Zupančič, Mr. ig Mrs. Joe Menart, Mr. in Mrs. Frank Polsak ml., Mr. in Mrs. Tony Fidel, Mr. in Mrs. Tony Možina, Mr. in Mrs. Math Intihar st., Mrs. Louise Fabec, Mr. in Mrs. John Dolenc, Mr. in Mrs. John Zaverl, Mr. in Mrs. John Aljančič. Najlepša hvala Mr. Theodore Lav-richu za poslovilni govor ob odprtemu grobu. Hvalo naj prejmejo pogrebci, ki so nosili krsto in ga položili k večnemu počitku, in sicer; Mr. Edward Jakse, Mr. Joseph Opalek, Mr. Theodore Laurich, Mr. Hans Erforth, Mr. Ralph Wilson, Mr. Christy Mandel ml. Ako smo slučajno izpustili ime katerega, kije nam bil v pomoč in tolažbo v teh dneh, prosimo oproščeni a in se vsem enako najlepše zahvaljujemo. Ik PREŽIHOV VORANC: JAMNICA ROMAN SOSESKE Spisan leta 1941. tik pred razpadom stare Jugoslavije (Nadaljevanje) Ker mu Miha ni odgovoril, je zlobno dodal: "Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to ... " Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila; "Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlah-to. Ce bi imela tako velik pat-nušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo . . . ? Stari Munk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkiji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatej-ka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. 2e nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti ..." Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moš-koplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se j^ zoprna bera-čica Ajta vtaknila vmes. Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Cez nekaj časa je Ajta dodala sama pri sebi; ##,#####«#####» www**«########### Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA 15813 WATERLOO RD. KE 1934 AUGUST KOLLANDER V Slov. Nar. Domu, 6419 StCIair Ave. • POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj. • Pri Kollanderju boste vedno dobro postreieni. "Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo Potem so se ji oči zaprle in prsti soji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenavaden vzklik njenega soseda Moškopleta: "A — poglejte ga no . . .!" Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel_za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi ... In skoraj celo uro pred opravilom! Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo ^e pri-kegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobri j, ki je ravno takrat pričel baran-tati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem kakih štirideset let drvaril in dni-naril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale. Vohnet dosihmal še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj Najbolj čudoviti' likalnik, ki je bil kdaj izdelan, je ' sedaj TU! new po CLADIRON Pridite ... in oglejte si na, lastne oči novi Thor Auto-magic Gladiron likalnik. Takoj boste spoznali, da je to povojni likalnik vaših sanj . . . s posebnostmi, ki niso bile nikoli preje mogoče ... s pri-ročnostmi, o katerih se ni slišalo pri predvojnih izdelkih. PREGLEJTE TE POSEBNOSTI poiem pa pridite za demonstracijo! Irons... presses ... steams ... automagically Operira potom kontrole i kolenom. Sloji in likm, dočlm vi ledite. Srajce zlika v 4Vt minuti—mavadmo perilo v manj čatu. Se skupaj zgiblje. la spravo v shrambi. Ga lahko postavite kamorkoli v hiši. EAST APPLIANCE SERVICE & SALES 18724 ST. CLAIR AVENUE IV 7283 GEORGE IN ANDREW KNAUS, slovenska lastnika toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko. "Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh," je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči. Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati. Za njo je prišla stara, ha očeh bolna Pematovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umi la za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona Zgubilo se je zadnjo nedeljo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. "Cameo" kamen iz prstana. Kdor ga je našel je prošen, da pokliče IV 5354. Zapestno uro moško, Waltham izdelka, se je zgubilo v petek 6. decembra v Slov. naE. domu na St. Clair Ave. Ima vrezane črke S.A.J.— 9-27-41. Pošten najditelj je prošen, da poMiče KE 6557, ter dobi primerno nagrado za vrnitev. prišla v cerkev. Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin. Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha. Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničanje k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci ,so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramor-ni spomeniki Munkovih, Lože-ških,' Apatovih, Mudofivih, Ar-devovih in drugih družin. Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jam-ničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil v senci visokih jesenov kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj. (Nadaljevanje ) POZIV NA ROKOBORBO Zadnji četrtek sta se eno ui o metala v l okoborbi v Areni San-dor Szabo in Cliff Gustafson. Szabo je bivši svetovni čampi-jon, Gustafson pa si je tudi iztekel že mnogo zmag v rokobor-bi in prihaja iz Minn'esote. Prvi ni izgubil niti ene bitke v zadnjih dveh letih in tekma zadnji teden je bila zelo zanimiva za gledalce, dočim sta bila rokoborca ob koncu eno-urne bitke razočarana, ker ni mogel eden drugega premagati. Ker je Szabo izjavil, da je že dvakrat preje imel spoprijeti se z Gustaf-sonom, ki pa se je v zadnjem trenutku umaknil, je to Gustaf-sona razdražilo in takoj drugi dan poslal brzojavko s pozivom jamstvom $500, da bo premagal Szabo. Poleg te bitke bodo na vsporedu: Larry Moquin in Jumping Joe S'avoldi, Max Krau-ser in Abe Yourist ter Cliff 01- son in Mike Gavos. Vstopnina' za žene in otroke do 12. leta je vsota davka, ako so v spremstvu osebe, ki plača polno vstopnino. Slovenski veteran želi dobiti stanovanje zase in ženo (nič otrok). 3, 4 ali 5 sob. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče PO 1985, Victor Udovich, 9903 Yale Ave. I RAZPIS DELNIŠKE SEJE I v NEDELJO DNE 26. JAN. 1947 0 OB 1. URI POPOLDNE = se vrši 1 REDNA LETNA DELNIŠKA I SEJA KORPORACIJE I SLOVENSKEGA DOMA = 15810 HOLMES AVENUE g TO OBVESTILO JE SMATRATI ZA URADNI = POZIV VSEM DELNIČARJEM = Frank Walter, tajnik.# Stvaren patriotizem! Dejanja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! HARMONIKE vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske izdelujem in popravljam po zmernih cenah. Vse delo je jamčeno. Se priporočam ANTON BOHit R. D. 2, Clymer, Pa. PLES IN ZABAVA -I VSAK PETEK IN SOBOTO^ NOniNCHAH TAVERN 18528 ST. CLAIR AVE. KE 9857 Za ples bo igral fin Mickey J Ryance orkester Za prijetno družbo in dobro; zabavo, obiščite nas ODPRTO OB NEDELJAH Želi se dobiti GODBENIKA NA HARMONIKE, KITARO ali BANJO za starega leta večer Pokličite takoj IV 9509 ali IV 7770 I i' OBVARUJTE MLADE OČI z VID-OHRANJUJOCO SVETLOBO Ravno tako kot je potrebna za dobro zdravje otroka pravilna diete ta in zadosten počitek, tako je tudi dobra svetloba. Naš moderen način življenja, ko veliko ijalog zahteva dober vid, je posebno težko za oči šolske dece. Obilna razsvetljava, prosta blešča, zmanjša ali prepreči napetost oči, ki je posledica tako natančnih nalog. Kot dobro pravilo za ohranitev vida, se priporoča: Preskrbite eno vid-ohranjujočo svetilko za vsakega člana v družini. Na ta način, boste z električno postrežbo imeli za par centov na dan, "zdravstveno zavarovalninsko polico," ki je poceni kot je dragocena. Pomnite—Vid je neprecenljiv, Razsvetljava je poceni! ALWAYS AT YOUR THE MAY GO'S BASEMENT Trgovina odprta v ponedeljek od 10. zj. do 9. zv. ROČNE TORBICE ZA DARILA Na njeni 'prednostni" listi! poleg 20^« fed. ddvka Krasna izbera novih stilov za božična darila. Gladko plastično usnjo, ki zgleda kot mehko ovčje usnjo . . . ima ročaj na vrhu ali stil za pod pazduho, mnoge torbice z zipper j i. Črne ali rjave barve. Oddelek potrebščin OTROŠKE 100% vse-volnene JACOUARD ROKAVICE 85c Privlačne vse-volnene rokavice z lepimi jac-quard vzorci. Kupite jih za šodsko nošo, ali kot za božično darilo —so vredne to nizke cene. Mere 1 do 3. Oddelek potrebščin Otroške — V lepih stilih PLASTIČNE TORBICE Deške fine flannelette PIAIP SRAJCE 1 .00 poleg 20% fed. davka čedne majhne ročne torbico, ki bodo razveselile vsakega otroka! Imajo ročaj al' pas za na ramo td obširno izbero barv z lepimi okraski. Oddelek potrebščin (.49 Sleherni fantek jc vreden te krasno plaid flannelette srajco, katero bi moral imeti za športno in šolsko nošo! Te so ekspertno ukrojene v živih, močnih barvnih kombinacijah— tople in polne mere. Mere 6 do 18. Deška oprava Izvrstna izbera barv v teh RAYON KOMADIH 1.00 Kvadratni komadi finega spun rayonOi ki jih lahko nosite okrog vratu ali za ' buške. Izborite iz za-J loge pastelnih barV zelene, rumene, roz^' ste, modre, "fuchsia, i ali bele. ^ ! Oddelek potrebif" i\ 'M i Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! DA-LEY DONUT SHOP 8948 BROADWAY DI 7311 8412 HOUGH AVENUE HA 9371 Sprejemamo naročila za krofe za vsakovrstne prilike THE PROVIDENT BUILDING & LOAN ASSOCIATION 8425 BROADWAY DI 2132 Hranilne vloge zavarovane do $5,000 Nudimo G. I. posojila in na domove po nizkih cenah ROBINSON'S DRUGS Za najboljšo lekarniško poslugo, pridite k nam. 9017 BROADWAY MI 8972 KEMPTON'S RESTAURANT IZBORNA JEDILA — FINA KUHA 1734 CRAWFORD ROAD Odprto od 5.30 zj. do 8.30 zv., zaprto ob nedeljah in praznikih CE 9507 ST. CLAIR E. 98th RECREATION, INC. 9800 ST. CLAIR AVENUE Okusen prigrizek — pivo, vino in žganje FLORYAN KOCEVAR, pred. FRANK HALEK, taj.-blag. Kegljišče odprto na splošno popoldne ROMA MUSIC CO. Fine plošče Columbia—Okeh in Decca izdelkov 6912 SUPERIOR AVENUE PRODAJAMO SLOVENSKE PLOŠČE, HARMONIKE IN POUČUJEMO NA HARMONIKE ATLAS STUDIO 5615 BROADWAY PRI EAST 55th STREET Naš studio je odprt od 9. zj. do 8. zv. ob sredah od 9. zj. do 1. pop. in ob nedeljah od 10. zj. do 4. pop. Naša posebnost so slike svatb, otrok in skupin HOUGH BEVERAGE CO. 49 VRST PIVE ŠAMPANJEC — VINA — VERMOUTH Importirano in domače blago 8800 HOUGH AVENUE CE 8478 BETTY'S BEAUTY SHOPPE 606 EAST 185th STREET KE 2548 Naša posebnost so permanent waves CASS DRUG VOGAL EAST 185lh ST. in CHEROKEE AVE. ^ IV 2877 Vi se lahko zaupno zanesete na nas, da pravilno izpolnimo vaše zdravniške predpise. Registriran lekarnar je vedno navzoč. KOEPPLINGER'S BAKERY FINI KOEPPLINGER'S HEALTH KRUH, PUMPERNICKEL IN DOMAČ BELI KRUH Ignac Koprivec: Trpljenja bo še treba S M E R D A' S POHIŠTVO — PLOŠČE — GODBENI INŠTRUMENTI IN HIŠNI PREDMETI 5800 BROADWAY — MI 2525 Mi prodajamo na odplačila "Kako je mogoče?! Ne razumem, kako je mogoče! — Že je kazalo, da bo šlo po zlu, nenadoma so se pa zidovi razleteli." Komandant divizije je hodil zamišljeno po tesni izbi hribovske koče. Boj seje bil pravkar končal. Poslednji streli so se za-sekavali v griče ter se smehljaje odbijali od njih. Napetost, ki je ležala v zraku, je popustila, kot po nevihti, ko dež opere prašna polja. Partizani so napadli utrjeno sovražno postojanko, o kateri so imeli o številu posadke in njeni oborožitvi nezadostne podatke. Postojanka je bila premagana, ko je komandant po težki celodnevni brezuspešni borbi skoraj že ukazal umik. Sovražnik se je bil držal za debelimi zidovi župnišča, od koder ga z lahkim orožjem ni bilo mogoče pregnati. "Tone Oblak iz tretjega bataljona je podminiral župnišče na najobčutlivejšem mestu, kamor zaradi goste plohe krogel ni mogel nihče," je pojasnjeval komandant brigade in kazal z roko proti dolini na kadeče se župnišče, kakor da bi hotel svoje govorjenje podkrepiti z dokazi. "Izbilo je velik kos zidu in naši so jurišali v postojanko. Petdeset sovražnikov je ujetih, ostali so padli." "Zopet Oblak!" seje začudil komandant divizije. "V zadnjem času je slišati v slehernem boju njegovo ime. Pokličimo ga, da ga pohvalimo!" Oba komandanta sta se smehljaje spogledala, kakor da bi bila to misel obeh. Stopila sta k oknu ter ogledovala prostor, kjer se je bil boj. Nekaj sto metrov niže je bila majhna vasica s cerkvijo in žup-niščem. Stala je na važnem cestnem križišču, ki ga je sovražnik hotel držati, da bi oviral dovoz hrane na osvobojeno ozemlje. Okrog in okrog so bili visoki hribi, le daleč spodaj se je videla Vipavska dolina in za njo Kras. Skozi okno je bil prekrasen razgled. Morje se je lesketalo v zahajajočem soncu. Kakor da bi živelo, kakor da bi dihalo, se pre-gibalo, je bilo videti. Ostri zalivi so se srebrno odražali od obrežij, ki so se zajedavala v vodo, kakor potuhnjene kače, ploske in dolge do neznanosti. Na večerni strani so bili zalivi skoraj zliti z obrežij v eno barvo. Le lahna, fina črta, ten j i podobna, je risala ločnico med njimi. Cerkev spodaj je ostala nepoškodovana, le oftiet je bil preluknjan, iz župnišča se je pa kadilo. Partizani so ga bili zažgali. Sovražni vojaki so ga spremenili v bunker ter se od tam branili. Večer je bil miren. Bila je zgodnja jesen. V usihajočem listju je rahlo šelestel večerni veter, ki je vlekel od Alp. Nekak topel mir je dihal iz narave, nekakšna ustaljenost in trdnost. Komandanta sta se polglasno po govarjala o uspehih današnjega dne ter zrla proti morju. Čez čas je stopil v izbo Tone Oblak. Visok, krepak, lep fant, svetlih las, velikih oči in dolgih nerodnih rok je obstal pri vratih. Udaril je s petami skupaj ter čakal. Komandant ga je povabil naprej. Šel je s težkim korakom in nekaj bolestno trudnega, otožno naveličanega je ležalo v trdih črtah njegovega obraza, v velikih, j strogo strmečih očeh. "Fant, tebi se imamo zahvaliti za današnjo zmago!" je vzkliknil komandant. Prijel ga jeza ramena, ga stresel, nato ga je pa objel in pritisnil na prsi. Tako nenadna je bila ta gesta, tako nenavadna in nepričakovana, da so se Tonetove oči začudeno uprle v komandanta. Za srce ga je stisnilo nekaj sladkega, velikega, kakor da bi se nenadoma dvignil od neba. Oči so mu za hip vzplamtele, kakor da bi se na njihovih zenicah pojavil vrisk vzradoščene duše, trenutek nato so pa zamrle in se napolnile s prejšnjo otožnost-jo. Solza se mu je zasvetila v očesnih kotih in obrnil seje ter si jo otrl z dlanjo. Ko je odhajal iz štaba, je bil njegov korak še težji, kakor da bi šel s sodišča. V grlu ga je tiščalo. Zdelo se mu je, da se mu je zbrala vsa kri v srcu, kjer ga zdaj tišči in peče. Žile na vratu so se mu napele, da ga je bolelo. Kakor da bi mu v prsih gorelo, mu je bilo "Jezus, Jezus!" je mrmral tožeče in fcesede so se mu trgale z jezika. V premagani postojanki so partizani vriskali. Harmonika je veselo pela. Poskočni akordi so se lovili med porušenim zidov-jem, se odbijali na preluknja-' nem zvoniku ter se rogali mračnim obrazom potuhnjenih ujetnikov, ki so sloneli zvezani kraj zidu pred cerkvijo. Sonce je bilo že zašlo, le vrhovi gora so še rdeli v poslednji sončni svetlobi, in drobni oblački, ki so se spreletavali po nebu, so se kopali v bakreni barvi. Daleč v dolini je zazvonilo. V daljavi je zaregljala strojnica in tu pa tam seje zamajala zemlja od letalskih bomb. Tone Oblak je prišel k svojemu bataljonu. Tudi tu so ga borci objemali, tudi tu mu je hotel vsak stisniti roko. Sprejemal je vse to z mirno žalostjo in srce se mu je stiskalo. Gledal je oči teh fantov. Jasno in prešerno so strmele v svet. Srce jim je vriskalo, duša je pela. Bila je čista in brezmadežna, kakor Mati božja v domačem oltarju. On pa ni mogel biti tak. V srcu mu je kljuvalo, kakor več-noživi črv, ki nikoli ne miruje. V duši gaje žgalo in peklo. Črni madeži so bili na njeni nekoč čisti posodi in niso "se dali izbrisati, kakor da bi bili vžgani vanjo. Dišalo je iz nje po dimu in pogoriščih, po ožganem mesu, po kozolcih in svetlih hramih. Težko je segal tem fantom v roke, kakor da bi jih s svojo omadeževal, oblatil. Nekoč je bil domobranec. Leto dni je bil med izdajalci. Sprva prisiljeno, počasi so ga pa prepričali, da se bore za pravično stvar, dokler ni spoznal na zverinskih umorih in mučenju nedolžnih ljudi zlaganosti in sle-parstva domobranstva. Pred štirimi meseci so ga bili partizani ujeli na patroli in zaprosil je, naj mu dovolijo vstop v narodno osvobodilno vojsko, da bo zmanjšal svoj greh. Zdaj je bil že nekaj časa v brigadi. Postal je izvrsten vojak. S svojim junaštvom je dra-V tovariših do sebe ljubezen in spoštovanje. Mnogi so mu tudi zavidali hrabrost, s katero seje bojeval. Vsi so pozabili njegovo preteklost. Nikoli mu jeni nihče omenil. Bilo g e, kakor da je od prvih časov partizan. Ali on je ni pozabil. Njegovo srce ni moglo pozabiti grozotnih slik iz domobranskega življenja. Njegova duša ni mogla preboleti zablode. Čim dalje je bil .v brigadi, čim večkrat je poslušal govore političnega komisarja o svetih ciljih slovenskega ljudstva, o brezmejnem trpljenju slovenskega človeka, o veličini narodno osvobodilne misli, o podlosti izdajalcev, tem huje mu je postajalo, tem večji se mu je zdel njegov greh. Prve dni se je počutil olajšanega. Začutil je, daje postal človek, ko pa se mu je vzdramila vest ter mu jela vlačiti iz spomina vse tisto, kar je videl, pri (Dalje na 6. strani) Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! Geo. Waibel Hardware 5604 Storer Avenue Vsakovrstna železnina in druge hišne potrebščine Krdkora's Shoe Store 5924 Storer Avenue — AT 2343 Fino obuvalo za vso družino po žmernih cenah Bill's Quality Meats 6402 Denison Ave. — WO 6776 • Velika zaloga vsakovrstnega mesa CLARK PICTURE FRAME 8 GIFT CO. 3017 WEST 25th STREET NABOŽNE SLIKE IN DRUGI PREDMETI OKVIRI ZA SLIKE IN RAZNA DARILA MA 1706 M. A. Wertman Machinery Co. 1310 East 65tli Street izreka najlepša božična in novoletna voščila The Cleveland Wire Cloth Mfg. Co. 3573,81 East 78th Street — DI 1832 Weavers of Industrial Wire Cloth—Steel, Galvanized, Tinned, Stainless Steel, Brass, Copper, Bronze, Monel, Nickel, etc. Plumbing-Heating-Sewering 3528 St. Clair Avenue — EN 3572 Vse plumbersko delo izvršimo v popolno zadovoljstvo. The Better Meat Products Co. 3728 Fulton Road — SH 3344 FINA MESENINA PO ZMERNIH CENAH ' Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! CAMPBELL'S WATCH SERVICE POPOLNA URARSKA POSLUGA Šipice vložimo ko čakate 150 THE ARCADE. EUCLID & E. 4th STREET CH 2135 Ernest Brandsehutz 6722 DENISON AVENUE C & J BEVERAGE STORE VINO — PIVO — POP — CIGARE IN TOBAK THE S. S. KRESGE CO. 5700 BROADWAY TWO SISTERS' LUNCH 5386 ST. CLAIR AVENUE JOHN HRENKA & PAULINE SCHULTZ, lastnika THE UNIVERSAL CLEANSING & DYEING CO. 1218-30 EAST 71st STREET ^ HE 8100 Obleke sčistimo in uredimo, da zgleda j o kot nove WM. POWELL KLEPARSKO DELO — FORNEZI IN STREHE Forneze sčistimo in popravimo 16354 EUCLID AVENUE * GL 4540 WOLFS FABRIC CENTER VELIKA IZBERA VOLNENEGA, SVILENEGA, RAYON IN BOMBAŽNEGA BLAGA 6908 SUPERIOR AVENUE EN 3764 FREDDY'S TIRE SHOP Vulcanizing—baterije in avtne potrebščine Gasolin in olje 6907 ST. CLAIR AVENUE HE 8077 STONEMAN'S SOHIO SERVICE CENTER 17576 LAKE SHORE BLVD. IV 9696 ATLAS TAJERJI, TUBI IN BATERIJE johnson's service E. 152nd STREET & LAKE SHORE BLVD. Tajerji, tubi, baterije in potrebščine GASOLIN IN OLJE A. CAHELL 14200 LAKE SHORE BLVD. Gasolin, olje in Sohio potrebščine THE RANCH HOUSE DRIVE-INN "ZA NAJBOLJŠO KAKOVOST V JEDILIH" 17585 LAKE SHORE BLVD. ^ "Curb Service" Vsem vesele božične praznike in srečno noro leto! 'i CAPITOL FURNITURE CO. x ^ POPOLNA IZBIRKA RAZNEGA JW 1 FINEGA POHIŠTVA 6922 ST. CLAIR AVE. — HE 4522 Vesele božične praznike in srečno ter zadovoljno i, novo leto vsem Slovencem želi PRIJATELJ KEITH'S EUCLID NOBLE RESTAURANT 16114 EUCLID AVENUE " J r EAST CLEVELAND, OHIO Vsi naši paji so doma narejeni CROCKETT'S RADIO SERVICE IZVRŠIMO POPRAVILA NA VSEH IZDELKIH RADIO APARATOV IN ELEKTRIČNIH PREDMETOV 14716 Lake Shore Blvd. — IV 6888 the buckeye ribbon & carbon company \ CARBON PAPERS — INKED RIBBONS 7209 ST. CLAIR AVENUE THE GEO. H. PORTER STEEL TREATING (0. ' TOOL WORK OUR SPECIALTY 1265 East 55th St. - HE 6601 THE STEEL IMPROVEMENT & FORCE CO. 970 East 64+h Street W. NAYJOKS, nakupovalni zastopnik RIES FLOORING (0. 795 E. 152 St., vogal Aspinwall Ave. LI 4200 Vložimo linolej na podu in na vrhu okrog lijaka. Inlaid ali felt base. Gold Seal Congoleum preproge. Po meri naredimo zastore. 2e narejene prodajamo od 15c do $1.75. Beneški zastori narejeni po naročilu. Zgodnja dostava. Trpljenja bo še treba (Nadaljevanje s pete strani) čemer je v onem strašnem letu sodeloval, so njegove oči zgubile začetni žar. Ostal je sicer hraber. V boju je pač iskal utehe in jo navadno tudi našel. Z bojem je poskušal izbrisati iz svojega spomina grehe. Izpostavljal se je nevarnosti. Življenje mu ni pomenilo nič, ali krogle se ga niso prijele, kakor da bi moral delati pokoro dalje. V boju se je navadno tudi raz-živel. Vest se je umirila, toda ne zmerom. Mnogokrat je med borbo obstal. Z grozo seje za-zrl predse. Iz mraka, iz otemne-lih obrisov bajte so segale proti njemu proseče roke petletnega otroka, ki so ga vrgli domobranci živega v ogenj, ker je bil sin komandanta partizanskega bataljona. In on mu ni mogel pomagati. Iz gluhe noči so sijale k njemu strahotno preplašene, z neizmerno grozo napolnjene oči mlade matere, ki so vpričo nje ustrelili otroka. Zdelo se mu je, da dviga sklenjene roke prav k njemu, ki je stal sredi domobrancev mrk in molčeč, nejevoljen nad ostudnim početjem, vendar pa toliko plah, da ni upal materi na pomoč. Iz noči so segale k njemu grozotno suhe roke stare brezzobe kmetice, ki so ji nad glavo zažigali hram ter jo tiščali v ogenj. Odprtih ust je stala na pragu. Sivi, redki lasje soji padali na čelo, na lica. Gledala jih je s svojimi izžganimi očmi, kakor da ne more razumeti tega, kar delajo. Usta je imela odprta in samo strmela je vanje, tiho, grozeče. Kakor nož gaje rezala v srce strašna kletev osivelega starca, vpričo katerega so lepega majskega jutra zaklali pet hčera in sinov skoraj v zabavo. To so bili žgoči strahovi, ki so ga zalezovali podnevi in ponoči. Bolela gaje ljubeznivost tova rišev, bolela prijaznost komandantov. Želel je, da bi ga tepli, da bi ga sovražili, da bi mu očitali sodelovanje pri požigih in umorih, pa so ga skoraj ljubkovali. Zato je bežal navadno v samoto. Ponoči ni mogel spati. Preganjala ga je misel, da je izdal domovino, ko je bilo izdajstvo največji greh, da je pomagal ubijati brate, da je osramotil svoj rod in svojo mater. Nanjo je zdaj tolikokrat mi slil. Ko je končal gimnazijo in je odhajal v Ljubljano, ga je posebno skrbno pokrižala ter mu dejala: "Hodi po pravih potih, sicer mi ni treba več pred oči!" Prišel je v Ljubljano in se dal kupiti. Nasedel je sleparjem, lažnivcem, ki so izkoriščali njegovo bedo. Za nekaj mesev stanovanja v Akademskem domu je moral postati izdajalec. Ubili so mu mladost, ubili življenje! Kaj poroče mati, ko se snide-ta ? Kako ji bo pogledal v oči, ko ga bo vprašala: "Kod si hodil? Kaj si počel ta težka leta?" Ona ni klonila, to je vedel. Prepričan je bil, da je za partizane; zdaj je to čutil. Ni mogoče, da bi s svojo dobroto in pravičnostjo ostala izven borbe, ali bi se celo ogrevala za izdajalce. Kaj mu poreče, ko se ji izpove? In kako bo pogledal v obraz Nadi? • Ostala je na učiteljišču v Mariboru. Zadnji dan, ko je odhajal v Ljubljano, sta si segla toplo v roke. V očeh sta si brala čustva in bilo jima je lepo pri srcu. "Ostani dober in—misli name!" je dejala. Danes je nekje v srcu Nemčije, če je še živa. Nemci so jo poslali v svoje rabeljsko taborišče, ker ni hotela zatajiti svojega rodu; ker je imela slovensko srce; ker je sovražila fanatične hijene. On pa je bil hlapec tistih ljudi, ki so Nado tr- pinčili, ki so jo vlačili po ječah in taboriščih. Kako bo stopil pred njo in ji dejal: "Ljubim te še z vso silo svojega mladega srca!" ko ga bo pa vprašala: "Kai si delal ta žalostna leta?" "Izdajal sem svoj narod, moril sem Slovence!" ji bo moral priznati. In obrnila se bo od njega. Na obraz ji bo legla neizmerna žalost, ali v svojem ponosu bo odšla ter ga ne bo več pogledala. Slikal si je bodočnost, kakršna po njegovih mislih bo. Ta čudoviti rod si bo uredil svoje življenje tako, da bo dobro vsem ljudem. Tisti, katere je streljal, bodo tedaj priborili ljudstvu srečo! — Oženil se bo nemara. Tudi sam bo deležen te sreče in imel bo otroke. Ko mu bo govorica stekla, ga bo otrok vprašal: "Oče, kaj si bil ti, ko je slovenski narod bojeval boj za svoj obstanek ?" In moral mu bo povedati. Otrok ga bo pogledal z velikimi, strmečimi očmi in v srce se mu bo naselil nemir. Nikoli več se ga ne bo oklenil ljubeče, kakor se ga je oklepal dotlej. Greh, ki ga je storil, bo padel kot gora med njiju in otrok se bo sramoval svojega očeta. Ko se bodo otroci pogovarjali o teh velikih dneh, bo njegov sin žalosten odbežal iz gruče in bo pri jokal domov. Sedel bo za peč ter gledal nanj mimo in sovražno. Žena bo hodila tiho po hiši. Z velikimi očmi ga bo ogledovala in molčala bo, molčala. S sten, s tal, od stropa bo pa dihalo vanj: "Domobranec, ubijal si najboljše ljudi; izdajal si domovino satanu!" "Ko bi umrl, ičo bi me vsaj krogla zadela!" je mislil mnogokrat. Zdelo se mu je, da je neizmerna sreča, umreti za domovino, za veliko osvobodilno misel. Mati bi slišala, da je padel. Nada bi slišala in s spoštovanjem bi se ga spominjali. Ta dan je hotel končati! Zdelo se mu je, da ne bo mogel več prenašati očitkov svojega srca, pretečih spominov svoje duše. Iskal je smrti. Vedel je, da se ne vrne živ, kdor pojde do župniščnega zidu. Iz vseh lukenj so bile obrnjene tja strojnice. Sovražnik se je očividno zavedal pomena tega kosa zidu. Toda njega se krogla ni prijela.—Šel je počasi, kakor da bi se odpravljal v mesto po mirni, ravni cesti. Niti zaklanjal se ni. V roki je nesel razstrelivo, puško pa je imel obešeno okrog vratu. Počasi je miniral zid. Gledal je v mračne cevi strojnice, ki so se zlobno krohotale, vabil je kro- gle k sebi. Sikale so sicer okrog njega, zabadale so se v zid, praskale omet, on je pa ostal nepoškodovan. Ko je zanetil vnetilno vrvico, se je odstranjeval od zidu počasi. Nemara mu pade na glavo vsaj kak kamen, je mislil. Zid se je hropeče sesul; le kak meter je vrgel od sebe omet in drobir. Njega pa ni hotelo doseči. Ko so ga poklicali v štab, je sedel na samem z glavo v dlaneh. Tako so ga našli tovariši čestokrat. Tudi zdaj ni našel obstanka pri bataljonu. Tiho je odšel. Mrak se je začel zgoščevati. Tone je sedel za cerkvijo ter mislil. Bil je zadovoljen s svojim današnjim uspehom; razumel je pomen padca postojanke, bilo mu je prijetno, da je porušil zid, toda še zadovoljnejši bi bil, če bi ležal pod zidom še sam. Pred cerkvijo je pela harmonika. Prešerni fantje so plesali po peščeni cesti, on pa je sedel kakor da bi zanj vse to ne veljalo. V duhu je gledal pot pred seboj, pot svojega življenja in zdela se mu je težka. Bal se je svojega očitajočega srca. Ljudje so mu odpustili greh, srce mu ga noče. Zdaj pa zdaj je prišel k njemu partizan ter ga povabil k rajanju, a ni šel. "Drugi se naj vesele, zame mora biti še in še pokora!" je govoril pri sebi. "Treba bo še trpljenja, da bo greh opran z moje duše, tedaj nemara bom tudi jaz vesel." Počasi je legala noč na majhno vasico, harmonika pa je igrala in igrala. Igo Gruden: CELICA ŠTEVILKA PET Dvajset nas na goli prični celici številka pet: zbližani ljudje različni čakali smo dan božični z vero v boljši^ lepši svet v celici številka pet. Vsak je znal za vse trpeti, eden šel za vse bi umreti: videl sem v očeh goreti sen, ki ga odpor zaneti, vsem je bil enako svet v celici številka pet. Dušan, kaj si ti zagrešil? Komaj ti je petnajst let. Lačen s smehom si se tešil, nam s čebljanjem ure spešil kakor ptiček, v kletki ujet, v celici številka pet. Bil je božič, mi brez slame, ko je prišel Bog na svet: stisnili smo skupaj rame, čakali, da dan nam sname z okna noč in dahne spet v celico številka pet. Šli so dnevi, šli so tedni, sen je bil na dom pripet: vsega smo življenja vredni mislili na narod bedni z vero v boljši, lepši svet v celici številka pet. Vsem vesele božične praznike in srečno noro leto! CVETLICE ZA VSE NAMENE Lepi šopki za svatbe, venci in cvetje v loncih Roger's Flower Shoppe COIT ROAD. VOGAL E. 140 STREET — GL 8752 THE LOCKE MACHINE CO. 971 East 63rd Street HE 7268 CLAIR STUDIO pod novim vodstvom LUCIEN LOCHE, francoski fotograf Izvršujemo komercijalne slike, slikamo svatbe, skupine in posameznike. 6904 ST. CLAIR AVE. EX 5408 Vsem vesele božične praznike in srečno noro leto! NELSON UPHOLSTERING CO. 1570 EAST 66th STREET \ " HE 5658 / ! Izvrstno delo tapetiranja THE V. DEMSHAR HOME APPLIANCE CO. 22034 Lake Shore Blvd. - KE 7070 Radio aparati — plošče — ledenice — peči oprema za perilnico in radio popravila V naši trgovini s pohištvom imamo veliko zalogo finega in vsakovrstnega pohištva. Prodajamo na odplačila po vaši ugodnosti THE FLEMING FURNITURE COMPANY 7411 St. Clair Ave.-HE 8899 ' EDWARD A. WEISS, poslovodja NOniNGHAM FEED & SEED COMPANY Semena za travo, zelen j ad in cvetlice Cvetlične korenine, žito za ptiče Vsakovrstna gnojila. Prodajamo na debelo in drobno. 18617 Nottingham Road - KE 0256 RINI FOOD STORE 656 East 185th St. - iv 7729 Pri nas si lahko gospodinje nabavijo sveže sadje in zelenjavo. Imamo veliko zalogo v izbero ' DOVAŽAMO NA DOM OHIO SHEET METAL CO. 565 East 123rd St. - GL 6375 Izvršimo popravila na strehah; pri grelni napravi; kleparska dela in umetno prezračen je THE GENERAL HEAT TREATING COMPANY 941 ADDISON ROAD EX 2111 - 2552 TOOL HARDENING ANNEALING TEMPERING STRAIGHTENING NORMALIZING DRAWING CYANIDING CARBURIZING, etc rn Vsem vesele božične praznike in srečno noro leto! CLAIR-DOAN RECREATION KEGLJIŠČ — POLEG JE RESTAVRACIJA Odprto do 2. zj. 10322 ST. CLAIR AVENUE — LI 9535 Naša kegljišča so v prvovrstnem stanju THE ASPINWALL DRUG CO. 786 EAST 152nd STREET, vogal ASPINWALL ZDRAVNIŠKE PREDPISE IZVRŠIMO NATANČNO KERRUISH JEWELERS. INC. 818 EAST 152nd STREET — GL 2007 FINA ZLATNINA — URE IN DIAMANTI California Wine ^ Beverage Co. 13823 ST. CLAIR AVENUE — GL 3369 Pivo — vino — šampanjec — cordials — mehke pijače JOE MINIS, poslovodja STONEMAN CO. 7110 SUPERIOR AVENUE — HE 1759 Plumberske potrebščine, vrtno orodje, semena, gnojila BARVE IN STEKLO TER VSE POTREBŠČINE V ŽELEZNINI Standard Drug Co. E. 222nd St. in Lake Shore Blvd. Zdravniške predpise točno izpolnimo David Hoffman KROJAČ Moške in ženske obleke naredimo po naročilu ^Qijsko delo 6007 Broadway Friedberg Jewelry 950 East 152nd Street — GL 9048 eksperti na diamantih kupite pri nas, boste gotovo dobili pravo vrednost fi The New Dremann Rug ^ Dry Cleaning Co. Pridemo iskati in nazaj pripeljemo 6612 PENNSYLVANIA AVE. — EN 0070—EN 0071 Preproge sčistimo točno in zadovoljivo J. B. Atlantic Service 6510 Wade Park Avenue Zeli vsem Slovencem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto! TO JE SLOVENSKO PODJETJE The Ohio Mechanics Laundry Co. 1743 East 47th Street Pralnica in čistilnica delovne obleke Supreme Suit Case Co. 5100 Superior Avenue — HE 6980 V New Yorku na 358 5th Ave., New York City Superior Beverages PIVO — ALE — VINO — CORDIALS — ITD. 8121 Superior Avenue — GA 9362 Prosto dovažanje na dom KEIIER RADIO SERVICE COMPANY RADIO AND SOUND ARTISTS 9005 Superior Ave. VELIKA IZBERA SLOVENSKIH PLOSC Popravimo radio aparate in nudimo clektronično postrežbo CE 0475 — CE 6633 Boris Ziherl: Trije trhli stebri stare Jugoslavije Jugoslovanski narodi so pri- na gorah kosti, dežela socialne čakovali leto 1918 kot leto ures- pravičnosti. ničenja svojih stoletnih narodnih hotenj. S to vero so široke množice delovnega ljudstva vstopile v novo državo. Čeprav niso imele Za srbski narod le ustvaritev, , . . - i nobenega organiziranega vodil-Jugoslavije pomenila končno;___,■___ zmago njegovih osvobodilnih hotenj, ki se je zaradi njih dvignil v vstaji leta 1804 in med balkanskimi vojnami izgnal Turke iz svoje domovine ter se mno-, , , .. , , ... i lake koncesije delovnemu Ijud-zicno upiral diviaskemu avstro-1 , ^ . ...... v, , ,, stvu, toda 7, vsemi silami si le nemškemu navalu leta 1914. . , , j • , prizadevala, da je njihovo kon- Srbski narod je gledal v Jugo- čno uresničenje čim bolj zavle- nega političnega oddelka, je re j akcija vendar v prvem trenutku j odstopila pred njihovim borbenim poletom. Začasno je pristala I na nekatere socialno-gospodar- slaviji, v močni državni skupnosti enakopravnih jugoslovanskih narodov, jamstvo svojega lastnega, svobodnega, demokratičnega razvoja, varstvo pred zu- kla. Delavski razred Jugoslavije si je po prvi svetovni vojni izvo-jeval mnoge pridobitve, zlasti glede socialne zakonodaje in nanjo, predvsem germansko ne-' strokovnega organiziranja, toda varnostjo. Srbski narod, ki je v'združena reakcija je že v letih svoji narodni vstaji leta 1804! 1919-1920 prešla v odločni pro-hkrati tudi prvi na Balkanu I tinapad. dvignil zastavo demokratične j Vso zgodovino stare Jugosla-revolucije, ni nikdar pojmoval' vije spremlja vrsta zločinov Jugoslavije drugače kot državo proti delavskemu razredu, svobode, enakosti in bratstva j z nasilnimi sredstvi so bila vseh jugoslovanskih narodov. I dušena delavska gibanja za iz-Za jugoslovanske narode, ki boljšanje življenjskih pogojev; so stoletja ječali pod jarmom razpuščali so delavske strokov- Nemcev in Madžarov, je Jugoslavija pomenila: ne organizacije; prepovedovali sodelavska zborovanja in volitve delavskih zaupnikov v podjetjih; v uprave delavskih ustanov 1. odpravo vseh ostankov suženjske preteklosti, odpravo tu jih tvorov, ki so neomejeno go- j ® fašističnimi metodami spodarili z zemljo in delovnimi j vključevali odkrite agente proti-močmi jugoslovanskih narodov; I ljudske reakcije, topalovičevce, 2. demokratično udeležbo naj-1 jugorasovce itd.; postopno, toda širših ljudskih množic v vodstvu ; dosledno so odpravljali delavsko države, kar jim je bilo v Avstro- zakonodajo, ki je bila končno z Ogrski onemogočeno z reakcionarnim volivnim cenzusem in drugimi ukrepi političnega in gospodarskega pritiska; zloglasno cvetkovičevsko-koro-ščevskimi uredbami povsem odpravljena. Delavski razred v stari Jugoslaviji je bil dejansko najbolj 3. enakopravnost vseh naro-: brezpraven družbena plast. I reševanju notrajajih in \ Tudi širokim množicam delov- zunanjih političnih vprašanj, ki kmetov so ni v stari Jugošla-; jim jo v Avstro-Ogr^ki.nisb pri-iyjjj godilo mnogo boJ^e. I^^eta i znavali ter so jim jo nasilno kra- 1913 go pričakovale, da bodo v tili v gospodarskem, |^akor v po- Jugoslaviji dobile zemljo, ki so litičnem in kulturnem življenju.'jo stoletja obdelovale kmečke "V si jugoslovanski narodi so ; roke in ki je bila po večini last I pričakovali, da bo Jugoslavija tujih grofov, baronov in bančni-j postala njihova domovina, ki jo j^ov, ali pa je bila tako. obreme-jbodo branili pred vsemi sovraž- njena z oderuškimi hipotekami, j nik! in ki bodo zanjo pripravi je- (ia .g bil kmet samo., fiktivno I ni umreti. i njen lastnik. ->1 Toda od vsega tega se ni nič izpolnilo. Hotenja jugoslovanskih ljudskih množic so se raz-ihajala s hotenji jugoslovanske ! reakcije. Zato, ker ni bilo prave Protiljuds'nm oblastnikom, ki so v prvih letih po letu 1918 izigravali ljudstvo z obljubami o "agrarni reformi," ni prišlo niti na misel, da bi z dosledno izve- ; revolucionarne politične stran- reformo zlomili gmotno ' .{C, ki bi mogla pod svojim vod- nioč veleposestnikov in oderu-stvom združiti najširše plasti ^eh najzanesljivejših ste-jugoslovanski narodov in jih sleherne reakcije. ^lasprot- : povesti v boj za uresničenje njihovih hotenj, se je združeni jugoslovanski reakciji posrečilo, da si je s sleparstvom in nasiljem zagotovila vodilno vlogo v novi jugoslovanski državi. I Oblastniki stare Jugoslavije so z nadaljevanjem ter razvija-: njem politike, ki jo je v habsbur-iški monarhiji'.hodila vladajoča { no, stopali so s tujimi veleposestniki v čedalje tesnejše gospodarske in rolitičnc stike, ustanavljali r.^upaj z njimi velika bančna podjetja, karte!e in podobno monopolistične zveze za izkoriščanje kmetov in drugih delovnih plasti. Namen agrarne reforme v Ju-1 , gosMvi i, o .kateri so v letih bor-nemška in ma zarska gospoda [ lenega poleta delovnih množic in s tem pripravljala propad Av-j^^g^ in vasi 1918 do 1021 mno-,stro-Ogrske leta 1918, storili' ^ bil predvsem, da Ivse, kar je bilo v njihovih mo- pon^očjo delne razlastitve vele-!čch, da bi ljudst\o zasovražilo pogggtniške zemlje, seveda ob ■ Jugoslavijo, da ti v njej gledalo }..pravični" odškodnini velepo-tujo, mačehovsko državo, a iiG I gggtnikom, preprečijo agrarno svojo domovino, narodno državo, revolucijo, neizogibno razlasti-Irije trhli scC li, na katerih veleposestniške zemlje se je ves čas svojega obstoja odškodnine v korist delov-zibala stara Jugoslavija, so bili: j kmetov brezobziino izkoriščanje delov- i' ^amen agrarne reforme je bil nega ljudstva, politična brez-l^^^^^jg da s praznimi obljuba-pravnost državl:anov in narod-,i^čijo kmete od delavskega jugo-1 ;a2reda, ki se je tedaj boril za j nostra neenakopravnost ' slovanskih narodov, .lemokracijo in socialno pravičnost. Čim 'e začel val ljudske borbe Z'\ zemljo in svobodo upadati )o l udnr?i organizirano in zdru-^3ns ju[;oslovan3%G reikcije, so j -.ili \ni nvčrti za agrarno rofor-10 ■' ž -"li v arhiv. V dobi resto- I. Borba juRoslovanxkc reakcij) proti s<)c;»'-no-KfsiuKlarskim pravica n š rokih ljudskih mncž C MoJ. prvo s\ctovno vojno so >0 tisoči in tisoči jugoslovan- n' a-r'le d i 1: t <•'t u r c, junija •;k'h delavcev in kmetov borili v 193.1, jc bilo UF.'avljono vsako vstah a.bske vojske in jugoslo ans!:il\ proLluA'oljskih oddel-C.; or.-j^aniziiali so v sovražnem , V '.nle'Iju vojaške upore in stavke. V V. j to 30 delali v veri, da bo ju-joslovanska država, ust\'arjena nilto izvajanje agrarne re- 1 Hi vr.t3^'Gm i \ fo "ii^volcni" n- f r.n, ■ (dint j i I'-ro'-ri 309 veleposest-r.ied nji-.ii 310 tujce/, predvsem Nemcev in Madžarov, obdržalo povprečno po 1,300 oralov zeml;e. V Dalmaciji niso bili odpravljeni v glavnem kolo-natski (tlačanski) odnosi, ki so bili uvedeni po letu 1900, ker je bila njihova uvedba v interesu večjih bank, neodpravljeni so pa ostali sploh kolonati po 13,000 hektarov zemlje, ki je bila last italijanskih državljanov. Za tisto malenkost zemlje, ki so jo kmetje dobili na podlagi takšne "agrarne reforme," so morali plačati veleposestnikom 3,500 milijonov dinarjev in sicer 1,400 milijonov neposredno, 2,100 milijonov pa posredno po državi, to je z ljudskim denarjem, s plačevanjem davkov. Kmečko prebivalstvo v stari Jugoslaviji ni dobilo zemlje, a kdor jo je že dobil, jo je dobil le toliko, da ni mogel živeti in ne umreti, zemlja pa je bila že vnaprej obremenjena z visokimi odkupnimi cenami. Kmetje so se zadolževali ali so pa dodeljeno zemljo prodajali malim in velikim oderuhom. ; Svetovna agraima kriza, ki je izliruhnila kmalu po prvi svetovni vojni in ki se je silno poostrila s splošno gospodarski krizo v letih 1929-1933, je upropastila veliko množico kmetov. Medtem ko so se cene kmetijskih pridelkov v letih 1928-1934 znižale za nad 60 %, so se industrijski iz-, delki pocenili le za 25 ods totkov.; Razlika med pocenitvijo kme- j tijskih pridelkov in industrij-1 skih izdelkov, ki jo imenujemo "škarje," je nastala med drugim j zaradi delavnosti kartelov in dru- [ gih monopolističnih pogodb ka-1 pitalistov, ki so z umetnim, na-' silnim držanjem cen industrij-! skega blaga odirali delovno pre- j bivalstvo. Kartelj so uživali po- ■ sebno veliko zaščito Stojadinovi- ^ ča-Koroševega režima, ki je z vsemi sredstvi podpiral izkori-' ščinje delovnega ljudstva po ve-■ IqkapitalietjJi. Pod zaščito . di> žive so karteli brezobzirno izkoriščali kmečke pridelovalce sladkorno pese, lanu, konoplje, hmelja itd. Pri tej izkoriščevalski politiki proti delovnemu kmečkemu ljudstvu in proti vsem drugim ! plastem delovnega ljudstva so privatni monopoli delali z roko v roki z državnimi monopoli. Znano je na primer, da so državni monopoli plačevali pridelovalcem tobaka dvajseti del tiste cene, ki so jo na trgu zahtevali od množičnega konzumen-ta. To složno delovanje zasebnih in dižil nih monopolov nam poslane povsem razumljivo, ko pomislimo, da je bila stara jugoslovanska država v bir.tvu politični aparat v rokah izkorišče-valskih dn'žbenih plasti, tesno povezanih s tujimi monopolističnimi grabežljivci. Peščica bančnikov, velikih industrijcev in veleposestnikov je i^'ala od-I ločilno vlogo v vsem državnem živlenju. I Posluževala ne je državnega aparata za utrjevanje, svoje gospodarske in s tem politične moči. Menjavala je ministre in vlade, vzpodbujala pustolovce iz I najrazličnejših generalskih klik ter z njihovo pomočjo uresniče-j vela svoje mračne protiljudske načrte. I Peščica velekapitalistov je bila neomejeni gospodar v bankah, privilegiranih od države, I kakršne so bile na primer Narodna banka, Državna hipotekama banka in Privilegirana 'a'^rarna banka. I::me.l 35,000 de'nic Narodne brnke, ki je v inreiu države opravljala največje finančno operacijo, je bilo le'a in? 25,delnic v rokah ,devetih najxecjih bogftnšev. I 0'-la",t Iin"nčne.7a kapitala v stari Jn-Toslaviji se je posebno okrofilr no uvedbi nestojanuar-cke:Vojr/i'e dik'al.ure, ki je iz-k'ji'ci'a —iMije o-.trn'-.e 1 ndske-lga nadzorstva nad di ravnimi 1 posli. V času šesto januarske diktature j? bila ustanovljena (Dalje na 8. str.) dL Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! HOUGH FURNITURE CO. FINO POHIŠTVO IN HIŠNI PREDMETI RADIO APARATI—KOMBINACIJE—PLOŠČE—ITD. General Electric — RCA — Zenith — Crosley — Philco Bendix in Gayrod izdelki 8402-04 HOUGH AVENUE — GA 7426 Odprto ob večerih B. EILBERG JEWELRY CO. PRIJATELJSKI ZLATAR NA FIVE POINTS Ni prepozno za božično zlatnino DIAMANTI — URE — PRIBORI — RADIO APARATI IN RAZLIČNA ZLATNINA 15007 ST. CLAIR AVENUE — GL 1287 B I L L' S MOŠKA OPRAVA IN POTREBŠČINE ST. CLAIR AVE. IN EAST 152nd STREET, PRI FIVE POINTS GL 4340 Pri nas boste vedno dobili prvovrstno blago, fino krojaško delo in zmerne cene Najlepše čestitke k božičnim in novoletnim praznikom pošilja The J. L. Goodman Furniture Co. 8358 BROADWAY PRI HARVARD HERB FITZGERALD 635 EAST ISSih STREET — KE 1313 VSAKbVRŠtNE WTRI^ŠČI]%#l#K%LlkAlJE Prodajamo radio aparate, plošče in hišne predmete Savoy Furniture ^ Appliance Co. 10215 ST. CLAIR AVENUE — GL 2625 f POHIŠTVO, PREPROGE, PEČI, SVETILKE, LINOLEJ, KOMADI IZ STEKLA ITD. Wagner's Refrigeration Service Co. COMMERCIAL INSTALLATIONS OUR SPECIALTY 6307 Superior Avenue — EN 6860 R. E. Gallagher 8304 Hough Avenue — RA 0670 Brusimo vsakovrstne nože in škarje ter žage Tudi izdelujemo ključe THE PAVELKA BROS. CO. 2976-84 EAST 37th STREET FINA MESENINA ZALAR'S ACCORDION SHOP 5256 SUPERIOR AVENUE — HE 9494 Fina izbera izbornih novih, rabljenih in importira-nih harmonik. Popravimo in uglasimo ter učimo igrati. Čksklu^zivni prodajalci nove iznajdbe Flotatone za elektrifikacijo harmonike. FLORENCE DRESS SHOP 644 EAST 185th STREET — KE 4423 KRASNE OBLEKE ZA ŽENE IN DEKLETA PO ZMERNIH CENAH POLACEK ELECTRIC CO. NAPELJAVA 2IC IN OPREMA ZA ELEKTRIKO 5288 BROADWAY — MI 7370 Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! UL TREATING COMPANY CASE HARDENING JESSE L. TEEGARDEN (043 East 62nd St. - HE. 4492 mnm beverage (POLEG ABADYS) PIVO — VINO — ALE CORDIALS — MEŠANE IN MEHKE PIJAČE Odprto do 10. zv. 16826 Lake Shore Blvd. VOGAL E. 169th ST. KE 1228 P m radio RADIO APARATI — PLOŠČE IN HIŠNI PREDMETI V ZALOGI IMAMO PLOŠČE KUŠARJA, YANKOVICA IN E. BENEDICTA KOT TUDI VSE DRUGE SLOVENSKE IN POPULARNE PLOŠČE 7220 Sf. Clair Ave. - EX 5923 FRANK G. NOVAK STUDIO NAPRAVIMO VSAKOVRSTNE SLIKE 8000 UNION AVENUE — BR 3626 na domu: DI 0482 FORMAN COAL CO. PREMOG — KOKS — PESEK IN CEMENT 3581 EAST 80th ST., med AETNA in UNION Prodajamo na drobno in debelo MI 6323 THE BYRD PLUMBERS' SUPPLY CO. JOBBERS Monterska in grelna ter tovarniška oprema 3609 EAST 80lh STREET DR. V. C. THOMAS CHIROPRACTOR — ELECTRO-THERAPY Zdravimo bolečine v kolku itd. 12428 ST. CLAIR AVE., zgoraj Pokličite LI 3135 za dogovor Z LAHKOTO SI BOSTE IZBRALI LEPA BOŽIČNA DARILA V Treasure Gift Store 5817 Superior Avenue — EX 5725 Tri-State Food Products Co. 6516 Lexington Avenue — EX 4455 Izdelujemo okusne in poznane popoprane klobase Kolbassy izdelka Town Motor Sales . IZVRSTNI RABLJENI AVTI-ST'IS-ZS Superior Avenue — EX 3224 Izvršujemo splošna popravila LANDY'S - Cut Rate Dry Goods 990 East 105th Street — 15011-13 St. Clair Avenue 2122 West 25th Street Naše cene so vedno nižje kot drugod Louis Eisenberg TRGOVINA Z VSAKOVRSTNO ZELEZNINO 1169 East 79lh Street — EN 9381 Slovenska gimnazija v Kopru Ponatis iz "Slovenskega poročevalca" Nikoli ne bomo pozabili, kako so italijanski fašisti zatirali primorsko ljudstvo v letih med prvo in drugo svetovno vojno. Ni ga bilo kraja, kjer bi se lahko razvijala slovenska beseda in kultura. V mestih so naše kmete, ki so se po ulicah razgo-varjali v slovenskem jeziku, pretepali isti pobalini, ki danes po ulicah Trsta in Gorice vpijejo "Italia, Italia." Po vseh vaseh Primorske in Istre je ljudstvo občutilo njihovo zločinsko raznarodovalno delo. Hudo je trpela zlasti severo-zapadna Istra, to je Koprščina in Piranščina, saj si slovenski kmet skoraj ni upal v Koper ali Piran, kjer je bilo pravo gnezdo šovinistične drhali. Pod Avstrijo je "Lega Nazio-nale" nasilno postavljala italijanske šole v popolnoma slovenskih vaseh. Avstrija je podpirala v Istri italijanske šole in ovirala slovenske. To je dokazal že primer italijanske gimnazije v Kopru, ki si je nabavila bogato knjižnico in vsa potrebna učila, slovensko učiteljišče pa se je moralo boriti za obstoj. Italijanski gospodarji so že tedaj prepovedovali slovenskim naseljencem govoriti z otroki v maternem jeziku. Preganjanje je doseglo svoj vrhunec zlasti še v dobi po prvi svetovni vojni. Po osvoboditvi se je ljudstvo navdušeno oprijelo svojih šol. Nestrpno so pričakovali svoje učitelje; celo starčki se danes udeležujejo večernih tečajev. Istra noče biti več nazadnjaška, I jaškemu domu Rdeči križ Slovenije. Težave so še pri pouku slovenščine, toda profesorji se ne morejo načuditi, s kakšno vnemo in ljubeznijo se mladi istrski dijaki učijo svoj jezik. V letošnjem šolskem letu je število dijakov znatno naraslo. Gimnazijo obiskuje 208 dečkov in deklic, v dijaškem domu je na oskrbi 150 gojencev. Gimnazija ima sedaj tri razrede z več pararelkami. Revne dijake podpira tudi "Dijaška matica." Istrski kmet kljub suši in slabi letini rad pomaga dijaškemu domu. Mladinska organizacija je v pomoč dijakom in profesorjem v šoli in v dijaškem domu. Dija- ki hočejo živeti z italijanskimi | tovariši v bratstvu in tovarištvu. Na pročelje svojega doma so napisali: "Napredek in pro-! sveta, to naša bo osveta." j Mladi dijaki so se z vso res- j nostjo in ljubeznijo oprijeli uče- j nja v svoji materinščini, da bodo ^ čimprej pomagali svojemu ljudstvu. » SREČKO KOSOVEL; PESEM Slavček med trnjem se je zganil in zapel; bel cvet divje rože je zakrvavel . . . Trnje zori sredi belih puščav. Kot kaplje krvi dozoreva mu plod, na belem groblju kraških planjav — tam bo moj kot. Trije trhli stebri stare Jugoslavije (Nadaljevanje s 7. strani) Privilegirana agrarna banka, ki je leta 1936 pod Stojadinovič-Koroščeva vlado dobila z uredbo o reguliranju kmečkih dolgov neomejeno oblast nad velikimi množicami kmečkih dolžnikov. Zgodovinska dejstva kažejo, kakšnega velikega političnega pomena je oblast maloštevilnih organiziranih finančnih magnetov, ki se v njihovem imenu vodi vsa državna politika nad velikimi množicami razcepljenih malih proizvajalcev. Vsa skrivnost dolgoletnega gospostva kle-rikalizma nad dušami in telesi slovenskih kmetov se skriva v gmotni podpori, ki jo je nemški finančni kapital v stari Avstro-Ogrski nudil klerikalnemu za- družništvu med veliko agrarno krizo ob koncu 19. stoletja, da bi s tem odtrgal kmete od delavcev in vnaprej onemogočil nastanek enotnega narodnega gibanja v zatiranih deželah črno-žolte monarhije. Finančni kapital v stari Jugoslaviji se je okoriščal z dragocenimi izkušnjami drugih držav. ' Ko je izročal kmečke dolžnike v roke enega svojih največjih denarnih zavodov, si je omogočil izvedbo neomejene politike izsiljevanja, izigravanja in gospodarskega nasilja nad kmečkimi množicami. Javne volitve so bile ena oblik nadzorstva nad obrestnimi sužnji jugoslovanskega finančnega kapitala. Istra skrbi za dvig prosvete. 1 Ljudska oblast je pripomogla k | ustanovitvi gimnazije v Kopru. Ker so mnogi dijaki otroci revnih staršev, sirote padlih parti-I ?anov in iz oddaljenih vasi, je : bilo nujno poskrbeti tudi za dijaški dom. ! Z novim šolskim letom 1945-, ; 1946 je dobilo vso oskrbo 105 j j dijakov. Mnogo je pomagal di- V bivši koperski jelnišnici ; so zdaj delavnice za obnovo I Jetnišnica v Kopru je znana I vsem pod Italijo preganjanim : Primorcem. Tudi Bidovec s to-I variši in Pino Tomažič so poleg neštetih drugih trpeli v nji. Med j okupacijo je bila poleg tržaškega Coronea tu zbirna baza za slovenske, hrvatske in italijanske antifašiste, ki so jih iz Kopra razpošiljali v taborišča. Po osvoboditvi je naša oblast manjše število kriminalcev, ki so bili v Kopru, razposlala na j prisilno delo in v poslopju usta-: novila mehanično in mizarskft delavnico ter predilnico. Nabavili so mi-^arr.ke stroje ter potre-' ben material. Delavnico, ki daje kruha 40 ljudem, vodi in upravlja domačin. Izdelujejo pohištvo za urade, bolnice, za šolska poslopja in stanovanja. Lesni odpadki pa so v Kopru, kjer pri-, manjkuje drv, dobrodošlo kurivo. V tretjem nadstropju nameščena predilnica razpolaga s stroji, ki so sicer nekoliko zastareli, pa vendar dajejo možnost zaslužka lepemu številu ' pridnih rok. Tkejo platno in izdelujejo vezenine. I V mehanični delavnici na dvorišču pa strokovnjaki popravljajo kmečke stroje, motorje, avtomobile in delajo posteljne mreže. Zaposlenih je okrog 20 ljudi. i V sobah, kjer je bilo prej ravnateljstvo zaporov, pa so prostori in skladišče PRERA-a, ki skrbi za prehrano koprskega okraja. V koprskih zaporih, kjer so nekoč plačevali zločinci in trpeli borci za pravico, zdaj noč in dan pojo stroji pesem nove dobe, lepšega življenja. itt Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! HORTEN DAIRY 4902 DENISON AVENUE VSAKOVRSTNE MLEKARSKE POTREBŠČINE STEVE MICHNAY MOTOR SERVICE POPRAVIMO AVTE — BARVAMO IN PRODAJAMO SHELL PRODUKTE 4524-26 DENISON AVENUE — ME 6611 Bob's Garage Gasolin — olje — popravilo na ta j er jih Varen je in druga splošna avtna popravila 4316 Denison Avenue — SH 1873 Jack's Candies 6100 Denison Avenue — ME 7295 Imamo izvrstno izbero finih čokoladnih bonbonov in trdih slaščic za praznike K. L McKirahan Izdelovalci okvirov za okna in vrata; mreže, zimska okna in zastore 4913 Denison Avenue — ME 9022 LONG RADIO SERVICE RADIO APARATI ZA AVTE IN DOMOVE 4995 DENISON AVENUE — WO 1810 Murray Furnace Co. 4607 Denison Ave., WO 4153 — ob večerih SH 8001 SPECIALISTI ZA GRELNE NAPRAVE Imamo komade za popravila ter izvršimo vsa popravila. A. Leidorf ^ Co. TRGOVINA S STENSKIM PAPIRJEM IN BARVO 5410 Storer Avenue — MElrose 1924 Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! PERCY CHROME PLATING CO. HARD CHROME..& CADNIUM PLATING TOVARNA NA 1076 EAST 74th STREET URAD NA 1886 EAST 82nd STREET CE 4295 — EX 1539 NORTHERN OHIO PUMP SERVICE 6305 SUPERIOR AVENUE VZPOSTAVIMO IN OSKRBUJEMO OPREMO OLJNE FIRME STROBERG'S SINCLAIR SERVICE 17700 LAKE SHORE BLVD. Splošni overhaul — Ekspertna popravila na zavorih in motorju ter mazanju PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO ZALOGO RAZNIH KOMADOV ZA POPRAVILA KE 2712 BROOCKER'S SUNOCO SERVICE . VOGAL EAST 70th ST. IN ST. CLAIR AVENUE EN 9832 JE SEDAJ POD NOVIM VODSTVOM Gasolin, olje in potrebščine B ^ B Snack Shoppe 788 EAST 185th STREET MR. ALLEN BROOKS Fina jedila — točna postrežba — zmerne cene Kasmir's Cafe 7700 Aetna Road ŽGANJE — VINO IN FINA PIJAČA Odprto do 2.30 zj.; zaprto ob nedeljah Ernest Toy y Novelty Co. IGRAČE — PUNČKE — IGRE — NOVELITETE 5816-18 Superior Avenue — HE 7063 Voščilne karte, itd. HI-SPEED SERVICE STATION EAST 74th STREET IN ST. CLAIR AVENUE Pripravite vaš avto sedaj za zimsko vožnjo. Gasolin, olje in druge potrebščine B8C HARDWARE CO. 7720 ST. CLAIR AVENUE — HE 5440 VSAKOVRSTNA ŽELEZNINA IN HIŠNE POTREBŠČINE Chester F. Cichocki Frank A. Burkack' THE MAGIK CHEF BAR-B-Q REBRA — PEČENKE FINI OBEDI 7902 ST. CLAIR AVE., poleg Parkview Tavern Odprto od 11. zj. do polnoči v ponedeljek, torek, sredo četrtek; od 11. zj. do 4. pop. v petek, soboto in nedelj® TED'S MEN'S SHOP 681 EAST 105th STREET — GL 0580 ARROW SRAJCE, MALLORY KLOBUKI, NOGAVIC^ IN DRUGA MOŠKA FINA OPRAVA Dave's Food Market Popolna zaloga grocerije, sadja, mesa in perutnine 5511 Superior Avenue ___________________________________________________________ E. I85th St. Poultry Market ŽIVA IN OČIŠČENA PERUTNINA 685 East 185th Street — IVanhoe 5620 Mack's Snack Shack JEDILNICA — 865 EAST 185th ST. Vse nanovo dekorirano. Servira se okusna jedili' Priporočamo se za obisk