Z" l/ Z B O » N I K iBoioiin p a k t’ i m b n. tJ r e « i l Dr, i. (Brivec X^V. ^ *#£>£ j| DoGOSLOVMA AKAtC V LJUBKA*.! 1952. IL LJUBLJANA !V ■ :£=====sal---- K N J I Ž 1 "a TE610ŠKE i :LTETE v LJUBl.-.-nI '?0ši /*T Članki iems*i*e*isewiww6ets#gB fctrsn ^r. r.Srivec, Ob otoletnioi slovenskega ljudskega Se&Senja sv,Ciril* ln Metoda ................... 2 OreFr»Qrivec, Ob ^obu &r./,le3a USent5nika.................... 15 T5r, J« Janžekovič, ;■ leS VgeniSnlkcvo ,neato v sodobnem sbolnatlfinem spoamavoelovju................... 19 Dr« A# Snoj, Ob grobu dr.Franceta USenlčnika •••••• 52 Dr«J,Dragem, Dr«France USeniSnik - ufiltelj dugnegm pastirstva .................................... 54 Hr«?,X,Lukman, Pape2 Gregorij I« in solinska Škofe Na- talin in 4'aksiaus .......................... 62 Dr«J«Aleks18, tirje evangeljski simboli ......................... 74 Ur.A.unoj, *r,t zaezainlsae iuvat" ...................... 97 Dr •▼•Fajdige, "Kitraani generie1" o "Novi teologiji ’ ... 106 rr«Y.kočnik, 0 duhovniški bredi ............................ 124 Dr«l*fcosian I« Vrednotenje sakralne umetnosti................. 144 Dr.F.Grivec, Prepir o Metodov ih ječah ................... 152 nreF«&.y,vkman, Govor •v.Jrneea iCrizostorne novokrččen- cen 8 sačetkoia “Bog bodi hval jen" ........... 164 Dr.F.Griveo, Pridite k n eni vsi.......................... 174 ZAPISKI Dr,^,Cajnkar, V spomin doktorju Alebu Ubenlčniku - govoril nv Kalni seji fak.sveta teol* fakultete dne ?l,mare& 1952, ............. 179 Dr,3,0ajnkar, V spomin doktorju Francetu UgenitSniku - govoril na žalni seji fak.sveta teol. fakultete dne 17,aprila 1952, ........... 182 Dr,Y. :o5r.ik, 0 volitvi papeža 185 Dr«V. ioSnik, 0 aadrSku sekonitega sorodstva............ 189 *>r« ?r* Griveo QB S g g. .a W . . izb jfxro-'luv x na teol e« ki fakul teti v Ljnbljuni :;e 26* nov er bre 1951» govoril dr,?,*Jrlveo. V genialnem delu in evetea Sivi je»- ju dveh na3ih bl^goveu tni-kov,uv«Cirila in aetoda, Sivo edeeva vodilna misel Aveh avotlih kr danskih prašnikov« božična rudoot angelskega slavospeva “‘»lava Bogu na višavah In mir ljudem na semlji* ter binkoStna skriv- nostnost, ko ee je v« uh V podobi ognjenih Jesihov razslil na apostole in jim dal ftude&ni dar, da so jih poeluSftlei ra;oiih na-ro ov radostno msopnjer.l alKoli ,rv?»riti v.- r«k v r>% »-jen Je sli, . kinkočti-i ou-'e ■ Je to;-ji o, o- n v ep; Krist :.-ovi/r apoMtelr.va,ča ima v krr J. Jee tvu ljudomilegn bo .1 dne?;.# letete,UCT5ve6en-- .„;n Pinr bo6Je.TeVv-ak narot sve*o prnvico,Kri; tunov evm ali j eli&nti v svojem materinem jesiku« Kardinal i’felleLrlnetti, mnogoletni apostolski nuncij v Jugoslaviji# je ob so&etku dri., e svetovne vojne v predavanju o sv .v. m M« pred najedli čr.ejfiia občina tv oni v Kisu is javil, da o ta ev,brata čudežni opomin prvih krt čaru? k ih Binkošti globlje ve ev L »girokoerčneje cbč tile. in uporabila kakor drugi misijonarji« iiato iaerno,da ee »toletnioe slovenskega ljud- skega 6e3 čanja eaSih ev« blagovestnikov e pomni; o ob prehodu bin-tne Sole v befcično dobo,ko emo 8e i>ra»novali god ev« Klemen ta# ,čit. ikp in Viicr... y uv.U.ir- , L svečani proslavi našega Jubileja je te pred pol lete pomre! pepe? Pij xli« v posebnem pismu s dne 4« april a« V njem na-£lafia,da je delovanje BOM v veliko koriet veeoljne ev»Cerkve,doka« čudovite moči katoliške vere asa loralno Sivijenje in %e, krščansko bratsko elo&o« %o papeevo pismo je bilo ra/., lašeno dne 15«aprila,ko eo na papeškem V skočnem institutu proslavili 100 -letnico Bu s sodelovanj etri zastopnikov in pevcev vseh slovanskih narodov in » elavnoetnim govorom panonskega Slovenca dr. iatjata aruga« .,oj anonutveni govor ima tri dele« 1« Uerkvenohistorični pomen slovenskega ljudskega BešBenja sv,C« in a« 2« hajnovej i rezultati o av*C*in • 5« Bogoslovna važnost staroslovenske knjif.evno. i ti. CgrkvenorijLstorični -ic ven slovenske -;a ljudske;.;-©. čeSdenja uv « „, ir* : . E-vattrat v emem tisočletju ee olovenoi pod praporom • posegli v o no in kult leč preko svojih ozkih seje JPrvikn ti leti, ko ata ev*Q*ln • med potjo v /..im očarala p- nor ker;a kneze Koclja ir* osvojila ar ca panonskih telovenoev, da eo v »ljubili misijonsko ir* kulturno delo zv*8oluiv» odločilnih trenutkih redili* etedij se je pc o tar ti svoje,..- i • t. te^y brate* hotel vrniti do? tov v OBH;u Lis®«. ■ ;.ag* kaelev»nja*$edal pe je nastopil aajvečji knežji ljubitelj ir. ljubi jenec,kar ata jih uvela brata ereda!a na. :lyljziih ■ i. i jcnr-.kia **otih od u vi; iz-* Carigrada tja do r .tre .-.n i-: - to,.. , .i . točno rac uv* vi-/ i j; * • olitluno -,uutojni/ knez rooelj, mejni ref frankovske dr.-.uvu, jv bil po v iiU tako »ameutojen, da Je postal in op tel a -juvus i,e j.“4 udttteo u* pokrovitelj -.:X f-ven>:ke.::,/i . it-.i jonatva v krita dni dobi, ko Jv biio po vir Ilovi mr ti trebe zgraditi in »odpreti elevaiU/ke oerkveno p< . v vturkoou no i *od- rnootjo je del dr ?#vno in fOčioodeTakc oporo sa ustanovitev slovanske panonske nadSkoflje« Ko je metodij poltretje leto jv vi v in: v.l vr ujetništvu in C ..emel oclju grozili, tiu g boe o atzii, C-t bo o prejel rešeneg u d. koiV, je j fin«. Iki iuiez požrtvovalno vztraj«! v zvestobi do 1 j-bi Jene ,s. bl&gorsst-nik , o uiriloviitti i. .tui*oi iv.dal jev 1 slov; nuko .uloij anu, i- o in I .sl-pod jfctje, d cipi oval s papežem in o prejel .. t p teni i Ja# e i«to *»vo lit75 »o bei.-.oi svojo ,::,ro. njo izpolnili - Kocelj je i slinil z a, odovltiakega pozori;': 6« kot *.rtev ovoje,;® kr ;6e nekega hcsoiiue, z žrtvijo svojega knežjega prt in krepostnega življenja je cerkvi in človeštvu redil virilovo in Metodovo ded«? žčino* a njenoviti ,.o "lo. njen a e je t- ko zakoreninil* In rnsfl-di-JLl , j.; -r. prvnc.sti ooznoj,"e vi rje. žrugo veliko uioveztoir.o dejanje .mednarodnega verskega in kul-turneg«- o c n* jt , j. , ut. t-* novi jena ob duhovnlRkib d uti ovnih v <-jah meseca septembra 1851 v Brežicah* kof . . . lomšek je av.ti. in M* častil Se v eivojih dijaških, letih« Ko je leta 1881 kot bo-■osloveo v vdovcu veje, tov ri < n vdu ev-1, zim j oe uče e lov enakega Jezika, je sv« C« in M« slavil kot us tam 1 ja in prva uči- telja slovenskega književnega jezik/*« isto Je ponavljal 1« i kot a pil oel ovMcega aemeniSda* 1« 1846 je v žovicah* obja- vil vr. to člankov z n-t.ilovoms Bratje . . im . « v nadih Bolah* loko Jo ilevenake uditoljo, i duhovnike, ki oo trutiiii za ..loveni.ke ljudske 3olr in posnemali “najimenitnejša danska učitelja $iovon..ikega naroda, ta 6« im M** A Vse to je bilo mm i L tim tedanjim isobraSeneem« A Slomšek je šelel ea tšeioenje iVtOtin M* vneti vse sloje slovenskem nsa-os • Mor«\ . odiotvl sv•0,yr Alla a tfi*tib. ••• ot.iu- sv t i rodi , >re- vo4. ov niti -v iharjev »ovrašne .'di Uru-g kh, ne sečnjo narodne* politi ne in oari!.— eke pregreje* irva »krb su je bila*da s»a BOK doeeile papeževo poje xn |i en la uspešno uveljavil mednarodno iteeoljni pomen »v«C«in ..* *e yu.va leta je v oec ...el ne pri ban ov au o velike uspele »edaarotizie-,'(a obse , f>r»-vo« .• :aeti .>1 orani avstJoo*-r k e 02* ti 1 je,a tudi eee MeBoi*po»et)ej v llasu in v brlkeenSkl Škofiji* t>kof vioskiek j e bil ble trouaen mož,široko 1 »obraben iii ra»-Leden* a Ri bil učenjak uiti v Igo . .Jlti v elavletiki« sv«v«m M« je vede; t i:.o tolike * kolikor je bral v i. it rimskega. brevirja la god uvki eo g» katoliški l takrat prasnovmi 1 9*mctro • . < a Le setr- eaaea kn tl onem d ul patriarha slavistike, JeDebrevake^&f - ve;/ ...» .*;• 00 latinskih virih,» 'or e 3 nekriti dri e legendarne navlake« oloaSek je posMiol tttoi kratv o poročilo et-a-orituke^a letopis oe K ee tor ja o av*c*..* a nrvi aahednl agedoviasr ji la elav krat »e po anali epohalno mvnatv&o odkritje čiloboko pob o, ne^a ruskega bogoslovnega učenjake. A«9arakega»ki je 1* IB43 uiatroumno in treano oeenii veli; 1 .v ovliviko vre&aoet dveh po ltvvitnih virov, namreč okni« kJL An IM« Ra »prava dorekega je. bil n 1* X< ■ vena #a dedki jealk* 1* 1849 ga eia .ijena v atten?- beohovi hiijigi 'leitrlige sur (iesahichte d er ohristlio-ien Kirohe in utihren ut tč htitu.ien’’. /.m* Iv 51 je J?«uafarlk objavil okal* teket« ,:,K* 1. 1854 pa j« . . .der na Dunaju ob- javil *-.1k1o iuev latinski prevod . » poJ{wnlli£posnetimi po raa-pravi A«uor ke:;a«/ Mednarodno »umn tv mio proudefenje ev«0*M« je 00 eaelugi pohodnega ruakaga učenj k a kret.Ho v pravilno tre eno Himer* Prvi Jaki rasnih narodov in ver so v O« In M# «po.;tlji-vo tfledaii laviraag* predstavnika ravnega vesoljnega oerkv« nega Odli is dobe pred raakolom« koda,da viornoek ni bil v etiku a svojim učenim rojakoti * i-klo; ičeti in <1a tedanjih pomembnih moštvenih issledkov ni mof.el porabiti v potrdilo osnovnih mleli BOM« A e svojim bistrim evangeljsko preproetin očesom Je pravilno uvidel*da eta ev*C*ln \* odlične aatitopnika in nefceAka pokrovitelja vesoljne cerkvene edinem ti« Vedel Je* da sta pri-v.le z .;rSkega VgtfdA in bile aveeto vdana Petrovem prestolu v usodni dobi,ko Je roti j gradil podlago Salontnemu cerkvenemu r«skolu«i;a perutih bistrovidne svetosti Je m ato let prelil tel historične, bogoslovne in slavje tl dne snan-o tv ene raelakave. v, leskova BCti ni bile zgrajena z tv enim aparatom* A v prerovi jeni rcravekl obli Mi / v . je uspoSno budila znanstveno zanimanjei hrvatekim glagoljaflem je poslale, deškega učenjaka J* Vaja«, n/• Velehreflu ii; tlomvor- pa razvnela tako EareEe ognjišče zb znanetveno proučev# i je vzhodnega bogoslovja in m poapefeova-i.je vesoljne cerkvena edinosti, tu ,.o pt-pc' i tja poMljali apostole ke leg- te 14» oelej let.*, dedke vlado je v ter., ognji r>8n vif-e-la dokaz za rala on d* etre f * o ..tč je toplo in Milo, k'.kor je znal# or i-poroda! *<*-levo dlomškove beatifikacije* it njegovem nagovoru mi je nemški rise Baur . * * ipili *le bo $lo* Jl li naliet"* n jak* zn^n po »veji Imji* , : -.c* t-„ u,taln ■ /n:.teij benediktinske^a vode ee >.rt? -jr/akl v ziicd v . »uohenu, jci Je rekel,da mu Je to pove: aI ne.il ' cmce v ... ic, cu. rp.j aastarel nacistični očitek,ki ga je le ir.; ek odločilno zavrnil vprev z ustanovitvijo 2-v , Z njo jt ..c tel n.ed drugim odvrniti nevarnost nekršč&n. kega Raci o-n.-: li ii../;.* tiratovičine ni omejeval na Slovence in »icvane,marveč ji katoliški peč S# . uspe; 1- ril ti vil itenoi* Z njo Je očitno ln v tv rnr- dok khI, i- v e .jt:;;ovo zv ro bo de, o vesoljni kt tol št; ki in občevloveSkl pe- s duhom ev* Cirila in Metoda* lov nako ml 1jonsko in prosvetno delo ,,v.i \.r - orje uu arci po v.jou .•vojem dulva obramba krofeiiake veeoljiioetl pr o- ti v&ioiboi in vhodni ouko srčnosti, obenem pa izvirno »»petino n. -."je osnov novalh človečanskih ..Mravlo, c v vbode, en kopr-v*«** noeti iz* br takt«*. vseh slojev jun n-,vodov. . toni mahu «o Je pred 9o leti ».'del . .iritl ned..n jv oiril-metodi je^o iv oj . »U slo-:i.:a ri rod. - ro ?t ;.v.t,j ,*,iOVOift pO-5 t 'IdtVB dV. v. lil - • VTVO z, ; j . 3 .srb j-., ri; , - * 3 o J o ev. v* . reli. 10 fUlei nti*., ■ in ?z: j -.r.vtVu ter V;C .;iv--nje pont. »i,,o a.-, ti dna tla, d - ka.tol.Ukl ilovafitiki bogoslovni mamiti in ^-lovunskliii zv rod on priborimo t tno testo v te nlteto, d;' .mo mogli premagati vse nasprotovanja avstrijske politike in oarakega impea "ličnega panelaviema* V novi Jugoslaviji smo brez te ave odbij 11 vsn pod tik nju, de Je rv.-8a akcija ne v rna br tuki lou:i ,rbov, rrv tov in . loVenoev. aperno emo odbili vsak poizkus eu.iinliv en je, i . sejemo ploensko In ver-oko mrr-.njo* ideologi oiril-M-todijske akcije »o bili vedno v pivih vrstah aa bratsko sodelovanje vlovencev, Hrtvatov in * rbov n n rodnem in znanstvenem področju, n tu&i opora naši narodni manjšini pod fašističnim Jarmom* lovemki duhovniki in ljudstvo v takoimenovani primorski Julijski krajini bo bili vneti zn c .« motif o . . 1 ot&nsk o 1 j ud i tv o je do e bi e ;injeno molilo prelepe oerkvenoelovannke molitve iz našega molitvenika* e »§ jugoelovanski saetopnik v mednarodni organisamiji 3tt vitra tvo n: rodnih taanjnln je prihajal k n m po informacije in pomoč* Odločilno aae sodelovali pri skupnih Jugoslovanskih znanstvenih podjetjih, n.pr. pri skupni »rodni enciklopediji, pri organi* jugosl* univera in Jugohloven«kem historičnem dr šivu. r. Viktor ov k, glavni tajnik Jugosi* hi^tor. društr. Je a nami prija, tel joko o odel ovni, v .svoji -trašnl knjigi o veliki krivdi katoliške cerkve v Jugoslaviji / agnum Crinen/ ni l našega prejšnjega prijateljstvag t 5 na etr* 174 pl;e, da. omo blv-gons« Jerno in Širokogrudno' delali m Oirl-.etodijeko idejo*- irokogrudno! ha, o kupno čaščenje ev* Cirile in e toda u i ? o* vzhodnih in Sepednlh iovanov, ter jih navdaja z duhom pomirljivo, ti in ljubezni. Pred to leti ota ae svetni ki ukof ^lomfek in pobočni ruski bogatilovni profesor Ae Joraki duhovno srečala, ne da bi vedela drug za drugega* Bo-<5olj ibni k,- toli ki ko: j< nevede or;l 1 z n:n. tvenim ČoJ a-aovanjem pravoslavnega učenjaka, da ste« nv* taka brata pred-st vnikd davnega kr čaiukega edino tv a iz dobe pred cerkvenim razkolom. A danes Se a globokim znanstvenim prepričanjem in s jasno z vestjo prianavurno neprecenljive asa luge pr«v oolMvneg« bogoslovnega učenjake za v,lavi tično in bojo lovno smanout ter za pr vilno 6e Sonje skupnih pon tol ov vzhodnih in vhodnih clovanev* V zadnjih mesecih pa iz kroge erbeklh annnetvenikov dobivuno tople dopise m briško a od el ov nje v proučevanju življenja in dela. a v. C. in . mimogrede naj 5e omenim, dn je aaaluge sv* Cirila in Metoda ati o lov enaki n-rod lepo ocenil minister flverd Kardelj v knjigi ‘Zgodovina a lov eno ke narodne a,-tvesti* , ki je bila v kraljevo ki Jugoslaviji strogo kon.fi: s cir ne* ij Cirilove evetoeti in geaielaeeti je pred 11oo leti očaral p ega kneza toelJe, de ae je zanj heroično irtvoval, pred sto leti je ogrel škofa lončka in Še danes vnema vse, ki imajo kaj smisla e« neminljive človečanske ideale, . reldimo k II. delu. 11. 'ireani el viuti in zgodovinarji oo vedno trdili, da »ta sv, . in M* bila orka* / resno ee Je oglašalo tudi |e, la ata bila lov na, el e v »odnjera df setletju us, o ničli neovrf.no trden doka« »a njuno grško pokolenje, namreč v stel* Pohvali ev. c, in I,, opisani takoj po etodov rti, tam ee ev* brata primer-jata patriarhu brahamu, ki se je pre. elil v tujo deSelo, da je re 11 ur-vo vero svojemu rodu* v. bruta pa ata braharaa prekosil*, ker ute sla krč^anako vero oznanjat v tujo debelo, ne svojciuu, temveč tujiv^u nclaobr •-. onemu rodu, ki ni ločil desnice od levice' 7^ona^TT”"!l77™~ZloUnT poudarek njunega grškega rodu rešaje njuno lov nt ko delo vsake enoe domovinskega ali odnega samoljubja. 1 ka liturgija ni pralsvod in iaras n>rov ra enoe ti. or e j je uvojo prvotno dovr enout d o,e ;i ros po /> .lugi jciulnogta svetnika : .onuVntina, ki je v svetniški ponižnosti in apostolski gorečnosti formalno dovršenost irSke kulture združil s kipečo mladostno močjo slovan-ekega jezik-« liki ilaviet .:erneker 5e stal. prevoz' evangelijev občuduje kot umetnino; ocepj- ga pod značilnim n- slov cm Cirilova prev j in- snetnost" /’>; ter.. etm- jakimo t j indogera. rorseh. 51, 399-412/. nakega občudovanja vredni uo izvirni stol piši iz . j t rej. e dobe. 1 .K trdi trezni holandski slavist : .v n ijk, d . He 1 oderni evropr jeo čita z estetičnim užitkom# I- olja o :, o atel# pei na molitev in Proglas evangeliju, o n j t reJSil. oddelkih inajakega evhologlja in o II# Fr la# spomeniku. $1 epiei as odlikujejo ne le po književni dovršenosti, «mpok tudi po i sv ime globoki bogoslovni v »ebini. o vaem tem ne smemo prezirljivo odklanjati x*m1xxm%xxm. poročil ut. 1. virov, d« je stal. azbuka in knji evnost svetniško delo, izvršeno po goreči pobočni molitvi z bo'jo pomočjo in po bo .jem ra »odet ju-v a smislu božjega razsvetljen, . do papež Ladrijan II. pide slovanskim kneaom, da Je Konstantin to z-.ftel m z . noval *o milosti božji in po priprošnji v. -ilenen-t . t .vek je gotovo trezno premišljen in utemeljen. j ga je p pe' aaplr.nl, ko Je po Cirilovi umi'ti imel okoli eLe dosti prič Cirilove svetosti, la, le heroična ki ka krepostnost Je Cirila usposobila »n genialno kulturno in izvirno apostolsko delo kr ke veeeljnoetl. e več. Cirilovo atel* književ- no delo ni le v zvezi z moralnim Sadečem heroične Cirilove svetosti, marveč je oelo spojeno z vodilno idejo njegove ho ,oljub-noati« Vodilne ideja Cirilove askeze je izr v «ma v njegovi zaroki s ofijo - bo" jo odraAjo. V njej je oba e ena obljuba deviške čistosti. nogi vf-tnlki ao se e v do kih letih zavezali z obljubo devištva, a nobeden ni tega tako Živo združil s strastno ukjRželjnoetjo in e filozofijo« V bo-' ji Modroeti so Bizan-tlnoi čml tili ičl ovešeno drugo ho" jo beabo, ki je sprejela či~ ato človeško v o, kakrino je - dam imel preč trnim grehom« To čisto človečnost je Ciril i„tenov 1 prededne Časti, časti pradeda dama« % izključno ljubeznijo svojega šivijenskega ideala pradednih časti je na cerigrajakem dvoru odklonil Tcoktisto-vo ponudbo bogate neveste in visokih časti« istemu svojemu pokrovitelju na cesarskem dvoru je filozofijo definiral kot spoznanje, ki človeka priblu uje icgu in v njero obnavlja prvotno podobo to jo, ha i. carskem dvoru je svoj filozofski naslov pojasnil z lajavo, da kot izgnani Adamov vnuk želi » filozofijo v nebi obnoviti prvotno dostojanstvo svojega pradeda« V obrambi slovanske liturgije je med drugim navedel evangeljske besede: ■ Vsem, ki so Kristuae sprejeli, je dal oblast, ds postanejo otroci božji' • -o krstu v Kristusu namreč vsak človek vsake narodnosti postane božji otrok, deležen pradedne časti prvotne nadnaravne božje podobe« Va globoka zavest je širila vnemala, da je slovanski jezik dvignil na oltar in z nezlomljivo odločnostjo br? nil s lov trn ko bogoslužje« X druge strani je to vodilno viiiiovo misel globoko izrezi! kardinal Pellegrinettis v,Ciril ae je zavedal enotnosti človeSkega rodu v skupnem izvoru in skupnem odrešenju ««« Eri-etue daje novo plemstvo vsakemu narodu .«« Kristus razsvetljuje* sleherno dutio in hoče priti z vsako du&o v stik po tiotem, kar je sleherni duši na JpriročnejSe in naJintimneJ ie občevalno: materin jezik, nerodni jezik"« le iste Cirilove ideje izvir« njegovo dejavno sočutje z ujetniki« t l. * , ouebno poudarja, da je odklanjal v v e rove earekege vleč' in elovanzkih knezov ter name«to tega izprosil, d/ »s izpis tlil ujetnike. Hazerskezm kanu je rekel, da mu je o. v ob odi te v ujetnikov več kakor v.i darovi, podobni, si besedi-.ml Je prej odklonil rj eoktlatove darove z izjtvo, da m ni nič drž je kakor filozofija in pr triadne časti, Ta paral el izea namiguje, d/ osvoboditev ujetnikov spada v okvir Cirilove ljubezni do učlovečene božje . odrasti in pradednih črtati. Ob Cirilovem prihodu v . im oo bili rečeni vsi ujetniki, ki ao klic i tuaa in iv« , komenta. Te pričevanje k 17 ima etvt.rno zgodovinske podlago« Po smrti papeža Bikolaj* X« je namreč kim zasedel vojvoda bambert, pristaš frankovske stranke in cesarja luč' cvika , ki se je e ..v o jo vojako mudil blizu Kima« Iz Kima je bilo izgnanih 11 v ječe vr enih veliko meščanov, osumljenih , da ao cesarjevi na o pr otniki, med njimi tudi škof -kardinal Jauderik, velik Častilec ev« Klementa, o posredovanju papeža BedriJena XI. In po prihodu sv. Cirile in ..etoda z rt lik vij .1 zv« Klementa pa eo bili rešeni, črvi je bil rečen škof Crauderik, ki ae je že udeležil slovesnega »prejema sv. bratov, pisal ali spisati Je dal tav, 11 egendo, glavni latinski vir o sv, 0. in $1, Vse to je v evesl z redilne idejo Cirilove svetosti, a idejo prnd ednih čaeti in človočan.kih pravi o, V vodilni ideji skupnih kržčrnskih prodednih Časti ni prostora za n rodno in politično roržnjo, torej tudi ni prostora as arinjo ned uimom in Carigradom, irokoarčna aaveet krščanske veseljneeti se je v sv, bratih še bolj ra mahnila# ko 1 >ri Kernoma našla relikvije sv, rimskega papeže Klementa, Ruski sla-viut , ikol j«,ki Je v X zvest jih sovjetske kadenije znanosti 1, 19H8 bistroumno oposoril, dn o relikvije sv, Klementa širile obserje sv, jv, ju dvigale a crlgrajsko osko- srčnttot in budile 'eijo, di dr poceni zaklad poneseta v im v potrdilo edin&tVi med krž ČHru>kim V'/,;.oVei in l^hodo.-;,1. Kakor Klementove relikvije tako je tudi slov n,ko mioljon-«tvo u alov nako liturgijo po svoji zamisli izr z vesoljne kr tčanske edinosti, ves ned % zn odam in npadom, v sl ovin ki liturgiji, v in , v H. riz, 'spomeniku in v in.evholo ijn oo genialno harmonično spojene vzhodne in sahodne krščanske prvine, V veej stal, književnosti do 11, ali 1 • stol, ni niti nen e nepriji znesti do Rima, Genialno svetniško delo sv, c, in j, jc še dolgo po njuni smrti dihalo in ohranjilo »ovcet vesoljne cerkvene edinosti, /lave t vesoljnega cerkvenega edinatva in Petrove skale oe je poeebno Sivo ohranjale v akadonijl po aaelugi velikega učen-c- av, »lovaaoltib blagovestnikov, »V, Klemen * kega, sve- tega makedonskega Škof* in prosvetitelja, ki ga vel Makedonci vveh veroizpovedi slave kot iveto in svetlo edonije, starodavni cerkvi sv, Klementa v ihridu so letoe odkrili staro sliko la 1% stoletja, ki predstavlja ;v, Petra a vesoljno Cerkvijo na r i tuto to etro • Ciril je hotel preti tedanjim r zkolnim bisan-tiokia težnja* nedvoumno povedati de Je trdni temelj ev, Cerkve uam ev, eter in ne uamo nji *ov vera, a Cirilov prevod ni po-^olnora- skladen a grškim tek- tem, KaaoalJlvo Je, da -,e ni mogel trajno 61, v starih književnih s »oraeniklh uo še do da- ne« pmoem slovanskem V shodu ohranjeni neizbrisni sledovi dev- ne-a veeoljziegt kr nokega edlnotva vb odne in z pašne Cerkve, ar«.nčllBf. dediščina v, <>, in , l ovn v »tal. književnosti. Ve« e tare j >n oktsl. knJiftevnoe t je po isvoru in vt.cbini bogoslovna in cerkvena, velike apolonetidne ln bogoslovne vrednouti a k bo ; oni ovne otrnnl 'c prevelo preiskana. . e. opr vi jivt* Skoda z • m o kulturo, a« bogoslovje in Cerkev bi bile, če bi bogoslovno anmost aunem-- rjalrt neprecenljivo duhovno bogatotvo dedi-•'ine sv. c. in .. . ter bi prpučev&nje izključno cerkvene in bogoslovne stol. knji le vnos ti pr e puš uti a l&lkoat, ki z vcem jezi-koulovnim in historičnim znanjem r vno najglobljih in književno n t j d ovrd eno j dih ne^t ne morejo p prev es ti in raslo&itl. tako smo n.pr. sadnje dve leti v kr tkem H.Fri*. apoiaenikn poj .-.umili pet v ni h ;&eat, ki a o lil » slavistom ner zumi jivr in ono jih prej vsi napak prevajali, kov Ua so globlje po- trdil;. dokaze, d.-; ao maši n jatarejji književni spomeniki, po-bao drugi, v Sivi zvezi s apr ikim delom sv. C. in 1* v II. 'ris. a lomeniku uo oelo ohr «njene volilne ideje zirilcve teologije in askeze v t.ko dovršeni obliki, a pr d a .med n - j lep: "še srednjeveške ppomenike vseh narodov. - s ako bi se branili strupenega očitka, d;: uoj, ljudi. tol, prevod pa vino vliva in izliva, eol sipa, drevo osiplje z gnojem, ljudi pa laganja, rškl in latinski tekst r. lan ti pogosto meče hudiče iz obsedencev / eicere demonla/, slovanski prevod pa jih v lepši skladnosti a ristueovim ravnanjem laganja, trški. asarkov evangelij naroča, naj pohujBljivo oko ven vrlemo /9, 46/, etel. prevod pa ime slovanski glagol iztakni /oko/$ naj bi ga novi slovenski prevod upošteval. 1*57*213 in 18, 9 se Še dodava, naj takšno oko proč vr emo. lat knjeno oko pa se ne more prijeti in metati, zrto 1. prevod tam veleva, naj ee oko ven vzame, le Zorografeki rokopis ima iztakni kot dokaz, da so stel, prevajalci n« tem meetu premišljeno omahovali. 'rčki tekat meče bruno in iver la očesa / t 7, 4-5$ hk 6,42/, stal. pa oboje ven Jemlje. Hej bi na teh mestih tudi slovenski prevod upošteval stol. tekst. Včasih ima kakšen grški izrrtz več pomenov in Je dvomljivo, kateri odtenek je v dani zvezi primernejši. Ha takšnih rac; tih je Cirilov prt vod dober svetovalec. V uvodu Jonesovega evangelij* ima vulgata dedlt eie poteptatem, filioe Del fieri /1,12/. •Toki izvirnik ima tukaj ^^r>rC<«C$r, kar pač more pomeniti pravico, a običajnejši pomen je moč, oblyst;tako beremo v stal. in v ruskem prevodu, kaj bi se tudI~novi ol oveni; ki prev o< - tukaj prldrušil vulgatl ter vzornemu atol. in ruskemu prevodu. Obranih i am Se več podobnih pri ter oh, pa bi bilo preobširno. Keka j zgledov je v Zborniku teološke fakultete^ ozar jam Se na tri globoko pomembne eteroelovenake izraze. Srčki orthdozoti Je Ciril pravilno po omiolu prevele povo-X£E2^l ele*"v”l47"aioletju »o prevod pokv rili « uušenjiikla pravoslaven. V cin, evhologlju in v drugih etal. epiaih beremo, d druga in tretja boš ja oseba »opreatolna Očetu - prevod grškega r.vnthronoe, na »oren sinonim «a grški dogmatični homouttioe. fa et*X« Seseda ee večkrat ponavlja v okal. Momenti Janovem"*^! ti Ju W» »ve in Je odločilna 8» vprašanje o odnosu av. . ave do Ri— cia. omeati Jan n -,.areč pide, da Je metropolit ava papeža imenoval M e epr eetolnika Petru in Pavlu1'. la tega Je ar brki blaten-tlnoiog Anaetaeijevid ukXep4i da .lave ni prisnnval pape evega prvenstva« ker Je papež naslednik apostola Petra, a ne Pavla $ »naetneijevidu e o to pon vljall nekateri katoličani, toda eopreti tolnik Petra in Pavla” Je svobodni slovanski prevod slovesne formule papeških dekretov " auotoritate beatorura ap. >etri et *&«li% 0 tem glej Zbornik teol očke fakultete ,^$7, &ad vue p: Je JL oboka besedni skupina g pasi tel J, s£eu>enj|e, aj^ati, o ga-, - ti od glagola pr-, sem - v aru J en, ‘"Suvam, pasem^re-En eupoveff/ in s tem ohranjam, rešujem, lovaneka beseda ime vso obseg latinskega aolvare in servare, veo globino grškega eoter ter prebega eorna Sne~Israse“vseh”Je sikov• atno elo-'kjTepaaitelJ Je po etimologiji tudi dobri tir. Pravilno bogoslovno in jeuiulovno umivanje tega i“r T;~nJ» jo odločilno aa pravilni prevod IX, in III. Fr la. b pomeni ka, ki ..mo Ju ne tem mestu doslej vei napak prevajali. / daje tudi bogato gradivo a» pridige in meditacije. O tem glej A/,V 1947 in lnvluti-Čno revijo 195o. »osti doka kov se, veliko kulturno in posebej bogoslovno vredno t 11, knji evnot ti, čudovit« tvorbe genialnega t ons t mti«**. Zaključek, V svetem apostolskem in v čudovitem književnem delu sv. Cirila in metoda živo odsevata dva velika krščanska praznika, radostna bo- ična skrivnost in binkoAtni čudež v.Puha. boje je zgoščeno in nazorno obseženo v Hadrijanov i poslanici slovanskim knezom z božičnim aačetkcm lavo logu n- višavah in mir ljudem na aemlji’ . To je bilo geslo papeža i>drlj»na II., večkrat ponovljeno v njegovih pismih, HemSkemu kralju Ludovlku ieinou je v z četku 1.868 pisal, da boio deležni božičnega angelskega rajanje in alnvot;neva, če bomo skrbno Culi nad Gospodovimi ovčic rai. sodobno piše lovanom, da je o njih slišal duhov: hovne radosti in da jim e trojno radostjo pošilja .ietodija. ro-božni starček Hadrijan II. ee je Se živo spominjal, da ata av. Ciril in Ketod o nožiču 1, 867 Rimi je** in posebej njemu pomnožil* božično veselje ne le s relikvijami av. Klementa, temveč tudi % venelimi novicami o preprostih pastirskih in kmečkih lovanlh. V tem veselju in pod neizbrisnim v tlom Cirilove svetosti je rad dovolil slovansko liturgijo, da bi lovani z veseljem slutili hogu in »e z veselo lahkoto učili božjih zapovedi. Saj Je v olov»neki misijonski metodi av. bratov nazorno izpolnjena ariotusova želja, da bi prišel a sleherno dušo v dotik o na ria j prisrčne j i način, torej v materinem jeziku. Trn miael kardinala cellegrinettlj« na« spominja na 1 jadmllout bc ične^a reteta in n« ljubezen ros Jezunovega, ki kliče k tiefci v« e utrujene in obtežene, da bi jih po iv 11 krotki in iz srca poni ni kr; 1 j, čigar jarem je prijeten in Cigar breme je lahko« Hadrijanovo pjbsmo . lov^naa v tej zvezi mer;ja tudi bin-kontni Čudeč sv. uho., d<- i;o apostoli v drugih j e alkih, oznanjali veličja božja / pd t1,4 In !!/• 1*1 je binkoštni 6er v« Duha napovedal z besedami, de bodo njegovi Vfrni učenci govorili novo jezik® / k 16, 17/. »tel, viri ponavljajo, de »ta »v« br-rvi slovanski učenci in v njem videli obnovljeni binkodti*! SudeB. isto misel jo ponovil kardinal, ellegrl-netti. logična 1 judomllocit božjega bete ta in blnkoAtn skrivno« t v. uhe od evate tudi v globoko kr sanskem n-rodnem in verskem delu služabnika bc jegp lamČka. Kakor Cirilu teko Je tudi loraoku olovenaki jezik predvsem ključ za. »poznanje prave vere in sredstvo^-a '.Cen je bos Je. lomSek Je večkrat naglaSel, da Je materina besede svete vere ključ. Ciril pa na protniki- slovanskega misijon tvo primorje pismoukom, ki »o vzeli ključ do »poz nanja /Lk 11, kakor Ciril teko je tudi Ijudomilu la, -ek ustrezal elji Jezusovega ros, da bi pričel v najintimnejši otik o sleherno duSo. Cirilova ideja Izvirnega slovanskega misijonetva Ima tvoje korenine v Cirilovi svetosti in v vodilni ideji njegove feogo-1 jubno. ti. ur i . Uu im- svoj vir v lom"kov! ovetnički pobočno ti, , jeni veliki uspehi so očitno znamenje, da je bil Škof ...lomček velik moS posebne bo?, je i-revidnoeti. in fcCK se zateka pod zavetje pr obla?, ene S«B,, skupne matere krščanskega VShoda in Z »hoda. t&roslovenski povor za. praznik mrti in Vnebovzetja presvete Hogorodice olavl arijo, da ee je kot Adamova vnukinja in kot Adamova goopa preselile v večno prebivališče. So spominja na virilovo vodilno idejo pra-dednih časti, ki »e bile najprej obnovljene v prečisti nevesti v.Duha in materi učlovečene bog je i;odrosti idealu čistega človečanstva. HaS blaženi učitelj ciril je .jvoje prizadevanje za praded ne Čnuti radovednim Ha žarom in n :.im slovenskim prednikom t kole nazorno mu likali 'Deda .tem imel zglo velikega in slavnega, ki je - t.-l Lli.su cet-arje, « jo ti no ;;;u ol vo /aljhart-naravne božje podobe/ prostovoljno zavrgel in bil izgn/h. in v tuji de: ell me Je v 3iro >5tvu rodil. Jaz pa iSčera pr dedovo čast* kajti damov vnuk sem , voje učence je v tej zvezi učil, dn arija predeta dwaov» vnukinja in njegova gospa ni bila rojema v siroma3tvu, temveč v polnem bogastvu bo je milosti, ožarjena o čistin sijem pr- dednih časti, da Je poetala mati in oedeft učlovečene . odr os ti. Sato je bila vredna, da je bila z dudo in telesom vse te v nebo kot por 08 tv o ne 8 ega upanja# Carigrajski trlarh «T* vermanoe je .arijo prosil: i ju J vero* ti sdrušuj vt;e cerkve v edinosti' « fapeft J e on XXII# je vsemu svetu osni«njal* v*Kri; a v Ljubljeni dno 1*aprila 1992 govoril dr* P* Orlveo* trajnejši kakor 'bron - nere perennlus - je aponen,i.k,ki ol ge je a avojim delom in šivijenjem poetevil blagi i>ok oj-nik, od čigar zemeljskih oettmkov ee poelavljamo* Kot velik filozof M vi jen ja je do ivel ekorj 64 let, čeprav je bil v »reli moški dobi zelo rahlega zdravja* Rojen je bil 3*julija 1866 /v Poljanah nad Škofje Loko/, ke gimnaziji v ljubljeni je 8lovel kot pisatelj in peenik ter kot izvrsten poznavalec klasične latinščine in grščine, da je brez težav ušive1 lepoto ih in lmtineikih klasikov* !• ttrsgzrljenski univerzi v aimu /1888-1895/ Je z bistroumnim easoatojnim reševanje« filozofa kih vpra nj včasih epravil svoje profesorje v neljubo zadrego, a nazadnje pridobil njih ljubezen* Vlasti ga je ljubil genialni rvncos Ludovik Lillot, poznejši kardinal, zn n ao globokosti in a* ločni amostojnosti. V 1 Isu Je pokojni filozof ostal trdno zakoreninjen v domači zemlji* Leutrudno je pripravljal uloveneko znanstveno izrazoslovje, posebno za filozofijo in teologi jo. Ko Je 1. 189* - 1^93 izh> jal PleterSnikov slovenski ulov r, je j . U* vaak snopič o proti proučil in razmišljal, katera slovenska ljudska in knjižna b oeda bi bila primerna m znanstveno la-ra? >.nje, •^o sedemletnih filozofskih in bogoslovnih Študijah se je utrujen vrnil v domovino, a ni ai privoščil počitka. Kot stolni vikar v je ge n koncu 1. 1896 prevzel uredni- štvo novega . atoliškega obzornika; bil mu Je m le urednik, ampak tudi glavni aotrsdnik. Naslednje leto vrha tega nalo ,111 se tretjo slu; bo nameetnega profeoorja filozofije in cenovnega bogoslovja namesto dr. J. Kreka, ki je bil izvoljen *** vnet,a POi-.lanoi . oiikšne. brc-aen* o t ko te 11. , V je začel bolehati. Ko je bridko okušal te vi jenja, je m a snov 1 apio o smislu šivijenja, ali je življenje vredno življenja, objavljen v K u 19<1 in potem razširjen v globoko izvirni Kr». J igj _ o š iti j en j U| ki Je do Mvelu tri slovenske izdaje ter če ki, hrv«toki In nemški prevod. to smrti dr. . L&mpeta /umrl 24*oept.l9oo/ je zasedel prelce uro dogmatike in jo izvrševal do ustanovitve slovenske verze 1. 1919* oleg tega je pr i sociologijo, urejeval K 0 in potem . u * uh univerzi ee je vrnil k svoji glavni stroki - filozofiji. v treh let Jun Je iz<: 1 filozofske učbenike, tehtne po vsebini in velike po obtiet;u - »kupno r«*ti tisoč tiskanih strani, ni- verzitetni profesorji različnega svetovnega naziranja 00 ga cenili kot najbistrej ega slovenskega filozof , kremnega in nekoliko boječega moča bo »kor*J prisilili, da je 1. 1922 sprejel* izvolitev za rektorja ljubljanske univerze, ko je kilo treba vedno krmiti njen neokrnjeni obstoj proti napadom centrali ena. «h ro, taktno in odločno je etal na krmilu univerze. Vsi no občudovali njegove izvirne izklesane n,govore ob univerzi tstnih prireditvah in promocij - • Preden Je bil * ustanoviJen* slovenska , kademija znanosti je bil izvoljen »a dopisnega člane Jugoslavomike kademije znanosti v Magrebu in bil potem med prvlii s tebri slovenske ki A ti oral ja zn noe tl in .etnostl. 'pločno je bil priznan kot t nkočuten oblikov lec olov< n* ekega znanstvenega sloga, .. ijegov znanstveni jezik je vplival n» vse oioMfcnuke - n. tv c: ne stroke, lov el je kot izvrsten slovenski in latinski stilist, se. ta aloveo je r or 1 pl .Cevne ti velik davek, kadar je bilo treba sestaviti kakšno v Sno s usluge, a sam je le redko ko ,. prosil a usluge, o je (izpolnil 7 v, leto Mvljenja, je bil po ted njem običaju in z kdnu upokojen, a ni počival, avno n. viSka svoje > življenja je bil n. višku svoje deltivnootl in zdravja, < jegov bistri duh je saegal nad pr ejšngo telesno slabotnostjo in bolehnostjo, e kot upokojene e je našo znano® t obog til z izvirni ii deli in povrh tega izdal ovoje izbrane opise v devetih zvezkih, .vazen e .motitojnih del Je ladel .1 veliko prevodov latinskih papeSkili okrožnic, olaeti pa vzorni prevod Tomaža Ken-oana Hoja za Kristusu«, Cerkev ga je odlikovala z visokim doetejanetvom najvišje prelatuke otopnje apotitolakega protonot&rja in s članstvom mednarodne A kav e ije ef,®uttm&a v kinu, ..ajanačilnejua poteze blagega pokojnika je bila njegova izredna akro^uiou t, poni ..hod t,a po Jena o tako bogatini t lenti, kakor e o le redko dani smrtnikom, Noben uspeh, nobena odlika,, noben« elava ga ni osamila. Vedno je ostal skromen, poni*en, obziren, pravi filozof, ki nemiljive vrednote c ni višje kakor pa vse minljivo. Nobenemu lovenou Se ni bilo dano, d« bi t ko globoko razmišljal o ainis-ltt ivljenju, o duM, o nogu in o m.v.ihljivih idealih, upamo, d zdaj Xe v polnem siju resnice gleda tlato, kar je tako biatro učil, w»J je kakor zvesti in dobri evangelj-aki slu abnlk modro gospod- ril a talenti, » katerimi je bil bogato obdarjen, Zapustil n.ra je dragoceno dediščino -vojega gela in zgleda, vreden, dh se m« njem »polnijo evangeljske besedei /»vesti in dobri služabnik, pojdi v veselje e vojega Joe poda' / t 'j , < 4/ , Ko njegovi učenci in kolegi, zastopniki bogoslovne f- kul- tete in ogo«lovne r katie.ai je žalujemo ob .robu spoštovanega profesorja In dragega, kolega, o e opomin Jaso njegovih besed na koncu nesmrtne a n J i.;, a o sivi jen J m .la, eni vi, ki v Logu Živite i blu eni vx7 oe v Hogu umirate! lava njegovemu epoitinu! večni uokoj njegovi dudll + + + + + jUr« AleS USeničnik o c v o j i)i spisih. v ve6 kot petinStiri«eoetlh letih pis.iteljev -n ja sem n. pi-eal te in ono* kar upam, de bo Se tudi novemu rodu v prid, kora J vue, k r .tem pisal, aeut nesreč pi. 1 eloer is annnosti In s in n., tv eno vestnostjo, vend r le ne X ; zarana tv ene ambicije, temveč »ato, tin bi lov enaka inteligenc s bolj in bolj d omelu resničnost in lepoto svojega krščanskega avotovnege naaora in n bila vesel . lojlumn pisal is čiste teologije, malo več is Či.ste filosofije, največ p- v,era otoravn v i verski, nravn-in vobče kulturna vpraSanja pod filoaofnkim vidikom, Čudo ni, s j eera bil nad 20 let urednik in eraea reči, tudi glavni "so-trudnik1 obeh kulturnih revij 'Leonove družbe", "hotoličkega Obsornik > . •• . Kot urednik e en sapieal že v z atoli- tikemu Obaon besede i i in vedi bo 11 KO, Ver . in veda pe niot dva uradna pojma, rap k dve Ivotvomi ideji, dve ideji-gonilkl veegei gib-n j narodov, Veak preonav-1 Ja in preotor. .La Življenje po ovoje, e jo med njin boj, ,e nora kas vti notranji raspor tudi v ivljenju narodov in tak ras -por je narodom emrt, Zaradi tega bo KO e tal na vidiku, odtod opasovl .ib nje ru rodov in gonilne 11 e, bo li sr o Vi in Inf1 ali r to ni on in pravica. ..ukor p- »er biti prvo, kar je n- jbolj nujno, t ko c bo tudi KO osir 1 n Jprej n tlata vpraSanj , ki n jgloblje segajo v človeštvo, ki n Jbolj odločujejo njega blaginjo ali gorje, kakšna vprašanja »oi versko, eoeialna in po-Jltlčn . odobn ver: k. , sooi tln in poli tl Čn vpr nji bo a -torej pred vnem drugim pre- oj 1 r.%) - pod osirorr n, reunico1' /KC •, 1697, a sl,/. Veliki »v, Avguštin je proti konou življenja Se enkrat pregledal vojo .pi e /lasa ovoje 1 spre obrnil tv e/, to in ono po-j a ali, to in opolnil, to in ono pa tudi popravil. Sako »o nuot&le njegove loveče "Eetraetatlomee", v "[sbrenih spisih" bo tudi .eni v m# lem dana t k na pril o’ noot, da bor-« to in ono p. I popravil, s j Je ob mnogem pisanju kakor v anor;ero govorjenju te ko vedno vsako leuotfo dodobra prsni,..liti in preteht ti, Zlasti v mlad oe ti r d o čuti tv o narekuje besede, a čUistvo ni a netil J iv odr.ik. Kaj e opomnim, d v . en apise tu in t m krojAnl, tu in tam vee&l, tudi jezikovno popravljal, a kr tk , ni mi bilo do te,, a, d bi bila iJ&d j » kri tičim, temveč dr* bi bila eioer bi«;tv. videz resnice, dejnnuko pa zmote. 11 poznamo k* ».ko t ko resni o o, ali urno n*,.r pri 11 Jeni s četi e eploS-niis dvomom, kakor ' esoartes? /11 n * j idvojimo n* jprej nad tistim razumom s mim, ki n- j nam dvom r zreži? vpra anju, 111 n j v aposn ivoolovju izhajamo iz dvotoa, in k kžnen naj Lo t dvom, sodobni ohol* stiki živahno razpravljajo# "Slokatori f>e igračkajo o tem dvomom, toke i e p.Gabriel •lo rd, 5«J«, Imkor d- bi ne nagel 1;»eti nobenih nevarnih podeči«, drugi r • v a-. J o z njim kot z /mil tim orožjem. . 5e ne vem, ali vsaj, da ne veia ea gotovo, ali prav la prnv, da o teia nltovd tiste vr te izvestnoiti, ki si jo želim, e se ral pozneje odkrije moj č>ah v svojem udejstvovanju kot dejansko dojemajoč stvarno bitje, pednjajoč ml ge* v razvidnosti, ki je vse v enem umska, konkretna in neposredna, tedaj tora s tem obenem ne- h .1 o njem dva iti. •v oni, ki jlužA p.Plo rdu z izhodišče, je splošen, dej.moki, negativen in letodilen. plot en, kor se ne n n oamc na posamezne resnice, ampak odgovarja celo na načelno vpra-ianjc o sposobnosti človeSkega srezoma/ za apen je resnic«^ * ne vem 6e • Bojana ki,ker •• dulec ne dela jamo,kot de dvomi,marveč reti nima zaželene i^vestnosti, iTeg itiven,ker ukr. j& nima rez-lojarv,du Tul ranim bodici zaupal,bodisi da M mn z- upanje od« rekol. vietocU6eii,ker aiu d v m ni zadnji ari o ter, ampak iZhodifiČe, pOdtor)ek»raetofia»d i a e dokoplje, če at? ;oče,do nučelno veljavne iaveatnouti. Kuj p-i, -;ie"roslovja niso v območju modroulovja,marveč v območju preproste,navadne,vsakdanje človeške narave,kor ni šaljivo a<* nikogar in ne predstavi je nobene nevarnosti,’^ j^nak nazor razvija tudi dominikanec p»Koland-ft ob s el in« lutii on pozna dvojj*o lav e v tneet,'vsakdanjo in munmT$vz*> no, saden ja o oplouiiim dvoiuorn in uči, da tet dvom ne sega v področje verskega prepričanja in resnic preproste pameti Podobno aiu el je :tc pred Ploemioia izražal kardinal lercier, ki je e svojim obsednim in temeljitim delon odločilno vplival na današnjo sholastike, "»a pragu epiote. aolegi je,taT>o oan kratko posnema svojo -aru el, a e mora kritik vzdri&ti, da bi o e kar vna-oroj izrekel za 5^PWOjwost ali 8s Uj^oTo^^t naiili spoznavnih J52582Sii* lede xo: ■ aSim seta tl v Keten£ nevednosti# fakdne duševno a tanje Je a plodni negativni dvcua, delo več. Kdor pravi negativen dvom,označuje neaaožnost odločitve zaradi pomanjkanja stvarnih razlogovsaubjekt čuti,da mu jo to stanje vsiljeno, 2©-četno a tanje pa,ki ga od kritiku zahtevano glede sposobnosti nad iii mo^nooti, «lL preprosta ne,toč,.v';p.uk utemeljen sak on, ki si : otd eale t»< ■ ne pade v leneveljnei t* 4 I* navedenega mesta ti sledilo,da je tudi .»ercierov dvom spločen in dejanski ter metodičen. Vendar to ni povsem tako, Učbeaik,ki je namenjen začetnikom in Ki je kratek posnetek navedenega velikega priročnika,odkl aijn načelo začetnega splo.1r.e-ga dvoma in naziva svoje stališče "tezo racionalnega dogmatizma”, Kako more isti mislec v eni knjigi sagov er jeti jplodni dvom, v drugi ga zavraČMtif ^erclerova piava iuiael,ki dobro veže obojno stališče,je sledečal Bvom se lahko nanaša n& tri e. tv ari i m spoznavno zmožnost sazuo, na neposredno razvidne ret.nloe,n? posredno razvidne resnice, O vrednosti uh. ke zmožnosti r po če tka lahko dvomimo,ali bolje,o njej m ve to ničesar,ker nam je »uofcnoot kot taka nedostopna in jo dojemamo le v njenih de jih, O led e zmožnosti seme s.uo torej res najprej v epiočnem negativnem dvomu. Ko pa presojam njene neje,spoznavne čine, uvidim, da je o neposredno razvidnih sodbah va«k dvora izključen« Trni o teh sicer poekia-Šara dve UL ti, a te oj ugotovim, ^ je to nraogoče« pa dvo- mi* o mnogih posredno resvidnih o od boli« C takem začetnem dvomu je torej res mo a; o de reči oboje: d# je ^plo.en In da ni splošen* j)vo.fi je -jv-1 • • on,ker se ne nana 3. 1« na pou&^ezne »eenioe, ampak na umsko a.;io noet samo, ki naun posreduje vse resnice,in drugi6,ker se vsaj kot poizkus tudi dejansko razteza na vse reenioe«* ioda,ker je ta polakue samam,dvae vendarle nikoli ne postane splošen« letno stenje r»z>«aa,v redu refleksije, je torej isveo^rioat« ? ?a, vendar ne ti,da nas je do te refleksi je "či c 1 začetno aeenanje, dvoa* Sholastičnim iialeoem,ki mrnjs-jo nnttk o spoznavanju z tivo-mon,ae pridružuje tudi ne.S vdeniCri-vi’’ pri or i ne praviruO,ne da ni »05 oče naravno iaveatnoei vaslco^upa vi čl ti,ne da jo je aogo-fce« Pravimo eer^o: -o lojno in presodimo«««,*orde se nam ko naše spo«nevr.lno6t sq,,n v ovojem dejstvovvmju izka3a&la,da dojema objektivnost«.... e se to poere61,t Le* rešen,če se ne po- sreči,problem ostane problem« to je negativni dvom««.w8 tuli Ušeničnikov narativni metodični s ..ločno razmišlja o reojiioi,3ate tudi začenja o a plodnim dvoinom o rear?ioi«'10 2igovorniy:o.:i ^ejefiokega dvo.ua jt? kupno to,da ločijo naravam in Mane tv eno laveotnoot« »vej dve* uporabljajo kot sredstvo, da naravno isvootuoat, ki nm z de ia za v. bdenje ivljenje, pretvorijo,če mogoče,v znamtveho, ki edina more popolnoma zadovoljiti po zadnji Jaeneetl stremečega £ kega duha« Pred tem raziskovanjem, 3:1 a uvnja opisani dvom,ni ni ti dognane, ali Je e ploh raiua mo? cn zanesljivo spoznati 9WBiw,«U ne« Pru‘7a skupina sholastičnih :ii»;lecev pa meni,da je dejanski e ploden dvom ne: ogoč in nesmiseln« ..trto ot,kor n-ta rasvlSnaTres-' ni c a t~ko ro oč "zgrabi zn vrat"»k&. or se izr&Sa 6 e Tonquddec, in nan onerio r-5 ,d?; bi o njej dve. .:«.l.i,neo iueln,ker se tisti, ki tako dvor.i,skuša dokopa ti do znaiu, tv ene i zv ee tnoe ti z raeu-aom,ki mera prej svojo epoeolmoet v v c. jan Ju lati« iotia e 51* naj preaoJf:o njegovo del<7v&r.je,ako ne z ietim razumom,ki mu še ne eaeme * i? Sate začetni dvom ne sme biti d o jenski, pa čeprav bi bil nemo negativen, ampak le umi§ 1 jen,£iktiven« Zagovor- ■MM* «*•*"**I ro. et *— «■» «•* »u ws. «*. «1*, t* • «m alki fiktivnega o pl ošnega dvoma zanika jo, da M Mia med. naravno in mane tv en o izveetnostjo bistvena r* slika« JPreva izvest-nost je u«ao en*, ti* t«, ki je posledica razvidno* ti »njen* veljavnost ne potre .uje nobenega novega potrdila,da postane znanstveno uporabna«^ * ten je 'bistvo v ii 11 jene «»navideznega,fiktivnega dvoma? V tem,de med dvomom samim vidimo resnico in se je oklepamo z vso iaveetnost jo,dejans;% v oe pa obn*1*«»o»kakor da ni zanesi j iv a, in sloer a n n en osi, de 5e bolj obsvetltmo razloge E$a svoje izveštnost,Se očitnejše prike eno razvidnost reanice in jo a ter neje branimo pred naa pretnlkl«*? nazor zasto- pa in pr el ed n o tor prepri denr alno roonn sevanje,refleksi ja, £0 je res, da jih e premi ja« 'oda enako e sme opazovan j e Je spremljalo e tudi vuako pr«tv6 n. revno ieveetnoct« Vsak* razvidna eodbn je kot razvidna znveetn«,aotoevidn?• ob vsaki taki sodbi se obenem 2uvedam,da. n#kM.j vidim in da ^>rc*y vidim, a ko pe a refleksi'jo"*ni »taljena aeTevIdnot t /reflttJtio^coctplete/, marveč nova sodba o prejšnji sodbi /reflezio incompletr/3-4, ted- J bo treba novo sodbo zopet o .osebno tretjo sodbo presoditi itd,,brej* konoa,bkratka, komur naravna iaveetnost ni dovolj ZBans tv ona, te • ne more do-• ledno ubei&ti okeptlei*au« leto velja, o ruinidl^eneei ali fiktivnem dvomu« Mor v razpravi z ime pr o tnikai"*oamo""iEom?5 de, de naravne r? zv id nos t nima znanstvene vredn 2. ti, Čeprav el cer p »-m. meno« 1J iv o ve, da jo i*ia, ta se v svojih izvajanjih prrv teko ne bo smel sklicevati nanjo, kakor 8e bi o njej doj&neko dvomil, Ker je pe reavldnoot edino zadnje sodilo za isveotno&t in ker je resavidnoet po dvomu iste narave,kakor jo bilo pred dvomom,je jasno,da tudi la fiktivnega Cva.M ni 10 en i:f od brez zmotnega kolobarja,^ Zagovorniki dvena sc po mnenju strogih tomietov neupravičeno sklicujejo a# av,£cnatte in Aristotela« re $onou*dec, ki Je podrobno razčlenil sporno neeto is Aristotelove Met »fizike in iz Sona&eve ra,)l .ge,u:otavlJa,da ^tagireo nikakor ne o ve tu Je splošnega dvoma v začetku prve filozofije,marveč pravi eemo,da je tre-U* pretcht ti va to ve, ki zs.pl ra j o tej veei pot* "Pri Aristotelu ni nobone sledi o ten,da bi." se trebalo sin kak čas ustaviti »a pragu filozofi je, oklevajoč ali naj samemu sebi zaupen,,. Pravi ponen, ki ;> ima nri njem izraz *3poriJa*, ni*dvom* v daaaS-nje_a po. enu, ,obot vljar.Je*, ,odli»5nnje e sodbo*, •neznanje*, aarveč MM *teiava*» *ugovor*, ali celo le »vprašanje,ki ga. je treba reSiti*, Isto i is el razvija tudi (Tomačeva roalaga,saBO da ae v njej namesto "aporija" nahaja izraz "dvom /dubitatlo/", ki ae je nahajal v takratni dobesedni prestavi grškega besedi-la« Ce torej pravi o metafiziki* v njeno področje spada splošen dvor* o resnici /@d eam pertinet univeroalie dubitatio de veritate/", hoče reč* z rictotelom, da mora prva filozofija sama presoditi v -e ugovore, ki so jih nagrmadili modrcu lovci proti ra niči ali ki se Se utegnejo komu zbuditi. "Zahteva, naj se /metafizika/ ne izmika nobeni teSavl, aiape»k naj se jih loti v.,eh, naj ai jih poišče, naj jih prikliče, naj jih pozove pred sodni stol rasuma, pa vend r ne more veljati, kali, ze izraz kakršnega koli nesnupanja v preeejevalno moč te snovnosti. **• universalis dubitatio de veiti ta te! ni rietotelov in lemaftev dvom, ?.unpak dejanske in možne težave in dvomi drugih, ki jih oba modroslovoa rešujeta, ne d bi ti&ma tudi za hip podvomila o tem, d a iiiu1 j o naravne izvestnoeti dokončno, znanstveno veljavo.- Z de lonqušdeeovo raalago ue strinjajo tudi aritain ', boyer , a^uart*0. la vsega, kar orno videli, zlasti Še ia ostrih izrazov, ki jih mnogi sholastiki uporabljajo v borbi aa pravilno izhodišče nauka o spoznavanju, bi sledilo, da vlada med zagovorniki pa med nasprotniki uvodnega dvoma nepremoetljivo nasprotje, vo pa je oamo videa. Sestavimo jim tole vprašanje* j 11 je mogoče o vsem dejansko dvomiti? reč vsi današnji sholastiki bi odgovorili z odločnim ne. Uelo zagovorniki pozitivnega dvoma, ne izvzemal beooarteea uurnega, ki sicer .>oslcuHa^o*"3'vomlti o vsem, izjavljajo, da je to nemogoče. ( vaeH*preprostih in r zvidnih reonioah je dvom izključen in sicer ne morda samo zato, ker ga ne dopušča poseben ustroj človeške duževnoeti, marveč zato, ker jaono vidimjt d se m dojel rejnico, iagovorniki splošnega dvoma e tore manj7 kakor izjavljajo, njihov dvom v resnici ni splošen, nasprotniki dvoma pa e tore več, kakor priznajo. svojim razglabljanjem o naravni razvidnosti dokazujejo, da je njeno veljavnost vendarle mogoče, ali celo potrebno še globlje utemeljiti. 11 ni stanje pred utemeljitvijo zelo podobno neki negotovosti, ki ne nosi povsem neupravičeno naziva dvom? heaoglaeja so bolj v besedi, kakor v stvari, tega se posamezni misleci popolnoma zavedajo. USeniČnik dobro pravi o svojem negativnem dvomu, da ”prav za prav niti dvom ni, ampak le priznanje vprašanja in iskanje razlogov, da ae vprašanje reši ali vsaj nsi nov n Čin reši.' ». to upravičeno ugotovitvijo je doc. ,la zabrisana n zlika med dejanskim in umišljenim dvomom. , aqu&rt, ki se zavemo m samo fiktiven dvom, pa zopet priznava, da "mnogi ne marnjo tega kr tkega premisleka priznati aa umišljen dvora, češ dti pač kom j zasluži ta naziv. Dejansko gre le za iz* z", ne za utvar* ed eet lis tantum in vooatoulo.‘ stvarno so si torej vsi sholastiki edini v tem, da spoznavne kritike ni mogoče začeti a dejanskim splošnim dvomom, pa naj si bo pozitiven ali negativen, oKno je pač poskusiti s splošnim dvomom, toda poskus ne uspe. Tvora ne poelane in ne more p©, i ta tl v resnici splošen, ustavi ga - razvidnost. leto misel bi mogli tudi ti. kol e izr;žiti* -plošen dvom v začetku kritike v revnioi ni začetni del kritike, ampak zneja ned vsakdanjo in Kn&nu tveno iavestnootjo. fva ugotovitev kritike je zavrnitev to.- dvo,a. XI. zvidnoet in popoln v>ovr tnoat rumu m»mm mr »it*. »*»f, ohmiww'iiii »■+ —«w mm m>' m «'■ Val sholastiki, tudi ti« ti, ki zn, Cen j« jo nauk o spoznavanju s splošnim dvomom, ep »i stvarno edini v tem, 6« ee nekatere re. nice pr tka e j o motrečemu razumu e takim Jara tv cm, c * je vsak dvom o njih za vselej in načelno Izključen. !Take resnice n esivnjo nzvldne. usvldno.t je vsera n?« jviš ji zna k, sodilo, kriterij resničnega spoznanja. v čem je razvidnost? x tem, kokor kj> tko pr vi LCcnlčnlk, d« "duh vidi rejnico in vidi, As jo vidi *. Ari razvidnem spoznavanju je umski pogled kakor podvojen. ?$ enim očesom gleda resnico, ki o e im v sodbi* s drugim p objem to gledanje samo ter ugot■■■•vija njegovo naravo in pravilnost. primera e tv rnim očesom no izrazi dobro duhovne razvidnosti. .e bi z drugim očosom aodili gled nje prvega, bi r bili »e tretje oko, ki bi opazovalo gledanje drugega iti« (dumi pogled pa ni razdeljen, ampak isti spoznavni doživi j« j zazri va resnico, zavedajoč se obenem ne mo tl J iv m tl svojega s po zn--n ja. Kazvidna reenioa, se razumu vsili s tako jasnostjo, da je v, k n d ljnji pri-led nesmisel en« glej-no ui z. primer razvidno s pom nje, du Je dvakrat dve Štiri, .a j se godi v nas, ko doMvl jamo to razvidno sodbo, or d e tole* V domišljiji ai predelavi Jam dve točki, n to le drugi dve, d in*ra dvakrat po dve. Poleg el predstavljam skupino štirih točk. late primerjam obe skupini tor uvidim - tega ne stori več domišljijo, marveč razum - da sta po Številu točk enaki. Vse to dogajanje v nas je bilo zavestno, zavesten tudi razlog, zak j smo zaključilii a to, ker omo stvarno etanje, številčno enakost med obema skupinama s uni neposredno duhovno videli. Z vedrrno ae, da umo dosegli vse, kar je v apozn vnem redu a pl oh doeegljlvegn, lastno neposredno, ». vestno zrenje resnice; vidimo, Aa vidimo in da je $$$uo-t; izključena. lslimo si drug primer. Dvema točkama dodajmo hitro po var., tl tri, e edem, devet, ftest, ooeta točk in rimerjajmo nastalo skupino s skupino 36 točk. zakhno je razmerje med obema? 11 sta enaki ali ne? Katera je večja? Ko omo morali nekoč pred učiUljem naglo pod ti odgovor na podobna vpradanja, se je zgodilo, da nismo pravega zadeli. Poskus našega računanja je bil oloer tudi v takih primerih zavesten. tudi take mi li človek notranje vidi", obenem pa vidi, da zaključka ni zagledal, marveč ue je v naglici odločil za odgovor, ki se mu je zdel n? j-frjetnejfli« katančno ee zaveda, natančno v duhu vidi, da stvarnega stanja ne vidi n t nčno. odba, ki jo izreče, mu ni razvidna. "ejetvo, d- vodim, je še vedno razvidno, ne p več dejstvo, ki gr. izrnfta sodba; Se več, rzvlAno mi je, da /ai dejstvo, ki ga izr Se sodba, ni r« zvidno. Da dejansko imamo razvidne sodbe in A ijih moremo ločiti od ner-zvitinih, je ne« pomo deje tv o# *x»v teko je dejstvo, da je razvidno«* n j višje j&metvo za rev, ničnost spoznanja# Lastno neposredno in zavestno zagledanJe resnice je najviSji vzor in končni urnotor vsega eposnavnega prizadevanja# Vse lokanje in dokazovanje jun«' edino ta namen, da slednjič sam i^vidiaij, kakšno je stvarno e tanje# ali pomagam sočloveku# da ga uvl tirne j šega temelje nostika načelno ni mogoče najti# poseben prim* r r»zvidno ti jt. ‘ popolna povratnoot duha’ , reflezio oompleta, ki o njej govori naš fieničnik in za njim i>oy er# Dejstvo, d se duh neposredno lahko spovrača na svoje »posn vne čine, je s čudovito jasnostjo prik z l trn sv, fi'omag, ziasi v svoji r- »pravi Te ver it«-te / i, a 9/ • S o klasično mesto navajajo irt razlegajo domala vel sholastiki, ne da bi mu «ioer pripisovali enako vaP.nost v nauku, o »poznavanju# .v# »o-maž uporablja glagol refleoti’, ' redire’ , besedno zvezo ’ redi-tio oompleta”, reditua ooetpletur , ne da bi ai katerega izmed teh izr aov dokončno izbral in rebil kot strokovni naziv# sto so delali za njim sholastiki vse do d - neu7~'!<&!?> ^genlčnik je bil prvi, ki je to dejstvo podrobneje obdelal in uval j: vil sanj v mednarodnem svetu strokovni n*ziv "reflenio oompleta', popoln povratno«t# e 1. 19*1 je v ivodu >«jgtavil in obr- »ločil trditev, du je popolna povr -tno. t, ki je -pjoka umu, zadnja osnova isveotnoeti, . ele pozneje, kakor sam pravi, je našel to misel vsaj bistveno pri n» kat er ih drugih ehole stikih*'. Isre a 'reflezio oompleta' se še ne nahaja, sjKpakznsjem ne v eholaotičnih modro-elovnih slovarjih, ne v k- zalih priznanih sholastičnih učbenikov razen v nnjnovejSih, ne v strokovnih delih posvečenih nauku o s- >osn v »nju, ki jih navs jemo, -dinv nam znana izjemi je ,oye-rov priročnik, ki je izšel v letih 1935 - 36 in novejša Zim-raermanmova dela. rater Loyer pe Je bil v osebnem stiku z .Seni6-nikom, ržen tega Je p- dal izrazu reflerio oompleta' , nekoliko drugačno vsebino, kako® n*š slovenski modrostiovec. Povratno; t ali refleksi«* je dvojna, popolna in nepopolna« "hobenega dvom ni, da more um povračati z dejem na dej. '*a-ko um li&hko razmišlja o kaki rudnini in se lahko z novim umakim de jam povrne tudi na to re »niši Janje samo, teko da razmišlja o svojem razmišljanju ... *o Je nepopolno um;;ko povračanje / nepopolna refleksija/. 5oda ne«3emu umu je svojska »e popolnejša re-fleksivnest, refiektjfc«, ki se z njo um v mišljenju samem a istim dejem z--veda smojega"mišiJen je* in nekoliko tudi sam sebe ... .o Je popolna refleksi vnos t#’ 4 ^Oglejmo si podrobneje, kako Ufliiničnik opisuje popolno povratno,, t in kaj ga posebno zanima na njej s 1 misel popolne re« Hek IvnoBti je vprav v tem, da ura ne spoznava le de jev po de jih, marveč da e pozna ttsdl dej v d e ju arinem /ko mleli,ve,da misli/, de mu je dej prisoten In v deju tudi som sebi,da je misel ... •aebevldnm*.•. Smisel je torej te,da duh,ko gleda predmet,v de-ju samem,v deju gledanja samega »Idi tudi dej saia In sebe,ki gleda. Kaj to pomeni? To,d» tu ni več realnega dvojatva med spoznavajočim tiejem In spoznanim dejem,temveč Je spoznavajoči dej obenem kot tak a poaram. te je pa tako,tu ni več mogoč no* ben dvom,mogoča nobena mota... lato je treba reči o odnosu spoznava j očer« deje k objektu in subjektu. Popolne refleksija pomeni prisotnost mislečega subjekta saraenu sebi v svojem mišljenju« MiSljenja ni ne brez objekta, ne bres subjekta. A duhu ni prisotno abstraktno raifil jenje,temveč mičl j en j e, fcakrfino je v resnici, mičljenje subjekta,namerjeno na neki objekt... Tu Je torej največ ja in prva i:sveatno8t.,,5 Bistvo popolne povratnosti Je torej v ten,da spoznavajoči subjekt neposredno :sre svoj laetnl sposnavni dej,obenem ko ga proizvaja,in sicer tako,da Je pogled m predmet /spoznavni dej/ in pogled na to gledanje /refleksiJV eno aeuno a poznanje. Toda povračajoč se na evoj spoznavni dej, lahko na njera marsikaj opai-zim. Buh vidi n. pr. "po tak fini intuiciji sli s ebevlflnos tl, kako s poznava" 6, ter tako ugotovi zanesljivost ali nezanesljivost svojih sodb, "Teko prva izveš tnost * naj intimne J fi ega s poznanja«,da mislim in sem,po prpolni refleksiji spremlja vse nače spoznanje in njega načine." lrugo,kar je mogoče opaziti spovračajoč se na spoznavni dej,je lestna sposobnost zg dojem-nje resnice* "Po popolni refleksiji duh v spoznanju tudi s pozna,da ime možnost e poznavanja in da je po naravi naravnan m e poznanje« "7 Vse te ugotovitve so ze nauk o spoznavanju izredno važne,toda nečemu mislecu očlvidno ne najvažnejše, OHavna prednost popolne povrat-nostl je v tem, da v njej pes trtne subjekt samemu sebi neposredno navzoč. laikzkKig leflexio compIet^JT^Feni^ikuVed vSem dojemanje"lastnega Jaza v svojih spoznavnih doživiJaJih. V tem priča tudi jedrno.ta opredelba v Filozofskem slovarji\i popolna refleksija Je "sebevidnoet netvornega duh®, da mu je v mišljenju mi61JenJe zavestno in Je zavesten tudi sam sebe kot subjekta miSljenja" * kakšen je odnos med popolno povr tnootjo in r »vidnostjo? " ebevldnojt netvamege duha" Je po-..etena vidnost, Je najbolj ne-dvorana neooarednH vldnoat, je pr iva r gyi?noa t7*i;eflexio oom-pleta Je tisti de j, "H*""! omogoči, d~“zazrea~ra »vidnost. Povsod, kjer je popolna povr^tnoat, je neka razvidnost, povsod, kjer je kkčni ravldnoot, Je popolna ocvr tnoot. eflexio oompleta in razvidnost sta ooodnoona pojna. Vendar t zveza v Učeničnikovih delih ni očitno, e d« bi Jo filozof ked J z nik 1, narobe, vedno, kad-xr govori o r zvldnooti, omenja tudi refleksivnoet, ki nam razvidnost omogoči« Toda obe poglavji sta bili v Uvodu daleč vokaebl. povratnosti je ovor na struni 7o in sledečih, razvidnost ptt pride na vrsto lele na stmni 277^• V Filozofskem slovarju ae razvidnost posebej ne omenja, tudi opredelba refleksije ne pove, da Je ta dej v kakem odnoou do razvidnosti, pri be etii evidentia pa je naveden o-mo slovenski n a tv razvidnost. Kako el naj rt-zložimo, da pri našem modroolovcu ne delna zveze, med povr tnostjo duha in ned razvidno tjo, ki. nam jo ta povret~ notvt odkriva ni bolj podčrtana? Kakor smo >.e videli. Je pri povrač frtju n - e po zn v ni dej mogoče opaziti marsikaj! dejstvo, da mlslln, dejstvo, ds Jez mislim, dejstvo, f3 J< moja mio el ra ;.wl3GraTvan ta dejstva ne-po ;redr»o vidim, vse to ml Je r-*. »vid no" In vse te razvidnosti ml j vlj-i reflemio oo. pleta« i p nujno, d koga v.v t« dejstva in dru^H podobna, ki o vključena v slehernem spoznanju, enako z nimojoe j eničiiiM.u >e »zuje naš jas. fak o je naš modroslcvec pojem povr tno ti, ne načelno, ampak v dej or*,-; ki r bi so? 11 na "eebevid-noat netvornega duha' , pojca r zviVne,ti pc ohr ni v vsem nje« govom obsegu, označujoč s njim dejstvo, da duh vidi resnico in vidi, rta Jo vidi'• Uh rles l- nekoliko rmilifcuje od (;'•eničnlkove, /o-poln* aovratnm t . u je notranji pcgled, ki spremijo sleherno ml.3el, jv-m va njen odnos do resnice, v ugodnem prii cru njeno ne o,jrtč.u.o r zvlVnost, tqQi< >oC;ied, ki ni n-:v -1- el, a rveč ij tveno področje, Zato poekrufla spoznav os lov je izmed teh razvidnih resnic razbrtti one, ki e o res oonove znanstveni zgradbi, in pok&mti, kako ti preprosti nezdrobljivi kamni tvorijo neporuiiljivo podlago vsemu znanju, ‘.lotia neg© primera bi nae lahko zavedla v zmoto, 'rvania zgradba ima eemo ene tmelje, in kdor no n.Jde pravih, ne ve, ne veni je osnovane, ovet resni-06 je pa take n* reve,da je mogoče isto trditev utemeljiti zna rti ene načine. Če torej najdemo pri oholaotikih različne nazore hlede obiioviiil* resnic, ki naj bodo podlaga a poan&voelovju in z a£i njim veeum znana tv enemu sestavu, Se iz tega ni dovoljeno vnaprej oklepati,da so vsi,rasen enega,pa Se to aamo v najugodnejšem primeru,nujno napačni, ~od< Č te nazore »e bo treba vprašati le, ali ao izbrane osnove res razvidne in za nart en, ki rau olupijo, prikladne, faglejae si neka ter* značilna mnenja. Izmed sholastikov iz prejšnjega stoletja Je v tej točki najlaraaitejči ki de je trebe kot podlago modroel ovju in pred vs en mofiroelovni® razmišljanjem /ante oiancm philoRophioam lnqule 1 ti onerr/ 1 mre fino dopustiti /supponere ne-oeese cat/ tri resnice ?rot ovnove /funfir o^nti leo ... ha© tree*«* primitivec verit&tes/* 5us.hr Te resnice so« prvo < ejstvos lastno biv, ; je$ prvo n? fieio; nt čele protislovja; prvi po., oj mišlje-njat da je filoveBki sv sum zmočen »poznati resnico* Ta nazor, ki g» je bil zasnoval Balmee, etn za Tongi or gl jen zastoprla zlasti Palmieri in Potvsin®* Danee go v tej obliki nik o vefi ne z Rovarja* ianee noben sholastik ne trč i,d* je- treba nre£ modro«? lovnim runai-.il jun Jer.* torej kar nt- eleoo »prejeti fiotc^ene trditve, jih imeti za veljavne in jih postaviti ze podlago nauku o epo-anev&nju* ~ioer pa tega tudi Venglergl ni ufiil v tako »krajni oblik.,'.« . H ante orinem phil oec a eaqui* i ti enem s upponere* , ne ammo razumeti tako, k-« kor da a o navedene tri resnice »golj postulat, ker isrečne pr vi o njih, de. ao neposredno reflVidJMK, Toda eagovomiki treh osnovnih resnic eo vse preveč podčrtavali dejstvo,da je te trditve treba >ri«ri ti zr resnične, ker eo nujni po oj miši jen Je, in. predalo,da sc bro *?to lehko prvi pogoj,ker eo r »vidne* Tudi ('-..nv/nji ab oi~.aH£l~v Sasih začenjajo a oc ;lto, da opozore n* rasvldnoat la tnega blvah ja,r<& človeško sposobnost za epoanenjt resnice,in poudarjajo,de je necelo protislovja osnovni »ekon mičljenja, toda tega ne store "pred modroelovnim raz:. 181 jan jem" , euonak ao to Se izsledki test ra mišljenja samega,ki Črpajo vso svojo veljavo iz razvidnosti, ne is dejetva,da eo te reenioe pogoj mišljenja* ..mo«© večjo pozornost s&ilužl rešitev,ki jo je očrtal v svoji kriteriolo.iji kardinal ^ercier* Veii.i uatanovitelj louv^in-ske novoahelastične šole je~c-aaov»l svoje e ..©knavoslovje na razglabljanju o sodbah,kaj ti samo s teai je Človeku mogoče zajeti reanioo. Vsaka sodba pa je,vsaj po smislu,če ne vedno tudi po zunanji obliki,s poj osebka in povedka* Kdor torej preiskuje veljavnost sodb,kakor to dela kr it enologija, lahko svejo pozornost obrne v dve umeril lahko e e zanima zs jvejo med osebkom in povedkom, ali za vrednost osebka in povedka7 ^"*dru;i ti beseda"i, lahko preiskuje"liSno ali tvarno stran sodbe,njeno formo ali materije* itiAO imenovane duhovne vede,kakor matemtike,razpravljajo upi oh. le o medsebojnih odnosih idealnih matere ti onih bitno« ti, ne da bi se pri uvojih zaključkih zanimale,eli ten pojmom stvarne kaj ustreza. Izkustvenim veti tun $r?4 je prav to najvarnejše, ali u svojini ooj. i res izražamo stvarno bivajoče predmete« /.ri-teriologija, ki nora zaaigurati osnove take duhcvniia kakor laku« tveuim vedam, je delfina posvetiti svojo pozornost obema vi-diitaoa, for.aplne.,;u,ki je značilen »a duhovne vede, in ran ter talnemu* osnovni spoazivtii problem je torej dvejeni “Prvo vprašanje, ki se stavi v kriteriolegiji,zadeve n*ravo umske sinteze« ali je posledic.- ustroja ii«leče aubjekt^T Ali »e pa na Jd e J o” tudi ~ prid taniti, pov arofienl od ra slogov,ki eo ne od v iu zii od umskega de ja, in bivajo" pred "njim, oa objektivnega javljanja odama a, ki je izrazen v e od bi Y J kratka, imamo l£T zveze pojmov,ki jo utatelJene? Tak je prvi,največnejfii del vprašanje o izveatnoetli n^avall ga bomo prvi osnovni groblem,*4 Prvi problem se torej "nanaša nr objektivnost eodb Idealnega refia. Drugi problem pa objektivnost odnosa, ki ga, iar?'fta sodba, e podstavljat In so nanaša na vre&noei terminov tega odnos a." 5 Pri prvem. “cenovnem vprašanju" gre semo"za veljavnost zve-se med osebkom in povedkom v ootibi,veljavno9t,ki je neodvisne od stvarnosti ali nestvarnosti tega,kar np j uetrese obema pojmoma* "Te prvi problem odmiki Je,kakor vsakdo vidi,od stvarne ali umišljene /fictive/ narave terminov odnose in upošteva le ta odnoo sera."6 Da recimo to prvo v pr n ;?mje,ai prikličimo v opomin kako pr e pr oe to »od bo idealnega reda,ki ni zaključek d rtičih sodb, ampak ji zaradi nje oame v vsakdanjem življenju neposredno in mi Jno pritrdimo« Take sodbe eo n« sr,i Celota je večja kakor kak njen delg dve količini,ki sta enaki isti tretji količini, ate tudi sed seboj enaki,' Zakaj tem in podobnim sodbam nujno pritrdim? zli a?to,ker sem slučajno tako ustvarjen,ali zato, ker aem spoznal objektivno stvarno stanje? Mercier na podobna vprašanja odgovarja z “osnovno tezo-s “Kadar izrekamo neposredno izvesta e sodbe,ne pridevamo povedka osebku zaradi apriornih sintez,marveč zaradi vpliva jasno izražene objektivne/ lotosti povedka in osebka,oziroma objektivnega pripadanja povedka osebku,"® In dokaz »a to trditev? “Edini možni dokr*a «a to tezo Je v tem,da zavest ugotavlja dejstvo,ki ga teza izrafta,* Kato preiskuje ob nazornem zgledu,kaj e e godi v naSl no tran j os ti, kad ar izrekaio k«ko preprosto sodbo,ki nor« izsili neposredni prlata-nek, ter pokaže,de. izveatna pritrditev v takih primerih ni posledica olepe nujnocti,ampak učinek objektivnih razvidnih reale ov, itnavidnoot Je na jvl' Je a od llc m sodbe idealne a reda, u tera arao nndli osnovo duh ovni« vedem, obenem a mo pa tudi iV)otovili,da Je nač razum e poseben, da deveže objektivno resnico, se hočeio preeo< iti poljubno trditev idealne, a reda, je treba o arao i>o .led a ti, ali Je neposredno razvidna, in če ni, ali je na razviden način izvedena is neposredno razvidnih sodb. Prvi cenovni problem je rečen. Take Je dokončno potrjena veljavnost duhovnih ved in aeuBigurpno izhodišče izkustvenim znanostim* "ia-veotnout resničnosti naših idealnih sodb Je izredne vaRnoesti za znanost, Ke le, da pripadajo racionalne vede popolnoma tej vrsti znanja,marveč oeio izvestnost izkustvenih resnic se opira končno na resnice idealnega reda.vsaJ razvidnost načela o protislovju Jim je vsekakor pogoj,"9 fta izkustvene vede Je rešitev prvega epeznavnega vpr&Sz-nja nujen pogoj, toda a tem so Se samo na pol opravičene, odbe, ki naj se nanašajo no stvarno« t, Je treba pr eno tri ti n© samo glede nn odnos med osebkom in povedkom,ampak tudi glede n< vrod-noot obeh pojmov,ki ste podlaga odnosu. P tem Sele bo pred razumom zajamčena veljavnost izsledkov vseh znanstvenih področij in rečen drugi cenovni problem izveetnoetl,*0 Kakšno vrednost pojmov itaa -leroier v nislih? Preiskati hoče,ali oe izraža v osebku in povedku kaj objektivnega,in sicer ne le objektivnega,kolikor e vsakim pojmom nallauiS raenti objloltur", aznpek, ali je predmet teli lojmov tudi nam na sebi, bodisi'"da ,_,a ima kdo v mislih ali ne,kaj stvame e,realnega, to Je,dej»nako bivajoče a, osir me modnega« kak car ero o se pri sodbah idealnega reda sprsBeveli o tem,ali je odnos med osebkom in povedkom,ki ga izreč« jo,samo posledica ustroja nafcih spoznav-nih z ožnos ti, ali Je objektiven, to je,izvirajoč is pojmov samih, ne glede na to,ali jih kdo totri,tako se sprašujemo sedaj, ali je vsebina pojmov eamo naša misel,eli je nekaj stvemege, neodvisnega od nad ega spoznanja in v ten smislu objektivnega# “V pr a::"; arij e, ki sedaj zbuja na v o pozornost,Je te* ©j sledeče« Ali ep tsttavni liki,ki nudijo povedke našim znanstvenim sodbam -splošni liki - lzrni a jo ZrjolJ umišljen predmet, ali predmet, ki Je nošen j^ebi, neodvieno^ol r@,iuma? krajše povedano«ali vsebuj e jo^H^a poanavni liki objektivno s tvamoe t ali ne?'H i?redvaem je treba presoditi najsplošnejše pojme, kak or bitje, pod o tat, eneta,®no6 tvo, d el ovanj e,vzrok, 3a veljavnost 90 jmov, kakor Je bila o red el j ena, navaja I* er-eter dva dokaza, negativ nega in pozltttmega# Negativni doka* im* n?uaen zavrniti ugovor,ki pravi,da ao naši pojmi vedno splošni, stvari sam na sebi pa poetiinake in da zato pojmi ne morejo izražati atvari,kakršne se« Kes je,odgovarja n&S sodroeloveo,da amo dobili pojme o tem,da emo anaJke poedinja odmislili ter posnel: le to, kar je predmetu bistveno in skupno e drugimi predmeti# tkOda iz tega,da naf» pojem ne izraža stvari poaolnoma, s vsemi njenimi posebnostmi, .le nikakor ne sledi,da ne imraSU njenega bistva# Poječ je lahko veljaven,Četudi je splošen in odmiSljen# Pa Je pa dejansko veljaven,to lahko tudi pozitivno dokažemo# Predmetov, fc&kor bitje, poda tat,, sicer ne zaznav em neposredno, toda pekašeme lahke, d e so vključeni v ne os rednih čutnih zaznavah, Značilno «a Čutne zaznave je namreč dejotvo,da vsebujejo premnoga stvarna določila« n* oredmetu,ki t.u pravim človek,zaznavam e čutili določeno postavo,barvo itd# Nemogoče pa je,da bi določujoči znaki ničesar ne določevali, ne bitja,ne podkla-&a,ne podatatl« Vsebina pojmov bitje,podklad,poda tat je torej dejansko vključena že v čutnih zaznavah# Sedaj je treba samo Se pokazati,da čutnim zaznavam ustrezajo dejanski predmeti#£a to uvidimo, e e moramo spomniti na dvoje* prvič, da 00 podatki zaveati načelno zanesijivi,drugič,da bo neposredno razvidne sodbe idejnega reda,med njimi tudi vzročni zakon, nespomo veljavne, kak car Je pokesala reBitev prvega osnovnega vprašanja. 5Saveut nam pa pr? vi,da so čutni doživljaji dejanski,pa da Jih ne povzročamo sami,ampak trpno sprejemamo# Po vzročnem zakonu moramo torej sklepati,da jih proizvaja dejansko,izven nas bivajoče bitje, lako je objektivna vrednost pojmov,ki smo jih raziskovali,načelno dokazana#1'* ii tem,da smo dognali vrednost povedko,je obenem zagotovljena vrednost v»eh osebkov,ki so splošni pojmi, kaj ti vsak izmed njih je lahko v kakfc drugi sodbi povedek# Poedinski osebek pa,ki ne more biti povedek, je itak poulediea čutne zaznave, ki ji po mnenju vseh resnih nodroalovoev ustreza stvarni prednet,** ia-ko je rečen tudi drugi osnovni problem, lična in tv uma pl9t naših aodb je preizkušena in pokesalo ae je,da stoje vse vede, duhovne ir. izkustvene, rta vami podlagi« ia Mercierov nazor eo sholastiki presojali ter deloma aa-vračali b ra ali Snih vidikov« Zdi s e, de borso najprej odkrili njegovo ranljivo točko,če se vpredamo,ali je pri vsaki sodbi treba presojati oboje,lično in tvarno stran,ali za$of£a,de pri sodbah idealne, a reda ugotovimo le odnos ned osebkom in povedkom, in samo izkustvenim sodbam pole te a če presodir o vrednost obeh poj iOV. to vsem, kar amo doelej videli,se adi to vprašanje odveč« oaj je bilo vendar ponovno jasno povedano,da je za sodbe.idealnega reda odločilna edino formalna stran« tn ko se pisatelj ob koncu povrača na uvoT"način rešitve spoznavnega vprašanj«?,zopet izrečno ugotavlja,da "objektivna razvidnost idejnih odno-eov ne vključuje trditve o kakem dejanskem bivanju« Reeniea,da je 2 ♦ 2 « 4, Je logično pred sodbo,da biva subjekt,ki to aritmetično reenioo izreka.->otibe idejnega reda je torej mogoče opra« vičiti,še preden ven,ali a pl ob kaj stvarno biva,še več, naravnost nujno je,da jim ugotovimo veljavnost prej,da sploh lahko presodimo stvarno vrednost po jtiov,kajti stvarnost je mogoče dokazati le e pomočjo vzročnega načela,ki je tudi ena izmed resnic idejnega reda« Reševanje drugega cenovnega spoznavnega vprašanja podstavlja reditev prvega« Pravda o aodbah idejnega reda je po teh in sličnih izjavah res popolnoma zaključena,ne da bi bilo treba zaslišati oba pojma, osebek in povedek« toda v istem delu najdemo Se druga meeta, ki nam ta zaključek povsem omajajo« Baš »odr oslov eo nas n« pr« takole uvaja v svoj drugi osnovni problemi "Sodba je pričevanje povedka določenemu osebku« Doelej amo strnili svojo pozornost na dej, ki 8 njim duh pripisuje povedek osebku, jn pokazali, d a je Ta dej utemeljen. 8 tem je bila ocenjena lična stran sodbe« Ostaja še kvarna plat,oba termina,ki jih sodba dr uši ali loči«"!® te besede se nanašajo na e o^o^vobče, na vsako e od bo. Resnice idejnega reda,ki smo mislili o njih, da eo še dokončno preizkušeni ne, niso prav nič izvzete« tudi pri njih ločimo tv amo in lično počelo,zato bo treba potemtakem tudi na teh sodbah presoditi še vrednost osebka in povedka« ipomnimo se tudi,kakšne pojme naj moti ros lov ec preti o Ja, ko rešuje drugi oencvni problem« Me morda pojmov o kakem poeti inskem izkustvenem bitju, ampak na jeplošnej-aei bitje, poda tat, tanoš tvo, d el ovanj e,vzrok. ir*av te pojme pa rabimo tudi v sodbah idejnega reda. Ali je sploh raošna trditev,ki bi ne uporabljala v tej ali oni obliki navedenih in njim sorodnih pojmov? Vzročno načelo n«pr. Je nesporno ena izmed idejnih resnic*?, pa se kljub temu moramo Še posebej vprašati,ali je treba priznati pojmu vzročnosti stvarno veljavo. Jioer pa filozof pri reševanju drugega problema izrečno izjavlja,da so vsi povedki brez izjeme odvisni naposled od vrednosti poedinskega osebka,ki Je predmet čutne zaznave«1® če bi se torej izkazalo, da drugega osnovnega problem© ni mogoče zadovoljivo rešiti,bi nam vse resnice idejnega reda,ki uporabljajo a plodne pojme,obvisele v praznini. Gčividnost, da Je rešitev prvega osnovnega vprašanja ze,vian» oč reuitve fin^e;..,a, je tolike, čb Ima modro-»lovec za potrebno dodati ob koncu svojih izvajanj še nekaj beeedl v opravičilo svojega postopka* Bo zaključka,da Je treba presoditi vrednost osebke in povedka tudi pri uodbah idejnega reda,nar- veri e še drug premislek« Pisatelj nas Je pooebej opozoril, da pri ugotavljanju stvarne I£52lx29.poJtoov ne _gre %-65jam^^blvs^e^"*iEfveS*aa.*eHotrar» nJo^moBnoatt “otv^Irno^je tukaj v nasprotju a umi 31 J enim, a um-BPi^^b^tjerž in”* t or e j ""o anačuj e nekaj, kar blva^jSi”* more^frlvali v"*nafavl"20 toda notranjo modnost ali nemočnost bleiva^ki ga predočujejo pojmi,moren in včaoih moram poznati 2£l„va<*x sod-ba/i^brez isjeme* Poglejmo,recimo, tole trditev« perpetum iac£ bi 1 e,* stroj," kiTl ved oddajal,kahor la el in aprej&ial, Je nemogoč* To Je gotovo neposredno razvidna resnica idejnega reda* In vendar moram notranjo možnost bistva, ki ga izraža osebek, poznati,da lahko a povedkom to možnost zanikam* 6e Je torej treba osebek in povedek posebej presojati,tedeJ Je treba to atoriti pred vsako, tudi pred najbolj neposredno razvidno sodbo idejnega reda,drugače ae mi uta ne zgoditi, da bom njim odnos prezrl la bo trditev zaradi nepoznanja tvarne plati tudi lično n&pačna* Pa še več, A ko Je treba osebek in povedek po-sebej presojati, tedaj je treba to storiti,predet* začnem re ševati vprašanje o njuni medsebojni zvezi, te mora kriteriologlja res rei:l-ti oba oanovnst probleme,,ki Jih Je začrtal naš ctislec,tedaj more začeti z drugim. »'oglejmo n*pr, tole izkustveno sodbo,ki Jo navaja naš aodrcslovec« Jetiko povzročajo tuikrobi21, Reol otd* e$ao po njegovem navodilu najprej ugotovili - koko,ne vesi - do Je ta tsčitev lično pravilna* lotimo e e oec? a j 6e drugega osnovnega vprašanja, prei'61 ,0 stvarno vrednost ooebkn in povedka« Mislimo sl,da se izkaže bolezen,ki smo Jo nazvali jetika,za izkustveno dejstvo, povzročajoči mikrobi pa ne. Kako smo torej .mogli reči,da jetiko povzročajo mikrobi, ko Jih pa sploh ni? Ali ni jasno, da je treba najprej raziskati pojme in da šele nato lahio ugotovim zvezo med osebkom in povedkom? Ue je pa tako,tedaj so obe iercierovi osnovni vprašanji sploh ne razlikujeta,marveč se zlivata v eno« Preiskava pojmov, . to je, umski pogled na njihovo vsebino, ni pokaže njihov medsebojni odnoa,ki ga izrazi.« v sodbi. Preiskovati tvorno atran sodbe,njen osebek in povedek, ae pravi ugotavljati njim medsebojni odnos,preiskovati lične atran aodbe,odnoa med osebkom in povedkom,ae pravi ugotavljati,da je ta odnos utemeljen v naravi,ki Jo izražata oba pojma* Osnovno vprašanje nauka o spoznavanju je »amo eno,namreč vprašanje razvidnosti* K&korhitro bi ga z Mercierom skušali podvojiti,bi n»e raziskovanja vodila v kolobar, ali v brezkončnost, Povrnimo se ir sodbi« jetiko povzročajo mikrobi, "Dopuščajmo,da je treba stvarno vrednost pojmov posebej presoditi, PreiSčimo najprej osebek* Maš izsledek bo resnica,ki jo bo treba izraziti v sodbi« pojem Jetika izraža nekaj stvarnega* Kova sodba ima zopet svojo tvarno in lično atran, ireba bo presoditi obe in Izraziti nove izsledke v novih eodbah*breB konoa In kr?Ju* Ke, SflAHi ki Je razvidno lično pravilna* ne potrebuje nobenega raziakevanja več* 'ioda 6 e Je tvo, da je lično pravilna*uvidim*motreč n-r-.vo,ki Jo vsebujeta osebek in povedek# i^reaoditi naravo,ee pravi a posneti njene odnose* se pravi neke J vedeti, ue pravi soditi# Vse to Je isti duševni dej, ki ne potrebuje, kader ge a premija ra sv idnos t,nika-kega nadaljnje^e presojanja# Kaj neki jfe n . nilo ne-*era mislece,de pri nekaterih eod-bah poleg reem.ce, ki jo izražajo, ali,kakor cn pravi,poleg od-nosa med osebkom in poved kom raaieknje Se vrednost obeh pojmov? lorda primer elloglnor« Vri sklepih je ree treba oboje ugotoviti, lično in trama pravilnost,to Je zvemo med. premisami ter zaključkom in vrednost premis# irilogiaem* vel ljudje ao angeli* vsi angeli so čisti tluhovi,torej so vsi ljudje cisti duhovi, ta ailogi/ioa je >; r jen, če upo*tev* o aamo njegovo lično e treh* po vaeh pravili:. 1 Jen ja* in vendar Je napačen# Sjegeva obli-ka Je v re , a rediva* eee ieeed p e ii Je napačna« teči - -dobneet med silogizmom In posamične bo«bo Je samo navidezna# Gradivo eiloglataa so premise,torej sodbe,ki so po svoji naravi resnične ali napačne, zato Jih je treba pred uporabo preiskati. Gradivo sodb pa so pojmi,ki po svoji naravi niso ne resnični, ne napačni. Si gn tako "neresničnega" pojma, da bi ne mogel a luči ti kot veljavno ive v resnični sodbi, kee je* de "pegaz ni dejana Lo bi tj g”, tod a pratrkar »apiatuii stavek je kljub temu. reeničen. Pojem kot tak »e sploh ne d® presojati glede svoje "veljave",ker een pe sebi nima nobenega odneea do resnice.kdor misli,da presoja pojme, se vara# če počkuSam v a odbil Jetiko poveročajo uikrebi, presoditi vredrost osebka, kaj storim? huj-no,deai mord•* nevede bom presojal ne oeebek. Jetika*marveč tole nove sodbo, ki oe mi eamdhntno oojrvi* pojem jetika izraža no-Itn j stvarnega# Ves drugi osnovni problem iercierove kriteriolo-. ije je zasnovtui,kakor so zdi, na tej samoprevari, iodroslovee misli,da preiskuje stvarno vrednost pojmov,ki ao gradivo sodb, v resnici pa preiskuje veljavnost novih sodb,namreč sodb,ki Srde,da ae ti pojmi nonaSaje aa izkustvena bitja. i :o so ta naža izvajanja pravilna,tedaj smerno zaključiti, da je osnovno spoznavno vprašanje aamo eno« Kako ugotovim,da ee noje trditev strinja « ftejanakim stanjem,ki m hoče izraziti, ali,kar je morda »anj natančno povedano,kako ugotovim odnos med osebkom in povedkom? h© to vprašanje pa Je podal naš modro« e lovec, reSi joč svoj prvi cenovni problem* dokončni odgovor* Ha resnično*t sodbe xl jamči njena neposredna razvidnost,ali rao-vidnost,da Je neracvidna sodba nujne posledica razvidne, k&s-vidnoet je zadnje eodilo za resničnost, »oto eo vse nadaljnje preiskave,tudi presejem je pojmov,popolnoma odveč. Mercierov drugi problem je bil rež en obenem b prvim, ker ee stvarno eplcfe ne razlikuje od njega, te v nauku o spoznavanju ne bo: o naleteli na druge teSave, tedaj bon o tuneli zaključiti, da je vse naČ e snuaje ocnoveoio na neposredno razvidnih sodbah. /•leč UOeniČrik »e z hercierom utrinja v tem, da je neke j drugega ob^ektivno^nekaj drugega realno spoznanje* 11 lil nam - 36 - torej z* doeti, 5e ver. o, d*. so n-r'e 9>osm*ve objektivne v tem smislu,da se ravnajo po nekem objektu,ki je a>- naposled vendarle fikcija, temveč rJL bi radi vedeli,ali tr objekt tudi neodvisno od naSega spomanj i veaj more tl* e ime - o to,ker tudi neodvisno od n -e;;a spoznanja biva ali i-.ore bivati,realno, tedaj Je končno vprašar je,ali so na "e spoznave ne le objektiv-rveč realne-objektivne,, * Mor torej noče ref;iti problem iaveštnosti v cclcti,ror» dognati, d?, a uh sodi ta)-o, ker v id 1, da je objektivno tako, in pot era -e to, do snov sodbe ni kaka fikcija, ampak je- pevaeta pe dejanski sli mofcni real ti#"** tudi po U5eiili3nlku je torej treba preiskati na istih sodbah tvarno in lidno stran,ugotovi tl objektivno in ren3.no resi t* Pa e;,o epocob l se' objektivno reenleo,te se »dl nečemu ii-•lecu v . .erolerovi rriteriolc&i ji v .-.dovolj iv o dokr. aano,all bolje pokazane* Drug če pa je ia realno resni- ce* 2>a dokaze tudi to sposobnost, uporabi ja ustanovitelj louvalne* ko : ole vsroino n celo in oklep* , **& blvr jo isevenaaveetna re-aln . ?>• to ele vemo najprej tudi samo,da je ob- jektivno veljavne* “Vprašanje pe Je, ali ta objektivna vel jev-nest tu sadoftčuje* I re aa real vet m m realno-obj ektiv- f ■ ti žMxxwi3um ni Mogoče dokazovati,txe nima ? e nadelo so. o retine ebjektivnosr-ti in .jave* kSne veljave pa mere šepet imeti, 6e ata subjekt In evlno-objektivna* 1©znsv v realni svet tor od objektivno«tl idej do njih realne objektivna^ tl Dvojni zmotni kolobar,ki ga je zapretil ileroier,je m? seau mialeeu pokazal,tla na prvo realnost iz dveh razlogov ni mogoče veljavno okiepeti, rvič zato ne, ker vzročni zakon,vzvod,ki naj dv.iv ne realnost razumu na obzorje, če sam nima izpričane realne veljave* !‘a dvignem realno bitje, pn potrebuje«/) realen vsved, ič zato ne,ker lafcke »sme is realnosti sklepam realnost* liealen vzvod se mora opreti na realno podlago,ako naj dvigne realno bitje* Pred voea uklepanjem nam mora torej biti zanesljivo dana kaka realnost kot pese j sa veljavno oklepanje. i*va realnost, otmova noetike, ora biti r&aumu neposredno do- *toytie#sleer m realnemi sploh id. dostopna in je vaeruu našemu spoznanju izpod mokn j ena podlaga* Mina Mt«A obnova nauka o spoznav ni* ju je torej intuicija neke prve realno«* ti $ to je izviren zaključek nixuviii razni l j&nj ot ... ercierovi kriterio- logiji* Ako ue n-uu vc reči najti V.u-.o prvo »neposredno doe topno re-alnc£t,d& nanjo naa ioni... o svoje apozi;saije» bo n uk o a poznavanju osnovan,ako ne,bo vse človeško znanje brez trdne podlage! "8ato je ni#, j j e j v pr a njf, -#li ni »vore, kuke osrednje toCke, ob kateri U st z introu pekel jo dala ugotoviti neka prvy znan tvena lereetnoet,ki bi petem i e drugih spoznav, iskati moramo toSki, bi nam emo.ociib naj-irti razglede NaSe spo- znave so nekatere ic*ealne^. *, druge realnega re«. e • »ato bi morala biti ta. oj redu je. tofk&, tak^.,&a bi sc n*** z nje odprl pogled obenem v idealni alal . vet* Ali je kje taksna točka?"25 Pa, tak$no točko dosežemo v spoznjgui mr a 1 la, torej sem* "Ko .aislia,tieft sebi pri., o ten, v mojea t'el ©vanju ae mi j-vi moje bitje,'.to j e delovanje je pi v noje, jaz uea, ki ;>JLslim,in zavedam se, da sen. jaz,,, *.*iali-m*} ta Hladilni *»» le vse pove, v njem tiči zavest, d& ee .....leč,da jem,*« V i ejstvovanju,v ve eh mi-* slih tn c v c. ,'i.i, t1 -.v. r v v... ti, prev az- ... jam ... e o o zavedam,se za— vedam,da sem« Tu tudi ni nobeno peen tli to zavedanje Je napoj? cr nopo...?. ©čon i j.r .z *.:u.&li—ta* s rsli—m,nui;nre6 ja??; ta *m je neposredna afirmacija mojega bitja,"** i tem Je odkrit lalelsna osnova, Sele piva resniea Je realna resnica,njen predmet je bivtuije lastne ;a realnega Jaza 1“Vaz, ki doživljam nam s o Le, nit. ca --»e ti ieneman, temveč noti,ienon,ne negotov pojav nečesa tujega,neke neznanke a, ampak živa realnost. Tudi ae ne doživljam bot objokt, . ,t aub. ♦ ,eveda ae doživljam saoio v svojem Čelov ar# ju, a ne doživljam le delovanje, 'larv ot »..de < elsjovf. ^tj* vt tej rc subjekt, a po re- fleksivnem mo tre; ju tudi objekt, torej oLtiekt in subjekt hkrati, a c dotikajo logika,psihologija in metafizika,”27 kr.j iv.ju neposredni pogled samec ves ti pove o jazu? Pravkar emo t rali, da se doživljamo kot nomsnen* irugod pa najdemo Se določnejše izji.ves ' /.ko ec um. ©trne'nsTesm i.Mleti subjekt,subjekt pos t;,ne objekt in t«* objekt z^unam e Maj ».©t neka J, kot bitje,kot substanco,dot vzrok*’'* eea novec enih aeet ne sme» sio pretiravati, lati ar namreč moor os lovce <>osveti pozornost prav temu Tpra£nnJu,ao njegovi zaključki »Lrtiwtoji.ii i islefii eubjeht se v samoaveati znosna ”rea le »kot misleči subjekt*, tore j v evogei jem delovanju, ae v »v o Ji ne trenji • . poznem ®e jaz po ing tuicijl,a le,kolikor ec. a :isleči Jaz, torej sioer realno,vendar ne v * čisti* realnosti subjekti ae sebi* v tem se ujemata ev« Tomaž in kant, Kaj je ta realni prišel p, i klali, sil Je netvama u.ia,ali so možgani ali ju kaj drugega,to je povsem drugo vpra-kje,kl gs aere ii»ča ga more, le globlje raamifilJanje, a ne preproste refleksija,"2® rejatvo,(H tfeift,xor mislim, Hj# torej največja in prva iz- v v vestnost1" Ta ugotovitev je neomajna podlaga nauku o spoznavanju. ”Vsa epoznrvna kritika je osnovana na tej prvi issvest-noeti."31 in ree. Ko uvidim reenico,da sem,ker mislim,uvidim oljenem,da sem sn spoznati resnico« In ko vidim,fia je trditev 3 jas s em, resnične.,'vid im tudi,da M bile neresni Sna dopoved, ki bi aa isti 5as in v istem smislu izjavij&la,da me ni« fv-kep-tioizem jo v . iv o a>,v et« Objektivno spoanenje je tonno.«« o no je tudi spoznanje realnosti«••BaSli smo torej trdno točko,od koder je odprt pogled v realni in idealni svet. Ta točka je v jake tu svoj ja»««•Ker se ob spoznanju te prve realnosti po refleksiji duh zave tudi prvih nadel,ki so obenem zakoni bitja in ; 1-51jmja,ker se zlatili zave tudi načele vzročnosti, je ge tudi na sploh ugotovljena ve« med idealnim in realnim svetom«”32 5 kuža j: o nekoliko presoditi ta USeničnikev tip zor. Dva raslega sta dovedla našega Kodroelovea,da je postavil prav to resnico« mleliiif-sea, za osnovo svojemu nauku o epoznevanjutne^oto-veet |le e objektivnih rezale Kelt dr je m« «i 1 Bae m Bele, z-kler ne dosežemo prve realne resnice,in nemočnost, da bi ©klepali na bivanje kakrflne koli r oslncs ti, ako ge pred ©klepanjem ne poznamo kake realnost. jt'rvi razlog Je UŠeničnik povzel po Meroieru,zanašajoč ee na biatroum:.Owt belgijskega misleca« Toda prepričani smo,da bi naS modroeleveo odločno «avrnil razliko aed zgolj "objektivno” in "realno” resnico,če bi bil problem samostojno razi® kal »Vprašan j e, ali razvidna objektivna resnica velja tudi za realno vesoljstvo Je prav toliko aminelne,kakor vpra8anje,ali me tedaj in v istem oziru,ko sem,morda vendarle ni. Ali ni razvidnost resnice prav v ten,da vidim njeno sploSno in nujno veljavnost? Ce res uzmko vidim,da Je dvakrat dve Štiri,ali ne vidim obenem, da ta rea ni ca velja kadar koli,kjer koli, za kar I>oli, za kogar koli, za Boga, za Blate duhove, za lJ^ijza orehe, za do: ivl ja je, sploh za vaako dejansko in aoBno bitje; v atomu,na zemlji,onstran rimske oeste,danes,vSerej,vedno« 2eter Bamiani*ki je učil, da načelo protislovja nima »plodne vel Jave, ampak da Bog lahko stori,da stvari,ki je blla,nl bilo, Je ostal v zgodovini modro-alovja osenljen. In bogoslovcu,ki razlag,a in brani nauk,da eo tri boi;je osebe .*anio en Bog, Se na misel ne pride zagovor,Sel, aaj ni nujno,da bi sicer objektivna resnica« ena in ena in ena so tri,veljala tudi za bo: jo realnost,marveč opozarja,de je na iatera bitju možnih več vidikov,v naSem primeru ata tsJkSna vidika narava in oseba. Mino smiselno vprašanje Je torej,ali Je določe 10 načelo,recimo vzročno načelo, reu razvidno vel javno* e Je,tedaj ni treba Sele raziskovati,ali bo možno in dejansko vesoljstvo z njim v skladu« * okler ni.sareč tega ne vidim,nep& morem govoriti o razvidnosti« Kdor bi o tej skladnosti dvonil in bi veljavnost objektivnih načel preizkušal na realno©tih,preden bi jim priznal tudi realno veljavo,ta bi Jih moral Aoeledno preizkusiti na vseh vrstah realnosti,preden bi Jim emel prikazati e pl o 5 no realno vrednost« če sicer vem, da Je v idejnem redu dvakrat dve Štiri, pa ne vidim obenem,da sta dve dvojici orehov Številčno enaki ekupini štirih orehov,ampak moren to Se posebej ugotoviti,tečaj mi bo moja ugotovitov pokasala samo,da je račun veljaven aa orehe, norela oelo eaiao sa moje orehe,kako pe je z drugimi predmeti, tega Se vedno ne bom vedel, kratka*velJavnost je v el javnost, objektivnost in realna objektivnost eodbe Je leto. Dokler ne vem,da določeno načelo velja aa možna in dejanska bit-j&,dotlej ne morem radi, da mi je njegova objektivna vel javnoet aut razvidna, Razvidnost načel Je ravno v tem,da »e umskemu pogledu neposredne prik auje njihova s pic na, torej obenem tudi realne vrednost. vioer bi p& te zaključke končno naš mislec še dopu«til,toda ostane še drugi razlog* "A 6 e tud. i >. primarne realno objektivnost vzročnega načela,Je vsekake na tej stopnji spoznanje z oziraš na realni svet 8® zgolj hipotetično." l'o Je res. Res Je tudi,da bi tisti,ki bi,opirajoč -e na vzročno načelo,dokazoval da bivajo realna bitja,ne da bi ae oprl na kako realno bitje, ki ga pozna nepoeredno,bres dokaza,zašel v zmotni kolobar* Beto ae povsem strinjamo z zaključkom,da je prvo realnost treba 'videti", po tem .Sele lahko sklepamo na druge, trinjamo se tudi g ugotovitvijo,de je izmed vseh realnosti moj jaz edina,ki Jo Je na vsak način treba neposredno zaznati,8ioer je ne doseže noben sklep. Vprašanje je samo,ali je ja« tudi tista edina in nujno potrebna realnost,ki Jo moram najprej ugotoviti,da sploh lahko oklepamo na kako drugo realnost. Bdi s e, da ne in da bo treba pritegniti Bi:utermannu, ki opozarja,da Je poljuben doživljaj tudi realnost,ki ji na veljaven način moremo iskati vzroka bodisi v subjektu,bodisi v zunanjem svetu.34 d& »o tudi doživljaji realnosti,to seveda dobro ve tudi Ušenifiniki "Doživetje ni nekaj zgolj logičnega ali tudi idealnega, temveč konkretno nekaj realnega... Moja misel Je ne le nekaj resničnega,dejanskega, temveB nekaj realnega, Moja misel Je realen psihičen akt. ~e vsebina moje niisli more biti nekaj,kar Je zgolj idealno."35 Ugovor,da iieroieru "načelo vzročnosti ne more pomagati,ker ae še ne more opreti na nobeno realnost" in da Je torej "nedovoljen prehod iz idealnega reda spoznav v realni svet"56 , je a stališča kriteriologije morda res upravičen,toda v očeh, slovenskega modro*lovca,ki ve,da je "idealni red spoznav" obenem "realen 2*6Uličen akt",bi ne smel imeti nobene veljave, nedovoljen Je samo prehod od vsebine doživljaja do dejanske stvarnosti,ki jo prečočuje,rec!ni popolne refleksije* Um se sicer povraea tudi n- čutno »pomenje,a ob tej refleksiji mu je čutno spoznanje že objekt,zato je v^ršamje v v er svetosti čutov znanstveno že odvicno od vprašanja o objektivnosti umskega a pognan j a« he tedaj, če je u®£ smo Sen dojeti objektivnost,kakor je, more tudi vrčiti kontrolo nad objektivno veljavnostjo čutnih zaznav."42 Kee Je aioer,d& " prav z is to i »vestnost jo,s katero vera, da ..aielia,vem tudi n. pr*, da gledan sedajle o ko si okno in da vidim oilkraj hišo*" 3oda "a ten e ne trdim,da torej okno in hiča dejansko zunaj mene bivata*fo bo svoje vpreganje* "43 **Keravzioatul,neposredni predmet ggveeti je torej čutenje* * kako Je pa a telesi,ki jih Čutimo,ali sc res "nekaj i zv enps Uličnega in realnega”,ali pa aemo " •fenomen* v Auli”, "to je za nas tukaj 8l •nereženo vpr& anje*"44 Bavedena mesta se zde popolnoma jasna* O dejstvih,.ki eo neposredno rasvluns»nimamo navede reči,da ao že "nerečeno vprst-Sanje". Pomen v»eh teh iz jev je očividno ta,de. je ugotovitev lastnega bivanja,ki nam je omogočena a popolno površnostjo, reti edina osnova s peenev os lov ja. 3 tvornost, ki jo neposred- no in razvidno spoznavam, Je lastni jaz, na e tvornost izkmtve-nih predmetov bo pa treba kako sklepati,opirajoč ee na to prvo realnost in na u.otcvitev.fla je ra gum zuc" en spoznati resnico* tišeničnlk bi čtorejV^)strinjal z Mcrcierom, ki tudi sklepe m stvarnost čutnih predmetov. Njegovo ishodiHče, "mialim-eem**,je potemtakem rea "osrednja točka",edino, osrednje, točka,ki osvetljuje pot do vseh drugih s pozne v. Toda tak zaključek bi morda kljub navedenim razlogom ne bil pove e?a pravilen* K&S noti ros lov e c i.ia namreč tudi čutno zaznavanje za nepotiredno,intuitivno dojemanje zunpjijih tv&mih predmetov 1 "Čutno spoznavanje V&anjih objektov po sv .Tomažu ni posredno$ ni sklepanje,ne zavestno,ne kako drugačno,od dojroov na vzroke, ampak gleda*, j e, intuicija objektov v dojciih*f,45 U8e-ničnik je ta Tomažev nauk prevzel in ga brani kot svojogu,kakor sam izrečno igji vi ja rekoč: *'Ta nazor je tudi nač*M*®eIn dokazi za ta nazor? "ve tedaj Vpra2amo,kateri je prvi in zadnji razlog sa to teorijo,je odgovor le-ta: pričevanje^zaveeti... In zares, če e e v plačamo,k« J nam javi zev e« t7-owiIeoej7io”5aSTpref m met,moramo izpoveva ti, d a nam javi tele dejan:.; tvo: vidimo ne-ravnout vnanji predmet* Da bi videli naprej*? nekaj subjektivnega in odtod prehajali na vez*,o tem ni v z. vet ti nobenega sledu* **:;o gledamo,gledsmo neravnoet vnanji predmet.^Meroierov nasor je odklonjen« ’’fcto tudi te tu ne more o pritegniti, k&r pravi ereier,da 'bi ne mogli % izve^tnoatjo zatrditi bivanja vnanjih predmetov,ne *-n bi n porabili nadelo vzročnosti* • /•ara sedoetuje zn tako ieveotnoat pričevanje zave« ti . “49 Kako Je n priSevnnjem saveeti kot razlogom za nauk o ne-posrednem aasnavanju simo.n Jih tvnmih >reflmetov*o ten bo treba .-overiti. Tukaj po n1*9 sanlma edine v - e,alt je osnovana V^eniSnlkova noetlka na eni sami safietni intuiciji ali na dveh* In če ne *v©h,kakor bi sledilo 1* zadnjih navedenih mest, sake j je bil ves poudarek ne »rvi? Ali ni druga enako vred-nek *.ll ni celo pomembnejša? 'Aamnevnjod čutne predmete,ne ve;o 3e"io,da e o, ampak ve- o • celo e loto izve tno#3tjo,d» 00 tvorni, ker 8aenavr-T«o njihpve tvorne Ipotno^-ti,® Jesu kot počelu svoji;-•lis 11 pp. epTVa niti ne verno, “ali Je ne tv*-ran du a, ali bo no*-geni, ali Je kaj Ali ni Ml torej ves Arama ti fini dvom, ki obuja strorim toni« ton toliko po-'->l9lekov, in ki nas je dovedel do pri/e issveetne realne reu ničet *em,ker miri im, popolnoma n® po ti-eten, k er bi bili vendar morali takoj preprosto pri sna ti« realni predmeti en,ker jih čutim? geJkaj e r-o el obetali od rec>« nicei niBlim-nem,dn se nem bo “s nje odprl pogled obenem v idealni in realni svet”,ko po tudi brez nje realni svet neposredno gledamo,tipamo in e e tega Jeane savednmo? Timati Je trebe, da med USeničnikom, ki e prisnaniml sodobnimi sholastiki ep Čer. je e a pl o-^ni.m dvomom in snuje svoj nauk o a r>oenav*v Ju nr neanotljivem "ooglto erge sum", in med lis eni fini« koa, navaja Tocafev neposredni replieem,da i a Jari« “ta naeor Je tudi na»", * ree ni ®e pe ega *oglas ja# $eda orisan«*- na in občudovane temeljitost načega •-•odroelovoa nam Jo porok, da je nasprotje, če opiog je, bolj nari desne, kak er dejansko« te stavi jv>. oenovo svojega nauka o epeanavanju edino dejstvo« li-elia-s era, tečaj e tem ob enen isrn&e svoje prepričanje,da se raa-vidnoot te sodbe knio malikuje od rasvidne resnice« predmeti e o, ker jih čutim, in roe, .0 »ovsena. svojo ieel,d.B ustvari ire-hod do nadaljnjih izvajanj,pravi sledefie« “Čutno & poznanje je brez dvoma realno-objektivno« bosti trdna je tudi miael,da a*-amavajo fietl naravnost vnanje predFieSe#”50 ha s Čuti saanavasno re&lzte predmete, o tem ni __ d vama, pa najel Jih zaznavamo naravnost, ali naj doka erto njihovo”bivaje opiraj06 ee na občutje in nn vzročno načele. a je pa dok- s nepotreben,ker Jih naravnost aaanavamo, to je samo doeti^trdnn mio el. Alt smo tudi o" on— gl to*' kaj podobnega brali?~0“ d osti trdna*', e tem obenem izjavi Jam,da meja iavec t, o t ni dc io la Rejvi*Je : fv' ne stopnja, ord* Se vedno •ovorim o razvidno?ti,toda te ra vidnost je nepopolna,neizraai-ta,ne povaem zanesljiva,dzel 0»ogofia Se vedno “Aosti trdno” rai-Resnico pa,ki Je oloer “Aosti trdna*,Je mogoče Se podpreti, da postane kratkoaalo trd na,absolutno trdne, ned USenifinikom, k.L je aioer prepričan, de tudi tvsrne predmete neposredno d o je m-to,desi nam to ni tuko jrsno razvidno,knkor deJctvo,Aa smo,in in med i ercierom, ki misli, da je bivanje tv&rnih predmetov treba dokazati, torej ni neprehodnega prepada« Vsekakor je bil naS moi>roaloveo popolnem*? upravičen, da je osnoval svoj nsuk o po-znavanju na cogite, kajti druga osnova, čutno z&mnavanje, e e opira na manjšo razvidnost, ki črpa nekaj svoje zanesljivosti že iz prve« iiad objektivno veljavnostjo čutnih zaznav mora um vrniti kontrolo • V. o pa more tori ti veljavno rale potem, ko mu je intuicija lastnega jaza pokaSala, da je 'zmožen dojeti objektivno t • .... P?*/-?, g^vmjlh, tv- ralh predmetov« koslej smo pod vodstvom sodobnih sholastikov uvideli, da% je Človeški r zum zmožen o poznati popolno, dokončno, nedvomno resnico« Urez Števila preprostih »edb je taksnih, d& njihovo veljavnost neposredno zremo, videč obenem, da je to naše videnje načelno nezmotljivo« ‘iakflne sodbe so n.pr.j 11 im, torej sem; Ista stvar ne more obenem in v istem oziru biti in ne biti; celoti, je večja kakoe njen del; dvakrat dve je štiri; Žalost je različna od veselja; trd/o je lahko samo nekaj, kar je razaešno, itd. £'o znanje je tako raznoliko in obsežno, da je mogoče zgraditi samo z njim in na njem različne znanosti, kakor logiko, matematiko, psihologijo, fenomenologijo, ontologijo, teodioejo, in morda če druge vede. G marsikaterem stvarnem stanju vemo torej z nezmotljivo izveetnostjo, da je prav takšno, kakor se nam prikazuje kot predmet »poznanja; popolni skepticizem je s tem dokončno zavrjen, 3poz«mvno vprašanje je načelno rešeno. Sedaj preostane samo Se v pr 'Sanje, na ki j vse ae r zteza naše izvestno »poznanje. .11 veljavno a poznavamo o«mo predmete, ki mo doslej o njih govorili, kakor misel, veselje, žalost, lastno bivanje, ali obstojajo in oo nam dostopni 5e kaki drugi, bistveno različni predmeti? Predmete k kor mio el, ve.,el je, žalost smo v vsakdanjem življenju n=v jeni neživa ti doživljaje, duževne čine, one druge, od teh bistveno različne pr< pa označujemo kot tvorne. Vsi dosedanji predmeti razvidnih sodb so e padal.k ali drugačen n čin v območje duševnega sveta. en, da smo govorili tudi o razsežnosti, trdoti, barvi, mizi, toda le kolikor oo ti predmeti nekaj pojmljivega, ed j pa prehajamo vpračanja, ali biv jo tudi tvorno, kot reči, ne le duhovno, kot vsebine naših spoznav, ln^vliTomo zmožni dejstvo, da bivajo tvar-ni predmeti, prav tako izvestno spoznati, kakor dejstvo, da bivajo doživlja Ji, ki ao nam neposredno navzoči v zavesti. 11 Je kak zanesljiv most, vodeč iz zavesti v nvet zunanjih, tvamih predmetov? v tara sholastika ne pozna vprašanja o mostu med zavestjo in tvsrnim svetom v tej obliki, ampak se opira na prepričanje - 44 - preproste pometi, ki Ima bivanje Stvarnih predmetov $$a enako, da, celo bolj neposredno razvidno, kakor bivanje doživljajev, eajj bo po njenem nauku na Si aposnovni čini prvotno naperjeni nit zunanji svet, na doživljaje pa čele drugotno. V uženičnikoven sposmvoalov ju pa je vprašanje o mostu, med duhovnostjo zavesti*“pa med tvarno«tjo zunanjega sveta zelo pereče. Ilea i e strogimi ah ol se tiki uči, da tudi telesne predmete neposredno zazn > varno* vendar mu to a poznanje, kakor smo videli, ni tako razvidno* kakor lastno bivanje. Sla to je osnoval svojo noetiko na oo Ito v prepričanju, da je v tej prvi znanstveni izve jtnosti načel iskano izhodno točko, 'ki bi naj osvetljevala pot do drugih spoznav 1• opirajoč se na to prvo resnico Ušenifi-nikovo apoen voulovje dobro izvede prve aposnave in prva mčela. to bi pa naj obsvetlil kočljivi prehod od teh resnic do neodvisne zunanje telesne stvarnosti, post;une redkobeseden in kr tko ugotovi* '**o reflekuiji nad čuti duh spozna, da je smo. en dojema ti tudi vnanje predmete, vnanjirealni »vet. 3 2oda kskSne, je ta refleksija n d čuti? /1 i" j e ~ nor 6 a ”r eijEezl o ©orapleta? 11 popolna povratno^t omogoči rasumu, da neposredno zazna čutni predmet? očlvidno ne, saj smo prav zato izbrali dejstvo, da smo, za osnovo noetike, ker Je z refleksijo samo težko znanstveno dognati brezpogojno relnost tega, kar čuti zaznavajo •4 ve refleksija ni neposredno zrenje, tedaj je pač premislek, dokazovanje? 3di se, kakor da naš roodroolovec včasih ni bil daleč od tega zaključka, kakor zaslutimo iz bledečega racatas 'Ker se ob spoznavanju te prv e realnosti /svojega ja za/ po refleksiji duh zave tudi prvih načel, ki eo obenem tudi zkonl bitja in mišljenje, ker se »lasti zave tudi načela vzročnosti, je že tudi na sploh ugotovljen* vez med idealnim In realnim svetom.Po teh besedah je torej načelo vzročnosti tisti most, ki nam omogoči, da iz območja samosve ti, kjer smo zazrli osnovno resnico, prodre -mo v avet tvornih predmetov. Toda v prejšnjem poglavju ;,mo videli, da je v tej točki UšeniČnikovs mizel poln odtenkov, morda ae je tudi nekoliko izpreaiinjala. Idi se, da Je bil sprva rusd modroiolovec kgvmlismu naklonjen in ge je rabil celo v apologetične namene, pozneje pa ae je od njega oddaljeval, in ga izrečno odklonil. Soda ne smemo prezreti, d* se zdi našemu modrost evcu -ercierovo oklepanje na bivanje tvarnih predmetov s pomočjo vzročnega n čela še vedno samo nepotrebno, ne napačno ali nemogoče , zato ga lahko kdaj e pridom por birno. t e cimo, da kdo dvomi o pričevanju zavesti glede čutnih z zn v, htedaj moramo seveda zanj ubr< ti tisto pot po ovinkih iz subjektivnih dojmov po mostu vzročnosti na ven0. Kavzalisem je po Ušenič-niku bolj nepotreben, kakor neveljaven. v.w __ s kov os ti __ tvrnlh predmetov. V pr hanje o kakovostih tv umih predmetov je v najoEjl zvezi z vprašanjem o "mostu" med spoznavajočim razumem in zunanjim svetom. Kdor zagovarja .nenje, da zunanjo stvarnost kako ne- pes retino dojemamo, mora dosledno tufi učiti, dr, jo, v;--, j deloma, dojemamo takšno kakor je, elcer ti je ravno ne dojemali neposredno, ampak le kak njen nadomestek ali videe. 11 ti so m nj vezani, Le la občutkov sklepam n..- njihove vzroke, je vna-prej mojoče oboje, d so vzroki pr v t kšni, kr.kor njihovi učinki, ali de nivo takšni. Vendar dejansko domla vel kav zali. ti uče, d - ee take imenovane dru.,otne lakovcotl, kakor barva, zvok, okus, ne|n&la jajo n* predmetih formalno, da jim p«, vsekakor ustreza nek j dej >nek.egp, kar jih e p.vejim delov njem v čutečem litju povzroči, leer je pa kav zv«.ližem ve činom.' it/k le posledica, ne vzrok prepričanja, de drugotne kakovosti ne morejo biti na predmetih takšne, kakor se nam prikazujejo v nazorni čutni zaznavi. vlede prvotnih kakovosti, kakor razsežnost in gibanje, pa so si sholastiki edini, da se nahajajo na predmetih bistveno takšne, k kor ji; čutimo, aoglejmo oi;k j pravi o tem vprah nju n , ; uodro .loveo. čenlčnik ugoVvl Je, d* je z n. ukom o neposrednem z znava-nju vnanjega sveta dosti logično zvez ,n tudi tista misel, da so barve, zvoki Itd. nek .j objektivnega zunaj subjekta’ . nogi misleci sicer to zanikajo, 'toda zdi se z res, da tega ztnika-vanja ne bo mogoče zdržati, »otovo se mnenje o barvah, zvokih, vonjih, kot nekih kakovostih v vnanjem oVetu bolj sklada e teorijo spoznanja. SAJ ue pr vi z>zn v ti? Bojenatl, kar Je in kakor Je, ne, česar ni ali kakor ni. i ko torej zaznam barve, jo zaznam, ker je in ako z? znam barv 4upredmet, ga zaznan, ker se tak predelavi očem.' £ato z ključu j e na drugem meatui v,e je tako, toda J pa re.^ ni r »vidno, zakaj n. j bi opustili najbolj preprosto in n j bol j naravno mnenje, da namreč z&znnv&mo stvari takšne, k rane so. ' i'otemt kem bi se smeli popolnoma z. nesti na prepričanje, ki nam ga vsiljuje vsakdanje izkustvo, da zaznvamo zon-nje predmete neposredno, tam, kjer so, t .krut, kadar so, takšne, kakor so. Seda. F,e preprost človek naleti n:* tešuve, ki mu branijo, da bi dosledno in brez popravkov vztrajal pri tem nazoru, Kibič, ki utrelja ribo v vodi, oe kiut lu prepriča, da je ni tam, kjer Jo vidi* e gledamo v primerni med Iji človeka, ki cepi drva, ugotovimo, da se »usliši udarec Šele, ko je sekira Se znova v zraku, torej pozneje, kikor je e*don<, k. lege, ki smo ga izbmli pri umetni luči, je pri dnevni svetlobi včaslit precej drugačno, kakor zrno ga videli v trgovini. Katera njegova barva je prava? Cna, ki jo vidimo pri dnevni svetlobi? li naj torej sonce razglasimo za edino ‘veljavno luč"? e bolj, kakor teke preproste izkušnje, p n .m Je fizik«, omu jala vero, d, je svet res takšen, k-kor n m ga. slik; jo n- 'i občutki, h-.to n -odi‘o-lovec n vpra- šanje, ali Je predmet, ki ga vidim barvanega, oam na sebi pr; v takšen, k tkor se i prikazuje, nea odgovarja ;» preprostim 1 de . Predmeti morda sploh niso barv »ni, ampak samo v določenih okoliščinah proiasvaji Jo to, kur n ziv uno barvo* "Barva Je neka kakovost, ki n.stane, če kok v o*ok * t; ko vpliva ne eter, da povzroči v njem tako in tako delovanje.w rTeproet človek je prepri- čan e An^ljnva nje rova miza, kor jo t kino vidi, nodroelovoa pa Je fizika dovedla do skl e on, da rv n nemara aaao eter. JPa 9e to morda ni pravilno poved mo# Buti utegne nastati Bele v očesu: "Predmet w svojim po ,ebnin vplivom n*». eteroko valova-nje, da namreč odbija take ali drugaCne Sarke, povzroči v oče-tiu vtisk, ki je Be objektivno in formalno barva, Končno torej po nnenjn na.le.3a raodror.lovoa predmeti »srni le niso taklni, kakor Jih čutimo, uzpak o# aamo vzrok na ih občutkov. li ni to pr-vi kavsalieeet Ke, OBenlčnik vatraja pri na~ zoru, da ao dru otne k-kovc ti nek J stvarnega izven opazovalna« čeprav morda niso pri tike tiste-, • predme nr ..e dozdeva, k^vzalinti pa uče, da barv, okunov, vonjev kot takih aun-i-J na,o o ploh ni, 3iarveč da ao to le posebni no. Cini čutnega doF.ivlj nja« "Onim /k vzolistoV j* b n," zunaj le vzročno /kavzalno/ in re; nično /form->lno/ sa.rao v občutu, nam Je barva Be neodvisno od čuta resnično tako, kakor jo čut zazna.' To-4- ta nazor ion svoje te£r,v v. < 3e ne da vzdriati niti eploSno prepričanj e, da ao barve dejansko n predme tih, ki Jih. vidimo, bo tem teče doka set ti, d;i eie nah J jo na predmetih, ki Jih sploh ne sesa varno 1 na etru, v očesnem vtisku . 3ato ni čudno, da podaja Učtničnik, ki pozna kot ciildkdo voo z&mot. nost teh vpr~v-nj, avoj nazor iiao kot v orje ten. e o neposrednosti zaznavanje zunanjih predmetov smo brali, da je ta. misel aamo "dosti trdni.", če manj je seveda izv o. A en nauk o stvarnosti drugotnih kakovosti zunsj opazovalo?., ki je s to verjetno mislijo samo 'd00ti lojično zvezen". te je pa nazor, ki smo ai g* ogledali, ihuro verjeten, tedaj je lahko bolj li manj verjetna o is ten vprašanju Se kaka druga rešitev, in Li na« nodr00lovec brez protislovja mogel o priliki ter iffco obnega r .zloga zavzeti drugačno stališče. In ree. v raspr vi ja besede nevel • , ki je izSla 1. 19o6, Je bBeničnik peldeč razvil pri tni kavst ližem. Tudi 011 Je lokal no«..tu med duševnim in tvornim vesoljstvom* "Knko pridem is zavesti do vri sveta?" 1 udi or. Je m Bel ta most v načelu vzročnosti* 'ko ao ne zanesem na sponttjio v ed el tv o čutov, temveč hočem svoje iaveotnoA o vrv njem svetu nalizirati, kaj n J-dem? To najdem, da brez načela vzročno ti nikamor ne morem.1' Opirajoč se na 3 me veet, ki »pričuje, de smo pri čutenju deloma trpni, sfrJLepeno po vzročnem ngBeiu, dt mora obet tj ati neka realnost zunajmener7*T£er5~5crey,nl..em sam zadosten vzrok občutkov in mora vendr vsak ?oj*v imeti zadosten vzrok, pridem tako do opoznanja, da mor jo Lneti občuti določujoči vzrok zunaj mene, da biva vnanji svet, ki se ni javi v občutili, do ne torej vodi C o opoza nja vnanjega oveta? Lačelo vzročnosti, ko ni re. nično, A? mora imeti vsak pojav ovoj vzrok, tedaj ne morem več vorafiiti* od kcdt a c ti raznoteri dojmi ln pojavi v moji duši? tedaj ne moreni več ven iz sfere zavesti, tedaj sedi moja fiu-ša kakor s-kleta kraljična v moji zaveeti, od koder ne vodi nobena »tezi:, noben Aed v vnanji svet. vet Je tedaj le igra, le prikaz aojo duševno-Ai... . EaČalo vzročnosti bi ni jamčilo, da je svet nekaj več, neka realnost sur;, j tene, tod* na-čelu vsroč-nos tl derna filozofija ne priznava objektivne veljave.*' Broz vzročne/7-, n?1 čela ne r. or ero več v trn i« sfere a < ves ti, ne vodi"*no^ ^MMM MM MM IttV. M..M ... —M MM M. *rM WM 11% MM •*. MM MM MM MMM.. HkflM F.— M^.MMMM MM MM •*MFx M|HM IM. MM Ml. MM MM MM MM WWk MM MM MM MM MM »en.; el er' v v.; .ji J't... o j- 1 ir sit t v 2 .lise; . Zanimivo .je,da naš mislec,ki je t- ko skrbno pre™1 e?sl Izbrane apiee tn redno pri pomnil, Če je kako svoje prejšnje mnenje ispremenil, tej* nea t ni pr e črtal, ne brali il ali obrazložil, čeprav se razprava v ponatisu,začenši z naslovom, v marsičem razlikuje od prve izdaje. Kako se strinja ta kavzalizem s Uše-ničnikovim ne pot; rečnim reaiie?aoa,kl vstopa povsod drugod? Pred vse;n ne smemo or e ere ti, d a bčeničnik iz 1.19C5 ne trdi, d o Je n Gel o vzročnosti edina pet Iz a vesti do vn njega svete, marveč kvečjerr.u, č Je sklepanje po tem n? Čelu zadnje sredstvo 8» tistega, ki -e ne zanese na preprosto izkuatvo in hoče svojo izveš tnout o v a- njem svetu anali si ra ti, ki torej Seli vu: k-jo izveštnout pretvoriti v znanstveno. Učeničnik iz 1.1956 pa zopet ne t ji, rt je ttogoče iz doživljajev oklepati n- neko stvarnost izven o .»..nov .les*, mrveč pr- vi a^ao, 5,;. bi o. tsl£ stv rnoat, ki 11 jo ugotovili s sklep, njem, brez drugih pod?-t-kov tako nedoločena, da bi j c ne sz;eli več imenovati "vnanji svet" t "1 otovo Ji-, tore j, da Jt ..ubjekt v čutenju nekako 'določen*. Ker pa zavc.A jaene priča, d ta določitev ni iz tutjekta, je torej pravilen uk Lop, d mer Liti od nečesa avurv j subjekt?-'., pravilen torej tudi , kltp, d oo t 'določil * v subjektu, ti vtisi, ti lojni, ft. n omeni : 11 pojavi nekega vnanjega vzroka... torta k j je ti ti vzrok, kakšen je, ,li je eden ali jih je več, na pod J. teto. pojavov sirnih ne moremo trdno spoznati* li kr, tko j iz noti-.-njih pojavov samo z vzročnim načel ob no moremo s posneti, .11 biva vnanji ..vet ali nev ] zlika -meč obojim sta* Xl§6n ni I s miki ti. Yoča če pretehtamo izreze in upočtaverno zvezo ter n men obeh razpr v, v e izkaše, d. je komaj kaj več kakor razlike, v poudarku. Prva razprava priznava neposrednost čutnega * zn v nji , a, jo.-; -o Le j podčrtuje v “noet v sr učnega noči ., ki n m ocicgcč*. rta ..ki e parno na, biv nje zun-njega cveta, druga dopuččfi mo' noet oklepanja, pe podčrtuje važnost neposrednega z zn. v nja. he to c c zdi, Ah h prva Aeničnik ni bil povsem prepričan, d ima i»vestnost nepoore nega čutnega z, zn- v. nja tudi popolno z;, nctvt.no vrednost, rt nea p.- d dvomi o porabnosti sklepčne teorijo. ** 3C «• - 48 - o ra b e i» _jVom Kot uvod v nattk o spoznavanju. 1. Refleniona a ur le aroblbme oritlqui fondament 1« /Archivee de Jhtloeophie XIII,1/ Parts 1937.3tr.l. 2. 3tr. 2. 3. 11 n*y a done auoun paradoxe,sezable- t~ll,a ae votaoir tldble aux pereussions du bon a ena et de la fot, a 1 * lnatant mtoe ofe 1 * odi se deaeurv e,avcc la slnoerite la piva entičre, oe qft*e pen-se la pfoiloaoiMe de eee conviotiona.ee qu»elle peut Boientt-£lflqueuent dtalllr de la val ©ur et de la portee de nos aoy~ ens de connaitro." LeBal d»une dtude crltique de la oonnei^-fiaanoc,. Parts 1932. titr.15. 4. Griteriologie, 123$ prim.str.115/6. 5. ... nous aurona k eraminer et k rdfuter ... la ttoeee du dou-te univ er-u el ... On ddmontrera ens ut te la tbise lu“5oiSaHaiae railonnelT^^Iratt* dldmentatre de philoeo5hIe~I®7~£ouvaIn”I§53 6. "Hous cro^om que,en faoe de la varite en general,de toute veri te, 11 ©at nature;! et 1 egi ti »e de t enter un doute univer-eel." Ortterlologle,119. 7. "tr. 124. 8. 1.3.Vil,44. 9. 3tr.45. 10. 3tr.47.Pod črto je navedeno anačtlno mesto /uv. omaS, In III. Metaph.leot.l/,ki se glasit "lata aotentta eieut habet uni-veroalea oonaiderationea de verttate,tta etlam »d ©am perti-net univera alta_ dubitatto d e rerttate• 11. M uapropier"- “ dubium fletna prae- aupponlt valorem"ahaeelonia“s|ontaneae oiroa v er guae eubmittltur dubio floto". Maguari, Srltica, 36,ee. 12. "Lublina untvereale aethodieum flotam “a dubio unlverealt reali differt in hoo quod non con® is tl t in bub peru; Ione tudi el ii Aubiura fictuzi enim est status m en tis firmi ter assentientis ^^eum^oognoecIHl e‘7eo t rev er a' cer ii tudit^^ela^Z-© taeoe «nd© dubium fietum,oum aupponat adhaetilonem oertam, vera ari non po test nlei~olroa ea qut*e sunt ev id en ti a sive med le te sive tsmediatae. str.36. 13. 01.str.41. 14. Kaj tl nazivi sholastikom pomeni j o, bomo natančneje videli v prihodnjem poglavju. 15. Carolias £o^er,0uraua philosophiae I.^arialia 1933. "rim.str. 190: "Flote Jubitann ide^i profert et conoedit ao reali ter Aubi tane.Brgo eaedem aorte« habebit In arguiaentatione." 16. «l.de Tonauedeo, La oritigue de la oonnaleeanoe.Parie 1929. str. 438™---------- 17. titr. 439. 18. Lee detJree du eavotr,152. 19« duraus philosophiae 1,192,Obl.3« 20. Orltica, 39-41. 21. l.s .V 11,44. 22. Critica, 38/9. 11. lurlflBOlt in^popolna,govratnost doha. 1. I.ti.VII,S8. 2. aajvažnejSa mesta is Tomaževih ael,kjer ee nahaja izraa "re-flezlo", je zbral U«webert,v razpravi t "Keflezio" • E tuše sus les dperatiom rdfleHves dane la pašhologie de saint Thomas d* hquin. Mdlangee Kandonnet X• * arls 193L. 3. ai.I.ti.HI,139»op, Isras »am,"popolna refleksija",se v Uvodu Se ne nahaja,ampak samo "refleksija’V'povrefieti se". 4. 1.^.111,140. 5. utr. 143/4. 6. dtr.145. 7. utr.144. 8. X.o.1,331. 9. V izbranih spisih si obe poglavji neposredno sledita.Ol.Vil,66 Iv. G uro us II, 220$ '* InteHectus evidentiaa obiectlvam in actu iu- dioii p er reflezionem oompletam perspičit.” ifirim.1,178/9. 11. i.S.111,145. 1X1. Lanove a .ozn* vogIovJr. 1. Sl. -ercier,Uriteriologie,Iti,sl. 2. ; er c 1 er*" razpravi ja e tem zadnjim v oda tku, s tr.426,sl. 3. "ount.. .huiuanae men ti immediate eviti entee, atque in lucis si-lailitudinem eeipaal oer se demonstrašt." Gl. aouart,Critica, 39,op.4e 4. Criteriologie,46. 5. atr.49. 6. Traite elementa!re 1.418. 7. Ltr.430. 8. Critdriologie,259. 9. Traite el dni. 440. 10. " C oiame, par ailleure, la solu ti on du premier probldme nous au~ ra fait voir que nous sommes oapablea de faire au eujet de nos Jugementm,quels qu» ila soient,une attributlon objective, nous aerons en droit de oonolure que les jujernente qui por-tent sur la r dali te aont justifieo et dane la synthfeoe de leurs terni ea /aolution duJL^ grobi bme/, et dans leure terma euz-a&nes /a olirEI on~du~2^ proSu fcmeT, et ainsl,dnine facon gd-ndrale,la certitude dea vdritee d*ordre rdel sera juatifiee... I)6s lors,la aoien.ce humaine, qu»elle por te sur 1'ordre ideal ou sur 1’ortire reel,est juatifide »u tribunal de la ral»on refldohititiante." Orlteriologle, 50. 11. dtr.338.jfirim.utr.49* Mle rdel stoppoae ioi k ce qui eat fic-tif,š ii?^E®_i®_raison, et~signlfie,par oons-il qu»un pr 06 uit rte la pena e e?" 12. "Lea iddee que noue mettona loi en oauae aont Sonc rtee attri-buta les plus indeteminea on g*neriquee$ 1* etre,1*te, la ;>lurallte, la subetonoe, l*aetion,la oauae^etč. 'eulš^en effei^oeti' ""precieat»~sont~$* obje5t~«t> w<*—#•»««►#*.««#»#•*> i«#* i #m — •— M» —i w>##mp »v#.#.«##. 1. l.v.lil,181-2. 2. I.v.VI1,127. 3. s tr. 126. 4. štr.125. 5. ii tl . 126* 6. šorda kdo misli,da je vtisk v očesu isto,kar Barvana slika na mrežnici,ki jc je mogoče videti.Pa tudi v tem primeru je treba reči,da barve ne vidim tam, kjer se nahaja, h e smemo namreč prezreti,da sazi.ava.MO sliko na mre/nioi na enak način,6e ne celo alab:4e,kakor predmet,ki ga predstavi ja# le ti razlogi, ki branijo,de bi imeli barvo kot tako za lastnost predmeta,ki ,:;a vidimo barvanega,branijo tudi,da bi jo pripisovali njegovi sliki kot čutnemu predmetu, barve potemtakem nikoli ni na mre^ni-c^ki je gledana-,ampak načelno le na mrežnici,ki ^leda. Ždi se torej,d£~čru*?o^nih kakovosti,kakor si jih zamiUja naI~modro- e lov ec, nt-čelno nikoli ni tam, kjer jih vidim, ampak vedno tam, kjer jih zahteva fizika#Odtod ni več daleč do prist&nka,da utegnejo tudi biti takšne,kakor jih zahteva fizika. •?. l#o .1,28-9. 8. I.o.111,171. 01) grobu DR. FftABOElA PSMUČMIMA iSti. pokopali.* Ču vV.rri^a v ljubi J^rzl fine 18« aprila 1952 govoril tir«/ » noj. Ko smo se pred dobrimi 14 finevi m* tein mestu poplavljali od telesnih ost nkov pok,prof, ,U,,n.u io niti od daleč slutili, da bo Gospodar Življenja in smrti teko naglo poklicsl k sebi pokojnikovega brata, prelata Proncet..fe po človeško sojeno ti>-di drugače biti ni woglo« V Življenju ata bila v bratski ljube« eni tako neločljivo povezam,de «ai enega brez drugega sploh predstavljati nismo mogli« Zato tudi smrt ni hotela presekati teh idealnih vezi. ,«nega za drugim je pobr la in ae je tako tu-di nad njima uresničila beseda o.iuitifonei Kakor e ta se v Življenju ljubila,tako tudi v smrti nit ta ločena« zivljenska pot pokojnega prelata FR.U. se m zunaj ekoro ni razlikovala od poti njegovega poldrugo leto mlajčega brata /leda« hodil se Je 2«okt«1866« - pred ekoro 86 leti - v Poljanah nad Ck.Loko, Po odlično prestani muturi so ga 1« 1887«poslali v Rim,kjer ei Je na Greg,univerzi v teku 7 let pridobil globoko filozofsko in teoloSko izobrazbo« Vrnivui se 1894 kot duhovnik v domovino, Je aluSboval najprej 2 leti kot kaplan pri Sv«Jakobu v Ljubljani, n&to 2 leti kot katehet n* drž.obrtni šoli in 1 leto kot prefekt v Alojzijevihču, L« 1897 ga je 5kof Misija postavil s* spi rituala v bog oo 1, s eueni š č u« če kdo, je bil pok,prelat sposoben za to mesto,saj ga je odlikovala ne samo temeljite bo^o^l•izobri zbe, ampak tudi velika siviJenjaka modrost in globoka pobošnost, Iia tei. odgovornem uea tu Je o*.tal polnih 8 let in vz.djil močen ki ti er najboljših duhovnikov« Ko ee je 1, 19v'9 odprila v št,Vitiu škof,gimnazija z deškim semeniščem, Je Bkof Jeglič določil dr.Fr.U. z& prvega rektorja tega zavoda,ki ga Je vzorno vodil 4 leta« L« 1909 J® zasedel atolioo past«teologije na bogoslovnem učilišču v Ljubljani, čele na tem mestu Je mo. el v polni ueri razviti vse svoje duS.moči in uspešno uporabiti bogate zhklade svojega znanj... vtolioo past.teologije je obdržal tudi po test, ko se je 1319 bo.; ool.učilišče pretvorilo v teol »fakulteto novo ustanovljene ljubljanske univerze« Kot član prvega kolegija profesorjev je skupno s svojim bratom Alešem in prof. Zoretom sodeloval pri organizaciji teol.fak« in bil v 8tud.letu 1919-20 njen prvi dekan, $o Je bila prva in edin& častna slu ba, ki jo je kot univ.prof. sprejel. Odslej je skromno in dosledno odklanjal vaakc ponujeno mu č tetno mesto, posvetil pa ge fe z vso duSo svoji stroki - past.teologiji, ki jo je ■nal postaviti na trdne znanstvene temelje, e 1920 je Izdal za svoje »luži .tol Je Ir* ae dušne pastirje obširen učbenik "Paetoral-no bogoslovje". Kako potrebna je Mia ta knjiga,priča dejstvo, da Je v kratki dobi 20 let kljub visoki nakladi doživela 3 Izdaje. Cdllčnoot ln upor; bnost U^enlčnlkovs paatoralke priznavajo tufil strokovnjaki Izven Slovenije in jo označujejo kot najboljše delo te vre te. Inako eodljo o kat.Litergiki, ki je v drugi Izdaji izšla o vel.nodl 1945. V obeh knjigah je pisatelj z občila d ovarij a vredno n&temčnoatjo zbral ogromno gradiva, ga praktično in jasno obtfel 1 in t ko duSnopet.kleru oskrbel izčrpen reperto— rij navodil z« praktično uporabo v d v;.; :.p tirstvu. imenovani knjigi kakor tudi dolga vrsta znanstvenih razprav ln člruikov v Kat. . in EV pričajo,ds, je bil pok. prof .Pr. U. -v nasprotju s svoji, bratom filozofom. - praktično usmerjen teolog in je enako kot njegov brat Alc3 na svojem področju postavil celega sola« Lj.škofiJa ga je za njegovo dele odlikovala,z naslovom č,kanonika, sv,oče pa *« iu je podelil n&jviSje odlikovanje, ko ga Je imenoval za apost.protemotarja. ~o n ravi je bil pokojnik vedno ukrcmen,skoro evZtobeSen in kljub navidezno trdi skorji nenavadno# aehek in ne en. V&ak vesel sli ŽaleetiB d egrtekTje privabil eolzev Sči, Kdor ga je od blizu poznal,je mor alj^fečud ove ti moča dela, reda in molitve. Natančni dnevni red,ki "še ga je do minute dr~ 5al, mu je omogočil,da je našel vedno dovolj S- aa za študij in 3a pisanje. V »e do s-dnjega je vstajal še ob Štirih z j. in preživljal drui v delu in nolitvi. Ko je bil že upokojen in ko atu je vid zelo opečni,Je če z velikim trudom sestavljal vsako leto c. koledar za duhovnike ln priredil 3. izd.?aat.bogoslovja ter S.iad.K&t.Llturgike. in ko eo se zadnja leta oči tako poelabSa-le,da %e je moral povsem odreči znan.; tv enemu delu, oelo branju knjig, je v stolnioi vsako Jutro ure in ure presedel v spovedni-oi. Ces dan pa Je doma duhcvnlkaa,ki eo ee obračali nanj s težkimi vprašanji glede dušno pastirske praks e, radodarno delil iz bogate zakladnice svojega »Banja ter z veliko Jasnostjo redoval najbolj zapletene dudnopast.probleme. Tako je kot akademski učitelj in prof.pastorale v svoji osebi upodobil najlepftl lik vzornega duhovnika in praktičnega dušnega pastirja. Kako resno Je pojmoval duhovnikovo stanovsko svetost, je pokazal Še zadnjo noč pred mrtjo. Premolil je deloma sam,deloma z okoli stoječimi vso dolgo noč. Ko je sam že težko molil, jo ponovno pozival navzoče,naj molijo molitve po maši. Tako je z mislijo na av.m&So,o kateri je v ovoji paetoralki tako lepo in spoštljivo pisal, zaključil ovoje zemeljsko življenje. Teoločka fakulteta, ljubljanska Škofije in ves slov.narod mu bo za njegovo vestno in plodovito delo ostal vedno hvaležen, hog pa, ki mu Je vse življenje zvesto »lužil in oe za njegovo Čast požrtvovalno trudil, mu bodi v večnosti bogat plačnik! im. PHA » C E 85 HI Čl II učitelj dušnega pmatirstve. rokojni prelnt dr.France Ugeničnik, prvi in dolgoletni profesor p&atoralke in liturgike m ljubljanski teološki fakulteti, je sa slovensko dušnopaatir&ke vedo in prakso opravil tako veliko in tako pomembno delo, da bi ga bilo ob njegovi umrti vredno nadrobno pregledati in vsestransko preceniti. Karadi omejenega prot>tora in tehničnih težav e prepisovanjem pa je tu samo dvojes 1/ sunaričen pregled in opio ter 2/ kr tka oznaka in ocena njegovega dela. 1# Pregled in opis USeničnikovega pastoralnega deli; . Pastoralno delo dr« Fr« Uti eni onika ni bilo le znanstveno teoretično, marveč tudi praktično« To dru o delo mu je sicer narekovala že stroka sama, ki je sama po uebi izrazito praktična veda, Se bolj pa so ga na to nagibale službe, ki jih Je opravljal, in kajpada velika osebna gorečnost. Preden Je lačel predavati pastor lko na ljubij'nskem bogoslovnem učilišču /19' 9/*» *)r namreč po kri tki kaplanski, katehetaki in prefektovski službi /1894-97/ bil n Jprej splritual v ljubljanskem bogoslovnem semenišču /od 27*8.1897 do 21.8.1905/ in nato rektor deškega »omeniš6a v a vodu sv. 1 nislava v 't.Vidu/od 22.8.1905 do 9.8.19o|/. /ot profesor je bil pri Škofijskem ordinariatu v Ljubljani konzisto-rialni svetnik /od 1914/, sinodalen! ekaamin tor /1914/, sestavljal ec liturgičnega direktorija, Škofijski cenzor in član raznih svetov /194v/, v stolnici pa do a rti redni spovednik. Vse to praktično delo je bilo v marsičem pri,;r-va in izraba, preskuš-nja in pobuda tudi za znanstveno delo, a ,j je zanimivo, da o tem, kar tisti čae dela, tudi piše, poroča, raziskuje in drugim razlaga. Kot aplrlt^l je uredil v eh Seat letnikov /1897-1902/ asketi fino nabonega "11. ta "V ene o cerkvenih bratovščin' , kjer je najbrž v poljudnih členkih reševal praktična v prač en ja duhovnega bogoslovja /geketike/ in e priporočanjem določenih bratovščin usmerjal versko :ivljenjej z.>r*di anonimnosti člankov pa je to njegovo delo nemogoče točneje razločiti. Istočasno je prispeval nek = j tehtnih 61 nkov, skoraj a pol oge ti čno- z.: od ov ine kih r. z pr v v 1 ■lato! ifikem Obzorniku'4, ki le kažejo bodočega r zgled'nega in na vse strani budnega pastoralista2. Prav tako nosijo pečat njegove a piri tualeke službe kr. Jže ocene in poročila o liturgično-rubrioi- etičnih knjigah v 'duhovnem Pastirju’ tistih let . Ko je bil rektor zavoda sv, : tanlal&va, se pisateljsko skoraj ni udeJatvovaI””n Jbr£ ga je vodstvo popolnoma zaposlilo« Iz te dobe je komj ocena Flisove Umetnosti v bogoeastni službi4, ki že jasno kaže njegovo ljubezen do stroke, katero naslednje leto prevsame kot dosmrtno delo? hkrati je tudi ogledalo bodočega jasnega, mirnega in treznega poročevalca, prizanesljivega kritik« , p vtart r natančnega korektorje. Ko naslednje leto /lt.b.1909/ poetane profesor patoralnega bogoelcv ja /z liturglko/ n« ljubi j- n kem bogoslovnem in oatuJe*n- tem mestu tudi n* bogoslovni fakulteti /od 31.8. 1919/ do upokojitve /8.4.1937/, ee stroki popolnoma posveti, fjrva leta a e v strokovnih listih ogleda m n j, ker si pridno zbira gradivo in pripravi ja nov predmetni učbenik. V teh letih tihega dela je prispeval v "Voditelju in "v&ou" predvsem nekaj ocen,ki ka ejo,da je pazljivo epremiJsl sodobne težnje v pedagogiki* in nov« dognanja v pas toro lki®. ti lavno delo tega v .<=50 pa je celotno "Pastoralno bogoslovje* , ki se i»u je pod roko,ko Je hotel pripraviti novo izdajo Zupančičevega "inihovnega pastirstva", e Namenilo in epopolnilo v samostojno delo. dozorevalo mu je ob skrbnem zbiranju in izbir nju več let. Z objavo v knjigi Je čakal, ker se je tedaj pripr vijal novi Zakonik cerkvenega prava, posamezne dele pa Je ob j vil v "Duh .Pastirju" /1913-16/ . Prva izdaja Je v knjigi teli* 1919 /I.zv./ in lf20 /n.zv./ To pa niti ni prva njegova pastoralna knjige*, Se leto poprej so v knjigi IzSla njegova v z^oje^lovne n-- čela. . Hajbolj znanstveno plo?ne 1 etao~HTa m 7r.’ r.;šeničnika kajpada leta retine profesure n« bogoslovni fakulteti, zlasti po ustanovitvi strokovne revije "Bogoslovni vestnik /EV/. Tudi za ta das Je zn čilno, da ga strokovno zanimanje čisto premočrtno usmeri. Ne reepieuje -e po različnih listih in ne trolii moči ea prerssnovrstne snovi9. Ves čas Je stroki do kraja zvest, a nik .kor ne ozek in ne slep tudi z« njena n jbolj obrobna vpra-2- n ja. Napisano delo iz dobe redne profe .ure, Slasti okrog M, je mogoče jouoduti razvrstiti v tele form Ine skupine^01 a/ Po številu n JmočneJS.-* skupina so prispevki za dušno pas tira tv o"; tnko ee v letnikih I—II BV imenuje njeSa“rpr«]«!> ii&nlJel* /fllt-Slt/. V letnikih I-JHI A921-1941/ Je teh "prispevkov skupit J 142. Kekateri eo čisto kratki, drugi skoraj razprave. Vsebina Je kaj različna. Po večini eo prevodi in razlage novih odlokov rimskih kongregacij, poročila, navodila in odgovori na vpr č »nje. K r je v njih trajnejše vrednosti, Je sam povzemal v novih izdajah .vojeg Pastoralnega bogoslovja" in Kateličke liturgike*• b/ Po številu manjša, po znanstveni vrednosti če vi5ja Je skupina ocen in poročil o novih strokovnih knjigah} teh je v is tiiTTetnikihM'“akupa J 41. M ek ter e med njimi so obširne in je v njih poleg preglednega poročile in umirjene sodbe tudi mnogo dopolnil, nasvetov in popravkov, t ko vsebinskih kot Ci- li e to drobnih Uitonklh« Vse pa razodevajo široko r e edanoet in trezno o od bo, brca prevelike polivale in a pris nesljivo po-žir,i. jo. J/ Kot uamo^tojnega znanstvenega r tl it oval ca kažejo prof. Ufteničnika predv sem njegove r^zgr^ve, hi zaradi značilnoati in pomembnosti k,novi in obdei »ve^z^TuTi jo, d jih poimensko m-1tejemoi 1/ rlaea ■ lealetov. /19 5/ 1-4-,. 8/ .brodnik oglejske cerkve v ljubljanski Škofiji. B7 iv /1924/ 1-33» 97-127 a deetsvkoa v hV V /1323/ 188. 3/ Slovenska 1»poved v liturgiji. *? VI /1926/ 269-901. 4/ “Očitna is poved ’ sed črno . So« VIII /1928/ 186-191. 5/ Sajet trejSi ^la.g.olaki .-spomenik in liturgija a v, Cirila in Me-■ • . ■ / - .. 6/ ri tuo v liturgičnih molitvah. EV XV /1935/ 33-54. 7/ Kdaj .10 za Seli v liturgiji soliti očitno izpoved' v narodnem jeziku. VI /1936/ 81-38. Rasen ene torej vue obravnavajo osnovi is domače liturgične in pastoralne zgodovine. < odo i njo bo mu deloma dali domači literarni hiatorlki, ki uso li želeli dopolnitve svojim razlska-vaa 3e od atrunl strokovnjake, teologa 11 pa v svojih trditvah ni-:, o bili 6 o cel. pr. vični ke telički tv rl, kakor to o?»m parkr- tor. Ine^u bogoslovja' Je proti pričako- nju . t&l j*^**bi“potTeBn?>.*“Ifc"3e» Lttdeia let. I»šla je 194 1 Osnovna načela, r. »vrsti te v onovl in nov Je ostala, le da so m nj Jatine formul-.olj e po eku injnh ob gred .Vanjih >ie izbolJSane, neka ter' aktualnejša vprašanje g- predel na uli oelo na novo ob-del n /pogoltno obrv. jilo, lični apostola V* n J Iga je že nekaj let razpreden*.— lltitfiiki ( je kot tsaaoe knjige v dru^i la^vji izšla « Spremenile ae Je po e ji oblikiT oia1 ziil aieer osnovno r avr titev snovi, »e zlaoti s zgodovinskimi dopolnili močno obogatil«, delom. < pe celo dobila nova pogl v j* / o m mil molitvah in njih z^r d bi/, injign je bila za-r,dl manjše dosegljive naklade takoj ranprodanp« Pomeni zadnje delo prel tw enlunikr, ki mu je od dolw©letnega tako drobno zbiratelJakega in pregledovalnega del tudi vid toliko opeč&l, da je mor 1 pri urejevanju zbranega ..-..rediva lokati pomoči pri ovojen l.r tu ;j.-h.ojn«--:r, dr, le^tt. Tolika in teki je torej setev in .etev m nstvenega in praktičnega pastor 5r.fr. USeniSnika. »n v .'e..u njfc„<. ' X [. Ozna ■- ir* ocen. udeni&nikgvega yaetpralneg» dele. redi v nje in e plet yarof.fr. - eniSnik- imajo nekatere e na prvi pogled vidne zn-Ciino, ti, ki hkrati kade je tudi vrednoti t v. <■ ’■ i . res • nuj a ja Is r spl tev nje t podrob- no« tih, jih le v fJ-vnih "Ote z h povzc i>ao. 1/ irTva in tr ko j op- mr« značilnost cel r trie jk-b JšeniČnikovega del je v. ek kor aridne zbir nje, modro isbir-njo in motrng^ure-j-xnje* f o jo- : ■,x da v "veliki meri n rekov~l fe enačaj njegove/ Pastoralno bogo levje, ki je bilo Pr.UBentČniku glavni in pravzaprav eoini predmet /tudi liturglko je ne le v prvi izdiji,marveč tudi k sneJe podrejal p? ator- lki/, po mnenju neknterlh sploh ni drugega kakor urejena zbirka predpisov in navodil oerkvenih Oblasti in pa aplikacija dogn^j drugih znanatvenih disciplin. 2a-to, menijo, je Belega paatorslietR predv em skrbno zbiranje in Se urejanje obojega. 5udi če eeporavaae takemu delu samostojno znanstveno vrednost, zahteva poleg v ztr-> J nos ti va.- j snsns tveno n tončnoet in razgled»naat. Profesor fr."-3enl£nlk je vse to v odlični meri imel. Treba« Je eamo pogledati v njegove knjige, pa je že ob Številu in raznolikosti oit cij pod črto jasno, koliko drob nega dela je tu vi et enega. se potrudiš in navedbe pre- veriš glede točnosti, zlepa ne odkrije* pomote ali napake - naravnost izjemen zgled natančnosti pri delu! Ob pobliSnjem vsebinskem pregledu zbranega gradiva in izrabljenih del pa je jasno Se tretje« zbiranje ni meh nično paberkovanje vsega in od povsod, marveč načrtno konzultir nje priznanih virov in avtorjev, kar ravno razodeva modro presojo in Stroko raz led nos t. V obilioi drobne a rad iv a p« se dr. r. -eničriik niti zn trenutek ni zgubil. Vse je znal s pr e tri o podrediti svojemu načrtu in pravilno razporediti, 2* to im.U5eniikiki do pae termike. le njegovih poročil, ooen, ni.voti.il, skratka iz va ke knjige, se na zareč- ostro odrs£s zvesto apremijen je Sivijenja. Poudarek Je na “e premi j- nje", k j ti gre^au” pr ežv« eu z to, d« pojave, gibanja, mnenja in i ugotovi in opise. Hi neugnana narava, ki hoče tek življenja vmaprej“pro£iti ali usmerjati, ni ideolog in revo-lucioncr, niti ne pokretaS in pobudnik, m rveč bolj "seismograf' in ”re£iati t- . . je Se pas torni is ta na prvi pogled nek&j negativnega, a vsebuje hkrati kv .liteto, ki mora ravno pa&torali-st« od likov vi. ,,e namreč velja Za olučatelje teolo/.ije narofii-lo kan.129, da 'naj ee pri bogoslovnih ved?* drle trdnega nauka, ki so ga prejeli od prejšnjih rodov in ga je vobče sprejela Cerkev, verujejo pa naj se necerkvenih novotarij v izražanju in 1 -šim-.nosti?’, potem velja isto še bolj za njihovega učitelja - pati t oral is ta. irrva njegova naloga je vsekakor, da podaja eolidno cerkveno prakso, če ena e tem združiti še primerno stopnjo razumevanja zn nova čase in nove potrebe ter jim pokazati pravo rešitev, potem se dvigne od skrbnega spremljevalca in varuhe do dobrega vodnika in prodornega iskaloe. Profeaor Fr.vfšenidnik je z Vsestranskim znanjem in trezno presojo vrli predve eia vrv o. ,ove poj&ve in poskuse je skušal vključiti v Se sprejete in odobrene P štor tlne oblike, v* bi rešil, k r je v novem dobrega, venci- pa a e ob novotarijah in poskusih gorečnikov n* prenaglil, 4ato Je bil n.pr. do prizadevanj liturgičnega gibanja eleer pravičen, a rezerviran in bolj informativen kakor usmerjevalen, češ, dobro se bo obdz- -io samo, nejriuerno se bo a&mo uneslo. ».raik>ttara dušnopiistirsks pobuda in akcija je zato v njegovih delih našla dober odmev in dobila v«rno navezo in ogrado, ni e e pa tam rodil* in bi razrasla« Zato je v fertfvečji meri »eneel^iv ^dudnej^aetir*-fcki uentor kakor rasen utiralec novii liuSnopaštirs^lb meto5. Hotel 'je učiti, ne iskatiI 3/ tiapučno ei bilo iz dosedanjih označitev sklepati, ca profesor Fr« Ušenlčr.ik ni bil Hkrati tudi e aaoa to jen gnana tv eni raziskovalec« te se je v praktičnih, ss-ipiSjkJh~£n""uoSenikIja pred-vem~ta£i'ti~lstiteai*l, je pa t razprav n izpričal tudi a. sren no razumevanje su vprašanja tioS^e"p^atoralne in liturgične zgodo-vine in veliko spretnost pri n j in raziskovanjih« Prva pomembnost teh rt«.sprav je ravno to, da obravnavajo domačo anov^. dognanji je rešil nekatere dvome, o-vetlil z nap&Sniai trditvami mtnftiM resni bo /n. pr« o janzenistični duhovi čini/, predvsem pa pokazal staro liturgično p»*. itao izza o.JLejakega patriarhat* in pravo ne«.to, ki eo |a ime».e v litur -.ji "očitne *er»f izpovedi", nafti mijstarejdi literarni zapiski« 2 razpravo o "ne.jet.:-.rejr,em .glagolskem s pomniku” p,- je ntncno raziskal in utemeljil acino^t JU* verjetnost, d« je v kijevskih listih." khrsin j en prevod čresorijeve&a zsUkraments-orjti, k..-terene, bi mogel oskrbeti cele sv«viril asa« la razprava razodeva prof.ir.OŠ•-Mčnik& kot znanstvenega »a zizkov alea najvldje stopnje « ve te bolj splošno ?ov jr*iew&ldov Kirne ki mls&l/ in kratko s trokovno mnenje v Vzajemnosti . • /181-5/ 74. Ib* 4';-r-.čll tehnični:* te .lav ne olj- vi ja-, celotnegr seznama manjših "prispevkov za dušno pastirstvo’ in ocen, w rveč le r«s-pr-sve in dele . 11. Prim« n.pr« same oceno KsUjfraldovegii Pastoralnega bogoslovja h\ XI /1931/ 89 - 93 in Uturgike BV XVII /1937/ 297 - 300. 12 Ljubljana, dugoslovansk Uvr, etr«XXX ♦ 3V6, 1 . sv. »tr«xEV ♦ 680 d°. - Oblim v vas ocen« v XV X /1921/ IBS - 191 /p« Al o j si j žuSek 7>«J./, uradne škofijsko- naznanilo in priporočilo v kof.listu 192/, v Bo^oslovski Smotri A940/ 439 /dr, /. Ivkovič/ ln v Vaojoano tl XXIX /1940/ £58, ki napoved pa v kof. 11,tu 1940, 102, 18. ljubljena, 5kof.erAiaarlat v Ljubljani, Str* ITI ♦ 54t • cen ni Mio, o tv e. i til o o laidu v krožnici 5 tof. cr 01 nar i-ata 15/1945, 17, 19. Vzajemnost XIX /1340/ 238; prim, podotono etroiccvno utemeljeno ugotovitev dr .Ciril.*. Potočnik v /1941/ 100, 20. Prim. aeznam spredaj pod 0. 21. BaspraVe je studil I lanje tudi v mednarodnem amanetve-nen nvetu. Dr. Franc K« Lukman FACTž ORISE OKI J 1,1» oOLi^4KA..1: LŽ3 IM HA10iiaU3« /Poglavje le monografije "Gregorij l.ln njegov čas",/ Ko Je Gregorij 1« 590 zmedel papeški preetol,Je bil !i a tališ Se nekaj let škof v -aloni In dalmatinski metropolit2. Jiil Je to moS posebnega kova. 35 njim Je imel opraviti Se Gregorijev prednik PelagiJ IX. /578 - 590/ zaradi njegovega ravnanja z ar-hldlakonom Honoratoa,katerega je I-atališ odstavil zlasti zato* ker mu. le-ta kot upravitelj cerkvenega Imetja ni puščal dajati sorodnikom cerkvenih dragocenosti2. Honoratus se je pritožil v kim. uoteč zadevo do kraje preiskati,je pozval'Felagij Kataliaa, naj pošlje predenj svojega pooblaščenca. Tega pa solinski škof ni storil, v tv ar je obvisel a, ker je elagij v februarju 5% umrl, Ze v prvem letu svojega pontifikata je pisal Gregorij Matalieu, n©J pri priči postavi Ilonorata nazaj ae\ njegovo prejšnje mesto ter pošlje svojega pooblaščenca v Rim5# Zopet zastonj. V marcu 592 Je poslal nato Gregorij v valono strogo pismo ,očitajoč Škofu# da zanemarja pastirsko skrb,da mu je mar eamo gostij,da ne prebira svetega pisma,ne pridiguje in ne pozna običajnega reda v cerkvi. Glede e pora e H on or »teza naroča Škofu, naj takoj pošlje svojega pooblaščenca k sodni obravnavi $ ako bi še odlašal,izgubi pravico do palija,in ako bi bil še dalje trdovraten,mu preti z Izobčenjem. ".Predragi brat," fconc ;je Gregorij svoje pismo,"nikar nas dalje ne izzivaj,sicer boš videl,kako trdi in strogi smo, Če nas zaničuješ,ko Ti ponujamo ljubezen.,.1 ne zagovarjamo nikogar iz osebne naklonjenostl,marvoč kvarno,kar pravi pravica, ne de bi ae ozirali na osebo kogar koli.H -veje ukrepe Je sporočil papeK tudi dalmatinskim škofosP in oubdiakonu ; ntoninu,upravi telju Petrovega petrimonija v Palaciji®. Jobinu,prefektu v Ulriku, pa je v pismu pripomnili "HaŠerau bratu in eoškofu Nata-lieu pa naj Vaša svetlost ne nudi v ničemer r.ikake pod pore $ kajti potrebno jo,do čuti strogo kanonsko kazen*ker ne pozna kanon- 6ikih pravil."7 3daJ se Je Ha tal is zganil. Poslal Je papežu pismo, ki ae o a. njega vsebina posneti iz Gregorijev ega odgovora v avgustu 592®. Gregorij je zapovrstjo pretresel Izgovore,s katerimi Je skusil JN e. tališ prestreči očitke v njegovem prejšnjem pismu,pohvalil pa tudi njegovo sedanjo dobro voljo. Glede prepira a Honoratom je pri pomnil i "Ko ovn moj prednik in jaz poslala Vaši blaženosti pisma,ste pustili vnemar razsodbo obeh in odstavili Honorata z njegovega mesta, *,o bi bil storil kaj takega kdo od 3 tirih patriarhov, bi se tolikšna upornost ne mogla primeriti brez največjega pohujšanja. Tod»tker ste oe,brat,vmlli na svojo stopnjo, ae ne spominjata več krivice, ki ae je prizadejala meni in mo J er,n* predniku, Pravite* da Je treba tudi dane© ohranjati »kar eo moji predniki izročili in čuvali, £03 me varuj,de. bi kršil določbe, ki eo jih dali moji predniki mojim eoBkofom v kateri koli cerkvi jkajti eebi bi deial krivico,ko bi rušil pravice svojih bratov, Ko pa pridejo Vaši pooblaščenci,bom razsodil med Verni in omenjenim arhidiaJonom Honoratom,kJe je pravica. Iz »ojega preiskovanja samega pa boste spoznali,da Vam ne bom storil nič žalega, kakor Vam tudi doslej nisem,če je pravica na Vabi strani. Če pa bo govorila pravica za trditve večkrat imenovanega arhi-diakon- honorata,ga bom oprostil in o tako razsodbo dolcusel»da ee tudi na osebe,ki ,;ih poznam,ne cziraia,k dar o od im, Sad izobčenjem,ki je bilo Re drugič in tretjič - da rečem - pridodejano, vendar pogojno,se Vača blaženost neutemeljeno pritožuje,ko pravi apostol PavelJ*,..,da smo pripravljeni kaznovati vsako neposlušnost.’" svoje pisno,ki je aojatreko delo in verna podoba njegovega značaj ,je zaključil Gregorij o temile prijaznimi beseda»is hLe gospod katells prav ravna»nc morem,da bi ne bil z njia v zvezi,! o ve:i,d& sem njegovi ljubezni velik dol nik. ge pred koncem leta 592 j© moral papež vnovič pokarati unionskega škofa, npitiavrafce^a9 škofa Flor ©Atij* eo obdolžili nekih zločinov in metropolit Ha tul is ga je kratko malo odstavil in poslal v pregnana tv o, ne da bi bila pokrajinska sinoda stvar preiskala in izrekla a od bo. Proti tenu nepoetavneciu postopku se je oglasil Urerori j in pisal Na tal le u* "^leLema prevna zadeva terja,da se skrbno poišče resnica. c stro e p- je treba vse pretehtati,kadar gre za odstavitev od Škofovskega dostojanstvejtu ne jre več as. malenkostne odredbe»marveč v neki meri za preklic božjega blag oslov a,*! 10 i etropolit naj torej pokliče Florentija iz pregnanstva ter toSbo aoper njega izroči Škofovskemu sboru, "te se s kanonicula postopkom doka#«?,da je kriv,česar je obtoženega norp. seveda zadeti kanonična kazen, te pa bi preiskava na sinodi pokazala,da je stvar drugačna,nego ©e je mislilo, je treba tudi v topilcih zbuditi streh pred strogo pravico,nedolžnemu obtoSencu pa ee morejo v polni meri zavarovati njegove pravice, Izvedbo te pravde pa izročamo s posebnim ukazom našemu sub-diakonu Antoninu^, ki mora skrbeti,de ee sklene,kar ustreza svetnim in cerkvenim postaven,in (!& ae sklepi z bošjo pomočjo res izvrše," Kmalu nete,morda Se konec leta 592, je Sstelie umrl • Ko Je (Gregorij to zve;-el, je v marcu 593 plaal subdiakonu Antoninu -% naj nemudoma prav resno in skrbno opomni ltl er in 1 judo tv o v baloni,da soglasno izvolijo 3kofa,ki ja bo mogoče posvetiti, "0 iao2u,ki ga bodo izvolili,na j se sestavi zapisnik,ki ga pošlji nam,da bo izvoljeni z n. >0 odobritvijo prejel posvečenje,kakor Je bilo v prejšnjih časih običajno, krbi pa zlasti s& to, da ne bo pri tej volitvi podkupovanja z darili in da ne bo odločal vpliv katere koli ugledne osebe. Sokaj,kdor je izvoljen po pro-tekciji driy,ih,Je vriolljen po posvečenju ozirati ae na njih voljo in Ji ustrezati;zaradi tega pa trpe cerkvene koristi škodo la ee krSl cerkve, ki red« Vplivaj torej,da el izvolijo takega RoiSa, ki ne bo hlapčeval nobeni tuji volji,marveč je po svojec Sivijenju m svojih nravih vreden tako visokega dostojanstva. C iaovlni in dragooenostih ono'otne cerkve pa daj vpričo eebe e pisati natančen oeznam*” Peeebej je papež Antonimu naročil,naj Zabiči škofu ..albu, bivšemu upravitelju dalmatinskega petrimonlja, da se nlkaaor ne sme vtikati v zadeve solinske cerkve,ker bi Ji utegnil v£tti in j! aml ti le večjo odgovornost* "vrovori se namreč,da ima marsikaj od i .ovine te cerkve,in j^v-no mnenje trdi,da je on upro il predajo cerkvenih predmetov in še druge nedovoljene barantijev V ~aloni so x&volili arhldlakcna Eonorata »e Škofa* Papež je Izvolitev "dolgo preskočenega ln po življenju Častitljivega maka'' rad potrdil in pisal solinske vu klerui "Zategadelj Vas o~ pominjaao,d& brez omadiovanje vztraj ate pri i ji 1 izvolitvi* Kič naj Va3 ne odvrne oti njegej kajti,kakor je sftaj ta izvolitev hvale vredna,tako bi obtei ilo Vašo vest in vtisnilo VeSenu dobreuu imenu a dež nezvestobe. Se bi Vaa kdo - Česar bog ne d g j -Zavedel, d & bi krenili od njega,"** lalzaatinskim škofom pa Heneratus at Ml po volji* Gregorij jih je v novembru 595 trdo prijel - »eu pravi,dri je njegovo pismo strogo /dio^rietiora ocrlpta/15 - in jim "po oblr.sti blažene ,a i?etr&,p2*v&Jte a„.ootoiov,,r prepc*e- š.,1 brez njegove odobritve in njegovega dovoljenja koga postaviti in posvetiti za solinskega Skoč* "ve pa bi se svojevoljno ali prisiljeni od kogar koli drznili ali poskusili ravnati proti tej prepovedi,odrejamo, da nimate pravice prejem ti Gospodovo te&o in Gospodovo krit d&, že zaradi poskusa ali volje,prekršiti našo prepoved,bodite iz-ključeij. od nebeških skrivnosti; tisti p, ,ki bi ga postavili,nima vel juti za škofa* •• ve bi ae pokazalo,da diakon bonoratus ni vreti en, na J se n*»m sporoči o šivljeuju in nrav ih tis tega,ki bi ga izvolili,da ba&e odobrili in dovolili,kar koli je treba v tej zadevi s pridom ateritieee&a M se val evobodne in s oglasno odločili za koga, da bi bil z boš jo pomočjo vreden,Vam hočemo a tem pismom dati dovoljen je,da, ga postavite za škofa sol im ko cerkve, izvzemal seveda osebo ^aksima16, ki ue nam ja o njara sporočilo mnogo slabega*” V i-tern pismu je pape$ e poudarkom izjavili "3a-UjpbViO v vsemogočnega Boga,da ne bomo,kolikor je na nas,nikoli dopustili, kar bi utegnilo obremeniti na8o 5ušo,nikoli,kar bi utegnilo obremeniti Vašo cerkev*” Kljub tej izrečni prepovedi p« so dalmatinski 3kofje,Bkli-oujoč se na cesarjev uka«,izvolili in posvetili v pr;*v Maksima* le-tega je uvedi v solinsko cerkev najeta vojačka četa in pri te$a grdo ravnala s eolinskim klerom« Upravitelj fetrovega patri« menija Antoninua ee je re&il le s begom*®*# Gregorij je dvotnil o resničnosti cesarjevega ukaza in n*rodil svojem apokriziariju v Carigradu,naj poizve,kaj Je na stvari* Predrznemu . akslmu /Bta-Jdmo praeotuaptori/ pa je v maju 594 pisal pismo , v katerem pravi med drugimi Zvedeli smo,d& si kljub tejrsu,da ivoje življenje tega ni vredno,vdrl v Škofovsko dostojanstvo,vsakomur častitljiva, opiraje se na ukaz bogaboječih vladarjev,ki ai ga ali zvito izvabil ali iz la lil. To ver Je nt eno bare* c«n -hovj-nja zato, ker poant..© Tvoje : ivljeuje in Tvojo ml?.« 6 ost, in dalje zato,ker nam ni neznano i.išl jenje preja® nega gospoda cesarja,kis« g e na« Vac-c ne vtika, v Škofovske ^.-.ieve ,čL». bi oi ž je ne naprtil naših grehov, feett ei dodal nezaeli zločin,6a si ee dal kljub naši prepovedi, s katero amo izobčili Tebe in tiute,ki bi Te po« svetili,uvesti od vojaške čete in bi d 1 pretepsti prezbiterje, diakone in dn^e klerike. Takčnega dejanj? nikakor ne ore- o imenovati posve je,ker bo ga izvršili izobčenci. Ker si torej •lepo in v »vi eno škofovsko dostojanstvo oneč ■ til n način, ki ‘BU ni en ke>,h,uk zuje-,o,da se Ti in. tisti,ki 00 Te posvetili,no drznete vr Iti nobene ;a Škofovskega opravila,dokler ne zve??o iz oes-trjevtjgn piša«; ali iz platna nagega posl nika,da oi bil posvečen ne po zvito izv siljenem,temveč po resnične® cesarjevem uka-811» ter ue ne drznete do nul ega pismenega dovoljenja pristopati k oltarju o pr vij. t boš jo službo.'’ Ko je bilo to pisno v čaloni objavljeno,ga je dal Makelmas vno raztrgati. To je povedel Gregorij v plenu,ki ga je poslal poleti 594 diakonu w abinlanu, svoj emu apokrisiari ju v Carivrratiul9t in dostavil svojemu poročilu o -akvi ?ovi upornosti tele značilne besede* "Ti ved, kako kaj takega prer.,sata,ko asm pripravi jen rajši umreti nego pripusti ti, da bi oe cerkvi bla&enega Petra v »o-je» 6? au zmanjšal ugled. oj an-čaj pe dobro poan 3$ dolgo prenašam; Če pa . klone, > ne več prenašati,grem z vet «0. jem vsem nevarno« tim naproti. Zato Je treba, da se a božjo pomočjo ustavim nevernosti,da bi me prevelika popustljivost ne prisilila v greh. domisli,kaj Ti pravim,in pretehtaj,iz kcikšne bolečine prihajajo moje besede." V istem pismu je opozoril Ore, ,ori j svojega Zastopnika pri oso ar Ju, da je poslal Makaiotus nek egu klerika v Carigrad, ki naj bi ondi izpoved l,da Je d«l papeš prej omenjenega škofa ..ialba, ki Je prijel v Rim dajat rečun o upravljanju dalmatinskega patari-uoniju, v jedi ukoriti. Gregorij je x.otovil, da Malhus sploh ni bil v ječi niti ni trpel kakršnegakoli gnjavljenj.,,marveč ga Je tisti d n,ko je Lil pozvan dajat r čun,pov .bil notar jbonifn-oius k sebi na kosilo in ntt izkazal vse Šest« Ponoči pa je hus nagle smrti umrl. Zato Je papsš nročll svojemu apokrlziari-ju* "Glede te.,• ,ni na kratko naša presvetla g00poda /cesarja 'evricija in njegovega Bina in sovi .darj* Teodozije/ Batno na eno reč. ko bi s e bil hotel jr.z, njun o 1 iPU. bnik, udel e 8 ev a ti umorov med Langobardi,bi danes ne imelo langobardsko ljudstvo ne kralja ne vojvod ne grofov in bi bilo Vse medeno in razcepljeno. Ker pa se bojim Boga,me Je streh udeležtlti ee smrti kogar koli." Laični zaščitniki,ki jih je hakuimufl,kot ue je govorilo, podkupoval z darili iz cerkvenega imetja,so na dvoru dosegli, d« mu je cesar sicer ukazal iti v Rim in »e opravičiti pred pa-peSem, le-temu pt- naročil,naj sprejme upornega škofa a častjo, t.j.,prizna za Škofu. 0 tem j® plani Gregorij,menda v juniju 595, cesarici Konstantini: "Ustreči hočem cesarskemu ukazu;&aksimu, ki je bil posvečen brez moje vednos ti,spregledam predrznost,da U po oerkvealh pesi in ne bom popcmtil** 21 Joti oni !>9!> Je pisal Gregorij t «-jkBimu,nt.j vendar prid* v rim in s e opere očitkov zoper sebe, "de, ne bi ostali verniki dolgo k hroa pastirja”« .j torej," mu je dejal, "in ne otilefiag več prl-ti k nam,da (Ce ne bo Tvoja odsotnost Eo bolj obtoževala reči,2:1 se Ti očitajo,in du bi n us to ne prisililo izreči nad Teboj kot upornikom ne sinodi e troti jo e od bo ne s a-.to zaradi zlili dejanj»kl se 1 zanikaš, d a bi ve jih opral, mrv ti- tutfl zer&dl upornosti«”** ti&kkimttib se Je delal,kot da ni prejel :?v*pefeevega pleme: In zahteval, naj po. 1 jo papež v L sl ono ovojegt poobl: 5b«BOa,kl bi ondi izvršil preiskave,5eS di oeet r tako veleva* BapeK mu je odgovoril v Marcu 596 v daljšem pisarn ♦ V njem je najprej Mamil viaktiijnovo drsno z Ltervo. "Tvojt* suhtevt , je dejal, "naj počlje-tje koga, ki bi se i.oglo vpričo njega doka »ati, kam a e o Tebi govori,bi bile e nekako opravičiJive ,ko bi zdrava pamet nelegsr* obteSemem breme, da dekaBe svojo krive >* :er pa Ime jo to male* go ne $1, temveč Ivo ji topilci, pusti odlašanja, kot orno prti j dajali, in pridi ncteiudoma k nam. Tu bo ali brez odlaB nja na meutu toeilec,ki bo s primernimi doka«! poti jrl,kar se je trdilo gle^e o lu oni je in drugih, reči,ali pa bo s pouočjo blaženega Petra, prvaka apostolov,pr vi Cen pootopek ve a J dosegel, da bo pravda ©trna I>rav teki ; nas p ne bo mogel pred Bogom nadeti očitek,da M bili potlačili redi, ki eao jih vedeli. Fr nv 15, <5a sta presvetla vladarja uk- zala* naj ee preiskava oMl izvrši* ..4. nismo prejeli od njih glede te zadeve drugega uk m , nego da morad priti k nam, »lorda se Jima je kaj pričepetelo in «e je is njih zvijačno izvabil ukaz,ko eta mnogo preudarjal; o koristi drBave,kl jima jo je izročile božja dobrotljivost,in j to? je bila glava polne raznih skrbi. Ker pa ve o zal in vsi,kako ljubita bogaboječe vladal’ja cerkveno disciplino, upoštevate red oblastnih sto pen j , s pod ti j e t® cerkvene postave in se ne v tike. ta v škofovske z «eve,b rez ©spahovanja izvaja; o,krr koristi njunim*, dušama in drSavij k temu m>a priganja misel n« s tračno sodbo, ki se nan jji Je bati," Nč to je izpodbil . regorlj dva okuimevp. izgovora* "Ive&ell srno," je dejal, "da ue zelo bojiš in kar trepetaš,da bi ee utegnili «ua ,čtev«ti,ker si se,kot je zn n* o, tire a naSe privolitve ne-postavno vrinil v škofovsko dostojanstvo* So je sicer neanoana krivic ,ki pa Ti jo odpuščamo po ukisu presvetlega gospoda co rja*še ne bos še dalje vztrajal v svoji ».notni upornosti* faradi tega se ne arditno nad ieboj* 21 e trpimo pa# da bi e e pustile vnemar in ne bi preiskale druge reči# ki oo ae ne n sporočile*” ru^i i»:;ovor#ki bi utegnil ..%kaimua uveljavljati, je prestregel pape. z besedami* Mve pa bi se oglušilo pri sodni-i /t*j*sdr8avnJUi ur d ' ali 1 L ali ljudstvu nasprotovanje 'ivojemu potovanju,verno,kako premeteno se kaj take., ^ naredi." Gregorij je voncvil in potrdil kuzenske odredbe evojeg*.. prej čaj ega pi*m. in pozval -skaima,»£.J v tridesetih dneh .-arije v ::-,ia* ” iato potrjujemo svoje lje pisno, d* ee ne Ar*l maSev :ti,dokler oe ne preišče in pretrese v - e,kar oe zoper Tebe govprl* ve pa bi bil tako grelno predrzen, 4 evaltvedi,da aial prost pr edi, da ne eaei prejema ti otha jlla* Veprav bi ne lasi drugih px*estopkov,Ci je.ilje.-io samo zaradi te predrznosti pr vico do prejemanja Goa podov e.; a telesa in Gospodove krvi* fekaži tore j,da ei poeluš en, kakor ee v. podobi, ter na .100 peniti,kot u...a» '-e i>ripravir? za na pot,ter no i . '1 nlk.ike.-;;;-* izgovora in ne odi ., a J priti -»em!" Haposled ao je potegnil pape: »a dva mola,ki ju Je,kot Je zvedel, kaktiimus atlakal,ker nista hotela pri zn., ti njegovega laaoeraaetva* Bila etn to ni ilaati cof ?cvllaai in so- linski aztULdiakon Uonoratus* Morala eta dati poroke in niata smela iz neeta in svojih doaov* ”ve ji •>," je -ukazal Gregorij, "ae vendar čo, - ioer pozno, s pmetu j in ju nehaj gnjaviti,ko prej-.ueš to piano,-.L, oo.tu mogla svobodo priti k aeni,8e bi betel#;-, ali potovati k -li,Se bi z njitne ,:or.u.li*" uo.Lin.vke homatije bo vaaesiirjale^e le . alono,i3v.rveč tudi druge dalmatinske kraje, slasti Jadero^* ^oksimovi pristali, L i <;o bili v veliki večini,eo sirili ^ vorioo,d.u pape.lu ni toliko za določbe cerkvenega prave,mafveČ da Ji . m osebno gorak* >regorij je ^ oal- 1 torej v murcu 556 v ualono in Jaflero piemi, ki se ..je . t . po vsebini in deloma tudi po besedah,ter kleru, Patricijam in ljudstvu pajaB»il,sa kaj pr&v za prav ;re^°. "Bog ne daj," je pla 1 ..>&lončanoa, rno,;„; u* daj,dž-.= bi v kateri koli pravdi vodil icofovo srce osebna .nj „ :.a skrbi za Vas,preljubi, in iz str ..u zh svojo divi o pred sodbo vaemogodaegn Boga ..elii.i,da se nntanko preti'Sejo obto. Le zoper ak£ine.,nista li na aeci pregreh,ki bi nasprotovale uveteuu Aostoj nstvu,ne skuša 11 doseči škofovsko sluf.be o simonijo,to je s tem,ds daje nagrade nekateri* Ls volikcen* le tedaj bo svoboden prlprož-njik ze V»3,če bo stopal ni'kr:-.j priprošnje /» pred oltar/,ne da bi ga vezali . j egov o grsiae pi*ev zetnoot pa dokazuje e to,d.; oe vabilu,naj prie k nam, z rasnimi iz rov dri \ upira, a strahom 1 arnika. žakaj se torej hoji, če ge vest ne obtožuje reči,ki se rau očitajo? Glejte,preljubi,še dolgo ste brez pastirja in v globočini svojega sroa čutim bolečino ned Vašo zapuščenostjo; vsemogočni Bog Vam daj to spoznati. uliSim namreč o pustočenju med Gospodovo čredo. Kdo pa bo stal na straži pred volkovi, ko ni pastirja? Zategadelj pritiskajte na t aksima, naj pride semkaj k nam,da bi ga potrdili,če došeneno njegovo nedolžnost; če pa bi se izkazalo za resnično, kar se o njem govori, bi Vi, preljubi,ne bili tako dolgo zapuščeni zaradi njega,ki se je vrinil. Kolikor se mene tiče, pa vedite za trdno,da me ne vodi ne sovraštvo ne osebne razdraženost zoper njega,marveč odločam z božjo pomočjo,kar je pravično po cerkvenih postavah. Zelo se Čudim,da sta se v solinski oerkvi raed tolikšnim Številom kle-ra in ljudstva našla komaj dva od klerikov v svetih redovih, namreč naš brat in eoškof Pavlinus in moj preljubi ain i.onora-tu»,arhidlakon tamošnje cerkve,ki nočeta biti v občestvu z ak-simom,ker si je Škofovetvo a ailo prisvojil,in ee zavedata, da e ta kristjana.11ualončanoa in Jadrčanom pa priznava papež olajševalno okolnost,da eo mnogi med njimi prisiljeni na Maksimovi -strani. »,ed dalmatinskimi škofi, aakeluovlni volilol, je jedrski škof abinianue spregledal, dk je Maksimu« na napačni poti. Obrnil a e je od njega , opravil pokoro in a e spravil e papežem • Ker se je b i, da bi utegnil Maksimu* v Carlgrdu spletkariti zoper nje$,a, ga je resori j dvakrat^0 potolažil, da je naročil svojemu apokrizi&riju v Carigradu diakonu mtoliju, naj bo buden in oprezen ter vestno pospešuje vse, kar bi bilo .-abinianu in njegovim vernikom v prid in pomirjenje. "Zato naj, brat, ne tare žalost Vašega erc-i in Vas ne vznemirja sovraštvo kogar ko- li. Zaupamo, da je blizu čas, ko bomo predrznost brezvestnega izobčenca strogo zavrnili in ko boste do: egii mir, ki si ga želite. " 51 * -aksiiautt je n?« pel vse moči, da bi e e izognil r. • oprave pred papežem. ‘Ko ni mogel,” piše Gregorij medidanskemu škofu kon-vt ntiiju, po višjih svetnih oblasteh / po oes rju/ ničesar doseči, se Je spravil n* d nižje in nao skuša ugnati »^brezštevilnimi prošnjami in potrdili o svojih dobrih delih.Pvema njegovima z govornikom«, in priprošnjikoma, poveljniku cesarjeve osebne straže <# ul lanu in ravenskemu eksarhu Kaliniku, Je >rego-rij posebej odgovoril, julianu je pisal v začetku maroa 599$ "le se svetne oblasti drže svojega reda in pravil, ki so Jih prejele od prednikov, kdo bo trpel, de bi se dale cerkvene oblasti beg-kti vihravi predrznosti in bi puščale vnemar, kar zvedo, ter z zanikrnim odlašanjem odrivale, kar je treba popraviti? Vi ravnate sicer prav, če spoštujete ljubezen in prigovarjate k slogi, lodu, ker nas zavest naše službe priganja, da »oradi loga ne pustimo tistega, kar smo zvedeli, nepreiskanega, zato torno, ko pride ;akeisuz, skrbno in natančno prerešetali, kar se je o njem govorilo.•• »ieto po, kar pišete, da eta naklonjeno«t dvora in ljubezen ljudstva na njegovi strani,nad ne odvrne od gorečnosti za pravico in ne vpliva,da bi grenili in odnehali od »vojega prizadevanja,dognati resnico*"" Kkaarhu Kaliniku pa je na kratko sporočil* *'Ker ne moremo glede laksictove zadeve več prenašati Vaše nad 1 e?,nos ti, bots te iz poročila notarja Kas tori ja zvedeli,kaj smo ukrenili."** Kaj je Gregorij ukrenil,nem pove pismo,ki ga je poslal ob is ten času ravenskemu metropolitu arinianu. .risal mu je* "Neprenehoma sem prejemal neprilična pleme svojega vzvišenega sina gospoda ekeerha Kalinika sa Maksima* MJegova nadleSnoet me Je premagala,da nisem več »ogel st eriti nič drugega nego poveriti Itake im črv o zadevo Sebi,brat*"35 Poleg Kalini kov ih prošenj je navedel Gregorij v pismu mediolnn&kemu Škofu Konstanti ju t»-dl brezštevilne prošnje &taksima samega,ki eo ga nagnile,da Je popustil in postavil toarini ena za sodnika* "556 el o bi e e mi torej netfljudno,če bi se ne bil pokazal nekoliko ileJrege do njega,ki pravi,da ga je zelo strah pred menoj. Zato sem določil, naj preišče v Raveni njegovo zadevo ned brat in eoSkof arinl-anuB."36 (kregorl j je peč sodil, d a se Je akei: us skesal in pustil evojo prejšnjo upornost. SSato Je arinianu pripomnil* "Kakor ne smemo biti do poniSnih nepopustljivi, tako moramo biti do prevzetnih strogi*"37 KonetantiJu pa Je dojeli "Vendar pa mislimo na to,da bi se ne zdeli ali pregrešno popustljivi ali pa sveti cerkvi v škodo prestrogi*"" Glede preiskave same je dal papež arini num tole navodilo* "te pride . akeimue k Vam, brat, n j se pozove tudi Honoratue, arhldiakon solinske cerkve, d?-., bo Svoja svetost dognala, Je 11 bil pravilno posvečen,59 ni li storil nobenega telesnega zločina, ni li ted j, ko se Je drznil mnSevati, vedel,da je izobčen. Odloči^, kar se ti bo v božjem strahu zdelo, da bomo po božji volji pritrdili tvojemu ukrepu, /ko p bi imenovani n»8 sin A eka>rh * alinikue/ dvomil o tvoji nepristranostl, naj pride v H&vdno Se nag prečastiti brat K on; t ntiua, medi danski Škof, sodi s šeboj, in ob- skup*J razsodita to zadevo. Kor boste oba sklenila, vedita Za gotovo, d bo tudi meni po volji ... Odločite torej, brat, v njegovi zadevi, k r bo.te spoznali z? pravično, kakor ste se naučili iz svetega pisma.”*0 Redi Siamskega škofa KonstantiJh pa Je povabil papež a posebnim pismom, naj pride v Kavčno, če bi bilo trebi- . lerinianue je zaprosil po not* r Ju naetoriju, ki je Sel v Bim, še natančnejših navodil za avoje r vn nje. PapeS mu je v posebnem piv,mu r zložil, kaj n j ter J--, od l^kslma glede očitka simonije, kaj glede drugih pritožb in kaj glede maševanja kljub izobčenju, 'v e ue bo ; akaimue vpričo Vae in našega notarja s prisego oprl simonistične krive vere in na vpraS »nja o drugih očitkih pred truplom av. polinariea* odgovoril, da Je nedolžen, prepuščamo Vaši odbi, brat, s kakšno pokoro naj zadosti za svoj greh, da ee Je kljub izobčenju drznil opravljati slovesno S»Se.• • Vend r p? Va.- opominjamo, da skrbno odtehtate, k r tau bo,; te naložili, in sicer tako, d> mu boste, Če se Vam bo zdelo, pokazali dobrohotnost in hkreti e gvoJo primerno odmero varovali,kakor je treba,duh cerkvene e trogorednosti•• Kotarja KaBtorija je papež eioer ustno poučil,kaj ima opravi ti, vendar mii je dal Be plemen napotek« te a e bo Makslmus opral očitkov in opravil naloženo pokoro,n«J mu izroči papeževo spravno pismo« foaebej pa je notarju poudaril tolei 'Poleg tega ee Je treba 2 . aksiuora prav resno pomeniti glede našega brata toabini-ann,jadrskega Škofa, in ionort* ta, solinskega diakona,ter drugih, ki ao ee zatekli k apostol o k emu sedežu,de jih bo eprejel z ljubeznijo,kakor ee spodobi,da ne bo v svojem arcu ohranil nlkake-ga gneva in bo ?ivel z njimi v nehlinjeni pri jasnosti in iskreni ljubezni«"** V svojem pianu Maksimu*-* je pspeš prav na kratko omenil prestopke, z radi katerih je bil le-ta dolgo časa v njegovi nemilosti« 11C e vse dobro preudariš," Je dejal Gregorij, 'ei aam podaljševal to atanje,ker ai odlašal zadoščenje in s tem Še podžigal našo ogorčeno«t ned -ieboj« Ko pa fe Je naposled le srečala pamet, ai ee,preljubi,ponlfno uklonil pod Jarem pokorščine,opravil pokoro in ee dostojno,kakor smo naročili,opral« Zeto vedi,da $1 vračamo naklonjeno« t in bratsko ljubezen, in e e veseli, da te sprejemamo nazaj v ovoje občestvo;zrak«J,kakor je »rev,da smo strogi do takih,ki vztrajajo v grehu,tako je prav, da odpustimo takim, ki ee e parne tu j e jo«” Nato je podle bil Maksima,naj pošlje koga v Rim po peli j, in naposled pripomnili "T>a $1 to podel Jujemo, k temu n e je sicer n nila služba,ki jo opravljamo, vendar pa je pri nas mnogo zalegla prošnja našega preljubega in prevsvišenega sina gospoda Kalinika, ekaarha, da o teboj mileje ravnamo«Njegove čislane elje nismo smeli in mogli z vrniti. ,.i$xkslmus je poslal diakone »tefana v Kirn po ualijt. -■ polijem vred je nesel diakon svojemu škofu papeževo pismo*6« ? njem je izrazil Gregorij ovoje veselje,ker je iz Marinianovega pismenega in Kastorijevega ustnega poročile povzel, da je dal aksi-mus v Kavdni popolnoma zadovoljive odgovore« tako je izginil,Je dejal papež,iz njegovega eroa sleherni gnev in sum. "Pošiljamo ti torej," je pisal papež dalje, "pallj,kot Je običaj,da ga nosite pri slovesni maši. Imejte vedno na umu njegov pomeni Temu oblačilu dela čast poniSnoet in pravičnost, ukrbite torej,brst, da boste v sreči ponižni in v nesreči,ki morda pride,pogumni in pravičrni prijatelj dobrim,na«protnik hudobnim; nikogar ne skušajte nikoli ukloniti,če govori za resnico; opravljajte dela usr.iljenja,kolikor dopušča Vaše imetje,in jih vsaj želite opravljati,kadar nimate s čin; imejte sočutje a slabotnimi,veselite se z blagohotnimi;imejte tujo izgubo za svojo in radujte ee tujega veselja kakor svojega;bodite strogi,ko kaznujete pregrehe, božajoče spodbujajte aroa poslušalcev zn kreposti; če ste vme-voljeni,sodite brez Jeze,če ste vedrega duha,ne pozabljate resnobe in umerjenosti« To terja,predragi brat,pallj,kl ate ga prejeli, ve se bos te tega skrbno držali,boa te imeli v ovojen srcu,kar kaže na zunaj oblačilo,ki ste ga prejeli." Naposled je priporočil papež Maksimu škofa oablniana, arhidiakona Honorata in nekega klerike. ;'-ssian«.* V lede abinia-na je oouebej o potoni 1* "Ce ata »i že v čem navzkriž, <3 eni ta to vkraj. Bodi med Vana ljubezen trdna; če yride kdaj do nee o, klasja, naj *>e o «m.&ks trnovi osebi. 19. 47. pismo IV. knjige. 20. Ore bržkone sa mesene grehe. 21. 21. pismo V. knjige. 22. 3* pismo VI* knji e. 23 . 25. pismo VI. knjige. 24. 20. pismo IV. knjige. 25. žad ar, 26. 26. in 27. pismo VI. knjige* 27. 26. pismo r~. knjige. 28. i?rim. 17. pismo VII, knjigo. 29. 10. in 24. piv io VIII, knjige. 30. V oboli pr&vk.-r n, ved enih pis nih. 31. 24. pismo VIII. knjige. 32. 67. pismo 11. knjige, 33. 41. pismo L*, knjige, 34. Konec ^kV&pisae II, knjige. Hotar Kestorius je potoval med Rimom in Raveno in issvrSeval papeževa n roCile. 35. 10. pismo IX. knjige. 36. 67. pismo IX. knjige. 37. le, pismo IX. knjige. 36. 67. pismo IX. knjige. 39. Brea podkupovanja volilcev. 40. le. pismo ix. knjige. 41. 67. pismo IX. knjige. 4?. Prvi Skof v liaTeid. / okoli leta 2vv. / In njen auSfcitnlk. 43. 79. piemo ii. knjige. 44. 8e. piemo IX. knjige. 45. 61. pismo lx. knjige. #6. 125. pismo IX. knjige. 47. Prim. o tem I. kuiid in U. Bervalui, kronotakea 67 * 69. -Poleg mivedeniir^tp! ahranjeH~Ie~3vo- possnejfti Oregorijevi plemi Maksimu* 36. piemo X« in 11. piemo XIII. knjige, one iz tretje indukcije /599-6(?0/, to is te /608-03/» V njih »ledu o kakem naaprotstvu. Br.Jakob Aleksič J6V._,3;,4,UaK£ .it . i bi V katcli k en verskem e love tv u 1- po kploJ-i kih cerkvah 6e~ e to nalet v:,o n-.,- - L nteole tirih ev».ž >#>3 >.atov» ev.; >tej ia» ob strani podobo človeka, av.hsrko podobo leva, a v.-Lusk« podobo vole In av.Janez :-ed©bo or?p. In kr*C maki ikonografski motiv je prati ter In i>.:a svoj začetek,-. Se v prve i »11 drugem krščanskem e tole* ju, lu ae» Menine e stališče biblične manoeti« 11 dvome, ds morejo tl 31 "boli Imeti neke zvezo e ev.piemom o sir orne s evangeliji, ki so bistven del sv.plome« Res nee sledovi © tem v oni jo . oboko v notranjost svetopisemske isli, Poglejmo. vedre st, plama. Tee pete sv. pisma vodijo h Kristus n. K njemu ee kot svoje* mu eredi eu usmerjajo, pa e e zopet ©& nje ,» kot ovoje;;* irhodi-66» odvijajo. Prvo je znčilno »e knjige stare »»veze,drugo »a knjige nove g&veae. Osrednje mleel sv.pisma je utelešene v Kri-e tur. d - Bocu tn človeku, In Jo lahko točneje označimo kot ileel e Kristusu in njegovem kraljestvu. Vea vsebine »v.plana je na neki način osredotočen* v tej mioll, 'tl jo je apostol Ravel izrasli s besedami* je ustvarjeno pe njem in seifj. In on je pred vsožn in ve e ima v n jam svoj ob, to j. In on je glava teloeu, Gerkvls on je Sačotek, prvorojene© 1$$ iavtrih,dft med vsemi »»vzame prvo na:, to s kajti Bog je sklonil, č» v n jan prebiva vea polnost in da e krvjo njegovega kriče oetvar«. mir in tako po njem e oeboj opravi vse, ker Je ne zemlji in ker je v nebesih" /Kol 1, 16-20/. Krietue Je po ne.rti.ru ev, -i ma začetek, oredišfie in oilj vsega Sesodovinekega dogajanja, Kristus ni statično mirujoče eredi. -Če, ampak Sivo zbirališče nenehnega gibanja, razvoja in šivijeu.Ja - od neznatnih, ekremnih in tihih začetkov preko taborske svetlobe do velikonočnega poveličanja in binkoStnega vihar ja. So Je bistven« vec-Mn« av,pia : y*, to je njegovo jedro. dovoda ne smemo luleliti, da nam av. Ji-j o tc svojo vsebino ponuja v obliki znanstvene teze ali resprave, » lepo tv »porejeni d,logično o e vrsteči! ookazl, kakor je to navada v odličnih znanstvenih razpravah dvajsete** etoletj. . iv .pismo Jo at ©er "z«-klad iz ne boa ,V vendar te zaklad ni z nei-eo padel v gotovi, izdelani obliki. 8v.sleme je nastalo in raslo na zemlji, pod vplivom božjega navdihnjenja, slično, kakor nastaja in raste vsaka naun&ravna stvarnost, naisreč e sodeloval*jem danih naravnih in zgodovinskih činitelJev in v ozračju časovnih, osebnih la o; Se Pl.tp.j-li' 51 o v er: i- i: irilik in no o Jev. vetoniisaiaaki Človečki avtorji «leo Mil pripadniki zppadnoge ali evropskega kul* turneje. krog*. iveli t>o v orientalski o e Itn ki, in doloma v ho* leclotični la rinokl kulturi in ilaooti* Orientalski miselno« ati pa Je evojatveno, tit ne r*.avij* dokazov Za svojo tono po otro/je"i, logične., redu, ampak Jo osvetljuje zdaj s te * n» r^zliSne n-dine, podobno t?«: V ■■:.,. V. i. J, ... J.. f \i c,i - ... : .. • :r :..r;' - e tv o * re~oečat enotnosti« V zvezi ti pot, U-vi Jeno logo n,- s 5ct;.u n&s tu ZeuHas. ovet g tirih knjig evtu,, cli>.. iL&kc ••■e v njih cčltuje vodilna rdsel . . .. . » . o jo označili kot mleel c Kristanu la njegovem kraljestvu* 3 a uoi.. o odgovor ne to v .v:'-..je, Je trebe, da na. J* prej Ja*ji'io vidi; o It poarvno e pl of.no razvojno pot te temeljne Rinil v a oti ovii; i bo '"'Joga razodetja« I« Kako .-e Tir. -i . ..uvel o . Jer kr-O. Jer. tvu v st tari | sy» XS5iX fa-oj ntt začetku o;:sssl \o obe : je.i komponenti t to 'JT™!* o el o boS jem in Človekovem krni jev an J a ali vinarstvu /1 Mo J z 1, I«2, 5:5/» ho z c-e na začetku rt-ene Slovel n kot njegov stvar* niz in Kakoucti •. v ec. hoižjc vli feretvo Je utemeljeno v dejstvu stvarjenja ovet; In človeka« Je .••'la lat o in v e# oljno; ni vesa« no uh določeno o remije, tvapak velja povsod,kjer človek Sivi« Oditnje se o ten, 61ovek Bo^a s?0J8i‘-.,va» priznava svojo odvisnost od njegf?, a tudi aaia v določenem oboe^u# prostoru in Bscu sodeluje ss bo?.JJUv kr,;1 jovonja.i alt vladaro'ivoia /1 -o,jz 1» 25. 28«?9/. A človek je vnesel v »voj r-5 lofl do ..c en nered« to Je bil greh pivih eterflev /1 do J s 5,1 sl«/»flled 1 lev s* ko-i Je ns- tal ne -,-, :>.;tljtv prepad, od z obljubo prihodnje-ga ndre e ik; /1 ojs 3,15/ Bos a M ene, ne »smo# da bo upoeta-vil te poru;ene od^oae, aarveč bo tudi i&t&uovil beSjo kraljestvo n ze ilji v -o&o popolne j i In vrvi ene j -1 obliki« Ut ttreu ničei. jc toge boi*. J 06* odreči tv enece »aSrto Je potlej cilj rli v eter vso) božjih ukrepov n Kemiji. C nji); govori stara Kirvecr., ki ni .d,v drugega ko ,»ri prava na prihod Odrešenika. - Kristusa. v.pierao pore - ko e©# pe rvege človek« ljudje polagoma vac globlje padali in oApedali od Boga /1 .cjz 4-11/« terrgli so njegovo ??o»tav.e, el BnalsllU malike in naziveli bobove, el b-l>e o njem« to "teokratično" bo?.je kraljestvo ni bilo zemeljsko, na teritorij z ra j er. o vinarstvo Bogsa# časir.- v;, o jo dejanski obsege!© veselje Kanaanske dežele« Bilo je prAedni obljub, . političnega kraljestva /1 Krelj 8,5 el«/« le dote< nje čiste teokratične vls.-6evine je n&st&lo svetno dedno kraljestvo« Sagibi ljudstva pri tem sicer niso Lili prsti, vendar je Bog ustanovitev kraijeetvu ©do■ ril It jotv>-il /X Krcvlj 8,7-9/'. o t .ejc je l^vidovi dinastiji celo Zagotovil vekotrajid obstoj, v tem siaielu, da bo is njegove rodovine latiel Reuija, -~w tanovitelj bodočega pravega beSjega kr&lJeutA u ze. lji /t - r%JLJ 7, 1.7-16/. loejct bo-.jcg: kraljestva ar je torej a novim politični* kraljtx>tvosi lartoelokess;. in poteu ju ovvkega i.arois, tesne povezal*# 5L’oca o teni rečeno, ra r.e je u nji., bitno In zidočlji-vo aeaiv.il, • u-ou j< cOa^iil pros to roke« u inajoke savezne poat ve, );.i je iaj - alf njegovo bo' j eu ral Jevško voljo, ni pare-puet.il . ovtii«,! u. ■„ tičnii o .1 at .iasv, aurptik jo je uveljavljal - neouv,....vc •, njih in od ljudstva - po . posebnih peoblBŠdeaelb In glasnikih, te je po prerokih* 2ato ni noter. <$luč-: j, c.. ue / ivno .j >iL-iuelo:^, ki jo »na il*X izr.*el.jkeuiti Ijud-Itvu prva dva i '- J%, c avl?. in Levin;,, z*čenja tudi nove d o L.. px ero tv. • • &. ruelcHd postuuojc preroki zakoniti ured- niki etd zievi&i>iii( irraelskin kralje . - Lo^oa in .ljudstvo*, z njegovim ki 1 jen - člf>#ekou» rbrereki n- s el Uti in tol...udi v utvar reh , .... je uie^i kraljestvo« aar.riel je uu> tunov 11 neltsk-lno pr e ro ko ol >, tia bi ir nje pri. .ar jeli novi preroki, če ir kadar jih kudji kile pozove na Sele, In to se je tudi eg jele« fenebne v dob« ';o-noralnega upa« eki a veli rite to na plen« leuetra eno a o trni .* 11, oznanjali 1. n&^la ali boš je vlaearske pravice ir: tičali grehe Ij 1 , '- • la svojevrsten o&uoa starozaveznega prerer tv e. do zgodovinskega iziuel ko-judov.jke^i kralje« tv , jv L-il veanlj, n ki-, teren j« a is el boljega kraljestva reala,se razvijali, in oLlikotal* v vedno j »ne j'o po;, c bo o oV-l^-ulljenc :.\ kri* tikovem kraljestvu# ter izvoljeno ljudstvo ni cutalo zvesto evcji;i obveenootim iz ».mejake zavezne pv.it«ve, so i«u preroki vedno L olj jasne in odločno n&.povetfovall. Ca to B#.vr.;eno, Istočasno pa so vedno krepkeje satir tav sli etrise nsvega boSJega kraljestva. Vedno razločneje .3t- viti i, . a to . -jvc LeZjo lu.ljoutvv ne bo prav nič ve®a*» no na Jcrv/.o stou. pot. 32^5 tv o uli na politične oblike in Čel je Judovskega ljudstva# i Ij .■• 1 oda d ega Resljevega kraljestva ne l-ouo krvni potomci ibr».:,u.;.ovi kot taki, temveč vel ljudje brez razlike krvi« zLerodajnt* L o o duhovna pripravljenost, sprejeti z nc.Rlii.Jer.o lafcranout^o in vero seaijev poziv z& ve top v .j egov o otdestvo# 5o bo v, Rovno, nadnaravno kral jestvo, kraljestvo u. oralnega prerojen Ja is fk»da»rovaih :noči boS-Jih* s prerbkoč-i . alakijen, okrog 41a., pr #..*•, tore j dobrih sto let po mzpvdn Jud ovzkega krnXj<9fetv«, je utAhnll«, prero.ika beseda ned Judi in se ni več 03I- l .ojsesove postave, toč8a to ni bila prava verska vnema,ampak tostransko namerjena strest, ki Je gledala v . ojzesovi postavi predvsem naeiorialno-politično relikvijo in sredstvo sa ponovno ee tvoritev tovrstnih ciljev, tako se Je judovska miselnost vedno bolj oddaljevala od prave ideje o božjem kraljestvu. In ko Je končno minila dobe preroškega nolka, ko se ko pet pojavi prerok stare suvese* največji in s&dnji, namreč Janez Krstnik, in oznani ljudstvu veselo novico, da "se Je pri^II^alo^SoK^e kraljestvo" / t %2/,rro-re postaviti pred to svoje oznanilo značilno, resnobno besedos "j ©tonoejtel" J precenite ovoje mičljenjet Delajte pokoro t V tem pozivu Janeza Krstnika Je p*i6 »govorno mJcaZans problematike, o katero se končuje stara Zaveza in ki var?jo vstopa nova zaveza! Janez Krstnik je svojo propoved strnil v besedo o boi'Jera kraljestvu* "Hebeftko kraljestvo ee Je približalo” / t 3» 2/. Or. ni esmo zadnji prerok stare zaveze,marveč tudi Če enkrat in dokončno pove, da Je bila osrednja misel in cilj starozavezne preroške pridige res miti el o božjem kraljestvu« So poglavitno nit stare z- vese je Janez Krstnik privedel do konca,na prag nove zavese« II. Ha pozornioo je stopil tako dolgo pričakovani in napovedani reci Ja - Jezus Kristus. "Mnogokrat in na mnogotere načine je nekdaj Bog govoril očetom po prerokih, slednjič, te dni nam Je govoril po Sinu" /Eebr 1, 1-2/. S teni besedami je apostol Pavel pomenljivo podčrtal sorodnost in zvezo,pa tudi razliko med staro in novo zaveso, $u in tam se razodeva navsezadnje eden in isti Bog.TocšTv siari Bavesi Je govoril "po prerokih",govoril "mnogokrat in na mnogotere n- čine1’, to se pravi, počasi in e te ževo si je utirala božja beseda pot v avetj po tujih,najetih tolmačih je Bog dopovedoval iti pojasnjeval resnico o božjem khn-. ljestvu "trdovratnim in neobrezanim na srcih in u8eeih"/Apd 7,5 V* Jedo j p-A, v novi zavezi, bo spregovoril po svojem edinoroje? « oinu, "ki ga Je postavil ze dediča vsega in po njem tudi na redil svet} ki Je odevit njegovega veličanstva in podoba njegove o n bitja ter nooi vse e besedo evoje moči" /i ebr 1» 2-3/* torej ne bo jecljnl o etvareh, ki jih Jed v a ali sploh ne raBurne; ne bo govoril o tujih, nepoznanih stvareh, ampak o svojem, o tem, kar je delo njegovih rok in njegove lastnina /Jn 1,9-12/» nad Čemer ima »ato popolno oblast in pregled« In Jesue Kristus je ree govoril kot "iin" in "dedič* vsega. tovoril je o bo jem in svojem kroljestvu. Bartm©im takole povzema vsebino in značaj Jezusovega nauka, Jezusove prepovedi $ nPel;jte pokoro,Bakaj nebeško kraljestvo ae je približalo!" S tem klicem je Gos pod,po pričevanju apostola ateje /4,17/ pričel evoje delovea je kot Mesije, d tem klicem je v času svojega javnega živijejf.jp tlel skozi mesta in ve-ai evoje dežele /. t 4,23; 9» 35$ >k 1,14; Uk 4,43$ 6,1/* Odmev tega klice s© čut je v s ker e j va&ki njegovi priliki in v večini njegovih izrekov, "Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu" / t 13,31/« "Nebeško kra-Ijeetvo je podobno kvasu" /: t 13,33/« "Nebeško kraljestvo je podobno mreži" /»t 13,47/."Nebeško kraljestvo je podobno ekritenu zakladu" /i t 13,44/. UajviSJe, ker nore Jezus evojenu ljudstvu obljubiti, je vstop t? nebeško kraljestvo. KajbujSe, e čemer mu more zagroziti, Je izguba nebeškega kraljestva. Najvažnejša prošnja, e katero se ne j obračamo k logu, je prošnje i ,Pridi k nam tvoje krelJeetvo!#Nejlepše, ker more reči o pobožnem človeku, je to, da Je vreden nebeškega kraljestva /kt 19,14; £.ik 10,14$ prim. Us 23,52/. , iael o božjem kraljestvu ga prevzema v zadnjih dneh njegovega življenja prav tako živo, kakor prvi dan njegovega Javnega nastopa. O njen govori svojim učencem če pri zadnji večerji Alt 26,29 in paralelV« Se bive to kraljestvo, o tem sveč. no pričuje pred sodiščem / Jn 18,36$prim. Mi 27,11; Ik 23,2/. O njem razpravlja s svojimi učenci če po svojem vstajenju štirideset dni /Apd 1,3/« Njegova zadnje zapeved pred *ne-bohodon, e katero se obrača ne učence, Je ta, da eznJanJaJo blagoven t o tem kraljestvu po vsem »vetu in vsemu stvarstvu /:ac 16,15/« Ni dvoma, da Je bila beseda o "nebeškem kraljestvu" temeljna črta v Jezusovi prepovedi, da so vei drugi glasovi njegove pridige prehajali v ta cenovni ton in ae 8 njim spajali v enoto ali ostajali le postranski glaaovi.“3/ Nebeško kraljestvo, ki ga oznanja Kristus, in ki tvori jedro vse njegove prepovedi, je bilo napovedano in pripravljeno, kakor orno slišali, »kozi ve o »taro zavezo. Ko Je torej iz Jesru-sovih ust prvič zadonela beseda o božjem kraljestvu, sama na sebi ni bila prav nič nova ali tuje ušesom njegovih poslušalcev. Kristus ni čutil potrebe, da Jim njen pojem posebej razlaga. Bil Je sam po sebi že davno znan izraelskemu ljudstvu iz »tare zaveze. Vkljub temu je bila ta beseda - posoda za dve različni stvari. Gotovo je tragično, toda resnično, da nikoli nobena beseda ni bila izraz s& tako različno vsebino, kakor beseda "božje kraljestvo"; Kristusr z ene strani in Judom z druge strani. £o, ker je polagal v njo Kristus, je bilo nekaj popolnoma drugega, kakor to, kar ao polagali v njo Judje. Pri Kristusu je beseda o božjen kraljestvu vov&9 izvirna, resnično stvariteljska, V it e e ozirom n« čisto starozavezno iti e Jo o božjem kraljestvu, Judje pr* ao celo to starozavezno vsebino boe odo zmaličili in pokvarili, Rinki tega je bilo r božje .m kraljestvu,* ki bo ge pričakovali Judje, in o božjem kraljestvu, ki ga je oznanjal Kristus, skupno samo zunanja lupino, boso zvok, i reenioi po ate tu, pod streho iste toeeeve, trčili dve popolno:a nasprotni misli in pojmovanji, dve nespravljivi icejt* Kristus je prišel n* svet, da pribori priznanje in pokorščino božji volji, božji oblssti, I.je .u je božje kraljestvo -vl^darotvo Boga, to ee pr*vi kraljevanje božje milosti in resnice, pravičnosti in ljubezni, to k?;*!jeetvo naj prinese človeku provo svobodo, deležen Je no bedjen življenju. Rodi tega je to kraljestvo duhovno, nadnaravno, univ er Bolno, to je »o vse narode iži se vse 'C so veljavno kraljestvo, Judje ob Kristusovem času p* so pc svoji večini gledali v "božjem kraljestvu" nacionalno in politično orotije in »rede.tvo, ki jih naj osvobodi tuje politične n tivlatie, in ki naj Judom zagotovi trajne in vsestransko gospodtvo nad drugi*! narodi, bili so prepričani, da kot izvoljeni narod prav za prav ne potrebujejo odrešenje v duhovnem, nadnaravnem oziru in smislu /Prim, Jn 8,35/» ker jih opravičuje ge njihovo abrah&mitsko potomstvo, "Božje kraljestvo' Jim je Bate bilo v resnici le judovska vlada nad svetom - pod pokroviteljsko božjo s* čito, Po tem pojmovanju pa božje krw*» Ijestvo ni več ieres Ra božjo nadoblast n»a človekom, ampak izraz »a gospostvo • iavoljenegs” kroga ljudi, ki so slučajno Judje, n*ti ovetoia o pomočjo božjo, Z drugimi besedami se to pravil Bog na j služi stvaren, ne stvari Bogu, So pojmovanje pa pomeni povratek v raj, pod drevo spoznanja dobrega in hudega, k nazorom, ki jih je nasproti Evi Zagovarjal** "stara kača" /Raz 2C,2; prim, 1 o jz 5, 4-5/, Bato sta to dve pojmovanji božjega kraljestva, med katerim je s pora-um in mir nemogoč. In boj teh ti.veh nazorov o "božjem kraljestvu* v resnici napolnjuje vse knjige nove zaveze, Nekatere med njimi ga opisujejo v ožjem okvirju judovskega naroda in življenja, v drugih pa vitiisio, kako ae širi na vesoljno, vs©človeško pozor is če duha in srca, «ajbolj se to oči tuje v zadnji knjigi ev, pisma, v Ra-«ov,etj:-: ev,Janeza, kjer gledamo ta Loj v njegovih najširših epo-prijeiakih, kot svetovni, koz nični boj med dobrim in slim, kak no mesto pa zavzemajo v tem oziru štiri evangeljske knjige? kako v njih odseva ideja o božjem kraljestvu? 3aj ao to vendar knjige, ki govore o Kristusu samem, Zakaj ao vprav št ir* Je evangeliji? Kako se med seboj ra-likujejo? Kdaj imamo nadelane in odprto pot, da lahko odgovorimo na ta vprašanja, Simboli štirih evangelistov, Biblična slovstvena kritika posveča v okviru svojih vprašanj posebno pažnjo vsakokratnemu "namenu', ki ga je imel svetopisemski pisatelj s svojim spisom, zvedeti hoče, ne samo,kdo je knjigo napisal, ampak tudi, konu je upi® namenil ter kej je 2 njin hotel povedati in doseči. Ta skrb je pr*6 razumljiv*. Saj je to predpogoj za pravilno razumevanje Uri razlaganje celeče spisa. wV©i dobro vedo, da je vrhovno načelo razlaganja* odkriti in ustanoviti, kaj je plešo kotel povedati,14/ pl! e *?ij lite v evoji okrožnici e todi-ju ev. pisma. V-seki trditvi, vsakemu delu in celoti po edinih svetopisemskih knjig namreč določa smisel vaakokratrJ. inapirirani avtor «11 pisatelj cistične knjige. Merodajno in važno je to,kar i, ne p», knr bi ute^ile njegove besede ee- Uvodna biblično sn noet a e navadno »edovoljl s teci, da do-Sene namez* pisatelja glede po edinih svetopisemskih knjig in e, piti ov. Popolna, raslega ali ekaegesse p« se mora potruditi dp.lje$ upo števati /nora idelno svežo poecli uh knjig med seboj in e celoto svetega pisma, da, a celoto vsega razodeteg* naukp. fo zahteva načelo, ki je znano pod imenom analogia tldei. l/ Tee to velja seveda tudi e* Štiri knjige evangelijev .Skupna osnovna iusl sv#piano je njegovo mesto in njegova vloo« v zvezi 7. drugimi evangeliji in s celoto ev.pism.ln Sele tedaj se bomo vnašali o snielu simbolov Štirih evangelistov. akupna anov ali gradivo vseh Štirih evangelijev obsega kakih štiristo perikop ali odlomkov. Od teh pride na f!atejsv evangelij okrog dtotrideset odlomkov, nr\ srkov evangelij kakih osen* deset, na Inkov etodvajset in na Janezov evangelij približno sedemdeset odlomkov. Več ko polovica vsega gradiva, ki je obsežena v teh Štiristo odlaokih, je skupna vsem žtirim evangelijem, lo se pravi, več ko polovio* odlomkov ae nahaja pri dveh,treh ali vseh evangelistih. Celo razvrstitev teh odlo.ukcv je pri vseh evangelistih, zlo s tl pri prvih treh, zelo slične,# Ha drugi sireni pa je snaao, da se poedini evangeliji «ted seboj vendarle nočno razlikujejo. V kolikor gre pri tem Za pojasnitev te svojevrstne sličnosti in razlik pri prvih treh evangelijih, je to pojav, ki se o njem Se več ko sto let Rivo razpravlja v biblični znanosti, in je znan pod imenom sinaptično vprašanje. Toda nas tu ne zanima s in optično vprašanje, ki je vprašanje bolj zunanjih razlik prvih treh evangelijev, ampak notranje razlike in to med ve eni Štirimi evangeliji. Kanina jo nas različni Rameni ali ©motri, ki jih je imel vsakteri evangelist o svojim me s&se pomeniti. I. u." •• , : 'm dvoma BaflVfi nif da je vaak sviotgeliat »bral za svoj opla in porabil v njem le one odlomke ali ono gradivo o Jezusovem živi j er, ju, delovanju in nauku, ki je namenu n je,ev n olija služilo« Vaen-.Ajao u- priner sv.> ate je Ib av. ■ ca* slednji je mnoge k, prvega* lede v»o »nov, ki jo irui -arko, i.;*. tudi ; j tej. Ker je ^.tejev evangelij v aramejskem iavirniku m ati 1 prej ko «4&rkov, je radi »ličnosti obeh kaj v»i?ljiva pediatru*, d*-, je h&rke * prepisal*1 svoj epie Ir, * ■ uinopttdnege vprašanja je te selo va8- na setdetv*. / n-s t počasna ne Rani-m.* nos ni vežno, deli je 'arko svojo snov st*jel i:> Mateja ali ne. nas je važno dejstvo, de je sv. *rko odlomke svojega etangelijat kjerkoli jih je dobil, uredil po svojem poeebnps lastrnm načrtu in preudarku. V njegovem ev. n,jeli ju n;,are6 cp&Saao, da manjkajo v njem Cisto določene e-tv ri, ki jih im, sv. .atej, tako vel dolgi njegovi govori in vse, kar »e nana.Be na staro Raveno, to more imeti svoj ra slog le v tem, ker je imel sv. arks z svojim spisom povsem druge namene kakor av./tatej e svojim. Marko ni pisal svojega evangelija, pel ra tinskim ^odou kakor iatej, JUi ni imel m -mene, braniti ixi doka sevati pred njimi Jesueeve aesijanetvo.»v. »rko je pisal Bial Janom. liotel je tem predečiti Jezusovo podobo z druge strani, a drugačnih vidikov kakor katej pel*atinskim Judom, tfatftenl ob; h evangelistov oo bili različni« In tako je s vsakim izmed Btirih evangelistov. Vaak izmed njih je imel avojo poeehne nalogo in »ato tudi ovoj poseben gradbeni np.črt, po katerem je clano snov zlagal v starati ko svojega spise, svojega evangelija. a j smo dejali, da je vu£* ko polovica ven evangeljske snovi »kupna vueia ev* n^ei jutom.lo je doka.8, da so večino snovi Rgjeli is skupnega skladi Ča,. is skupnega viro, to je is apostolske pridige. 2tt septavo svojih evangelijev oo porabili največ gr divo, ki »o jim gu pripravili in obdelali ,;:e apostoli v svojih pridigah o Jeuueu, o njegovem življenju in delovanju, o njegovem nauku, trpljt; ju in smrti, vstajenju in vnebohodu. In tudi od. est 1® polovice gradiva, ki Je lastna le temu ali onemu evangeliju, je verjetno velik del e«jet is iste skupne zakladnice apostolske pridige, Toda nobenega dvona ni, da so evi?nh©libtl vzak svoje gradivo, brez ozira n& to, koko so ga starali, aestevlji-li zavestno, po načrtu, ki jim ga je narekoval njihov namen eli oilj. la namen je bil kajpada dvojen« a ploden in poseben.;; ploš ©n rumen njihovih spisov je bil peč t#., d«, v svojem spisu prikažejo v zaokroženi obliki Kristusovo Sivi jen je* ds? poglobe ir. dopolnijo versko spoznanje svojih vernikov, da jih utrdijo v veri in sploh v kr.,č"j33ktvn piv 1 jen ju. Vendar pa je vaek evangelist navedeni epložni in voea skupni namen skuhal podati in izraziti tako, kakor ao to od njega zahtevale posebne konkretne razmere in potrebe, v katerih je živel in delov®!, in v tem je poseben n men njihovih evangelijev, ki je tuoi odločilno vplival ns zna-5,ir v, o vsi -j tir J e govore o latern predmetu, to jo o Kristusu in njegovem življenji", delovanju, smrti, vstajenju in vnebohodu, motri vendarle Gospoda in njegovo delovanje vovk-teri s ©vojegu posebnega zroliCča« lato je tudi podoba Gospodova pri vs akt ere:* i*- ed n j in drugačna« Navadno se naglasa razlika med tfekozvanl;iis *eonatifinimi* evangeliji, to je prvimi tremi n a er*i s tratil, ir. *pneum«ti8niaM /duhovni®/» to Je četrtim evangelijem n* drugi struni, Toda res je, da a e tudi prvi trije močno med seboj razlikujejo, Vsak izmed njih je nekaj posebnega, samosvojega« A nas tu zanima vpračanje, kako e e te individualne poteze P0tiasez.tii. ev,..xi_,ellikov vidijo v luči temeljne svetopisemske misli, to o e pravi, če jih motrimo z vida vsem skupne osnovne ideje o božjem kxv,ljat>tvu. Da predvsem Me enkrat nr^lfMStmo: rlkdo ne nore . o x>ameti dvomiti o tem, ve je s bese&eris *Kr!etuG in njegovo kraljestvo,* kiv ntua pome^J. ie>to ko '"bo*je krs?l jentvo," res izr r.enr- temelj-n* ln rodilna misel ve e • ;.rih evrr er* $< *» »© ime »rletusa, ki je p, lavne eeebr v~ev evan jeli jev* les ml« "Kristus” je grl ki izr* s sp hebrejske ime " eat j®*, kar pomeni "anziljenec /me vieb od gl'sol*1 mo* oh - namiliti/* Jtadovske kr»-1 je -so namreč mazilili, v saak njihovega ■ ]mk«gi dostojanstvi in oblati, to »e pravi v zn*>a?mje, *■' a o postavljeni z. koga v -vlndaratvu ned izvoljenim Ij 4.>tvc , /1 irs-JLj lr,lj 12,5/. Jeana >e torej Imenuje Kristus / nR.il jene o/, ker je “kralj obnovljeaege^im dopolnjenega bo&jes® krni jevnn ja nad Judi in ve e i a., rodu,£1®/ kakor nu jo ob s početju napovedal on-jel G&Lriol, ko je dejal njegovi kateri* "Ta 'o veli$ in e in 2t».jvifj j ega• Go«poti i mu Lo sipi prestol nje :,ovega očete Davida Lit lo kraljeval v hiSi onltofcovi vefconrj ir. njegove -u krtsljeti tvu ne lo konc., /Lk 1,555-39/• ko torej izrečejo l e "Kri3 tue" ali w:.esija,,,e.;.o rekli “kralj"; ko govorimo o Jezusovem aeeijsa* okt » delov ... ju, ^ialieo na njegovo bo ?1 j ekrsl j eva l: o dej, v' o. t. In mesijansko »vanje je vse vsebina njegovega življenja. Zato j^ kraljestvo božje bistveno veellnp n je?:oves* omsnilr., njs-£oveja ev .njeli.j;.j. njegov evangelij je nM-jpveot o lažjem kraljestvu’’ /k 1, .14-15/. V prvik treh evangelijih jo v©e to Me na prvi pogled, $e v urnem izrazoslovju, razvidno in o. Četrti ev-mgelij pa ima •voj nt-čln izražanja, »ato pri njen to n zunaj ni t-ko vidno. $o,:r. njegov avtor, apostol Jenes, *t» konou izrečno naglasa, da jo jiapioul svoj eva»«f elij r^te, "dr M ne mrertli, da je Jetsua --Mesija, uiti božji’ /Jn 20, gl/. Jouro cvaaageljske vsebine jo torej v vseh tirih evangeliji! letos Jesus - e„.xjh i:- r.jopmro kraljestvo. Jezus in iiaSareta je vin božji, ki je poetol človek, da bi nos odre: 11, pomiril z 8o_t.'.. In nas napravil Ba ded.ide *»i orel jes tre* * fcvange- liji uo "blaga vest" pit blegmreet, d«. je y.eaij& končno prif.el na. svet, I - boš ji kraljestvo. "Približalo e e je nebeš- ko kraljestvo” /i t 3,2/. Soda te. skupna i*- bistveno 1*5ta vsebin.,, evangelijev ni podano., kakor a,.o J e ugotovili, v v.-oh evangelijih nc in ti ne-Čin. Sej je to tudi vns .prej ra sumljive, e .i priliki p ga j c osvetlil ® nove wtrarl, vsaki* prilike por eni rove luč, nov korak v razodetje ena i? lat« veeotsežne in neizčrpno bogate idejo - ideje o božjem kraljestvu. Tako je tudi e m tiri i evangeliji* Božji Duh se je poeluSll oo»ebnih smotrov pil nomerov, ki bo jih imeli poed.ii«! evangelistl vmJt s bvo jiia evangelije. , a« nam n» ta način osvetli Kristus* ii njegovo kraljestvo iz raznih strani# in v resnici# sito i£. zreli *6e» to jo z vid*- iv e Je o božjem kr*,.* j e j tv«, 'aoiriio in« ividualne poteze in like . tiri/, evange-. *, ;r .;:ok J o v povsem novi luči in perspektivi# 'ie perspektive 11 n« ka < tko ©pi* : iledečei , vpre: e//je o r. - *.-r ju Jea~/“~~Ariatv do ;? tVre savese, pred vsem P-+ '.učtii proble.,« Jez-r ovil: odrosov do 1 .,tne>># n&rodu, do lest-hih roj lov po krv.i in Jeziku, ki ..so -v5 lot seslja tako podlo ***# * r« tli • Mitij sedenja - -v, - - »;-v. ■ rodovnik jo sgod ovinek« lis tl. ..>w -■ ,.t yn no.1",; •*- tej ne sečenje Jezusovega rodovnika s Adamom« -a# ih brah-?xaoa - a® četnikom izraelskega ne- roda# Prvi ev. n b i»a pred očmi zgodovino Jezusovega človeškega porekla v okviru določene o?je krvne ali narodne skupnosti# # to,« «ViA.ifclirft »s*Lej še r»* Začetku poet&vl ja v program ovoje »Ustile#® * Pi' • je« Jezus Kristus in jt/uoveni narorJ• e v rodovniku. i/, pot skozi ves evangelij dokazuje svojim rojakom, d a je Jezu* iz iiaSf-r e V- res od prerokov »r povedani esi ja, in da jo 1 njjuu izv olje*.i narod končno rodil svoj m ji opel in naj olesenite; - Odrešenike svete* Pode dejstvo Je* - m eo Judje JeSuS;-:, iias^.re kegi- e at siesi je odklonili, z vrgli, obe ou tli ms sort in p 1 križ* to dejstvo J« znano vaen Jodoa;, -..v ik ..n c--,: poleudfine in elo etične teše, ki — po« ti v,,.. . > de revidira osrednje vprašanje c. ;• islu . je tv v. judovske zgodovine* Gre se v pr |ei ali bo ee ttu JeziinU izpolnile preroSke napove;-.i in božjo obljube i« stare Saveae o . asiju in. ujegovan kralje« tvn, ali pn bo leteli prev Juaje, ,.m eo Jesuc a. vrgli in *cot »ločino«, obsodili^ .. ate jev evangelij bo torej blagoveet o . esijn in njegovem kraljestvu, pe tudi obtožnie«, zoper Judovsko narodno večino, ki Je tuaonla meni j: .wkv> *?■* krni ja* 5?o se torej pravil even :eli^ t -■iatej govori v ;->vojaa ev -/i;eli ju o ^••irt.-zu v njegov da odnosu do etarosavesn« boSJe;« kraljeetv * ir- r-go-l ©vinskega jttdovake- tie kr ljaatva* cisto drug; .&*■» je perspektiv n ru-»e « evangelij®* jr, arko »S5> postavi j« z seči tkora svoje^«* ev n »lij* n* pozori** če pr” Č st v-yke prlrove* I lesar je njegov « ?iij n L j "parireden% ob ena« p« 51 ev. ,tlij čudežev", ki oso. n ja jo W jo seč Kriatuoo-vo* fvirodaeot njegovega evangelija ee r«sedeva teko v obliki kakor v vaebdni* Jezik drugega evangelija Je Jezik preprostega* neželenega pi. .tl j- $ njokov aiog j ti »■? raven, nei sueietn1 č en* nje«, govo prlpevevovan je noseme, sočno in 2ivn \no, kakor Tovore preprosti, »‘ravni lj j#* V vsebinakam oziru, pa trebe reti, .•ar-ko po - več ni jvečjo pozomo.it Gon n a oviti ftndešera, siveti takim, pri ti:, ijj t-ii ./O-. «-«; *o Odkriva .'Lrix.tnaova oble.31 n. ;xl . '..v.tJ o>. :xi 1 duhovi# vuče.r dajejo pečat Markovemu evangeliju, v njih se od- ' rodnost" dragega ev**n< eli ja , Vtsak Ču6e3 nvureS poseg-. na reki mčin v enov- : je prirode* njeni; sil in n? isrot«.on n-čin klanje ITOjflM ee1 narave lit njenih ail* laa L-': - o 1".. '‘Rvicevm Itn. : Rt" jev* v, vrve hoče r*r— el tkati Kristus.-* p/g-dv.tea v rje.5 o v ■ od. o>a do terc 1 ječiva pri- • tn do kralj« ■ ?itenor. • • gofcne a J Inn W;Je , ki aa povodu j e .lan prirode in a Hun pi- ki i* k r >e n j j olj »Bitnje v r.jegovlh c,*7, eil".« tretji evn. ollj prt jo evctngelij o kriatrum - .tti. ovnlku ■. ‘ ' E • ;rr> ' .,n v . ' ' . - eviTi^elj. j o poroollo-i o angelu Ganritilu, ki se prih . 2 o duhov: i-ku Sahari ju, ko vr31 evojo duhoanučko službo v tenipl ju« teupelj je ali . liturgični to daritve* v« Bede Č^otitljivl 'rt >o:iin j*»$ "Migel ue je prik Br-l Zaitarl ju* e to jed n er?.".: d ol • rjo« obro jo rečeno* 00 on* gel javlja v temjflju* in ob oltarju* m n??, oee.i oltarji * čakaj Cn napoveduje prihod pr^vo> dia.iovnlka .in iaterlj univerzalne daritve .n v ca el Je nebe .stege daru* •* Sadotek tret Jer,<■. evangelija torej ti- joveauje, da bo tc- evangelij o velikan duhovniku nrrve s-xe:.’an je vt:evn člo- veštva. te v L idl v reeniel odrli n enačaj cel tretjege evangelija« V ten evenge ; najbolj nazorne .;i©&aao» kako £ri-©tno post-viju uvajo be$SjekralJereko ohlfipt/knko ©e pmiživa v potor CirJL/ v eluxVbo «0. odred en je človek««, kako ae udejstvuje v ljubszrii, kako 3e poučiva v pokorščini fsklepon Očetove voljo* čir. tako r? -1 in odkupi človeka is tjozi gred.*« tretji ev n elij je evangelij o o-lre • «31 Ju vsega Človeštva« *o jo posebno značilno* čeveda* ti .el o ve. oljncotu Krlatusove-• • . ■ ' -V . Ju* Soča v tretjem evangeliju Je postavljena drugače in osvetljena c druge 0treni« ri «r.3'ku bolj s vida napet Oti tl kos cičnili e 11 vidne in nevidne iuvr&ve, »il v.lAiku pa je gleler-na la globin in fiirift človeiiov ct,r . «11 j ji povrni o odre e Ju vaekter%;a i$t pocčlovek** bree ozira na norodnost, n& »ti.n «JLx na »pol« $0 je anlvezaaliaea* ki is-povodu j e s ov*. vioms "Ki več Juda* t?mli ne Grka* ni več ati&r.j*,* tudi na prostega) ni več uo■i.ke^c«. ju. ne ;ien^ke,! /Gal 3*Id/« \ tre tj en evangeliju je ulool v ee olj. .čuti najbolj osredotočena v oezaen bistvu Sloveli, tu je uprta v o mo eo j: ednje tori .če oure-fen ja - v člcveiko du. c, v bediioat Jui sadelSeuoet čleve. kege arca* pa v bogas tvo aristaeove ljubezni in ue 11 je:; ja* ki se za človekovo odrešenje la greha In njegovo posvečenje žrtvuje božji pravičnosti v spravni dar« £vpA'Ielit/.t luka torej prikazuje Kristusa predvsem e stališča odreši tv ene veaoljnoeti in v njegovem odnosu do kraljestva človekovega duha in erer# Predstavlja ga kot Odrešenika vseh narodov in vseh časov, kot Kralja ponižanih in potrtih« Xn končno, četrti evangelij« fia začetku evangelija sv.Janša* stoji zagonetni, čudoviti prolog /1, 1-18/, ki spada m55 HaJEepSa in najgloblja in Rato tudi najbolj težka mesta sv.pisma« "fle samo vzvišenost predmeta, temveč tudi literarna oblika, tudi notranja sila besed in njih ritmični tok daje tej bogoslovni kontemplaoiji značaj najv1 jega himna ali slavospeva, V katerem pa eo mnoge stvari težko umi Jive"10/. Da, Janezov prolog je "bogoslovna kontenplaelja", v kateri ee Jones "lakor orel dviga v višave, pred samega Očeta,in govori« ,V s&četku je bila Beseda, in Seseda je bila pri Bogu, in Bog je bila * eoeti&.n*V v njem ee evangelist takoj na začetku v duhu dvigne nad vse stvari in vse čase, in razmišlja o Jezusu kot Besedi v njegovem večnem bivanju ali pr eeks intenci $ veličastno plava njegov duh med nebom in zemljo, in opisuje delovanje Besede glede sta stvarstvo, zlasti glede n človeka« Soda pritrditi moramo Vos tč-ju, ko piše« "Prolog je ključ oelega evangelija,da, vsega krščanstva, gledanega v ustanovitelju, nauku in življenju Cerkve« Prolog je kakor božje sonce in prava nebeška luč, ki razsvetljuje z višine - iz Boga in iz večnosti -vee evangelij. Kakor segajo sinoptlki z rodovniki in mesijanskimi prerokba! v preteklost, da bi poka Beli Jezusa v mesi jenski resničnosti in dostojanstvu, tako Janez na vevišenejšl način eega in se dviga do nebeo, do Boga,do večnosti« jasno je, da odondot odkriva višji smisel ponižnega življenja Jezusovega in oelega evangelija"1^. Četrti evangelij govori o večni Besedi, ki je prišla z nebeo od Očete, postala meso in se po dovršenem odrešenju a pet vrača k Očeti«, govori o bož JekralJevškem poslanstvu Bina božjega, ki je prišel na svet zato, da bi mi imeli božje življenje in ga imeli v izobilju. "Večno življenje” Je v Janezovem evangeliju isto kar pri sinoptikih "božje kraljestvo". BVangeliat Janez nam torej opisuje Kristusa predvsem v njegovem odnosu, lahko bi rekli, do Ini&nentnega božjega kraljestva, to ee pravi, do "Očeta luči" /Jak 1,17/, do Pravira vsega življenja - Očeta v nebesih. $o so na kratko očrtale poteze vseh Štirih evangelijev, če jih motrimo v luči skupne in temeljne evangeljske misli./ko Jih strnemo v eno podobo, bi morda dejali« Pri Mateju gledamo, kako Kristus ovoje kraljestvo utemeljuje in oblikuje v boju a pokvarjenim judovstvom svojega časa; pri ~ arkn ga gledano,kako evojo kraljevsko oblast uveljavlja v območju prirode in nasproti silam pekla; pri Luku ga gledamo, kako postavlja svojo kraljestvo v službo za odrešenje in blagoslov vsega Človeštvaspri Janezu pa ga ^leda^no, kako nam odkriva njegov zadnji in naj- globlji razlog - čotti nebeškega« 11 drugače povedano* ri .'.jate ju se ml« el o božjem Kraljestvu odkrivat v na J o: jem krogu, to je v okviru judovskega naroda, ju<-ovoke in rod ne problematike« ri Merku o e t okvir, to obzorje rnsšlri In zajame vse vidno stvarstvo« ri Luku .Temo Se dnije* pre topimo meje vidnega stvarstva In božja mioel zaplove v kraljestvo doba, to je v neizmerni ©vet Človeškega duha ln eroa, 1 Četrtem evangeliju, končno, «e dvigne pred nami poelednji aeator ln oe nar* rasodene najvišja 8tv .most -Log in njegovo imanentno življenje« fio, oedaj nam menda ne bo pretežko dojeti pravega smisla štirih ev ngelJekih simbolov« 1'oBa poprej moramo he pogledati v taro z«v©»o, k preroku zekielu, od koder tl štirje ;lmboli izvirajo. III« V aruupieniti prikazni, ki se navadno imenuje "merkaba*, to je bo'ji voz, gleda prerok goklel Ooepoda Boga v človečki podobi, sedečega n» pr e« toXu7~Si^ a io j i” n* nebu, katerega nosijo na svojih perutih Štirje kerufci, >oelučaJmo preroka, kako opisuje ovoje videnje« **Videl sem in glej« od severa je prihajal velik ognjen oblak« Obdaj la ga je ovetloba, iz njegove eredlne pa Je Žarel blesk, kakor blesk lesketajoče e rude« V sredi je bilo nekaj, kar je bilo podobno Štirim ivira bitjem) »ličila a o ljudem« Vsaka šival Je j ml a Štiri obraze in vsaka .tiri perutnice, S:, jih noge a o bile ravne in topr-la njih nog so bila kakor telečja stopala« Me«tele bo se kakor Ukan bron, /•'od perutmi, na vojlh ' tirih straneh, no imele človeške roke« v o jih obrazov ni o obračale, krdar so Sle« voak« je Sla predse, od ob« njihovih obraov je bila* spredaj človečki obraz, nr Aeani obraz leva, m- levi obrs vola, in obraz orla vzadaj. jih perutnice ;o bile »g r j razprostrte, po dve sta ee stikali, spodnji dve ta pokrivali njih telesa« le mo predse; k srn or J h je duh gnal, eo Sle s ni« o se obračale, ki Sar to Sle« ed, bitji ae Jt videlo nek ?J kakor Biva fterj* vica, kakor pl»menice, Vigfulo je med njimi, ogenj je imel bi c a teč sijaj, ln bliski a o se utrinjali le njega. In Biva bitj ee ee premikala aem in tja kakor bliok« ko oem opazoval bit J*>, glej* kolo na zemlji poleg Živih -stve-*i n štirih a tri neb, / od oba in izdfl v koles je bile kakor iz kri soli ta« Ven štiri ao t »ela isto obliko« jih u; troj je bil tek, •e se je zdelo, k kor da. eno kolo gre skozi < redo drugega, egle flo teči na vse Štiri atreni, ne An bi ee okrenile« BJih platišča •»o bila visoka, in polna oči krog in krog na v«eh štirih straneh* Ko «o bitja hodil , eo ee gibala tudi kolesa ob straneh, ln ko »e bitja dvignila od zemlje, »zdanila tudi kolesa. Kamer ji?v Je gn -1 duh, a o SIh kolesa in ie dvigal-, istočasne) kajti ASh ii-vih bitji je bil tudi v kolt 3ih. Kader o Sive stvari šle, 30 Šla tudi kolesa; kadar »o se ustavile, so o e ustavil« ona« C se. Pa dvignile n?fl zemljo, a o .,e dvignila tudi kolesa, k Jti d ih i- globlji r-zlog ~ 60tt- nebe-ikege, 11 ■ ru;: «e povedano« ri -.a- te ju .;e misel o bo&jea Kraljestvu odkriva v n,-jo: jem krogu, to je v okviru judovskega naroda, ju< ov:$ke narodne problematike, ri »lasku h e t okvir, to obzorje raeSlrl In zajame vae vidno s tvar-etvo, rl remo Se dalje« prev topimo meje vidnega stvarstva in boi J s misel zaplove v kraljestvo duha, to je v neizmerni svet člove ;kege duha in src-. X četrtem evangeliju, končno, ae dvigne pred nami o»l©dnJi z# j tor in se nam razodene najvišja etvarnost -Bog In njegovo imanentno Uvljenje. tio, sedaj nora menda ne bo pretenko dojeti pravega smisla čtivih ev ngelJekih simbolov« Soda poprej moramo Se pogledati v ;taro zaveso, k preroku aekielu, od koder tl Štirje simboli izvirajo« lile V znameniti prikazni, ki se navadno imenuje "merkaha’ # to Je bo'ji voz, gleda prerok gcklel Joe poda loga v človečki podobi, »edečegn n- preetoluT*"^! otoji na nebu, katerega nosijo na tivo-Jih perutih štirje kerubi, 3oelučaJnio preroka, kako opisuje ovoje videnje« idel sem in glej« od severa je prihajal velik ognjen oblak# <*bd«j- .1» g« je svetloba, iz njegove sredine pa. je JV rel blesk, kakor bleek lesketajoče e rude# V »redi Je bilo nekaj, kar je bilo podobno štirim ivira bitjem« s11Čil< «0 ljudem« Vsaka šival jo j, ela štiri obraze in vsaka štiri perutnice« hJih noge e o bile ravne in utopala njih nog so bila Baker telečja stopala# Blestele so a e kakor iikan bron, >*od perutmi, na svojih x tirih straneh, so imele Človeške roke, vojih obr ;*ov ni ,0 obračale, kadar so šle« Vsak* je 81» predse, Podoba njihovih obr zov Je bila t spredaj človeški obraz, na desni obraz leva, no levi obr a vola, in obraz orla vzada j, h jih perutnice so bile »g r j r apr os trte, po dve etn se stikali, o podaji dve sta pokrivali njih telesa, le so predor; kamor J h je d tih gn*-l, so le« niso ee obračale, kadar o le, i ed, bitji se Je videlo nekaj kokor Biva ierjevioa, kakor plamenice, vigelo Ja med njimi, ogenj je l tel blesteč sijaj, in bliski ao se utrinjali iz njega. In iv bit. ae premikale oem in tja kakor bilok. Ko oem opaaov-1 bitja, glej« kolo na zemlji poleg šivih otve-*i n- štirih itrsatti« Podoba in izdelava koles je bila kakor iz hrisolita. Vse štiri no imela isto obliko, jih ustroj je bil tak, da se je zdelo, k kor da eno kolo gre nkozl »rede drugega. Megla #o teči na vse Štiri 1, ne da bi sc okrenila, lijih platišča bo bila visoka, in polna oči Breg in krog na voeh štirih straneh, Ko < a bitja hodil -, ©o e gibala tudi kolesa ob straneh, in ko .0 a® bltj« dvignila od zemlje, o e zzd ,nila tudi kolesa. Kamor jitv je gn-1 duh, bo Šla kol ene in ae dvigala istočasno; kajti dBh f i-vlh bitji je bil tudi v kolesih. Kad r o Sive stvari šle, jo Šla thdi kolesa; Beder 00 ee ustavile, eo ee ustavila ena, 50 ae dvignile nad zemljo, «0 <,e dvignile tudi kolca«, k? j tl duh 1- vih bitij jf bil v kolonih. 'd ginvnmi bitij oo je napenjala ne besu pobotom trtiina* imela Je kristalni sijaj« Pod to trdino »o bila kril« bitij rass« petas druga k drugim, t« dve ostali e ta pokrivali telo« llfial sem šumenje njihovih perutnic kakor Šumenje velikih vode, k -dar oo Sle| ko pa eo se ustavil »o ee krila pove«lin« šad trdino, ki je bila nad njihovini gl«’t ii, e je allfi-1 glas. ko »o e uata«- VIIf-, o e kril« poverila. t nd tidino, nad 1 v-uni štirih bitij, je bilo nekaj, kar je bilo videti kakor k tn aafirg bilo jr podobno prestolu, in na njem postava, i od ob/v človeku« In vidri em, d.: ; e je bit alo, kakor blesk svetle kovine s -orr.Ji del tega, ker je bilo podobno ledjem, do temena, in spodnji del, do tal« je bilo podobno ognju, in okrog je bila svetloba« or pogled na mavrico, ko se pr Ukaže ▼ oblakih d< ega dne, tako se je videla svetlobe okrog« Te je bil pri nor, podoben »lavi ioapotf ovi. te sem to vidci, f . - v f .1 n obn »g In eai in 1 m glas geeeredegi ' zrerok tore j vidi najprej -vet 1 oblek, prihajjofi v viharju od severne strani« ia &■ Ijave a© «di te ?k, obrobljen s svetlobo, sredi v njem pa je nekaj bleščečega, kakor alnto, in v neprestanem gibanju, kakor plamen ognja« Postopoma, načenja prerok v priklati r aločevnti tiri Čudnu bitja« Xi jo teles n, pod obn’ Človeškim, tod;: vnnko bitje ima Štiri obr se« ©pred j, nnsproti preroku človeškega, na levo tran volovskega, ne desno atran levjega, in a-daj orlovskega« jih kolena e med hojo nič ne upogib *jo, empnk ostajajo ravna* Vsako bitje ima očividno le eno nogo, ki ©e končuje v okrogl ato, olkrc no :.tn lo. alje. ima vo ko bitje tiri roke, po dvoje n vsaki rami« n« d vsako Je pritrjena perutnic , torej nekakšne krilate roke. Od teh Štirih peruti st raspro- 8trti nav»gor, dve pa nagnjeni nnvadol, i - telo« *a štiri bitji*, ki Jih prerok posmeje i srečno na sive k er obe /lo, 2 »1./, oo stala skupaj v obliki , tako, bita . obrasi obrnjeni« na vas Štiri strani »veta« Med njimi so bile tiri, -obli podobni« velika kol er , Vsako kolo je bilo dvojno, v navSkri*ni legi, , d < je BO lo »ukati noprej in na stran« Sato ue je ta šivi angeli s lahJf likal na katero koli staran fcvet-,, in Je vendar vedno ohranil loto podobo« Sad glavami kem-bov je bil kri . , in, ki e ga ker j bi o »vojimi gornjimi krili dotikali. a b Ida inu je et-1 pr ©a tol iz e tfira, in n« prestolu Je edelo rivnoutno it je, v čl ovc; ki odobi, dnnimiv o je, k ko i prerok priftoriave, de bi nam obenem ?. o pidom ovojegn vidnja dopovedal, k, ko te. ko m Je »r-v se pr n v, a ftlove .kimi lsr*<%l pravilno ki, r Je videl, ;6ato ae nepre- °t no z/tek’- k 1 aoa« ' ;-t kor , * -oc tno‘ « sekl©lovo videnje botjega r eo etjs, ki ga opisuje v začetku •voje o, ni osamljeno v stari ssvesi« Tudi nekateri drugi mod- le utare s»>vese ao bili deležni te wlloeti« . ojaeeu ee je tloopod J^asod ,iy v gorečem grmu /2 o 3,2 ci./, preroku liju v r «hlem •hitenju vetra /'.* Kr 19,11 sl«/i pr« ihej Je videl jo»ooda na Pret; tolu, in kr o njega, n« levi in desni, cela nebeška vojska /3 r 22,19/, pr< roku IsbIJu e Je »rikasal z velikim veličautvom v ju, oWi»n oti serafov, ki so % s^kritiral oternzi klicali drug drugemtu .vet, .ivet, svet je v o« .od ~og vojnih trm, v: \ seslja je polna njegovega veličastva” /Is 6, k - 5/« ioči« aSkiel opisuje . vo je videnje bolj moeeb-nov.ti, ob kateri! se ior» io u,,t viti, aofelolovo videnje nekoliko spominja tu* teofani jo n<« gori in j, kjer je ot jod napovedal .ojze^tt* '-le,j, pridem k tebi v gostem oblek’ /2 o 19,9/, in kjer je bila ' pri kf?. sen .too : od ovc ;a veli v siva preti očmi Izraelovih otrok kanor goreč ogenj”, ko je l v sredo oblaka* /1 24, 17 - 18/. -porainja nas to- ha £ Ciljev o videnje, ne earao earatii nekaterih sličnih šumenjih Okoliščin - v obeti slučajih nastopajo un, ali - ampe*k slasti Karači tega,ker jc to videnje preroškega delovanj* ,kakor m l s$ai ja njegovo videnje v templji?.. $& videnja so imela sa oba preroka podoben pomen,kakor posneje, v novi savesi, Pavlovo osir orna Javlovo Videnje pred Damaskom /a pd 9,1 al./i sa vse tri so to bili veliki, odločilni tre orvega Sivi jen ja,v katerih so a e notranje preobrazil L. Doživeli so v teh videnjih Boga, božjo navsočnoet, tako globoko in tako ; iv o, da je od tistega, trenutka postil Bog Prv in odločilna,genialna sila vaega njihovega šiviJenj % in delovanja, io«tali so preroki in apostoli 1 Useki el ov o srečanje a Bogota ob reki Koberju, ki po svoji v -ličaotnosti le mt-lo zaostaja sa sinajsko teofanijo,pa ima nek' j Jkrivnoatnih,aazonetnih.poedinoetl,ki so prisedele raslagalcem Se dosti ek n težav. $o je »lasti okoliščina, da se Eseklelu Prikaže Gospod na "vosu*5, J. .a premikavo utiri čudna litja. Kes je, da oo Lile in še Lotio podrobni«ti Eaeklelove vizije Predmet rasnih teoloških, šesto globokih Spekulacij. Venil ar nam 3® veliki napredek semiti**tike in arheologije starega Bližnjega Vshodf v zadnjem polotoletju omogočil,tia danes zagonetne Bnekie-bova štiri bitja bolje razumemo. treba si je le dobro predodti, ^->5, k je in v kakih zgodovinskih okoli Činah je prerok EKekiel Prejel videnje. .-.klel je bil potomec is du k e rodovine, leta 597. pr. ^r., ko je v takosvani drugi deportaciji habuhodonosor odpeljal V babilonsko euSnoet judovskega kr. J eh oni ja s vso njegovo £no,in deset tisoč Judov, je bil meti njimi tudi Esekiel. Judovski is^nanoi,večinoma ljudje iz višjih judovskih olojov m kvalificirani delavci*-3, oo se v odkasanih Jim pokrajinah v isa-Hioniji prosto gibali in tudi v g votnom oziru niso bili na alau-^8oi. ‘ioda selo so trpeli v duhovnem oziru. Bill so prepričani, A» jih Kog prestrogo kaznuje, ti tračno so koprneli po Jerusale ** njegovem tc..jiju. Visoka babilonska kultura, s svojim eijaj-bim poganskim politeističnim bogoslužjem, se jo kot mora vie.&la *** njii ov monoteizem, Uotie log ni zapustil svojega ljudstva v tujini, leta 595. je judovskim i^nenoem v njih sredi obudil preroke • So je bil bsekiel, ki se je naselil v lel avIvu ob reki hobar, in imel tam ®vojo hišo. Gornje videnje, v kateren. ga Je Gospod poklic .1, pa ni lilo odlo8il.no ur; o m • » jejo., ampak je i telo tudi nataen, da preko preroka dvigne in potolaši vse njegove isgnane rojake* -eveda, kaekielovi naloga ni bila laiika,in a prva Je nešla njr le Male odmeva med neerednimi iignanei« Vendar np.rt v tem okvirji?, postanejo raeural jive smoge pote »e kaetflelove« ga videnj«, slasti tr-di "vo»w a Štirimi kerubi. PoJ XV angelov,turi serafov in ker ulov,v staroteveanem verovanja ob daau prerok: aekiela ni Ml niu novega! e porodilo o izgubljene?:! raju v prvi * ojaoacvi knjigi govori o kerutoih /1 &0, 3» 24/* Ta« so bili postavljenima atu ot k drevr v je- hja* V Izaijevimi videnju stoje serafi pred obl 18jem &00 poetovim in g* molijo* fufli v Esekielori viziji eo angeli alug.&bnikl božji# ivo j o navaočnoetje ni am njajo neposredno .Sofijo bil?, ino* »ov-i med ten ko ne • o# de ■ reja noi l e en kerub: " In pclj, 1 e e je na kerubu ir* letal# in na -erutih vetra ■e je venašal" /v* 11/, ali drugod /k Mo f$# 18 - 22$ 3 Kr 6, <£'3 - k7/t c! • 6i o ii .t Li kerubi po dvoje peruti, pri l z i ju pa -serafi Seat / 1» 6, k/, vit i .aekiel tiri kerube, in v*,*ik ima ;.tiri kri-1«, tiri obr- se in r;cd njimi so štiri kolvv • i dvoma, r’ o sekielovi, podobe kerubov v neki eveai z ogrorur;! rti st&tu i Čut nih bitij, ki to jih ,• s ir el in Babilonci postavijali pred svoje templje in kraljeve palače, Imenovali eo Jih "kuribu /od gl . olu karibu. Liti blizu/ in so jih pojmov »11 kot božanstva# ki imajo vlogo čuvarjev ali aaSčltnikov« Imeli so ttav vdno gl-vo človeka in r. iv*-Is ko tele, in to .seno, n primor telo leva, noge goved« in ptičja krila* Arheologija Jk«a je odkrila •nogo teh kril tih medenih bitij /klaehgestalteiv'*** lik"? me n Lit j- so prastar rekvizit verske in hitoloftk« til ■>>olike v starem 141?* njem vzhodu */. red oznl ju, poiani: 0 s« lf-t n =. egi ,.-t ko . fingo Tar? on«- tofrena, Ki i-.m 61 ovc .'ki obraz m levje telo, «11 u- t- koav neg« lik odi ovalu* v «r:omon ta- ih pol človeških pol $6i-talekih M ti j* Velika sfing« v Kgiptu is dobe četrte egiptovske dinastije /okrog 2*50 pr* ’./ je na primer podoba kralja,n«j- »rš faraona Kefrena* ii Jeno levje telo hoče ponazoriti faraonovo moč IS. Toda v tem ><0 00 podani v po »ne j i dobi uporabljali te aii*» bolni pripomoček* v emialu svojega politetama#predvoem te svoje mitološke špekulacij«,so Izraelci* kot strogi in dosledni ^ono-teiati, * njimi pomzorjovali ali aimborizirali lastnost* bolje Ih lastnosti angelov* te jo osnovna# toda prevašn«, Mutveiia razlika med adiro-babilontiko in lsreelsko simboliko mešanih šivih bi~ bij* v imtollke kot izvir« ia skupne prastare kulturne rnlael- hoetl in tradicije, 1 jen© uporabe, pa ustreza na eu^irobabilomski Gtr«ni poganskemu politeizmu, na judovoki strani pa monoteizmu, to J« veri v enega,edinega pravega Bega, Jahveja, hkratka, gre ^ eitoboliko, zemlji, lev je kralj divjih *ivali, bik je vladar ih ..fc, in orel kralj ptic, :.tevilo .-5ti- ri pomeni vear v er zal n ost, Ti Štirje obrazi kerubov to- rej isra&ajo, da Je v kerubih a trn J &n vsa uetv rjena s uperi or-noeti superiornost človek-, to je njegova razumnost, ouperiomoct levp, to je krel jevsiko «iontojanotvo, rku, vol Luku, orel p» J- ne mu« rrvi, zgodovinske znani pi a tel J, ki obravnav«? simbole 3tirih evangelistov, je uv«^rencj,v drugem kr fi danskem stoletji* Se pa tehtni raziogl,kiTovore”ze to, da ni bil en začetnik te evangeljske siabolike,ampkk je treta iti nazaj,do takoavanih Judovekih preobiterov iua prelatu prvega in drugega stoletja« Vuekako vodijo v ta-ii osiaru neke niti od ov,Irene ja k pokristjanjenim judovskim UCezijf jsort preč; njim. e v dobi okrog Jezusovega roji? tv a bo judovski rabini r.ivah-no in z vuem spoštovanjem obravnavali znaneniti odlomek iz knjige preroka B»ekiela,ki »ovori o njegovem videnju ntirih živih bi-Uj, in o kterim o ir o ee v prejšnjim odstavku ean&nili, meli so oeio nekak skrivni «-uk o "jnerkabi", Ložjen vozu« Po tej teoriji, ki bi ji tu j bil začetnik rabin Johanan ben hakkai / * okrog 1» po Kr*/, predatavlja merka ba a todtlainl kolesi enoto božjega biatve. in mnoštvo božjih modi ozirom boš jih dej *vno~ti. le ir.ofii d e javno" tl “d a »o ponazorjene & štirimi Sivimi bit ji,katerih vsaka ima štiri obraze* Bazen teh Stlrik bitij je še peto,ki ima človeško podobo, in sedi na preštela nad 5tiri 1 kerut-J.«T.meno-V Ui »o ga meta tr on $ zamišljali eo -si je. kot vladarja angelov« Ponekod oe imenuje tudi "ain bo/ji" Malo je verjetno,da bi trn rabina ki nauk oziroma razlaga £»e-Helove vizije ne bila znone av«lreneju«Ia nje govih spisov je razvidno,^ ao bili judovaki prs Literi vsaj deloma njegovi učitelji v razlaganju sv« lema. a ti judovski uči tel ji, bivši ra bi ni, a o r.hra-*Uli svojo ljubezen in veselje do av« pisma a tar e zave .e tudi v krščanstvu. m lepo potrjuje Se zgled apoetu vla.H veliko vnemo e o študirali ev# pleme a tare in nove savese ter iskali v sta«-bi zavezi klice Ir, pred pot obe nove savt zaveze, odnosno v novi za-vezi izpolnitev pred podob 1» prero napovedi ia a tire zaveze« '#«ato je prav lahko mogoče,da je iz teh krogov izšla pobuda as iti- vi evangeljske simbole. Judovski rabin,ki .u je bila zn*a* ornja *asX*ga Ezekielove vizije, je po evojen spreobrnjenju h krščen-etvu kaj lahko prijel na mi:.el, d- j<: skrivnostno bitje v ficve-8kl podobi nad Štirimi kerufci-. m božji, in 4e ti kenibi simbolizirajo moči večne eaede, ozirom* predpod* bi jejo Kristusa in njegovo odrešilno dejavnoet« ,:<■ __ ^ -am , \--j . . ■..'- 0d«tju /4, 6 - 7/, prvi spravljal beekielava Štiri iv», bitji v **«»© $i uiVjLove- e>.c bv> jo ieuedo« ti v iv::el : ,r» 6/. •1 ? koli, e Je, d;t 0 cerkveni ^ tjc gledali v štiri;.. . Ivih Litjih Iz videnju Prerok« .k‘iekiela~ S tiri ev ng«. .. siroma S tir lije« •in ne je, ds eo bili Pri ani, e (gibljejo, bitje v človeški podobi' , '±o bitje v zekielovem videnju more meriti res le na učlovečeno božjo i e-eedo« "Esekielero videnje dobi svojo polno razlago le, če ga na-obrnemo na bodočo dobo učlovečenja In univerzalnega božjega kraljestva na ,i iil j i " '• . 0 cerkvenih očetih je znano, da •• zelo dobro poznali nv«piano * t-are in novo f.vt.se« zvezi .j ,>onr..:.om acktelovepa videnje bomo sate r /.črneli, z -k« J oo tako n. igla .11 Število Miri pri evangelijih« f štirih evangelijih •• videli tost novozaveznega razodetja, enoto v moštvu, -moštvo v enoti, dlo- no »o nagla, bili, prvič, da obutojf-jo štirje evangeliji, da p»» vendar vsi : tirje oznanjajo 1 to bli ‘ovo: t« Jato govore o enem evangeliju v 'tirih oblikah /euangelion tetramorfon/« tirje < JI eo jim Štirje stebri ven oljne Cerkve* 8 tem ec torej nakr tko označevali pol-ho&t vere v * rlMaai, njegove •;?* nauka in njegovega odrešilnega dela, k!~5~"ev ngclljl širijo in onn>-njajo2^« tirje eiraboll iz >aekieiove vizije so jim bili zMo k*j pri roki, do »o jih uporabljali sa ozn -čevf nje Štirih evangel Letov, ne saiao to, veti Moronim, prvak med razlagaloi av.pia-loa, spravlja simbole l tirih evongelistvov v zvezo e samo vsebino go-edlnih evangelijev« Po njegovi ra »legi gre prvemu evangelistu, gv, wate3u7~uimBol človeka, in aioer zato, ker začenja svoj evangelij a kim rodovnikom Jezusa Kristusa* ’ rietusa, »lan Vidovega, sina bra / tl, 1/. Drugemu evangelistu, ov« ..trku, priv to ja . imbol leva, ker začenja ;voj ev •■ngelij z ali ti jev o oziroma Izaijevo prerokbo o »lasu vpijočega 1 v pu čavi /,:Jc 1, 3/, ki jo domovin lov , kr, L ja šivali« «'V, Luku, avtorju tretjega evangelij’«* intbol vola, ker za- čenja avoj evangelij a opisom iiahariv n.,ollotov, Fapv$"njlhovi ev .njeliJil iirflbol človek--, ▼elja no tem t kes stvarno prve:.'i ev ngeliju, ne prvemu evangelistu, simbol lev? velja druge tu evangeliju, ne njegovemu avtorju, in tako d- lje, in štirje litabdi ne označujejo osmo začetkov Poedeinih ev ngelijev, temveč c-elo njU ovc v^ebino^ celi njihov ®hačaj ali lnejni lik, a J Je v;.--E z?*-^etek 'evangelija res le uvod Y njegovo celote, to ae pravi, rvi akord, ki predznačuje skladbo oeiotnegr. evangelije« V< Uc začetek je vhod v Lvetišče dcti#ne::a _ o c: _ V J evangelija# Vaak vhod pri stavbi izd ja Se stavbo samo, iz njega ee razbira značaj In elog In podobe eaiae zgradbe# In 5e to. cbrt:zl štirih bitij v Eaeklelovem videnju so imeli v simbolistih! starih narodov voak svoj poseben pomen, jev,orel, vol oziroma bik niso bili samo predstavniki najimenitnej&ih 21- xn valekih vrst,temveč, prev saradi tega, vobče simboli bosanske in vladarske oblasti i* dostojanstva. To so obenem vladar«ki^slmbo- li. e j se v tem smislu uporabljajo deloma še daHd&nes7~fako~je v bil lev simbel kraljevske visokosti in veličanstva,posebej simbol moči; bik je bil s in,.bol " trdnosti in modi”, pa itadi oirabol pravičnosti# Orel je bil simbol bralne in bistrosti, pa tudi simbol vzvišenosti. In da dostavimo Se človeka* on je simbol svobode in rasuianostl,odnosno modrosti 2*# Ako -aotrimo v luči te simbolike Štiri evangelije,njihovo vsebino, ustroj in anučilnoutl, dobiva Vo vtis, da ima voak izmed njih vee 8tiri obraze Ezeklelovih kerubov# Vaak izmed njih je evangelij božje modroeti,božje moči,božje pravičnosti in božje vasvif?e-noati mesijanskega Kralja Kristina# In vendar je ree, da ee na vsakem izmed njih Se na poseben način očituje ena izmed navedenih wtirih lastnosti. Sl težko opaziti,<3n je prvi evangelij, s simbolom človeka,predvsem evangelij božje modrosti /JSrim.Klmlfl. 11, 33 - 36/,drugi evangelij, s simbolom leva, predvsem evangelij božje moči, tretji evangelij, s simbolom vola, predvsem evangelij božje pravičnosti in usmiljenja, četrti evangelij, a simbolom orla,predvsem evangelij božje vavl lenosti# častitljive podobe e tirih simbolov, iti jih gledamo na Bilkah in kipih Štirih evangelistov, inajo torej svoj smisel in nalogo# Obrazi človeka, leva, vola in orla, označujejo vsebino in posebni enačaj poedinih evangelijev# o avojo prastaro govorico luts uvajajo v skrivnosti božjega kraljestva, čigar glasniki bo štirje evangeliji. Opombe. 1. 91J XII. Ivino Špiritu". 1943 897 el. 2. v:' ’ •«' -eluit t«otte« in 4er • *'.».» i v ; s m, -» ▼•4/9« ter,191P*etr.3. 3. Pr in. o. Vt*i or te Jesu, Lei pelg 1898. str.113. 4. Pij Ul. 5Iv‘.a?fl.Spiritu« AA8 1945, 297 el. 3. Pr la. K. 'inibaut v. J., Le »ena dea parol ee torie d* laraele, I. Sorino-* . Str. 484. 14. Prim. H« CreGHaann, plteri1V ohrift iV. Jnhrr . /2.921/, n tr. 229-239$ Revno Bibl. 1926, 328-58* 481-495. 8v*£S2S5l? ; dv* heer.III,U. 1». 7,887? OipriJan, Bp.acl Inb.lc. pl 37*iIol i -v. Bi er onim, Zn Kotih. Prol.*"PL"*?67l8 « ®0. Prim« P. oohmaleTT D »e. buch Bseehlel, len 1901, etr.41. 21« Prim. P.Ltihmalil, op. cit. etr. 45. 22. Prim. K.*A^a§7~3eeue tiforistus*. Augsburg 1934, str. 98. *3. Centra kovini 1,26. ®4. Prim. Kr.Mtlti Bibliadhea Bealleelkon, Paderborn 1939, lili, 1,39, II,8lT~IT,76l$ tir. r. £&§£i «♦ sv.Pie: .o tiovega Zevjet&. Zagreb 1925, str, 309, op. k~Rai~3,7. I>r. n rej .noj * • • • ..ek a j re dnioeeno ob ?5-lftnici novega slov. prevod e * etiilu pri« redili tir.kr.Jerc,tir.tir.Pečjak in dr./u-noj. Prvi del»Evangeliji in Apd, je torej :* d oŠ iv el, drugi»A pob tolskl listi in Kez»bo v kratkem doživel svoj srebrni jubilej. Ta prilika nas opravičuje, da se o er eno kratko liazaj v dobo,ko je novi prevod nastal »in na pot,ki jo je do i>e<.aj prehodil. uaj je nov prevod av,pisma že daneo za v..ak narod 11 teran*! 4eg< rve vrste, j. ko bo prod en četrt stoletjem izšli Evangeliji in -?d v novem slov enakem prevodu, e o bile sodbe o njih kaj rasli čne. Večina kritikov je novi prevod sprejela z navdušer.j era;bili eo pa. tudi, ki ao ga ostre napadli,imeli prireditelje za "nekakSne proteet«m-te",moderniste in heretike ter jim pretili z indeksen, Priredi-tel je je tolu/il«, z vest,da »e tudi av.iii Jeronimu ni godilo bolje,/o je prirejal svojo vulgato. Vendar se je novi slovenski prevod kljub nekaterim težkim obtožbam hitro uveljavil in doživel v texu dobrih ti v el* desetletij tri izdaje,kor do sedaj ni bilo usojeno le nobenemu slovenskemu prevodu sv.pisma. I vneo, po pet in dvajsetih letih, je Se mogoče izreči objektivno sodbo o tem, koliko ae je novi prevod podredil in koliko oo bili ožit*,i zoper ^ novo slovensko sv.pismo upravičeni. 1. Ob rojstvu novega prevoda. m*tm rkoMf,-. m omm* 41 «■»,»» mm — trn mm St ms. mm** »m mm mm ^ mm Kovl olovemki katoliški prevod sv.pisma go izvirnem bgi e-tiilu je bil preti **> leti,5e ne revoluoionArno,pa~vsH3"šeIo"lve-gano dejanje,oaj Je pomenil popoln prelom a tradicijo. Vsi starejši slovenski katoliški prevodi ac bili prirejeni £0_vnihati. Ko se je pripravljal novi slovenski prevod,celo mnogi"veBji narodi kot je slovenski, n.pr.Angleži,Italijani, Poljaki, Hrvat je, vehi, niso imeli evangelijev in apostolskih listov prevedenih po grfikeo tekstu, Samoi in Francozi ao sicor tal;e prevode KZ Se imeli,vendar bolj za znanstveno kot za splošno ljudsko uporabo.^ .Ušel,da bi se za katoliške lovence priredilo slovensko sv. pismo IZ a večjim ozirom na grški izvirnik,ae je prvič izrekla na kfftolidkea shodu v ljubi jard. 1, 1912. Vendar je žie 1.1915 »■ .vlavlč,ki je v 'Voditelju” podal slovenski Javnosti nekaj n&-Čel se. slovenski prevod ev,pisma,priporočaj. Se enkrat,naj se vzame kot podlaga z& slovenski prevod vulgata»a posebnim ozirom na izvirni tekat.6 ..:'rev;? j; .nje po v> Igeiti ni bilo te ko delo# V ul ga to je tri-d en taki cerkveni zbor proglasil za avtentično met- latinskimi prevodi, kdor jo je točno prevetel,ee mu ni bilo treba bati,da bi podal v prevodu kako zmoto "in rebus tfidei et »orumM. Po naročilu trieent kega o.»bora prirejena in od Cerkve avtorizirana vulgata /editio ^.ixto-ulcmentina/ je bila pri rokah v dobrih, kritičnih iscU jeh| če je bilfkje v ul >tino besedilo nejaeno,je bilo treba pogled: ti ,euao v izvirni tekst,pa ni bilo več fvoma, kaj naj ae prevode in kako* B&zume se,&* tak prevod ni Lil idealen,ker je bil prirejen po prevodu,a vi;ak prerod se zaradi različnosti jeziks nekoliko oddalji od svojega izvirnika# Idealen je uemo prevod,ki je prirejen neposredno po izvirniku. Sak naj bi bil tudi novi slovenski prevod VS» Soda to nalogo izvrdltl v tistih časih ni bilo lahko# Kritičnih izdaj z izvirnim oeaedilem je sicer v zadnjih sto letih,ko se je tekstna kritika kot znanost a lino razmahnila*izTlo več# A nobena ni bila od Cerkve proglašena za neoporečno in zanesijivo,tudi sna-noet ae Se ni dokončno aanealjivo izrekla o njih# To tedaj,ko ee je pričel prirejati novi slovenski prevod,so bile na razpolago samo izdaje protestantskih avtorjev /K#$isdhendorfa#WeBt-oott-hurta, h#v.vo< en«Vs ki so oe v bistvenih delih pač ujemale, a »e tudi marsikje druga od druge ločile# Prva kritična katoliška izdaja, Vo&eleova^, j® izšla, ko je bil slovenski prevod v gl,-.Vitem že izdelan, čeprav Se ne kritično pregledan# Ko *>e je pripravljal novi slovenski prevod, je najbolj slovel grčki tokat HZ,ki ga je ob sodelovanju mnogih atrokovnjekov in ob primerjanju vseh tedaj znanih dobrih rokopisov grrke hZ priredil in izdal nemški tekstni kritik Herm.v.č od en*. Te je aluUil za podlago elovenakemu prevodu,čeprav je po sodbi kritikov imel ue hibo# Pa bi bil slovenski prevod Čin popolnejši in čim prej pripravljen za natis,je škof A.i«Jeglič delo poveril trem ljubljanskim duhovnikom, grecietu 2r# Jer e tu, slovenskemu etilistu Or. Pečjaku in blblicistu /.-noju. Haloga reciata. je bila,pripraviti slovensko besedilo po grškem izvirnikug stilist naj bi besedilo jezikovno izpilil in ugladil,bibliciet pa naj bi pazil,da bo jpre-vod točen in da bo v slovenskem prevodu adekvatno 1ara5ena misel izvirnika, ir. oskrbel naj bi v snielu cerkvenih predpisov kratke opombe pod črto. Ko je bilo slovenske besedilo v prvi redakciji deloma pripravljeno in ko ga je jezikovno ugledi1 stilist,ga je vzel v roke blbllcist ter ga od besede do besede pregledal in primerjal z izv ir; vik o-'. # Ha skupnih see tenkih, ki ao ee vržili dvakrat tedensko,so ee prireditelji razgovarj JLl o predlaganih korekturah. KajvažnejSe je bilo vpraSanje,kakšno besedilo naj ne iprcj-nie na meti tih,kjer se grški rokopisi in kritične izdaje grške.:* besedila ne &kladajo ali kjer se viilgat* ne ujema 3 jrčkin besedilom« Ker Cerkev o nobenem gr S kem tekstu, tudi o Vogelsovan,ni izrekla,da je vsestransko zanesljiv in v skladu z navdahnjenim besedilom hagiogrctfov,je bilo pri prevajanju treba velike previdnosti. Kato ao se na podlagi najnovejčih odkritij na polju teki)tne kritike določila neka načela, po katerih naj bi ese na dvournih mestih - in takih ni Lilo malo - postopalo,da bi lila Čim bolj zavarovana čistoča slovenskega teksta in njegova skladnost z navdahnjeni* izvirnikom, la pravila so bila pred uporabo osebno predioi ena in r&ztolmačen^ trem najodličnejŠla članom biblične komisije v iiau. /l.Fonoku, P.iij^pflu, P.ireyu/ in od njih odobrena. Plašile eo se: a/ lemelj za slovenski prevodi Itž je tisto grško besedilo, v katerem dobri gr^ki rokopisi soglašajo* b/ Kačar grški rokopisi niso edini,a se vsaj nekaj dobrih od njih sklada s vulgato,gre slovenski prevod a onimi,ki sledijo vulgati,če ne govorijo proti temu vodni notranji razlogi /fon iskat; pri einotlkih jušna vzporedna mest*/« o/ K jez- je grški tek*>t dobro podprt in se vulg&ta od njega oddaljuje,gre slov enaka beseda proti vulgati za grškim izvirnikom, au o ne .ovorijo va&ni notranji razlogi z& vulgato. d/ Mesta,ki Jih vulgata prevaja manj jasno ali manj točno, podaje, novi prevod v smislu okrožnice *rrovidentisoiiaue Feus" /neon mi., lB.aept.l&93/ vedno po ,;rAkea izvirniku,5 V dobi, ko trške lakaje hb še niso podajale ustaljenega besedila, s o ta pravila varovala avtoriteto vulgatc,ki ue je pri podrobnem Študiju zgodovine uovozavesnega tekata izkazala kot najboljša priča navdahnjenega grškega besedila, Poznejši prelaga-telji KZ v domače jezike ao imeli neprimerno lažje o tališče.Kajti pri rokah jim je bil tekst,ki Je danes splošno priznan kot najboljši in njegove oblike najbr?, tudi nove najdbe grških rokopisov ne bodo dosti spremenile, io je grška nova zaveza Avg, Merka , ki jo je izdal biblični zavod v Kirnu in ki c e je zaradi svoje temeljitosti ter izvrstnega variantnega aparata najbolj uveljavil* v znanstvenem svetu,® lega pripomočka ob nastanku novega slovenskega prevoda '4e ni bilo, prireditelji ao mogli v,oodenov tekst kontrolirati samo a iogelaom,ki Je bil sioer zanesljivejši, a opremljen z zelo kratkim variantnim aparatom, £a primerjavo a 1»tinskim besedilom ae ni vzela KIeueatinska vulgata,ampak vulgate angleških tekstnih kritikov ’ ordsv;ort-ha in Vthitea, ki jo bliže hiJeronimovamu besedilu kakor uradna cerkvena kleiaentiiuika izdaja. Večje število spornih mest,kjer ee je bilo težko odločiti »a to ali ono varianto,je bilo osebno predloženih članu biblične komisije r, ioncku, da je on o njih Izrekel zadnjo besedo. Kar zadeva slovenski jezik,je bilo sprejeto načelo,da prevod ne sme podirati" tega^kfxf “s o narodu E e drugi dobro podali. Izvirnik se je aioer prevajal brea ozira na starejše prevode, da bi se legije našlo,v čem se aore slovenski jezik izvirniku bolj približati;dovršeni prevod pa so prireditelji primerjali e starejšimi slovenskimi prevodi in okušali iz njih ohraniti, kar je po obliki dovršeno in z grškim izvirnikom dovolj j klad no. Ketraizai ao se povsod tam,kjer v slovenskem jeziku nimajo pravega pomena ali prvotni pomen oelo a&temnjujeJo,opustili in Jia-Aomestili a slovenskim načinom izražanja. Ohranile pa ao se £e-dnitikz ,j?adabfi iz jezika in časa Odrešenikovega,po mo&noati tudi poe ebnoutl v ulo^u pisateljev /n.pr.anakolutl pri iiarku, Pavlu, Janezu/. K r. >1^ »ovi kritike# <*. O* «W*SI 1W» ♦*»* •mi '•*■ .. a-b»*» .»,#■> Prva je iarekla avojo sodbo o novem prevodu cerkvena oblastmi ‘»a je priporočile* SJuMLjeHflki 3kof uh. Jeglič, po če-gar naročilu in pod če.jar nadzorstvom se je prevod vrlil#ge je prlooročll na Čelu knjige aamei MKar ume Se datf*S 5*eleli»to smo sedaj do- V te., zvezku im: »te vzorno prestavo 'tirih »v« •vangeliJev in postolakih del* Ha vsaki strani imate »podaj nekoliko .otrobcih poj? ani1,da bdite nogi! besede evangelistov dobro razumeti. V zg-, ite knjige In vesele aroa .11 ta J te preža-niftivo zgodovino Uvljenja Gospodovega P3^0 burno zgodovino ne ;-e ev. Jerkve,ki jo natanko in po-;ebno zanimivo popisana# Dogodki uo teko rivo siaslikeuii,da vas bo uroe kar vleklo čitati Jih zopet in zopet . V aprilski Številki goriSkegn kofi j *ke^a lista /?olixna IBeoleaiaatioua , roSildloecesla Goritiensie/ sla 1« 1925• je tudi morilki noASkof rr#^e£ej,ki Je bil znan kot dober bibiioiat, kratit o ocenil »evlpSeved in ga toplo priporočil duhovnikom ter vernikom ovoje n 51.1 .oft Je. Med drogira pile s M$seeedilo prevoda ima pod črto predpisane pojtisnilne pripombe, aioer kratke »n znanstvene* načela prevajanja so prava# j^aik pravilen in sla/tek, tisk in oblika lepa... 5a izdaja prekaSa v vaškem oziru ono,ki Jo Je prirodi! Joče.4: SiAaftBflk« Kori Sakon.Prvl d el... v. evangeliji ih dejanje po^ tol or, V Mariboru 191Č .tiogoo lavni Akademiji bedi flaet in kvels#d* ee trudi v duhu e v. Cerkve čiri ti sv.pisso med ljudstvo u t.proti proteetentzkl propagandi« $0 izdajo toplo priporočamo duhovni?. on# da jo čiri jo med ljudstvo goričke nadškofi je1'# strokovno oceno st*«, prinesla reviji B\f /1925» 263-70/ in Bi-bi 1 cr"7$U25734^457; Prvo Je napi'-.al profesor ljubij.teoločke fekultete *Jo~ .Ujčič,drugo Th.vpačil,profesor Vzhodnega zavoda v Kirnu, v be ooeid. social ate v tem, det so načela,na keterih sloni novi slovenski prevod,pravilna,da je prevod vzoren in da v celoti mtmt hermenevtičnim pravilo^# Ujčičeva ooena ee ozira tu*, dl ne ne ativno oodbo a strani tiste peščice slovenskih duhovnikov, ki M rajli ineli prevod po valjati,in brani novi prevod zlasti proti očitkom Jos.3idBin«kn,profetiorja H3 v Mariboru.# Ta je n&areč,kakor e ari pravi, na pobudo "mnogih duhovnikov" napisal v mariborski "Hafti i3tra«iM % Ane ir.aprila AalJSi članek,ki n;,J bi bil o ceha nove isdaje e v. pleme n. članek Je saniniv c- to, ker izroča mifiljenje t,terejče genert olje slovenskih duliovnikov,k.', je bila vzgojena če v strahu pred izvirnimi svetopisemskimi teksti in 3e ni bila seznanjena s izsledki novejČe biblične tekstne kritike. dlasi »e* *ii.ogi gospodje ©o me zaprosili,nnj napiSem kratko oceno te nove izd ti je -v.t #££• odkrito povem, d e storim to zelo ner d,ker Je c tv ar iz raznih razlogov »a mene zelo neprijetne in ©diozna. In vendar tim ae odi o 611, da s pl vem nekaj vret} zakaj k temu me je prisilila i ivohna reklama,valed katere celo nekateri gg.dn*-hov ra ki mislijo,da je smree v vaakem oziru izvrstno ln naravnost epohalno t elo« l* predsodek ali to j vno mnenje bi ae jaz drznil ▼ nekoliko popraviti* Seveda v te« kratkem času ml ni bilo mogoče,s kritldnin očeeoai pregledati oele knjige;ampak tu pa tam een jo odprl in si zabele!11 to-lei .v.t 1,2:,. trehaa Je Imel sina : z?dr*.*, Kakaj ne ,rodil*? kakor eaio 'e navajeni in imajo ?rtoi ln Hrvatje tukaj leti izraz« Eu&i Pleter ixlk Ima ae , rod it V na prvem nev tu ,»ew:en* In pota.. čele , ebBren** De Je »roditi* dvoumno, Je rm, a take too-ueče se uhajajo v vseh jezikih. Ge .n a a le nekoliko grščine in ako prev, r j .a brez d/- »d o odkar, moram , e/jonesen* prestaviti ,je rodil*. t 1,25: 9 ivel je z njo devi ko*, So naj bo prevod grške-la stavka ,kal ouk eglnooken autdn*? je lepa parafrasa»kl »pada pod črto, a prevod to ni« Ge ste hoteli sv,pismo parafrazirati, dobro; a v tem slučaju bi spredaj ne aiaelo etati,Prevod! /o ledi če Seat meot,ki o e prof« zde ponesrečena« Hate n daljujei/ I5a idej naj bo dovolj« če bo treba,ban pa navedel 3e ved takih več ali *vjnj ponesrečenih me-.it« ioer priznam,da a« da mnogo teli mest opraviči tl,namred z ozirom na to,da oo hoteli gg.prelogatelji vae hebraiame odpraviti ln jih v lepi,mederni sl oven čini izraziti,..«a nikakor ae ne da opravičiti,da «o »e v ta prevod sprejele ne samo posamezne besede,ampak tudi stavki, ki jih ne najdeš ne v .izvirniku ln tudi ne v vnlgatisnaaporotno pa so izpuščene besede,ki oo tam« $e jo glavna hiba tega noveg ga prevoda? druga ? Je ta, da ni kolikor mogoče d oo lov en in točen,ampak :ar?«fr-,:,ti£en. Glavna l otuost dobrega prevode je namreč fidelita?,točnost in to Je je ravno pri sv.pismu bistvenega pomena,tako ffa prevod tre* tega ne more biti dober««. Gg* prelcu. atelji se sklicujejo na m,čel.-.,ki so Jih v Bircu dobili sa prevajanje* Tobro, verJec.em,da je .l im nekoliko od Je-njal od prejšnje strogosti,kar se tiče prevajanja izvirnega tekata. toda i:.u % ni preklical ovoje;;* dekreta o &vten'ti Snem tekstu; in to je vulgata,ki se mora rabiti v cerkvi in v Šoli. Kato tudi da,kakor znano,Kirn vulgstc popraviti po benediktincih, ne pa izvirnega teku ta. ril bi ne bilo mnoge bolj enostavno,da bi oe napravil krc: en in nekoliko moderen latinski prevod po najboljših grških rokopisih? A Nim tega ni etor11,ampak se oklepa vulgate,li je ir. ostane avtentičen tekst. Pred par leti je izdal •jcfclšgl ne maju ,die erete riohti-ge Deutsche .' eberaetsung* kakor je reklama silno poud*rJele. M j egov prevod je imel »pretopel J e dunajskega nadškofi Jakega or-din.:;riata,toili bo celo podpisani vsi trije cenzorji - doktorji bogoslovja; nadalje se Je voh.skliceval ne kardinala Mery de Val-*,ki Je baje potrdil ne čin nje.;ove»;a prevajanje, in vendar je pričel n®, in. eka... In zakaj ga je Mira obe od 11? ker je samovoljno prestavljal in se ni držal hena enevtlčnih pravil. Moja končna sodba o novega slovenskem povodu je torej t.** bklika knji-.5« jc lepa,papir dober,sloveničina na mnogih mestih nopravilnas prevod sata je deloma inter poliran, deloma ©krnjen,ni dovolj kritičen in točen$rnul tega go ni mogoče prištevati »obrta katoliškim prevodom, v pom bo pa a o dobre.*' Pet dni «& tem /1$.aprila/ je id ti pisatelj v mariborski •la-H itraSi11 ob j v tl 8e kratek dodatek k svoji kritiki od 10. apr.i "Pi..:-.l g:h v im in .:e obrnil n odlično biblično mesto k vpr njem,kaj je a tleti; 1 rovini n?jeli v prevajanju izvir-aega tek , u k tea e se take rs>dt sklicujejo ljubi j ena m gg# prelagatelji. Dobil oea tale odgovor /seveda v prevodu/* Kes jo, da je sv.ofieij sedaj dovolil,izdelati vrevo&e ln llngan vrl, a« ri.,.po hebrejskem ln grBkea teku tv. er noče »v.etold s tem. dovoljenje* reči, da je tak prevod redi tega Idealen. ro-gl novejši eksegetje prezrejo navadno neko zelo vaf.no točko, fa tekat,ki ga imuno s. sr a J prod sobo j v hebrejskih in grških roko-pL>ih,ni prvotni ali pr a tekat, nmpak le ena oblika pratekst®,; druga oblika ee nahaja v etaarlh prevodih ln citatih cv. očetov.?,ato rdi prevajanje hebr.in gri:kuga teksta nič ideiilnega, Četudi je Cerkev to dovolila. 12 dodatka jo razvidno,da Jo pl:: tel j glede nn odgovor,ki Ca je prejel i2 »jvojo sodbo o prevajanju sv.pismp po izvlr-nih toku tih. nekoliko o; 1111. Vseeno je v por&rjenje tistih fiu-hov/dkov,ki so s e sblr? 11 olrrog tldanKka, piceo tega členka po-~lal "Nuši straši*1 naslednje pojasnilo /objavljeno 4.maja 1925/1 "Načel , po kt torih se ja priredil slovenski pr svod, so plod. imarm tv onega raziskovanja nr-. polju zgodovine bibličnega tek. tt • hians uVOiilki,k teli''ki k ikor protect-int.vki, Jih priznavajo kot prava. «•» se aeeeea februarja 1. 19?5 razgovarjal o tal; načelih s tremi odličnimi člani biblične koriti..! je v kinu /:-onc2;oa,HOpf 1 om in ?r$$eut/. Odobravali so Jih vol. 7,o sen oe pr vkur mudil zh .. veto leto v Rimu,sem predložil .?.*onokutprofesorju na papeškem bibličnem zavodu,dovrčeni prvi del Novega zakona in ...u 5 e enkrat preči tel načela zg prev od, kakor smo jih ua vr.r, t ;o a>v*aii v Produ« $ njimi popolliaaa i laSa. Ko sem mu v razgovoru prebral tudi oceno v ‘k iraki1’ /10.aprila/f je dejali Povejte javtiosti,ču delate v po solnem soglasju e Člani biblične kos.iL.-ijo. čovejte,da non.no prevajati iz izvirnega teksta zaradi protestantov,ti& jih ne odbijemo,ampak jiui ucladino pot v kat. Cerkev« če kdo trči,Ca i;im ne odobrava prevajanja po izvirnikih, naj ve,de profesorji papeškega bibličnega zavoda v Kirnu pravkar prirejajo italijsneki prevod po izvirniku in je prva knjiga /11 rentnteucc/ c iz. h . - koliko v pojaesilo in pomirjenje tistim, ki is lije, da Jo . it; pr«ti prevodom sv. >iomn po hebrejofceta i« gr C'k era teku tu. kritike v "Nnli s tra*.i*o se je prav v Franciji ved kot enkrat agodilo, da je sdrav® filozofske in teološka itiiiei trpela na svoji jasnosti in zinešljivoati,peseb~ no a e ?otoie> lov^se je »ato stalno druiiila nevarnost premajhnega zaupanja bradicionalnlia naokosi Cerkve, naj gre že za filozofijo ali aa totoliške dogme, in prevelikega flaupanja v napredujočo kulturo ter v resne filozofije, ki bo posebno le Mamčlje od Konta dalje at* trupi j&le srtravo ^iLljeitja. finkc je bolj raeumljivo, -aiio je uoglo priti do velike nesreče proti keneu preteklega in v ;5ti.tifetk*a tega stoletja, ki je dobila ime "modemi sem” in je s trna laes-iOB stopila v agodovino gnot kot ena hajbolj nevarnih $aed njimi,saj je po besedah kija l.eeetavljema tnkorekoč la vseh predvsem pa,. iz seoluoteaimna,iaanenticna in pramati a." v . Previdnost je hotela,da je tedaj cerkveno učiteljstvo Izvršilo svojo ciolšnotit prav k razkrivanjem iarodno zapletene in v težnje t;;o~ utopiiot-ia sveta skrite »mote,katere resorno nevnr- neti prej smogi niso aagU. ali tudi ne hoteli videti, i tej dobi noedtnor-ti in blodnjav v so vršili važno,dasi ne vedno čaotno dalo tudi tako meni f!integraliuti , ki »o v preveliki gorečnosti hoteli videti povsod » oto in sablodo in so marsikomu po krivici nadeli očitek modernima,tako de jih je moral Benedikt XV.ostro pozvati k redu in pravičnosti e pismom "Ad beatiseiml* » dne l6.nov.1914, kljub mnogim bolečinam je bil* ta d oba, o kateri danes freneouki teologi govorijo » bolečino v srcu,srečno zaključena in v vrote katoliških iiodroelovcev in bogoslovcev se je zopet povrnile spoštovanje do velj»vt4Jh načel filozofije av.lomaia in jaom pogled n«* ve a teološka vprašanja,ki jih je tako nevarno načele modernistična zmota* Potera podobnih o '►»'Varl uoft teul misleci za dolga ni bilo več,dani je njihov* sodobna ucmerjt,;,out Se vedno,bolj kot v drt>-gin deželah, sodelovala pri obravnavat,ja kntoiiSk* filozofije 3jr* teologi.Je in je na osojnem področju rodila velika dela,ki ao uspešno pripoiaogla k vrnitvi dela francoske inteligence k Begu in v Cerkev# kratek čas je? to dol o, ki Je bila tudi dob© po-:iir jen j a med Cerkvijo in državo,zmotila Charles i%wrra*ova ”Ac-tion frsngalae", ki bi rade podredila Cerkev in religijo potreba« določene politične smeri« j? o odločnem nastopu eerkvenega učiteljatva pa Je te omote kaj hitro izzvenela v prazno«5 'leda medtem kep se v dobi pred drugo svetovno vojno v javne« življenju pod vodstvo« pariškega nadškofa kard# «i« Verdi er a in a pomočjo specializiran* katoliške akcije uveljavlja pretiva ecs takoavani "socialni katolicizem'Vri Je Zar&dl evoje bili line pravim rešitvam socialnega vprašanja deležen velikih simpatij oelo med nasprotniki katoliške Cerkve,pa okušajo na teoretičnem polju apologeti reševati problem "apologetične metode", z drugimi bes edemi, pr oble« posredovanja Kristusove blag oves ti sodobneau človeštvu, letvi«Ja Jih strah pred odpadom množic od krščanstva in. pa Melja,do bi nihče v njen ne našel opravičila, da mu ni treba sprejeti katoliške vero »a luč svojega Življenja, V tej dobi ao apologetične revije polne razprav o ten, kakšna iaora biti sotiobna apologetika, uvel javlja jo pa se 5e posebno okrog dveh n©jmočn©JSih redov, okrog dominikancev in jezuitov, močne osebnosti, ki s svoji.3 zgleden in e svojim delo« morejo in hočejo predstavljati sodobni katolicizem,^'1’ roda vse to delo mora zelo utihniti v dobi a trstne proeku^njo 2#avetovne vojne,ki je . rančijo Je posebno prizadela, j^o vojni pa h se lete eno«? Je bolj močno oglašajo,ker je tudi rmsrvemo duhovno življenje tai popolna intelektualne ter moralna brea»meniost,ki Je nočle v Sartrovem eksistenoialieti-■nem "gnusu do življenje" svoj žalostni višek,nujno klioala po rešitvi, /topot hočejo ieti teološki krogi polagati do rešitve, V tem pa je ge tudi narasla zmedo pojmov in z njo imperativih živi je Je# lo je doba humanima, vitalizma in eksistencializma.^-ar oblaki apologetične »e tod e se v njej 8e bolj aaoetre,zato pa tudi osnovna napoka njihovega reševanja,ki je v tem, da apologeti premalo p»aijo ne ločitev meri teoretično in praktično apologetiko, med spoznanjem temeljev kr ihanskega razodetja in njihovim priznan j ato, med razumom,ki edini more verovnost in obvea-uoet razodetja dokazati in mod vol ja,ki ima prvo besedo le pri moralni pripravi n* dej vere in je odločilna z». sprejem vere kot take#12 Pojavi ae vrsta novejših apologetov,ki jim je mogoče v tem oziru očitati dokaj nejasnosti in naravnost podcenjevanja racionalnih elementov pri dokazovanju verovnoeti katoliškega neuka#13 V zvezi o sodobnimi gibanji na levi in deeni se krepi tečaj* po reformi v Cerkvi, kes ni in zanesljivi ljudje si Želijo reforme,ki je v skladu s resnico o Cerkvi,pojavijajo pa a© ti*li pretirane tešnje,ki hokeja na ljubo rasr-ia sodobnim to-liovom ref emirati napr dno, ^ Tudi med filozofi in teologi oe okrepi prizadevanje zb, približanje krBSenske r©e;niee sodobni stvarnosti« v jezuitskih revijeh "lee .itudee* in "Keoherches deti »olemoeti religieusefc** ee pojavljajo bolj in bolj sadov?;© ra«pr*vot pod o or.o tudi v tionliilktatoki •'devts $hocilste,,e Jeerulti v Pariza ustanove v podobne ovrhe zbirko knjig "S ourceo cfrrdti©» nee" , jezuiti na '.‘ovarvi&re pri iyonu pa podobno pisano sblrko "fheologle%2a nek. tein večina itaane iz teh medsebojnih debat averuo iz knji&e « .-..abouraette, a,#icolas# <.<,hruckber&or OJPsDie-louue ti teologiquespieces du debat entre la “kev-ae Thotolete” d* ime p irt et les *i,Pel)e hubac, >rpildlov»iOritiJLlard|iea#aflpe ven Balthauar • •«?» d.»autre part /ua:Uit Heelmln 1947/• ireOlglatl,ki o Lea poroča v temeljiti razpravi i-apporti tara *torla*meta?!-sl c« e celici one 15 poudarja*-5.« eo hoteli nekateri izmed omenjenih teologov na Prencoekom "Motorizirati" filozofijo in religijo in jiiua vzeti racionalno podlago ter nespremeni jivoet,$e8 da stoje na a tališču, da so zgodovina ne ponavlja in da nobene sgodovineke reditve na teološkem ali na druge« polju a« nad 5ae niso veG primei-neida no zato sholastična filozofija in srednjeveške sheme bolj ovira kakor podpore za teološki Študij in da zato ziltl teoloGk& ved«' niti dogmatične formule nimajo absolutne veljave* Ostro ob tej priliki spostrofira te. teologes ".Prosil bi avoje prijatelje v iranciji»nsj končno Se nehajo pred . nae postavljati dilema*ki ae jim zdi neiepodbiten,rum pa tako malo trd en t Ali sprejmete filozofijo in teolog*Jo#ki pomenita Šivijen je,dejanje in agodovino, to je teologijo in filozofijo, ki e e vedno obnavljata ob dihu nove ekalatenc*,**!! pa ostanite v preteklem ti z njenimi ©ko« tenelimi, ek« traktnimi in rauraifici-r onimi pojml.kl ec ne morejo prilivi ti bogastvu in dinamimu zgodovine",io Verjetno nasprotniki tako u .-lednih teologov pretiravajo, tudi j c roo,da a« je poj »vil '’lnte--,ralissm* v novi obliki.1« trotovo pa je tudi to,da eo se pojavile kljub najboljši veri njihovih avtorjev zelo nevarne in zelo zablod el e mleli in da Je bilo nujno,da ee v *trenutku,ko so bili duhovi v ne-varnosti"1® okisal vrhovni učitelj in skupni ode vseh v novi okrožnici "Buaanl generi«** ter v resnici in ljubezni »edini re-edine in motene duhove ter aavaruje katoliško resnico pred slom. Uje u so sledili novi pozivi pariškega in Iponskega nadškofa,ki *ta papeževe besede sprejela in jih duhovnikom in ver— nikoza v nevi obliki poa red ovala« 1% teh po šivov k edinosti na temelju resnice in ljubezni še posebno lepo raavtdixio,kako oo ta vpr žanja izraz težavnih ra mer v sodobni Franoijl,kl jih je treba reševati s iriotankom na popolno, reenioo, toda v polnem spo5tdvur.ju avobode in ljubezni,kar vee d* doseči v vdani «re-daneeti verkvl,,;! je skrivnostne Jezusovo telo na zemlji.1* 3./ -Jo teh uvodnih mislih nam bo okrožnica sama bolj razumljiva in njene važnost toliko bolj očita, Ker pa gre »a podobne mote in neverrosti,kakršne so se pojavile v dobi prvega modernisma,hoče papež Pij lil, uporabiti podobno metodo,kakor 5 - no - .jo je uporabil -Sij a « ,nanreč metode pravočasnega razkrivanja20« Kazlog je pa5 v tem,da je bistvo teh novotarij zakrito v neko poltemo* "Bovih domnevanj ne podajajo ameraj v enaki meri,enako j osno in a istimi besedami, pa tudi ne vedno enoduSno in soglasno* kar namreč oni danea uče bolj prikrito,dostavljajoč nekaj pridrčkov in r&aločev©«j,bodo drugi smelejši jutri javno in nebrzdano razglašali,ne brez spotike mnogim, Blas ti mlajšemu kleru in ne bres Škode cerkvene avtoritete"• lato pa je treba te zmote predvsem posneti« PapeS pravi« "Katoliški bogoslovci in modroslovoi, ki imajo teško nalogo, braniti bog jo in človeško reenioo in jo vcepljati ljudem v d Pha, ne ©mejo biti ne nevedni ne vnemami glede teh domnevanj,ki so bolj ali nanj sagi© e prave poti« e več,jasno morajo posneti ta domnevanja, ker ee boleani ne dado adraviti,če niso prej prav spoznane”, Papeft na tem mestu prizna,da je v vsakem zmotnem mnenju nekaj rea ni finega in dobrega, v čemer je nevedno tudi razlog,da ee je tudi pojavilo« "Tudi v krivili izmišljotinah je nekaj resnice"« Prev zato "utegnejo teka nova domnevanja neoprezno privabljati" in Bvabljati, in eo tako še toliko bolj nevarna«^ am po ee-bi ee ponuja »ato nujen sklep* "Zategadelj ee rajši ostarimo početkom,nego bi zdravili bolezen,ki je še zastarela"« Zato je Pij XII«odločen, "hočemo nočemo" s šalostnia srcem "ponoviti predobro znane resnice in ne bres moreče skrbi n&anačiti zmote in nevarnosti zmot"« 4«/ Ib obilice enot in nevarnih mnenj hočejo s papežem poudariti predvsem tiste,ki ogrožajo temelje krščanskega verovanja« ti tem pa bomo morali našteti ekoro vse; izvzeli bomo predvsem tiste,ki so nastale zaradi "nekega več nego svobodnega načina razlaganja zgodovinskih knjig stare zaveze" in direktno tičejo bibličnih Študij ter eo bile še omenjene drugod«21 Ker je se utemeljitev katoliškega nauka treba spoštovati predvsem človeški razum**, e e večina motnih mnenj suče prav okrog tega vprašanja« "Izraža ee?pravi pape£,"dvora o človeškem razumu, ?;ior e li brez pomoči božjega razodetja in bošje milo« tl z dokazi,izvedenimi is ctVGrl,dokaZati,da biva osebni Bog"« "Drt*-gi pačijo resnično nesaslušnoet nadnaravnega reda,ko trde,da bi Bog ne mogel ustvariti bi ti j, ki bi jih obdaril z razumom, ne da bi jih naravnal in poklical k božjemu gledan jt& "Drugi naposled po krivici ugovarjajo,da bi ee dala vercvneet krščanske vere uraeko dokazati"« Toda ta splošna zmotna načela eo povzročila in obenem dobila izraz v določenih zgodovinskih sistemih,ki jih papež hoče posebej omenjati, Bajprej ee mu zdi potrebno imenovati evolucionizem, ne le zato,ker je bil še v dobi prvega modernizma vi* tolikih zmot,ampak ker ga skušajo izkoriščati vsi,ki bi radi la duhov "iztrebili sleherni teleti fini pojem"« nekateri se namreč potegujejo za to, da bi se t«av«evolucionistični sestav, ki ni še niti za območje naravoslovnih ved nepobitno dokazen, brez previdne presoje priznal in raztegnil na nastanek vseh stvari"• Tako mišljenje je usodno nevarno,saj je še doslej "utrlo pot novi ss,iotni filozofi Ji,ki Je,pravdajoč ae z "idea-1lanom", in *pragmatlmom" dobila naziv "etotstcnoiallaen",ker pušča vnemar nespremenljiva bistva stvari aiolj eksistenca posameznega* Končno pride ne vrsto Se tret ji, na videa nedolžne jši,stvarno pa nič maaj »notni nla tem, "neki napačen "hietorioisem", ki,držeč ue a mo dogodijajev v človeškem živijenju,izpodkopava temelje olesbeme absolutne resnice in postave, kar se tiče področja filozofije kakor tudi krščanskih dogem", Vae to pa postaje usodno aa Mravo filozofijo in posebne še sa nespremenljivo katoliško resnico, Papež e e pri ten "dogmatičnem relativizmu" posebno dolgo in s skrbjo zamudi. He prikriva, da "imajo nekateri namen,kar ee da oslabiti smisel dogem ter dogme oprostiti izra,’;anj&,v Cerkvi davno sprejetega, in modrce lovnih po jmov, v el javnih pri katoliških učiteljih" ,f o delajo v nadi, da bi prišlo do edinosti a ločenimi,naravnoet Hdo »enačenja katoliških dogem in nuukov ločenih" • Zahtevajo, naj bi ee katoliški nauk tako prikrojil, "da bi e e, današnjim prilikam ustrezajoč,dala dogma izraziti tudi e pojmi današnje filozofije "imanentizrna",ali 14 ideali asa" ali " ekoletenoializma” ali drugega sestava.."V podporo svojega stališča navajajo težavo, da akrivnoeti itak ni mogoče izraziti e popolnoma skladno reeničnimi,ampak le pribll&ilrd in vedno spremenljivimi pojiti, 2ato hočejo,naj ee bogoslovno izražanje sploh prilagodi izražanju raznih modro«lovnih sestavov,ki naj se tako začne po človeško, teku časa primerno,izražati lata ho*ja resnica* Bogeaska zgodovina pa naj v pomoč temu poda po vrsti “razne oblike,ki si jih Je razodeta resnica nadela po različnih naukih in mnenjih, nastalih v teku stoletij." V tem je pač "nova teologija" dosegla bvoJ žalostni višek, saradi katerega jo po pravici nekateri Bedeli zbliževati 3 zmoto modernizma.Papež am eioer nikakor noče uporabljati te beeede,vendar ni daleč od nje,če premislimo, kako takoj na to •toto oriše in kako hoče vernike pred njo zavarovati, "taki poskusi", pravi, “ne samo da vodijo v t.av*dogmatični "relativizem", marveč ga stvarno Že obsegajo*zaničevanje splošno izroBeneia *" nauka in besed,e katerim je le ta izražen, ga dovolj tp. preveč pospešuje". Takoj aa tem prizna teologom pravico in dolžnost cerkvene izraze "apopolnjevati in piliti",češ da tudi Cerkev ni stalno rabila istih besed. "Soda tisto,kar so katoliški učitelji v teku več etoletiJ »oglasno sestavili,da bi ae doseglo nekakšno umevanje dogem,ne more, o tem ni dvoma,sloneti na teko majavem temelju". Potem pa z vedno večjo eilo brani nespremenljivost dogmatičnih formul,ker ta "pač eIoni na načelih in pojmih, izvedenih iz resničnega spoznanja stvari in je pri izvajan n ju teh e poznanj resnica, od Boga razodeta, človeškemu umu svetila po Cerkvi kakor zvezda"• 2»to so take pojme porabili in potrdili tudi cerkveni zbori. Kdo bi jih smel naenkrat opuščati? Papežu ee zdi velikanska škoda,če bi kdo hotel razveljavljati \| reči,ki so jih "bistroumni in sveti možje pod nadzorstvom svetega učiteljstva in ne brez razsvetljenja in vodstva Svetega "\ "Duha čeeto s stoletnim delom samiolili, izrazili In Islikali sa vedno natančnejše izražanje verskih resnic"» ter jih aa-menjati a "ne jnanij ti pojmi ter neo talnim in nedoločnim besedovanjem nove filozofije9 ki kakor uvetlioa na polju danes je in bo Jutri izginila" • iako početje je ne samo "vrhunec neepameti,marveč dele dojtao tako rekoč aa trst,ki ga veter maje**,polet? tega pa to aaničevanje sholastičnega isra-■oelovjB naravnost "hromi e pokola tivno teologi jo"» Aietodi predstavniki •'Esodernicaoi je" in "hietorisacije* teologije morda ni«o nameravuli iti teko daleč,v©udar morajo biti hvaležni najvisje u cerkvenemu učiteljstvu,Ca jih je pred temi prepadi 2 okrožnico "Kureta! generis" praveč eno zavarovalo« 5./ "Presir&nje sholastične teologije* ime seveda ©voj globoki vzrok v prepiranju sholastične filozofije, ki ge okre",-ni ca predvoem obžaluje v »tvesti, da je v tem eden glavnih vzrokov vseh dru il< blodnjav« Preziranje filozofije ev«fom»Ža Akvinca se kaže v ponavljanju starih očitkov,ki jih mora Se dolgo posluSatis la je ”siotarela’ ,"raaumaroka*,"primerne le aa ohol .-m ti Sne teolode"e"ne uatresa niti današnji kul tiari niti današnjim potrebam", "se oeira le na razum, nič pa na vlogo volje in čustveno stanje",da je "statitoa",doČia je Bivljenje ‘'dinamično" in da so aato "druge filozofije boljše*« Pri tem mislijo na imun, ji ti aeia, id eal i aom,; icteriali aea vseh VT**t,eksi-etenoialiaom, id. e o končno vsi "upirajo veljavno« tl motafi sidrnega sklepanja • Jasno p**, je i» povedanega m papeža,*a je a trna podana fta jveeja nevarnost *m dve filozofski panogi,ki ata po ovoji naravi a verskim naukom tesno povezani, a* teo-dicejo in etiko"«Cb tem pa se n jno spet pojavi nova mota« Ko enkrat filozofija o Bogu ali drugem nadčutnem bitju nič več ne more dokaaati kaj laveatnega^ naj se kaže le Se to,kaj vera o osebnem Bogu in njegovih napove: ih uči in "kako e© ve e to popolnoma ujema a potrebami Živi jetija in ae morajo aato vsi tega oprljeti,da odvrnejo od sebe obup in AooeMejo večno življenj e"« Sake ©krožnica pokaže na novo oziroma obnovljeno s&oto "pra^.-aatl*rae" « 6«/"'Sedi. j "p. je že prižel čas,da vrliomi učitelj in varuh cerkvenega' nauka n,«.-sna51,kje ec globlji vzroki m načtete neodlnoAti in amote« K&jprcj je to gotove nepokorf čina in oddaljevanje od .cerkvene^-., učiteljstvea "Kakor vse te~o8iino nasprotuje izjavam nalih prednikov ;»eona 1IIX. in Pije X«,tako a e ne da spraviti v soglasje z odločbami Vatikanskega cerkvenega obora"« vkrožnlca ponovi očitke na račun tega učiteljstva od e treni novotar jev, 5e5 da pomeni "coklo napredka in oviro znanost!" in da je "brado,ki eadrBuje nekaj iaebraženejgih bogoslovcev,da bi obnovili evojo znanost*. Le to pravijo,da je treba "naaaj k prvotnim virom in s® tora j o novejše določbe in naredbe cerkvenega učiteljstva raelagati e spisi starih* in da "popeči nočejo rac*ojati o rečeh,ki teologi o njih na to ali ono plat razpravljajo'. Kar je v teh očitkih resničnega,n« to papež v naslednjem takoj pristane,predvsem na to,da "ee morajo teologi mer&j vračf ti k virom božjega razodetja* »ki imajo *T sebi toliko in takfrih zakladov reenice%4& se resnično nikoli ne Anje izčrpati in se ob preučevanju obeh virov svete vede vodne pomlajuje jo« ''Toda - m to novctarji prezir jo - "hkrati e uvetir;i viri je dal Bog svoji Cerkvi Sivo učiteljatvo,;la tudi pojasnjuje in odkriva tisto,kar verski naklad obsega le nekako temno in vključeno« Polnovredno razlaganje verskega zaklade je pa božji SSveličar zaupal ne poeemeenln kristjanom,alti bogoslcv-oem»raprve5 nav-e cerkvenemu učitelja tvv",Kem*3 to da »e kristjani in bogoslovci oprimejo "popolnon- zarečenega postopke,po katerem bi ue jasne roči razlagalo k nejasnimi* ,k»r bo vedno takrat, kadar se ne bodo zvesto dr tali cerkvenega učitelj, tv 9, na j raje v vseh, "tudi v aodreolovnih rečeh o primernim a pod tov a-njem upočtev^je cerkveno uči tel jn tv o, e a j ima le to pe bo?, ji »a-redbi Aol&noot, ne 3ste Suvati in razlagati zaklad resnice,od Boga razodete,temveč bedeti tudi nad filozofskimi panogami, da ne bi zaradi krivili naukov katoliške dogma UM« trpele", Zapor 8e novo ugovarjanje papež poudari,da se to ne tiče namo lared-neg s cerkvene^-*, učiteljstva, v katerem papeži izvršujejo na jv13-jo oblatit svojega učiteljstva, napak tudi rednega, ki ga izvršujejo v okrožnicah in o katerem tudi veljajo Kristusove besede* "Kdor vas poalača, mene poslala’1 /lk 10,16/, Če papeži na ta način "razsodijo o stvari,dotlej apoml,je vsem jasno,da 90 misli in volji papeSertr ne nore biti več vprašanja o proatea razpravijanju med teologi"• Z Salonijo papež omenja v sveži a tea Tpr&Žahjsm nekatere,ki 00 ae sicer od racionalizma apreobr-nili k Bogu in h katelički veri, pg "toliko ^ikreje sodijo o oerkveasm učiteljstvu", kor pač dokesuje, Aa niao 5e vdani otroci prave Kristusove Cerkve in bo če polni nekih napačnih razpoloženj • 7e/ laka napačno raapolo; er: Ja os en Jo okrožnica večkrat, ko pravit "Vara jih ali neprevidna vnema »a duSe ali pa lažna veda", In zopots latu. ja jo "iz Seje po »eSea novem ali tudi la ne-kege neurejenega namišljenega apostolata", »a ^elja nečoa novem, aaradi katere predstavniki v 'Hmani -enerlsffT~olae o^enlh a iot”dobe ponovno Ime "novotar Ji",smr. ne, sobi ni slaba, toda 06tati mora v pravih mejnh,sicer veljajo o njej papeževe besede* "Trdno stoji,da danee,kakor v apostolskih časih,ne manjka tekih, ki ao bolj nogo je prav, ženejo aa novotarijami,ali tudi is strahu, da ne bi veljali zn nevedne glede stvari,ki jih je uvedlo znanost napredujoče dobe, ir. e e skušajo odtegniti vodstvu svetega uči tel jntvr>S /Tnko razpoloženje ne more voditi drugam keker v Štren, ker tudi papež pripominja* "Venomer 00 v nevarnosti,da bi ee polagoma, ne čuteč kdaj,ločili od razodete bogje rosni©# in bi druge »e seboj potegnili v zrnoto", Ako hočejo peeluSatl ponižno nrsvet svojega vrhovnega učitelja glede tega razpoloženje in teženja po novea, je ta* "Kova vprašanja, ki jih je zreta v lip, današnja kultura in napredujoča dobe naj kpr marljiveje preiskujejo,toda o primerne previdnostjo in opreznostjo". 8 #/ -nogo več pozornosti kakor tem te. en ju po nečee no-vn posveti *lj XIX« po videzu zelo lepi,tod?, stvarno namišljeni apostolski vnemi,ki ano^e od teh novotarjev oddaljuje od resni oe« Imenuje jo fl Ireni gag", Dobesedno pravi s Je pa če druga neivarnotit,ln sicer 'iuir2o večja, kolik or bolj je zakrita z viue-aoa krepo&ti* Več je tekih,ki se iz žalosti nad neetlinootjo človeškega rodu In zmedo duhov iti Iz laalooodre skrbi za duše dajo gnati od neke vihravosti in gore od silnega krepenenja,&a bi podrli pregraje,ki ločijo poštene in Častivredne moČe$2 ? oklepajo se takega ircitlzzaa,da pečajo mornar vpr učenja,ki lji>» di ločijo, In mislijo ne le na to, Oa bi se a skupnimi močni odbil napad brezbostva, marveč de bi se tudi poram la in a pr ar* vile- ime prot ja v dogmatičnih vjtraS&njUu" *rav te zadaje besede naa v precejanji meri obzazlože okoro trdo ravnanje e tis tisi eodobuirni ljudUtii v Cerkvi, ki večinoma gotovo v najboljši veri la z najboljšimi nameni iščejo novih potov, da bi pripeljali čim več ljudi h Kristusu in v Cerkev, Koda krivda je na njihovi strani, Pozabili so na to,^kar je tako lepo izrazil papež lij 11, z besedami« *’■ irva ljubezen je - reenica0 • la njen račun ee ne sme nihče pregrešiti,pa če In* še tako dobre namene, t$a drugi e tratil pa sc premalo ločili sed teoretično in pr akti-čnOfepologetičnJUi vprašanji, hoteli so biti popustljivi pri razumskem. dokazovat;ju temeljev krščanske vere,kar v nobenem primeru ni dovoljeno, pe so preveč ga ozrli, da Je dovolj prostora za apostolsko vnemo in za vpoš teran je vseh te&enj Človeka in njegove dobe n& gouročju praktičnega pridobivanje ze 3prejem razumskih dokazov,na področju ustvarjanja potrebnih moralnih dispozicij in pridobivanja človekove volje in oroa, ha to napako jih okrožnica "Humani generis* resni ?So tudi opozori,ko pravi j u in kakor so nekdaj nekateri vpr^svali,ni-li izročeni apologetični način v Cerkvi bolj ovire nego poraoč za pridobivanje duhov za kristuso,tako danes no manjka takih,ki si upajo tako daleč,da resno zastavljajo vprašanje,bili ne bilo treba bogoslovne znanosti in njene metode,kakršni sta z odobravanjem oerkvatne oblasti v Šolah v veljavi, ne samo apopolniti, marveč oelo popolnoma preosnovati,da bi ae ^riutusovo kraljo-etvo,kjer koli na zemlji, med ljud.nl kakšne koli kulture in kakršnega koli beljenja uspesnoje razšlrjalo,” Papež sam pravi, da ne bi bilo nobenega vzroka za strah, Se bi ti nov »tar ji hoteli sauio boljšo prilagoditev dokazov,.^.Ja temeljev katoliškega nauka d&načnjia razmeram in potreb,^, Soda vidi,d* jih ”ma-lomodrl irex4zam",vsaj neke,teze,vodi tako daleč,da zahtevajo s pr omembo v bistvenih rečeh in ustanovah, tore j prilagoditev v rečeh,kjer prilagoditve ni, laki apologetični postopki pa bi vodili v najvecjo nesrečo,ki jo papež o~oro pikro omeni s besedami: “Ako ae le-te zruiijo,.»o sicer vse zedini,toda samo v ruševinah, na tlel, lo svojo misel zoper napačni Irenizen močno še enkrat povat*me in poudari na koncu okrožnice,ko ae obrača spet h tistim,ki jih vodi premalo premišljena vnema: "Maj nikar ne mislijo, da bi a e z napačnim Ireni zraom1’ dali srečno nazaj v naročje Cerkve privesti ločeni in blodeči,če ae vuem Iskreno ne poda neokrnjena rejnica#ki je v Cerkvi,brez sleher-nega izkrivlja* ja in pri trgovanja". 9«/ Večji del okrožnice "Humani generia" je posvečen naštevanju in zavračanju mot in napačnih razpoloženj ne- katerih sodobnih filozofov in teologov* V komentarjih o okrožnici se je » to pojavila misel,kakor da je smučaj okrožnice ia-rasito negativen* Toda no ta ugovor dobro odgovarja ^dlvetti, ki te ugovore našteva*'* češ da je s tem, da je okrožnioeToB-novila katoliško stališče glede dokazovanja,ki zadeva ”praeam-bula fldei" in "rntlonebile obsequium% storila dovolj pozitivnega* Ker je že v naslovu papež povedal,da hode govoriti o nekaterih krivih mnenjih,ki ogrožajo in izpodkopavajo temelje katoliškega nauka in ker to temelje po besedah Vatikanskega cerkvenega sbora dohauje le "reota ratio*, mu v pozitivnem delu okrožnice pravzaprav drugega ni treba,kakor da obnovi in tako spet reži ter znova v imenu Cerkve zaščiti pr -vice in naloge edravega človeškega miljenja in vsega,kar na njem sloni osiro-ma*“la”n3eia“elel!i*~2T~Iem Bo lejaneko eavaroval vsako znanost in s, vrnil ve e, kar jo ogroža*2« 2pto v okrožnici tolikšen peuden rek na zdravem človeškem razumu ln filozofiji, ki njegove pravice in poslanstvo najbolje tolmači in varuje* "Dobro je znano",2® pravi papež, "kako ceni Cerkev človeški razum,ko gre Za to,da se 1»vestno dokaže bivanje osebnega Boga sprav tako,da ee temelji krščanske vere po božjih znamenjih neoporečno ugotoves da ee postava,ki Jo je stvarnik položil ljudem v duš o, prev izrazi {slednjič, da se doseže neko,in sicer zelo koristno umsko s po zn nje skrivnosti'’. 10./ Sode to razumsko delo mora nekdo razviti,pojasniti in spraviti v take oblike,da Je Se lažje doseganje svojega namena bolj uporabno* To vse pa ima izdel-no sholastična filozofija v Soli sv.Tomaža Akvinskega* Zato papeS"na3al3ujesHVen-dar p*r™Bo razum moge$~Ie~le je ena osnovnih teženj mnogih dobromislečih učiteljev katoliškega nauka,da bi zavrnili kot neupravičen očitek, da ei vera in snanoet nasprotujeta in tako pomagali "znanstvenim" duhovom do vere, papež tudi v okrožnici ‘'Humani generie poudari načelo,ki ga ni še nikoli zatajil,da naj namreč katoliška vera kar najbolj ^očtwa^g^ltiynewyede,in to vselej takrat, "kadar gre za resnična in dokazana~dejatve . " Seveda pa je treba velike opreznosti povsod tem, "kjer se razpravlja le bolj o podmenah."^osebno je ta previdnost na mestu,kadar gre za podmene,ki sioer "na nek način slonijo na človeškem s poznanju, ki pa se dotikajo tudi nauka,obseženega v sv.pismu in ustnem izročilu". ha konkretnem zgledu svobodnega raziskovanja nominaliaeci, protes tantizem,f ideizem, dogmatični relotivi« ther.la,modernistov in sodobnih zmot.** "nastanka človeškega telesa la Se obstoječe In Sive snovi" In absolutno vezanega gledanja na vprafianje t,zv.pollgenlama papež pokaže,da a e je trebe, v primeru takih reertlc vedno '' ravnati po eodbi Cerkve,ki ji je Kristus izročil nalogo,da avtentično razloga sv.piszao In čuva verske dogme** Sadar torej domneve pozitivnih znanosti "naravnost eli posredno nasprotujejo nauku,od Boga razodetemu, zahtev* po svobodnem raziskovanju in upoštevanju napredujoče vede ni več mogoče dopustiti", % drugimi besedami Cerkev dopušča svobodo raziskovanja pove©d tam,kjer ni nevarnosti za nespremenljive načela neravne modrosti ali razodeto vero. Zopet pa ji je prav v tem v največjo oporo filozofija sv.lomaže Akvlnea, 12,/ Končno pa e e Pij XII, pokaš e velikega tudi v tem, da razume te£ave,ki jih doživije sodobni človek,kader se sredi življenja sreča a problemom vere in še posebej katoliške vere, tije-gova odločitev nikakor ni lahka. Polno je težav moralnega reda, po tudi razumsko Iskanje in dokazovanje samo je” ždru*eno~z mnogimi zaprekami, lege bi ee morali vse bolj zavedeti val tisti, ki tako radi zaidejo v integrallstično miselnost in imajo kot taki premalo smisla in srca Za zapletenost sodobnega življenja, za slabosti človečke narave in zate tudi m tis te, ki tak smisel imajo in mu hočejo zadostiti. Papež pa pravil "Ker se tiče Boga in kar zadeva odnose med ljudmi in Bogom, ao resnice,ki popolnoma presegajo red čutnih reči?ko ee uvedejo v dejavno življenje in ga oblikujejo,terjajo žrtev in premagovanje samega sebe, človeškemu razumu pa otežujejo pridobivanje teh reenic draženja čutov in domišljije ter slabo poželenje,prihajajoče iz izvirnega greha, 2ategadelj ljudje v tekih rečeh radi sebe prepričujejo, da je krivo ali vsaj dvomijivo,kar bi želeli,da bi ne bilo resnično", d tem papež opozarja na splošno slabost človeštva,da duhovnih in nadčutnih e tvori noče oziroma jih sarao z veliko težavo a poznava, Sama po eebi e e mu pri tem pojavi nujnost, da opozori na moralno potrebnost razodetja, "da morejo tudi v sedanjem stanju človeštva vsi,brez ovir,e trdno izvestncx.itjo in brez sleherne zmotne primesi spoznati vse tis to, ker v verskih in nravstvenih rečeh enrao po eebi razumu ni nedosegljivo".^ 3 tem dobi pač razum na nadnaraven način neko pomoč,ki jo potrebuje za spoznanje naravnih resnic, la slabost ee kajpada usodno javlja t tudi pri iskanju in dokazovanju prave vere oziroma njenih temeljev. Papež pravi; "Človeški um utegne včasih zadeti ob težave oelo tedaj, ko si hoče napraviti iaveetno sodbo o verovnostl katoliške vere, čepmv Je Bog dal tako mnoga in čudovite znamenja, ki se dk z njimi Se samo a lučjo naravnega razume iavestno dokazati božji izvor krččnneke verev^ Koralne težave so sareo velika ovira tudi pri iskanju dokazov za temelje krščanskega razodetja .1"človek,ki ga vodijo predsodki ali izpodbadajo strasti ali zla volja,utegne odkloniti ne samo razvidnost zunanjih makov, ki je dana,marveč tudi navdihe od zgoraj,ki jih navdaja Bog našim dušam in se jim ustaviti". Kdor tega noče videti,bo sicer teoreti čno temelje katoliškega nauka še vedno lahko trdno dokazoval, todo oevojll sp. tfi nauk sodobnih ljudi ne be veliko, Zanimivo pf je,koko ae papež,»kapni ode vseh,ki je v celotni okrožnici nnetepal predvsem kot nepopustljivi učitelj nespremenljive in nadnaravne reenioe,prl poglavju,ko gre sa konkretno poaredrvanje in sprejemanje te resnice,skoro razne-Si v Širokosrčnem upoštevanju psiholoških in moralnih težav, ki ae morejo ob teci pojaviti« &© e; mo,de zahteva,ds morajo val, ki hočejo kogar koli »a krtetnaovc resnico pri dobi ti, računat i e človekom, kpkr #2h, » U, <3.1,a,4 p-d 3 ter q.45»a.2o/; jasno je kako krepko utegne takšno,četudi temno spoznanje podpirati umsko raziskovanje' . Ki dvom , e I /1939/. ^^nsurn, Jm jrende route apolocdtique, Pariš 1939l^,ftopram,~3e orols en Sel, Peric 1949; v.Levie, 6o\w ler» jex^'^e'l7~Ir,croyrint,Pario 1946| it,;>ubert, -T"probleme de 1* acte de la Pol, Aubier 1948; Sigrrtgouf-li^rongo, De rovelatione,ea,nov4i,Soma 1945? J,?aloon, itsT or Odi bili t o du dogme oathollque, Pariš 1948, 14, *ri.m,veliko In reano delo o tem Xvee Centar OP, V rale et fausse reforme dan# 1» ivjllee, Par ia"1950, o $?V>4>% posebno In« troducticn 1 - 59, 15, V 1* encielica etr,49-84. Vendar pa okro-nioa nikakor ne mlali 3 n.no na ta imennl 16, ijav.rnaprav, l»enoiolioa 81, 17, V rovi Ji lie tionde /30, jen,1952/ je neki "visoki cerkveni dostojanstvenik" objavil svoje vtlee o stanju, ki Je n&stalopo objavi okrožnice “Humani generls", ProVl,da "najbolj?1! sln^ab-niki Cerkve" obžalujejo vedno večji prepad ned Cerkvijo ln modernim svetom, 3elo jih Šali očitek modernizma ln krlptokonu-nizma. Obžalujejo,da se la Vatikana javijo "reakcija avtoritarne modrosti in koneervatlroa”, *evi,da je postala naloga francoske inteligence, ki Seli ohraniti kontakt a Sasom,selo delikatna, Poudarja, da "fanatiki ortodoksije" ne poznajo življenja in njegove bede, neto ee upirajo modernizaciji dušnega pastirstva in specializiranim oblikam KA in vodijo Cerkov v vode političnega katolicizma /na prim, v Italiji/, Rasuae prizadevanje Cerkve za ohranitev edinoetl,toda ne razume,kako morejo fanatiki predetnvljati pravo vero in druge 00umijrtl krivoverstva, oni da ae vendar borijo za "svobodo duha in iniciative" in «a bodočnost Človeštva in Cerkve, med tem ko "ultra©” uporebljajo pokorSSino do jperkve a* orožje zoper mlali in zoper ljudi, ki jim niso vSeS, Avtoritkt und *reihelt in Gefahr v Kerder Xor-resoonden* /Orbis cotholleua/ VI /1952/ 373 el, 18, Beseda -.a gr, K , G , Ki ch »ud a v lietu France oatbollque /l3,okt, 195C/ v razpravi** ^cement "op pl tal pour 1» orientatlon doctrinalv te 1* Sgllae; nr v,Cplvetti,n >v,razpr,I,»encicllo# 86, 19, 2a še boljše razumevanje razmer,iz katerih eo vzklile zmotne misli,ki jih iiar, pred očmi "Humani generis" je prav,8e m.ve-dem nekaj mlali iz letošnjih pastirskih postnih pisem nadškofa Peltina v Parizu ln kerd.Gerliera v %onu, torej v škofijah,kjer e e** j ©"predvsem pojavila ”nova~ieologi j->”. Pariški nadškof,ki je svojim vernikom prejšnje leto pisal ”0 Čutu sa Cerkev”,hoče tokrat govoriti "o edinosti v Cerkvi”, V to ga eill "vest spričo vedno bolj perečega položaja”, V tej edinosti se mu zdi posebno važna "horicontalna dimenzija", torej edinost katoličanov med seboj, v Franciji ln v svetu sploh, Clede Franclje obtožuje "trmasti individualizem",ki spreminja dobrino svobode mišljenja In govora v pr vc lo%inar»tvo,kl pohujšuje mnoge laven Cerkve« Ea»11fine področja življenja postavljajo katoličane mnogokrat v pologe je,da sl stojijo mod seboj kot nasprotniki,toda usodne je, dn vsak hoče cvoje posebno str Iliče zogeverjeti s verskimi razlogi,na pri?;# ko gre ee 11 tiwgljo,,apostolat,teologijo,soeial« no moralo,dtthovno življenje, cerkveno umetnost itd. Napačno ravnajo tisti,Jsl pa vi jo, de je pr-v,da ao različna mnenja, da le ljudje ne prekinejo s Cerkvijo in. ne odpadejo. Opozarja,da Je tako e tališ če zelo nevarno, ker pudča vrata odprta kr nefcr-ččanska načela ln se teki ceve&e kmalu zn. jdejo v objemu druge "cerkve” ozire.?* slo tena, pr Je takrat Se navadne prepozno 2-i povratek.'>rug1 pa hočejo ravne tu-sprotno diktatorsko ptrogla-Sati vse za a 'evo vere,četudi gre prečeeito samo zn njihovo osebno mnenje« Pravijo,dn. skrbijo 33 ortodoksijo v Cerkvi, v resnici pp. so "borbeni In dl pl orno fen :i aboolutls ti". Niti eni niti drugi p ne vodo, v čem je prav a edinost v Cerkvi, če pa greto k vir o 1 razodetja, vidimo, dr. gre Sa edinost v milo© til in ljubezni. Ko nadškof Keltln opozori na pogoje edinosti med katoličani, še posebej opozori no "statut pluralizma", ki je v izpolnjevanju . vgn • tinovega načela* In neoeearila unltee, In dubils libertno, ln omnibus earltya ter v povezavi a hierarhijo. Sre zr. uresničitev lepe harmonije v Cerkvi,do katere odločilno -pomaga tudi medsebojno ©poznanje ln spoštovanje mnenje drugih« Vse to bo vodilo tudi do mednarodne edinosti katoličanov. Prlm.Kerfler Korreeponden* Vi /1959/, le iinheit ln der Klrche, 564-371. Ikonski nadškof pa Je lsftel postno pismo o "pokori čini So Cerkve"« V njem opozarja ne letelotično miselnost nekaterih katoličanov, ki bi določena področja življenja radi Izvzeli iz vpliv® Cerkve, med tem ko hočejo drugi /' Integral Ib tl"/ zopet "vsa področja človeškega SiviJenja opraviti pod oblast Cerkve", Nekatere kristjane zapeljuje materializem, druge pe "silni dok idealizma in subjektivizma J ki polaga voo Važnost ne primat vesti, od katere d je odvisna vsa človekova vrednost. "Vest el zato zadostuje in je povsem neodvisna, .kar zna čl popolno anarhijo’*. Zopet drugi,ki so v etiku z olnvsHm a vetom, vidi jo rešitev v proletarski revoluciji ir. zahtev? Jo,na j e e Cerkev osvobodi starih struktur ln srednjeveških ostalin. Zoper vse te pa c pet nastopajo tisti, ki se upirajo vsakemu prizadevanju m reformo in. najbolj okostenele nazore podajajo kot zvest izraz katoliškega nauka in so pripravljeni celo teologe in eksegete,kl učijo pod vodstvom škofov, obtožiti zaatranjeveJtija v nauku« Obči it. o potem karf.Cerller razlaga bistvo Cerkve in njegovo povezave z Bog on in Kristusom ter opozarja vse nn duh pokorščine tej Cerkvi. Predstavniki Cerkve ©e ne oaejo izogniti upravičenim reformamitisti pa,ki ai jih želijo, jih bodo najbolj gotovo dosegli,če vue delajo v dtShu pokorščine Kristusovi Cerkvi, njenemu nauku ln njenim rsapovedic, Jrlm« Herder Korresoondena VI /1959/, Autoritat und Frelheit in Cefahr, 371-373. 20, To podobnost obeh dobro poudari / .Oenelli,ko previ* "Od nepozabljive "Pascendi* 21ja z«,ki predstavlja a- katoliško kiti tur o sidro re en ja v ..or ju d v ono v, v katero so a e nekateri predrzno podali, de bi branili krščanstvo, pri tem pa sanlka-11 njegov n., innrevnl enačaj, pa do 'humani gsneris" ,ki ponrae-Siia lati terna spričo značilnih naukov aedunjegs ČJaa,.*"Il alg« nlflCito storlco ell. "humani jen er is'* v l»encicliee 35* 21. Prim. op, 4. 1‘ndl z:ot,ki spadajo v specialno dogmatiko, tu ne omofi. jan. 22. "liecta ra ti o fidei fmd&mente tie.. ona trat", Dene 1799* 23. im obrede or- eajeia,da se v zveni a ekelstenolalenom pojavlja v svetu in peeeine med mladino tudi ne moralnem polju t. zv* "nova norela” v duhu individualistične evtonmje, ki zavra!© vse objektivne in večne norme ter si ustvarja, drugo "situacijsko" moralo, iioper to papež ostro nastopa, lako je v radijskem govoru o vzgoji kr:Sanske vesti odločno opozoril na te nevernosti /Drla. B:->3 obris tliche Cre^lssen cls G eg ena tam? a er Br-HftMBii h er d er horrea pondenz VI /1952/ 36 -364/, v nagovoru sia mednarodnem zboru katoliške ženske mladine pa je obravnaval lato vprašanje 22.aprila letos. 24. J.^ivllre defivira moderni dem kot "notzrement doctrlnal qul se d ormaV po ur trat d* harmonis er ©v ec les postulata du aubjec-t iv is mo moderne lea prinoipes fontfainentaucc du dogme ohrdt.ten, mala arrivait h 1£ oompromettre on a le detruire sur dea points que l#kgliae tient pour escentielo^" hodemiaanr 12. Po Gemolll-ju pa je bila te zv modernizma, dc; mora v Živi veri biti vee o premeni j Ivo i do; me,Cerkev,kult,svete knjige, oelo vera dava. te nočejo biti mrtve,2i j se podredijo zvi-.onn r»zvo ja $ nav .mzpr.l*a-eiolica 33* Vendar je treba opozoriti,da -vea Conggg.ki v aae-njesni knjigi na. široko opisuje prizadevanja S*~5dravo obnovo cerkvenega življenja v današnji doli,odločno pripominjat"£&u-tour de ce livre ..tdcioigne er pr ee semeni gu* 11 n*e pas rencon-trš^ri m seul c&s oti me lnr> oiretl on modemiate f ut peroeptible danen le reformleme actuel" /nay. d. 40 s podobno še 50 in 5S/. 25. "uv.oče in n islih pni prt dni ke raznih, krščanskih veroizpovedi, ki so v svoji veri iz poštenega prepričanja in šive po njej" ♦ Op.prev. hajbrže p tudi teke,ki niso v neben! veroizpovedi, p sc trudijo ze resnico,dobroto in lepoto. 26. nav.rezpr. v i*enclolioe 88. 27 # V razpravi L* kncyclique *ttr—ni generia" et la dootrine de uaint $homas /L* B oiclica 41-48/ k»C&rrlghiqve, qui condvit au pr d ce ti en t"; nav. raz par. 41 • 28. Prim. enz 1790,1795-160č. 29. Prim. C; lvetti,nav.rr»gprav.v »enciclioa 89 sl. 30. Gorrigou-Lagrenge poudarja v ovojen komentarja okrožnice, kako jo aoiio filozofi je sv.l’omaŠQ sposobna okoristiti ee z vsem, kar je v napredku dobrega, pe da bi trpela reanlca. Pravi namreč, da je njena moč ne v adaptaciji ampak v esircilaciji,a katero 81 prev««**. vae,kar Ima kaka snanoet reani5nega,ko to prebodi v lufii metafizike in razodetih rejnic; ntv,razprav,v L* enci-clioa 47» 31« Po mnenju $r.rrlgou-lagrangea je prav v tem razlog,zakaj je debil ov.SomS n~Slov“~4ootor ooaaat«nls,,,le njegova filozofija du ima "le cul te de la vdrltč priae ob jeotlreiaent* • Sa to pa bletro zavrne v a a druge merila *n resnico,ko nadaljuješ "Elle ebt pour lui 1 oonforsiit* de no tre jugement irvec 1'Štre et non pas aeulenent la conf omitd de no tre jugeoant avee lea ezigenoes de la vie et de 1* actlp h -ornie. *' N&v.razpr.Tj* en-olollca 44» 33. Prim« ena 1766« 32, darrigonfisa'luiv.razpr, f enclclic?. 46. 34, til dvom, de hoče tudi okroBnic* z&vrniti Be prej omenjeno zmoto p.Eorutiselott ■> J Irt nekaterih, po kateri bi moral dobiti razum posebno milost od zgoraj,da bi spoznal verovnost kr« Sdanskega razodetja,in da za to »poznanje raarum som ne zadostuje. -riia.v cb.lromo. Be lunine ex o, Be rev el ■-1 ione cristi-ana, Rom 1950 , 166-179. ^ 55» "V '.ncioliCL. "humani generis^ e rlmarra trna rlaffoTMslone del fondamenti stesal e delle linee car?eterlotioh# del grandioeo edificio nel Criatianesiao11 • Ocaelli, nnv.rezpr, v .* enciclioa 34. Dr« Vinko očnik .01 e d e duhovniške Urade »e Je po objavi novega aakonika 8e dokaj pisalo, vendar piaci ne seglaftaje v ve ek vprašanjih ;nej-itanj ae ujemajo v vprašanju, kake pravice ima Skof glede nošenj#. odru n eno en ju Uh ovniČke brede, a tudi v nekaterih drugih otv reh, si niso 50. činoma edini, a,-,to n® t-o odveč, da ae o duhovni ',ki bradi irnovB razpravlja« & »pravi ee bo imela pet delov; 1, hoče ge? eri tl o zgodovini brade v obče, 2, o duhovniški bradi po starem prav:;., % o duhovni ki bradi po novem pre*. < 4, o ehlaetl ikefa glede enje o&n,nenoSer*ja brade na a plodno in 5» b obl,-eti škofa v pos&aaHi .>ri črtk, 1, ovina trate vobče. Brada Jui,t svojo zgodovino; Lili so B&rodi, ki so nosili brado in jo Ju;.tli v pooebr.1 časti, in 'bili so narodi, ki so se brili. Lili so celo Čaet in krnji, x katerih je brada pomenJela - de enctr cijo, pa Je take dencmetnaite oblast tudi kaznovala, V Brili so se v r«. jstarejči dobi l&ipčarJL, s&kč„j brade je bila pri njih enek ir* odlike božanstva, Lato tso faraoni nosili tr.do, kajpada v,:xtuo, kr Car eo n- topoli kot ležanstVo, el c pozneje, menda pod v oliv ona Judov, so začeli tudi Egipčani no-eitl kratko brado, Babilonci ir* Asirci so nosili dolge Ir* valovite brade in Jih skrb:..o gojili, takisto e&ljci, erzijoi ir „ r? boi. Vol so ihteli br do m nekaj dragocenega, celo l nekaj svetega.Mo-hastedcuieo ve danes prisega pri bradi preroka in er o ji, fudi et&ri Srki o c not;*!! bravo vse do časpv Aleksandra Velikega, očn&,Colg ir* gosta breča Je biln v njihovih očeh znak moške vrlo® tl in cvoboditosti din so jo zato vselej gojili prav skrbno, Tufli ^ristrigovali ec tio in je pri rasnih stanovih in-ol ra slično oblike, Cd Aleksandra Velikega del je pa se je med Grl, vkljub prvotnemu odporu, razširila navada, briti brado; in k* kor vse k&r.e, Je ta n-vv&dt* pri la is £gipt&, Aleksander Veliki Je Ukv zal svojin vojsko; , ds oe brijejo - zaradi .:iwra£.JLky, dc. jih v boju ne bi iogel zgrabiti sanjo, I algo brado 30 nosili 1l e filozofi, posebej v,tetki, in njihova tirada je pre lf* v pregovor; ob njej sc sc Grki vet.clo zabavljali. Rimi Ja 1 so takisto nosili brado vae eo leta 454.0, u. c., ko je P, Sloinius i-aena privedel prvega brivce 3 Ličili Je v Rim, Od te,a 6 ja dalje e e je vse bolj Sirila navada, otriČi /tonderc/ ali briti /rac'ere/ brado, teko da so polno in dolgo brado nosili le c sužnji, ki 30 si jo p* dali takoj obriti ali 06 tri čl, kak er hitro j ta jo gos poti ar podaril svobodo. Le Se v zrak Belosti in Ze Basa Belosti -i je svobodni ln plene-r:iti Rial jen pustil m 3 tl brado, ?&ko : ,pr, cesar avgust, ko je zgubil neko bitko, Dolge brada je bila no e ametljakov, Kaj pa etre jel, stari Judje? Kakor drugi orierttt.il ci -razen E,ipč nov - so tudi tl nosili brado, ki e o jo pe na razne n-čine pristri. ov* lij nekateri teto načinov so ji$ bili po rioseaevl potvi prepovedat i.*/ So.no leviti pri svoje*, poevedenju in gobavci pri svojem očiščevanju so ee morali popolnoma oetriči, knr ju izpelo vere ko ainboli ;en jpemen,*/ Za duhovnike je Bog odredil, n*j »1 ne brijejo »e glave ne brade,®' Brado sc Hebrejci i.eli i- nnjveSjo no:ko le -oto, z« to eo jo tudi skrbno, gojili in čeeall ali celo nnillU}*' v znak epoBtova-*. j-, eotfgoetu pri ve topa v hifio pokadili ali e dišečo vode pokropili, Bil le pozdrav, ako je kdo dru e prijel in jo polju111,"' .-Uodf komu brado ostriči, obriti, raemri.iti, no er.en ali tiru^i r, Čin oskruniti, r.,;>r, s pljunkom, je bilo ee Juda največ je ponižanje in nejvt resftaljenje, $ako eo ea poclanoi Davit ovi, ’ i jih je v enak prezira anioni te ki kralj dal do polovice obriti, Čutili zolo osramočene,9/ j<0 ec je 0 dogodku sporočilo avl d n, je pot l-moeia ukazal, n j ostanejo v Jerihi tako dolgo, dn jim zraste brada$ dogodek ea» pa je imel Za ')*...Icdico loj eti 'l in / toniti. Oti toč. je tudi razumljivo, d-% v ev.pis u 1 ritje ali striženje brade pomen ja k sen, ir. sicer hudo kazen$ toke kr zen je l og napovedal Aliteu, ®/ oabitom.11/ le v znak vel ke žalosti ol Je Hebrejec dal ontrlči ali obriti brado j tako izdra, * tfudl c o c? A v znak žalosti kakor ob velikih nesrečah brado e.orno razmrčili, njene lase izpulili ali jo pustili divje rasti, Sicer pa nasilne striženje »11 britje brade ni pomenjalo k:\Zni sa-e pri Judih, tetveč tudi pri Orkih ln drugih narodih; pri Grkih n,pr. Je bilo odrejeno, da se oetriče polovice brk vsakem, ki se jc v boju vedel nemečko,strahopetno. Ser so Judje i^eli brado v taki ti sti, ni čudr.o, de so ne brade tudi prisegali, autnji menda niso nosili brode, kadar eo Jo nosili njihovi gospodarji, ker 1 lao imeli polne me ke vrlo: ti, iz vsega poved; noge se sklepe, z večjo ali rr.arjfto gotovostjo, da Je tudi Kristus Goa pod s svojimi apostoli, ket orientalec in pocebej kot Juti, nosil brede,1*/ kc.fJe in duhovniki v n&jstarej 1 debi cerkvene zgodovine so sicer bili nasledniki in posnemov?*lei Krifituca in njegovih apostolov, ali iz tega 8» ne sledi, da je preti Kristusom in po njen v Grčiji ln v Rimu bile zelo razširjena navada striženja oziromet britja brade, srednjeveške cerkvene akup; čine in srednjeveški cerkveni pisci so trdili, da s c duhovništvo rimske oziroma znpetine cerkve brije sem oti. dni apostola Petra, To aleer zgodovinski ni dokazano,gotovo je le, da oe Je duhovništvo zapadne Cerkve Se v zgodnjem ered-njor. veku aplo no brilo, ln sicer ne osnovi ustnega izročila, raasirjener> akozi ves srednji vek, o katerem bi pogani v Antiohiji Petru, prvaku apostolov, v zaojaeh ostrigli ne a«»o glavo /toneura Petri/, a.mpak tudi brado«*5/ 2« Dehefalftka brad«, po atares pravu. ja, občne posltlvne odredbe o to ; ni ■ 17.o* votestakem je logla sloneti aa:o na običaju. In .res, Se -atra mu© /9* d tol./ p£*avi$ ic&kor rei ogo dr«ib 0 tv-ir i ta': o Je tudi t-». pre;'uBčena običaju poaa.it. ih Cerkva* Gre. " ♦ tekle to gevp navedi,”^ Karol Bor< ;i o tep- ko »alb fit-.rov v 1 prak»i*24/ večkrat neveceni laalhofer v ovoji razpravi* liber 6 en Sart d er voitlidEen, malo sočno f ovčarja običaj in običajno pravoi o srednjem veku pravl,do oe je tedaj ma proti oricr.trlcem v vstaVa-iJu no J en Ja brade po pravi- 01 prev celo pevdarj. 1 običaj*^ V piei.u apostolske .’>.unolatu-re v ■■[on*rč:.Q • eza s dne 4*tk« ja /16* junija -V 1865. lota monel.ovslte-mn nadškofu atoje besedes In confeaao eat moderna* et vigenten Leaiae latlnee dlseipllne.it bule usul /l*e* geetandl berbeeV prorauEi obetare, novamque oonsuetudine 4 e to. in proti koncu a Curandna eat,ut.**quall»ouiaouo nova o o n s u e t n d o vl~ tetur.26/ pokinent ..vi ?o$$nr: torej nobene pozitivne občne odredbe,ampak ae o,običaj /mm,ooeeuetudo/* lato potrjujejo Ani^mdverolonec in onuaa mtialav.et allsrurt, 87/ kjer ne pravi* :?.os late borbam Tadendi...nonniei c o n a u e t u d i n e, probntin nertpo rorlonum .cKribas *,. wi L ver.>olia ov«aitj®v prae-eart .ios/1* • rb** redandJ/ P rtieularie legle* 4* on«, oonforme o '-i.no e ..e e univ ero ali in preeo anti .Sooleeiae latinae usul et oonsuetudlnl« ^ Seved uio če nekaj kr, lonis tov, u 1$.« j e J ih in novej ih* lamed atareJSih pi ‘e Kelncrs Obgleloli kein poaitlvee all^enelnes Se« set3 da« £r-» -en .r»arl,e;i unters--.«;,. t, so ist do<č'. die neist - ,udxd.t . au^gekoueene . itte dee Rselereee la der mbendi:-adio ohen /.ir eh e j e tet allgeraein ge w oh ti -heltareohtliob gerorden*50/ kilo ;jo so pri te* Ra gori navedeno plo.>*e e lake nunelature v :4onakovea* werna ae 1 or a Se pa takole: ul 1 o e barblraaii observatie <: lorum saoeulcru-^ iter:;.. corro' or-ituo eat eti -r. in oit*e;-.t. t.^imtli 13 tol. e* aiandato a pedali Bil IX* approbatue ©t inouloatue est. ouoti exe>iplnm i piscopi etiam in Conciliie oongregaU a e^-onti 2 zmed nov®j lih naj se navedejo* a, Eiomuann,ki pišeš 'Um aut Oeeobnheit toeruhende v erbot Aee Bgrttragm iet ira Kodex nioht aufreoht erhalten;35^ to. Ohelodi-Bertagnoli cusque,ex ooneuetu dine, barbara rad ere eret * moderna et vigena ooleelae latinae dlaolplina”;c« .. Achielss Cfr.quoad eorauetuAinem univeraalem SOC 10,lan.1920 jU& 1920. p.43 ea, t. j• Xede"ErH3B"*IJraHei'>^ 8. Cente a Coronatas A oae-oulo vero XYII I.pnutie radendi barbara extenaa est et lua o o n -a u e t u dl jnarium univeraale inter iatinoe conetituit}^'d. oiooas Clerloi redierunt ad moren barbara tcrn-dendi et retinuerunt uapue ad noetra tempom ita ut extnde im • ona uetudinarium eeaet multia in locia legibus par ti cularibus oorroboratum ; 36/ e. aillingt lia daa Bart-trajen im 0£C nioht erwMhnt >vlrd,ist ea geraeinreehtlioh mehr ver ho ten, wie die&ee blelang kraft Sewohnheita-r e o h t a in d er atoendlMndlaehen K i r eh e d er iall ivar.37/ Dodajmo Se Jone-j&i V or dem Kraeheinen dea desetzbuohes war daa Barttragen d ur oh por ti cul are deaetze und vielleiOht eucft dure}, elne allgemeine ©eeohnheit verboten.3«/ Ali n je ©v vielleicht ni na meetu* Britje brade je potemtakem pred novim zakonikom elonelo na običajnem pravu cele »npedne Cerkve? ne gre aarao za običaj enega ali drugega,večjega ali manjšega dela,ampak za običaj cele latinske Cerkve, "salte« faoad looorum oiroumstontiaa*,kakor . ee izražajo Animadverslonea in oorna retialav et aliarum$*^ kajti nekateri redovi »apadne Cerkve imajo povlaetioo A3,de no-eijo brado. Res je, da eo britje brade posamezni Škofje in pokrajinski zbori uzakonili ,a nad ve eni Je občni običaj,in ei-eer običaj,ki Ima meč lakona - eoneuetudS vira legle habens -in to občnega zakona, /ko imamo to pred očmi, bodo vsa nadaljnja izvajanja razumljiva. 9. Duhovniška brada po novem pravu Hovi cerkveni zakonik ne govori o nošenju duhovniške brade, veaj izrečno ne. Mini kanon,ka tor eodi to vprašanje, je can 136, a ta odreja samo, da naj vsi kleriki a. nosijo dostojno duhova k o obleko, b. tonzuro ali duhovekl venec in o. lase pa naj ei goje preproeto.4v/ Nekateri eo mislili, da ae v teh besedah nahaja 1 gojitev bradet Jl^ijo namreč, da ae pod besedo oaplllue razumeva tudi brada, Res je,da beeeda capillua pomen ja najprej lese na glavi, ree Je pa tudi, da mere pomen jati i torad'*,*3/ vendar po KSater—ju *3/ zakonik rabi besedo ©a— pilim za lase in ne »a brado. In to Je že tudi a priori verjetno; ake bi ee namreč pod besedo oapillus oan.136 5 1 razumevala i brada, bi zakonik nad /dvestoletni običaj britja brade po can 5 odpravil in e tem duhovnikom dal prostoet,noeiti brado, proti čemur je še v nove j lem času nastopil po naročilu Pije IX. apostolski nuncij v Lonakoven,44/ In nuncij v svojem pis tu i k javlja i srečno* Lic autem /soil.eupremus Locleaiae pa-a tor/ > uiusmodi norita tern omnivie^reprobare čeclarat. Heverjet-no je, da M to, ker je Pij IX« Se 1665#lete tako odločno odklanjal, zakonik po dobrih 5< letih pozitivno dovolil, četudi samo implielte, ko c e rassere vendarle le niao toliko oprecenile. i6ato dobro piMe Lili in" $ Lioentim geatandi borbam deri oia can 156 »oaitiv/e non eeae ooneeeetam, nemo eat qui non videt.49/ Is besed apostolskega n mol Ja v čričkovem* Cursmdum oaze non solurc...aed etlem ut dlsoiplinae unitaa et perfrcta oum Ecoleaift Romana,o rnium magistra, eonformitee in omnibus ac pro-inde in h a h 1 t n et tone ura dericor-a eenretur, je razvidno, da o e pod habltue et tcneura clerioalia razuzneve tudi brada oziroma britje tace,de. Sit*to tudi fcanonJLstl pred novim Zakonikom ,5 .tv or o v latern e. ialu; deiner n.pr.pišei 8um Labi tue clerioalia gehčrt eudh kurzges dhorenes Lear urid Bartlo-sigkelt.4w ernz pa* uodei deri da in universe babi tu exter-no modeatia eat prae3cripta,illae praeseriptiones ecdeaiasti-oae meri to etiam ad oomara et barbara ektenduntur.47/ dSgnLtller obravnava pod melovom Bi e kiericole Iracht. e aamo dubovako obleko, ampak tudi tonsuro,brado in prstan.48/ ta ti način postopajo tudi • ovejli kanoniati, n.->r. ipo , sbituo erterruo cl eri oorum, 49/ Ohelodi-Beragnoll, Labltus 50/ ^ grugj., 8ato je čisto upravičena trditev $ quamobrem, fjuatenus in Codice reoi-Pi ooterat /ideet im p ličite et hypotbetioe,non ebao-luteV satis receptu© videtur /aoil. mos iste bnrb»m radendi/ ubl Codex non abs iz illiter a Oonctlii Iridentlni oanctione /cap« 6 aesia .XIV de ref./ "d e centom habitum eodeoiaatieum aeoundun legitlmae loeorm oonsuetudi n e s et Ordinarli loči praeseripta" deriooa deferre iuseit.^ Dalje oan 136 § 1 ni nov, ampak je, kakor ka2e lopo Število k tertu kanonu navedenih virov, posnet po a tar e JS ih in novejših predpiaih,i*tfsnih pred novim zakonikom. Dejstvo Je, da razni avtorji do Bačetka 1920.leta v vpraSenju, ali Je po novem pravu dovoljeno nositi brado ali pa je no a duhovniške brade aabranjena, nieo e jlašali? iz tega dejstva oklepa dr.Jurrj Cen« kid* Jasno je, da Je u pogledu nočenje brade nastala prav-na dvojba /dubium iurla/ u s ielu oan 15« Prema torne bi pr ec tal 9 vabiti 2.1 bruna norenja brade, jer legeo in dubio in~ rie non urgent.^3/ Ali to Je preliltro,mnogo prehitro rečenojker oan 156 § 1 ni nov, Je Ba njegovo raBlage treba najprej pogledati,'^/ ali se ujema s starim pravom sli ne, a v dvomu, ali kak predpis v kanonih, ne soglaša a starim pravom, se ne sme odstopiti od starega prava.'‘4/ To velja »a tiste, ki so i» molka oan 136 $ 1 o britju brade izvajali "libertatera gestuneli borba, modeotae forraae".5S>/ ^odstavijo se pri tem kajpada, da oan 6 v t. 2 in 3 ureja odnos novega prava ne easo do a ta rega pisanega, marveč tudi do nepisanega prave, torej tudi do običaj&;56/ to je namreč nujno potrebno, kajti kodeks Je uzakonil nekatere obl Saj e, kal. or n. pr. običajni Kndršek različnosti vere v can. lx>70« Prologcmena ad viti fontitm tabsllez pravijoiN I CIO 854 canoi.eu /eormve peragmphoe/ refert, gul.. »vel i u e con -suetudinarium acriptle i a m redigunt»g V*1 Razen tega Je običaj .-aarelketeri sekoa starega pr&istolmačil, * kar je treba pri ra Blagi kanonov zopet upoštevati. 2 ato je treba besedo t .seiplino v uvodu h k o*m 6 vi-oti v Sirčea smislu, n&aire6 Ba pisano in nepis Jtic piavo, kakor pravilno trči . hresier ^ Je ^iohiele, ” več ali ;i*nj tudi ven .,.ove in C ieognani-c teffa $ vendar Kadri ja dva razlagata oan 6* t. 4 tako-lei qu&e e upre dlxlmue,:rien tantum. vetori luri uoripto,3ed et veieri non scriptc eeu conske-tudin&rio applioantur; eteniam oan 6 n.4 de i u r e loguitur, in quo ut lue nosi »criptum l.e, cono ue tud o inoluditur. *** Koda is>to velja i za t.2 in 5 oon 61 oklep ue torej glasi s ker oan 136 j 1 ni nov; ker »o nekateri is njega isvejsJLi svobodo norenja brade, a drugi te^uopo-rekali,ee po can 6 1.4 ne orne odstopiti od o tarega prava®^/ ali z drugimi beseda- is prepoved nošenja brade praktično še velja. Pravimos praktično; kajti odredba cen 6 t.4 ne omogoča spekulativnega poznavanja novega prava# aaptk postavlja samo reli ekeno načelo, ki omogoča praktično sodbo, kaj je v tak«« dvomu storiti. Ali nam ne zadošča eamo praktična rešitev vprašanja, ne zadošča nam sa^o verjetnost, ki sledi is vseh dosedanjih izvajanj; mi rečemo gotov Oti ti In spekulativnega poznanja položaja po objavi novega zakonika« V naslednjih vretioah hočemo poskusiti, da dose .eno gotovost spekulativno« kakonik torej sploh ne govori o duhov i*'ki bradi, ne o njenem britju in ne o njenem nošenju; pred njim Je v celi znpadnti Cerkvi - »eltem tuo&d locorum ciroumatantias - običajno pravo, ki je zahtevalo britje brade in ki je po gornjih ugotovitvah mimo zakona, ne proti njemu. 0 te** običaju britja brade je po objavi novega zakonika nastalo vprašanje, ali velja Se dalje ali pa je z sakonlkaa odpravljen« Eni so bili mnenja,da je obveznost britja brade prestala, in da ae zato brada more svobodno noeiti /trener, Hilling, leitner, Crtfller, atutz/. He oan 5 ee niso mogli sklicevati ig/1® dejanski tudi nlso,pač pa so ae sklicevali na can 6 t.l., zlasti pa na kan 6 t.6 in trdili, da so po tem kanonu vel običaji občni, čiste disciplinami običaji »ime zakonike, torej tudi običaj britja brade,odpraviJeni« »kličevati ue na oan 6 t. 1 je nemogoče in popolnoma požrešno; ako bi namreč can 6 t« 1 Imela v mislih tudi obl čaje,bi bila v opreki s con 5, po katerem a® stoletni in starodavni običaji morejo trpeti, tolerirati, medte, i ko se po oan 6 t. 1 ne morejo, ker jih brezpogojno odplavlja z eno izjemoa če ni slede krajevnih zakonov izrečno drugače določeno, kar pa Jo zakonoda-veo glede oblč jev izrekel že v con 5« Sru&ič bi can 6.1.1 na novo urejala materijo, ki jo Je Se uredil oan 5. In tretjič beseda lex oan 6 t.l pomen ja pisano in ne nepisano pravo, ako ni drugo razvidno, in v slučaju ni. Potemtakem can 6 t.l sploh »e more govoriti o običaju. Tooka 6 out 6 a c ar tako selo in t *i£i običaj,a to je iti,v v Sir em,r spol;.*•->#nedobesc4n«a spaicrm, ^ •Toda can 6 t.6 t- *•&« po jo or- ja »c a*.; tmra ne v teiKii ne v kontekstu in kodeke ne pravi, da je cu »uetudo lest, ampak le, de ima vin legla, b. u' jovor SCO a An« 10* jan,1980 ir. catas* ?rati-BlaVeet »liaruL,, po katerem sakonl* ni dal a v obede- no: er ja l%* de, o, iSanj porazdelitev met eri Je? nekateri kar. on is ti eo nastreč • ®nenj&, C \ ca^5 razpravlja o ©biče jil ,ean 6 pa le o e&konifc ali postavah.'XV Ali to o e nore mrazeti pano Mquoad ti. ona ene-rale hvd.ua canonle". Ko bi ven i ovc, p* tnfli ,iehlels#Cico-gnani->; taffa iseli prav, bi doka s is porazdelitve materije til trden, tako pa ni. Vsi ti avtorji cL tudi niso dogledni,ker le prlsnavfcjo,veaj Cioojnanl-vteffa, de j< pod vetus iu» c?m 6 r»-smeva ti tudi napis* no* t« j. običajno pravo, prugi' / m eni j o, Aa so ot £»i običaji mino se* on po can 6 t. 6, vsa j analogi.o, odpravljeni, Aa pa jih more ta ali oni Ordinarij ohraniti sa svcjo škofijo, e činer bi prej občni običaj Postal krajeven. Ali k temu mnenju je treba priporni ti, da jo oan 6 t.t> brospogf jno ir* Ires najmanjče mejitve odpravil Beko* ne,ki se ne nahajajo v zakoniku ne i srečno ne vključno, rasen sakonov v liturgičnih knjigah in posredno ali neposredno bočje-ga jprava? aho velja san 6 t.6 tudi s« običaje,so ti ravno tako brespo ;ojr-o in bre« nc-jaieuijtie omejitve odpravljeni in ae sato dosledno ne »črtajo vzdržati niti kot krajevno pravo. tretji »jy pravijo,Aa a» občne običaje disciplinarne;* značaja ne vel jt oan 6 t.6,ampak more edino veljati ck-ii 50 In da sato taki običaji,torej tudi običaj britjr brade, dalje obstaja. Odredba can 30 sc gloit Običaj proti s kenu ali mino Sakom se odpravi...z nasprotnim običajen ali ssakonon, a v primeru, o k.»,-r.eren jo tu govor, takega običaja in tudi k .kona ni. 'Torej. Ugovor, dodredbe cen 30 veljajo po mn 10 «a naprej in ne aa nazaj, je ničev j odredbe o«m 30 namreč niso nove, ampak eo Mie o plodno orlanoae Se pred stikonikom, ker potekajo is narave stvari same.7'' 5Ia različna pravna masiranja glede nošenj* duhovni k© brede so vod .la tudi do ra slične prskse,vs»j v i orači Ji; sate Je breslavski škof v pismu « Ane 2,eept,151S predložil AS sledeče v pr«, .vajet Au C01 iee luria cenenioi d ata sit qtiibueeuaque clori-ois aaecularibus lAbertae geetandi borbam et,reopecUve,an Eoi-ocopls eompetat prchl bitionera huous quc vi gen tem in at?o robore euetinere pro Aieeoeslbus suia. a ec je na to vprašanje Ane 10, jar.«19£... odgovorila« Negative ad prlr.am pt*rtem|affirmative ad alteranu Pri tea. odgovoru ae komgreg d ji* same ne sklicuje ne noben kanon,tudi ne j*a cen 20,kakor po. o tam, pl e Cenkld, ‘f Is odgovora 3VC n& prvi del v>re3*.tv»et aliarum imajo tolci :?*oo iste barbt-m radendl ... nonnisi o one ne tud ine probatis itioque i u r e partlculari firma- lz odgovora n. prvi tiel vprašanja sledi dalje, da se na običaj britja brade,ki je bil občen v z pačEni Cerkvi, ne narte,..«* oan 6 t,6 la da pod besedo capi 11 i can 156 5 1 ni razumeti tudi brade,ker bi sicer kongregacija »orala odgovoriti* affim&tive, e je nasprotno od avorllai negative. Vprašanje ops.ainj« mamo svetne klerike; veretveniki Imajo na; ur e č svoje otlče j c, povl as tl ve, spreglede, predpis e, k ons tltucije, statute in se Jim je torej po njih ravnati, nogi ae brijejo, a ao tudi celi redovi, ki ae rc brijejo, bal je 1ub& vpr«Sanje besede« en da ta sit quibu6cuisque clerlcia aaeculari-bue libertas,,eteay6»e Je po vsej priliki hotelo dati vpraša* občni značaj, ne ga pt omejiti saao **a SemČijo, kakor bi se uo~ glo osiroaa utegnilo oklepati iz po*učila /spečeta faeti/ bre-elavokega Škofu,'0' k drugimi besedac.li vprašanje je Lilo rešiti nedeljo, sm celo zapadno Cerkov, ne samo »a Kemčljo, le Je treba sklepati iz dejstva, da je vpraBanje, pa tudi poročilo ali a peci eti faeti in Attimadvereionee, s odgovorom bilo objavljeno v uradnem listu .v, jpru&i del vprašanja izrečno navaja, ou je pred objavo zakonika bila v moči prepoved nodenja brade;'7' a zopet treba reči, da ta prepoved ni bila s«, jo krajevna, ni veljala aamo se Memdl-jo, marveč z celo sap: dno Cerkev, lo tiovclj dokazujejo še večkrat n vodene Anliuadvenslones in vse, kar je v tej razpravi povedano peč številko 2, odgovor m drugi del vpraSanJa, dalje, priznava škofom pravico, ohraniti tio sedaj veljavno prepoved nošenja brade v njeni -aoči; an Spiaoople competat etc, torej voeis Škofom, kjerkoli se pojavi prJtea,nasprotna doeede-n Je.au običaju, & drugimi bea odarJl* v pehanje z odgovoren* jo či-eto et)lo..no,da nu velja ssuio za .Nemčijo in njen« Škofe, ampak s« vee, la' o r censuetu&o univeraalie• Takisto fce drfti van K ove-Java trditev) JCC iuu par tl c vlsr e nerveadum s te. t-.'.It elrcR usun; ...eotundl beri ani;8^/ C-e tol si o teko bile, bi tem, kjer ii« partloulare ni, duhcvv&il ;>yo .odro nosili brado« Briti ir do je torej pred ra. ko 'i: or bil občni običaj cele Zapatam Cerkve in ta j oetaae Se nadalje v veljavi in noči, Kar velja o tem po. ebnera običaju, velja tudi o vceh drugih občnih obit. jih dLsolpltmrneca »nčnj:* ti 10 zakonika, ki ,00 bili v ioci s«. čr::a, J>c j« bil objavljen novi e komik* c njih jo soditi pe ie te n Colu. 4« lf>.t kofa slede nc-le^ja evn«ne: o g J-., brpde v odnosu do celo škofije 18 ,ori navedenega odgovore v J na vpr&iaaje brealavskega Škofe. k ledi nedvorsar.o, da gro Škofov pravi«.«, ohraniti prect zg-korJltoia oblito J e 60 prepoved, rokerja brt.-^e v n J oni rtoči; Škofje iiajo torej ©Vi at, prepovedati r»oyenje brede dieto splo5no,t» j« e& celo Škofi Jo, oziroma teteeje* poklicati svojin .duhovnikom v sponin do •..e-.', j vel jt vno prepoved norenja brade,&4r se nore, »goditi plen er. o ali ut tno, n? "kof ijski elropSčini eli laven nje, /11* pr o dioece ifcna cule, e«, ovoje Škofije.-; neravno,saj oblast Skofh ne c ega preko meje Jegove ‘Škofije, Ukofje iv: jo torej oblost,n?.etopiti proti r.oSenju brede; ali pa morejo nctienje 1»n>.de aa celo Škofijo tudi dovoliti? » Chelodi-Iertagnoli cenita, da ne pi-esega oblasti oziroma pri- etojnoeti on: in rije, dovoliti brad-? ali jo pr ©povedati, in ker Je njuna trditev dieto e pl o: na, «$».to je iz r.jc lave Jati,da te. Ordinarij prnvloo,«. ovolltl hru&o l a-, celo Škofije* lake tudi nek -.tori . n\.;i,d< pr* v z reko rezervo*8®' **.Ii CSkelodl-Bert^gnolt e ta el dosledik ,ker učita, da 3 o vel občni oLiCc ji, torej tudi običaj britja Ir de, po a-n f t,6 odpravljeni; teko seveda ne prcoetne drugo ko "rditl, ds vpraS nje noSenja ali nenočenja brade op.de. v pristojnost Ordinarije osiroua da ne presega njegove prir, to j. o ti, 11 egoraj je dov oljno dok-. zano,dr. 2 koidk obdam.** ob 18 Ja,briti brado, ni od pravil ;eioer SCO ne bi ;noslu odgovoriti Sle.to 3plodno* Epiaeepio eonpetit proIJ-bltioniv,: h\*» cuBcgue vigentem , te robere . Pod ,tio humaB- qu.e vi gena ni mogoče razumov* ti krajev 1 obl Raj - or j običaj britja br&de v capodrdL Cerkvi sploh'ni bil same krajev en, mapah občen - p tudi ne ■same krajevne po trvo$ k jti r ter primeru bi odgovor CSC velj l le en kraje i Škofije, v katerih je tozadevna postav* bilo v moči, medtem ko bi v drugih krajih .:.;.o£> J\-h d tik v, v ' r.ell ,ivr> 'do noeitl brado, ; tem pit M tudi bil enotne d Luci pline ir popolne enotnosti v rimski Cor- Crdiji. r L j bi LOgel no" en J o brade z celo Bkoflje dopuati-ti n dva n Čin»-.i a* tal:o da izrečno -"ll vonj rol če odobri razvoj prakae ali navade,nositi brado, in b, a oploSno uredbo, e katero ti 1%J vil, de za njegovo rkofije ne veljr prepoved mo-3erj~ brade in da jr torej vsak svoboden, rositi brado ali el Jo briti, o7.lrrrr.fi a katere bi pozitivno dovolil, noaiti brado, a. »lede meapretme prakne, t.J, pn Itee nošenja brade, ki ne je z- Sel'-- raevijati v Kem&iji, Jr apostolski nunciatura v one koven dne 4.-~aj« 1863,leta po naročilu Pija IX# is javila I Ir oonteseo e»t -nodensauE et vigentera »oeleeiae latin&e Aiaei-pil nam halo mri / l,e«gaetasdl barbara/ prerane oba tare novsue-eoaauetudinim, ut legitime lntroduoatar, neceeaario requi-^Crr p a enem aaltem tacitum Supren i Soeleslae Pastori*, In proti kanoa ae previt ut,., nmlia eu-ene nove o one ue tud o vitetur, quae '-'upremo Epjleelae Capi tl apprlie čofnit* atoue ab lpao pro->atr> n en Qit,u0' iz tega sledi, da ne aadeiča autoriteta Ordi-nnrljp tm uvedbo obl če ja, ki bi Ml nr sproten občnenu običaju, pednl Cerkvi običaj britja brad®. Pravni razlog sk to Je ta, da so občni običaji del občnega, torej papeškega prava? proti takemu pravu p?, podrejeni sako-ned*.vol nami no sebi nimajo nikake moči in oblasti, Van iAove pišeš legialatoribus eubordinatie omnia poteetaa d en ega tur eontre. Im tmiversee Scoleeiae?®9/ nulla .eat eenoeaea poteetaa in oor>» Bnetudinem miversee roelesinej^' nesuit abrogare oemsuetufti-nem univeraaleas no pre territerio riidem euo.SV Tako tudi Mi-chielat Comauetude -enerelin,eim »e cul valet legi :enerall,•• lam-vero ocntm normam luridioa® eenerelea,, ,nihil valet legielator inf eri or, nisi in ouantm* peten te a apeoialla fuerit ipei relate ad illnm normam ccngaaaa; mullibi autem in iure invenitur veati-gixm ecmeasolonle , $3/ »po j6 tudi razumljivo,sej v Cerkvi običaj dobi noč aakenn edinole a privolitvi jo pristojnega cerkvenega poglavarje,9V e oelo cerkev more obvezati le apostolako atoli-oo,94/ lote nečolo potrjuje staro pravo glede Zadržka različnosti vere? ta sadrftek je uvedel običa j, "viget tanen ubiqu* terrarum, etlam In regionibua in. cmibua nondua fnit ne c p o t-u 1 t >x" '5 eemuetudlml lcou3,95/ o tem piše Benedikt iIV,» Jatia su-perone id eot,ut clariaaime innotee eat, nrJllua momenti eotie, quod de ooneuetudine impedimentl diapsritatia cultua non edhue •uaeept* obleta**.-;..: , our. oolisai *-..i e odi iar.is e.-; a er te. eenottetu-Ao uaiveraali o o ntroriae c o n s n e -t u d i n 1 eet ore debat,uv/ Avtoritete oainih Ordinarijev, kakor je is Benediktovih beeed raavična, ni bila Zadosti, da bi so mogla oMrf.eti nnp.nrotna novec a, ki nanjo ni pristala apostolska etelica. Tako se tudi brea pristanka apootosle stolice ne more rnaviti krajeven običaj no **nja brade, b. ko avtoriteta ordinarija ne zadošča, da bi ae mogel ra sviti običaj, ki je nasproten občne n običaju, tara stanj more Ordinarij izdati uredbo ali dati ustno isjrvo,« katero bi odpravil prepoved norenja brade, četudi o »mo zn svojo škofijo, ali e kstero bi pozitivno dovolil nositi brado, Proti občnemu običaju ne more Ordinarij ni6,kakor ne nore nič proti občnemu sakonuj Crdin rij ni nad obfenin običajem,ampak Je ped njim,kakor ni nad občnin st^kmor, r.-vpak po« njim. Koto je pravila* trditev dr.Oen* i • > -'-e’ ; to ipak ne bi mogao wrwti n dieeesu norenje brade, ;-klieuje at pri tv* na Sartori-j-a.W Ali Cerfkidev® trditev je nedofledna; neposredno pred njo je n xreč pristal m mili Jerje svojegn nnd ,kofe, «fln or r.oh.a ni temelju can 136 § 1 u konkret* nom slučaju im dosvollti ili eabraniti norenje brade pojedin* de ni je potrebno da se i edla&e . veto j Stoli el, *ko can 13 1 pre* r>'.’.:,čr ta j Or a< otentakem la trditev,da -ore ordineri j po oan 136 'š 2- dovoliti trado seli Škofiji in eme.nnilm alt pa je ne more dovoliti ne poeeuenlku in ne škofiji. Da je ne nore dovoliti škofiji ne jv- eden ir ; ••> na dru>;i nr.čin, ne pismeno in ne notno, je is ti o n,- .j pove; .oifi.7« jasno* o dovoljenju v poaamnllt parimo* ■ Is V...G-F, r »sprav.; ja-jn p>, sled:. tudi to, «a škof on ne ~re aa «o pravi©*, ohraniti do sedaj veljavne -prepoved nošenje, bn* de v njeni moči,ampak da je to tudi njihove dol&noet# Si jim ov dlje;xo,da brado dovoljujejo ali prepovedujejo, kakor bodejo nek-.iteri,marveč ier-,jo skrbeti,d,^ ne -mi, tudi eai-ti, ravnajo oo do sedaj veljavnem običaju, o cerkveni disciplini, ki sloni ne fissfO no pisanen, narveč tudi na nepiaanen ali običajnem prevn veljajo besede, ki Jih je sapisal ienedikt XV,, ko je objavil novi zakonika uo ioem,,,ventraeque tratit ius euetotiiae ae vi®i* lantiae ,enratK um«9V kef je »c s ono čuvarji in isvrčitelji ob* Č»ega prava,ne pa njegovi gospodarji* O plenarnem in pokrajinskem »erkvenesn sboru pi »ta Oheladi* »ertagnnlii ..n re ivoiolinnri uuteri ni: .11 oontra,non ninia orr-a* ter lua oc ,aime «tituere opus eat, .Toeotpue vero seoundm i*u.?,*crir.n vajo tudi,da piano ni klet/eno z- zel on .11 postavo,kakor ni biatesno »n običaj,do je bare* ■ ti in teke fik* airati,ne ca ti pri tem nujno nehal biti eimčaj, Ako s* »apiSe privatna osebe, je Jasno,da niti n® mre preiti v zakon ali no* itavestakleto običaj ne a premeri »vejeta enačaja, ako ,3®. sapiše tudi zakonodaveo, o s namenom,da podpre spornim# Ato noonvoc Sepiše z naAerom, izditl pravi zakon, ne je običaj pro. levil v pravi z J:.o,n 1. je zgubil vao lastnosti običaje; običaj Je psranf.al biti običajToda,dostavlja vnn Hov e, tako spremembo 'ore sakonod ivec i -.vr ‘.iti v atvareh, ki so odvisne od njegove privolitve. In a&res je tako; sicer bi podrejeni z*ko~ nodaveo nog,el o svojim sakonoi ukiniti»kajpada samo zn ovojo Škofijo ali svoje ozemlje, občani, običaj, ki vendar ni v njegovi obl -iti «li kakor pi e v on aioves i*ull^ eot ooncessa po test as in cenenetudinoa univeniilli Beolesiae ecil.le&islatoribus eubordinatts. X« tega nledi za , «a običaj britja \ra- de, da oot-4*ie kot !•.•< v vel j, vi tud:, v tistih 'kofijoh ali selili pokrajina*-, v k-it torih ga Je noponrodne eakonodavna oblast zapi .la« • e,-io Zapisale ga je n.pr. zagrebška >; iiioc-.it "louad-Vm ji uaft običaj do avedenici i or a ju brije.ti brka-ve i uro n c >i .ja 1 .".-Uje ni* r-nazi.^ i/ 3 te:i je, ..Luiiao, ?ovoljno izčrpano vprašanje o oblasti zofa »lede no e / j oairoftei nenoto.-.ji* čukovnlčke brade v odnosu io oele škofi J-a; preoitaje n vi *> p v. vdaja točka, o k ter! je treba po; i eb e j i zpr > 1 jati. 5« Oblast Škofa v pojameZhih primerih Pa ima ikof pravico, v konkretnem primero, prepovedati svojemu ciuho? ilku noSev. je brade o z Ir one zahtevati od n Joga, da brado odloži, je nesporno; 5e :ere a r.plo"sno odredbo prepovedati r;io /C6'5 i-.,,.cv iko^. svoje Sofije, toliko bolj je mere po. a-■zaera v keekretase pri i ... in bilo je gerl ugotovljeno, 4* to ni njegove, p- vic , **p«»k da je celo nje cv* 4olBnoet.Ven- dar nam z* vse to tu ac ;re; ziso zanima tu sane vprašanje,ali '.ore kol* č ©veliti sveje.ru duhovniku no i en je brade v konkretnem primeru in ali je z a to potreben opravičen vzrok oziroma ni r>o-trefcen nikak vzrok. Kar 3e tiče prvega vpr&Sarj» - o družen se v zvezi z duhovni ko brado ."k*.;J ali nič ne. razpravlja - treba reči, da kanoni« tl i»e coVJlc’«?jo; eni priznavajo f.kofu pravice, dovoljevati svoji,:* d:.;‘iOV: lkt> v posa/anih pri :erih brado, drugi mu to ■pravico odrekajo« Ke coverimo tu o morebitnih fakultetah, ki jih 3kefje dobivajo iz Xm9 tudi no o primerih ct-h 81, ki deje jkofom pravice ec* izjemne pol o la je; natie vprašanje se omejuje 8amt ne, to, tali nore ikof n» osnovi ovoje oblasti dovoliti brnelo ali p; ,iu je za to potrebno pooblastilo, potrebne preročbr? Ai . • * fravino sicer* coveliti; tako namreč govore tudi kenceiisti. n. pr« C* ■ c 1 od i— &31 tr .;.;.n oll # pemittrrc, lua barbem permi ttcn dovoljenje - lioentia - simple* fn- cultas s c outiHn 1 e g c m * čl«* se more postavno eto« riti ali opustiti, ker zakon pogojno, t.J« zavlano od predhod-ne fakultete prepoved v je osimsta zapoveduje; sak en Je altema« tiveni ali a e ravnati po lekemu ali si pa izprositi dovoljenje* dovolj c je, nositi -:xado, pa Je proti veljavnemu običaju, M aboolut-o brado prepoveduje oziroma zapoveduje britje brede; dovoljenje brede je rana, Zadana običaju, ki lina moč zakona /vvl-nue le; ,i:.vr« Kr, to ,.e treba reči, d'"-olje jo brade po; ,e.: ja re*> vel javi Je jo o ič - jney.. sakona britja : ra-., e v post* i razmerah, « razen morebiti v fakultetah « ni ni« kake »ledi; torej ne orejo dovoljevati brado svojim d 1*ovni« kom v revi ih rr z oraL no na oonovi zv oje 1 c.tne, p-t tudi ne na o.: iovi prereven« ozlusti, /11 „>« Je tr Kr ki j .ček tudi -vllen? /11 nt? overi oan 81 o zakonih, postavah, torej o pl,; um pravu,kakor oan 6 t*6,pri kateren o o pa vendarle rekli, ti* Je bese«o z kon « le* « vzeti v c;'je" in ( obesiedneta pomenu ir; da s«to pod njo ni razumeti običaja? 2 drur/ii i beeodn.mla «11 ©pa-.'a a pr e. ,led običajnega prav« op pod o--n 81 e 11 ali nef teli;o, ve s:,;;,da,čeprav noter kr - .0» lot,kolikor Je znano, o tem ne severi ir: ei tesedevnega vpr je ne eaetavlja* Kasie« gl ao oledečii a* ?;&konik nikjer ne govori o a pregled oven Ju obl« čajnega rt. v ca r.oee ej in vendar a o, k ikor uči praksa., tudi ta« ki »prejle« , ne aaao • pregledi od zakonov; b* ako eo izpolnjeni vel pojo ji, lmt običaj doč alkena, Je torej » kar ae obveznosti tiče « pravi Sakon;11' o* Kot vir h oan 80 »e navaja tudi kepula iurJLe. s Canie reo per ttuanoum ue eauoan ne« eoitur, por eastictn tiioaolvitur;*0^ ob&ii običaj pa dobi ;oČ z? « kona od vr,.ovr*i, ,u a*konodavoa, z*to .r;a tudi na ;o vri * ovni sako« nodaveo more vse tl to noč i v pomuttiiest primeru* 6* navaja ®e tudi kofiothtuoi-J.:.» ... Vi* / uotorea *iaei s vrte 18*avg*1794«leten oupponi t -plu eopo faz eno e aue iudisio ©t arbitratu etr-tr.-ere et deoernere e/in tri*. o ono u e luč i n e m ••• sive quae in univ or* a ooloola o iv e etiam in U)aquaofue provinci a looum habent, zi|ie ":e- »i@t et interv en tu ouperioria hierarohifiae pote« e ta tis* a qua intiuotae umt aut probatae et vira legla obti« nent*^ tem Je ilovolj.no dokom no, da je treba beeedo le* oan $č o 11 vzeti v nimam ali razpolneu o ielu in poti njo razumevati pisano in nepisano pr vo, Zakon In običaj* 5ar.o je bilo v starem pravu glede razdiralnega SadrMca ra« sličnosti vere; opre, ,letie toga satirika Je po laotnerc pravu po« fieljevala le Ao« "kamini vero alteri ouiuecumque etiara dignita- tle Bpiaeopo oh poteetaa oct, nisi jtoutife* coneeoeerlt, m egatur de le,;,e ouperiorlos c*>muetw.ine acoulri nem po- test, f»lal de iMUfloU apprebatione GostoteV«**** 0 Škofih pravi iti tl avton uertust eet eoa nullo huiuomodi lure proprlo po tiri, ovni parter eonatltuant disciplina« univ er si | aspreooe Itague vel taolo R«J?seon»ee- fau indigout« v^gur pr!.# ve k o itili, rr. 1)1 lilo c5m olje.Je, nositi brade# eeuimtiuiii ius, t, j, da 11 bil <2o a ©daj veljaven običaj britja brste alternativena «11 Vrl ti uradu ali el pn izprositi dovolj«. je, lil veljale late. ivčvla} d kot vbicr-,rjf>i.je,Eab.iČe:'’ • jo,urgenca ob?eftnoetl,kl jo nalaga običaj« Volja podrejen©.- edavoa ni -e občni običaj ypreae.-4.tl v »aken in o tera običaj kot običaj ukiniti5 Kato f Iko oc ono ▼ peeebneia pridem raavel«, vi k-.. . Ji konou jr, treba pribiti ene tvo.braolavoka škofija Iraa nekaj du.hovii.tkcv, ki nosijo Undo, m dovoljenja s« to jla ni dal iravlvivskl -iof aan, .marveč je take primere predlo?, il apostolski stolici v refiltev« 3a» piSe v pisem e dne 2«sept« 13X9«let& tako-loi In varila particulerlbao ftoolbne ..>CC,ad pre-Mi a e oomaendatiil, iioo /i«e« arnio 1919/ st praeoeden-tifous onnlo, uni ©Iterive ©s raea dioeeeei saoerdotibm llaen-tlam geotoačl L- r-. ob ratloneo »pedal co oonoeeeit.11;>' ro vsem ten dkof ne more po cen 136 § 1 dati dovoljenje Ba no .enje brade niti v posarsier« prit?Mmi$ nasprotuje tem občni običaj, ki lea i»č Zakona la ki ga r.ovl zakonik nife idsinll« late,,a a*sir^'.,jr:x 00$ . onitore eeci«?.,'i.:,©tloo ***/ Vernejrra ob,W Auguotln© *W in drugi« Saninivo je,kar pide dSgmtilleri O bradi Of*n 136 i 1 nv omenja nič« A s*ič no nasprotuje, da. se So sedaj volj vžikt prepoved,noelti brado,oirtre.il,kakor no to nen"iki Škofje na akofovski konferenci v fuldi storili, kar je p Vi? dne 10«jan«192v«leta odobrila e prlfemboi ker je ta običaj skore občen, ga oftof ne vre ukini ti «^7, Kratko ; e o vzrokih »a »pregled« t® eo potreta)!, to kr> o Se upravna .aodroet, lafccnl iuuo na to, da se od njih d«jejo »pregledi, ^r.p.: k d;< 3e podlo#.- Akl po njih. ravna jot zelo neno&ro bi bilo,.»ko bi ee brez vzroka daj .11 »pregledi od tega,kar je ustanovljeno Bn. občno blF ■litjo« rujič pn eakonodaveo .ni ab.30-lutni goo pod ar sakonov, četudi je njiiiov tvorec, marveč je nji- foev upi avitel J5 ocl upravitelje, pe. »e r ivoo vov.ei*. od svojega s»-kona bres aadoRtnegn vnroka osirono sploh brea vsroka, je el« cer veljaven, * j« nedopusten; iprc-. ,leA . >rx, ki ge podeli podrejeni s koneAaveo od f$rko$i *. ;.ivoja ;f\ ne,-'rejenega Bakonodavoa broa vsrka ali toror. ftodoptamj-? v »rok:-, :ii -a-ao nedopusten, temveč je oe?.o novel javen« u*v le <’v > v. o Radootnoeti vare* k« oQ a pregled daprit. t.-io Rapro« V. ■ o «to. - • ■ opustno in veljav« no podeliti, li'-v ;v: 1 ■:'r'' >* Ar« -orlrj.^a niao ne pravilne ne do- sledna; oan j 1 o Imdi c Ho!r- ne .ovori in nato Crtilnart- J - lo o njo ;u' daje ndU . ;? . - f- ; . občni običaj«11 jo c el občino !L. ol. llne; v sntievah občne di« o ol pline pa ško£je ni a--jo nik^Jkib. pravic, oko Jim niso bile isrečne ali voaj vkljnč&o podeljene« Opombe 1« Dr. Jur n J Oenkič,Rešenje brade 1 danačnja cerkvena disciplina.-Kat#11Skl list 1943 br.15 sir.175. 2. Prej Je - rasen kralja - nosilo metno brado tudi žlahtni tvo, ki Je po svoji večji ali mn Ji dolžini bila mak čina • -Herdera Konv ertatioralexikon ).iadaja p. Ib.Bari. 3. Bindere Allcemeine Bealans; klopžld i e* H e. ,en»bi$ri 1846 I.p.b. Bart. 4. Lmv 19,27. 5. udhiegg v etser tuEeltee Kirdrvenlexikon pe b. Bert .v dhlbgl v C' . . o e r-./.-"' V. ;,X .. K;.. • . f V,. . • • . ,7 ' 'X 14,8—9» 6. Bev 21,5. 7» Baala 132,2. 8. Johegg nii n.n. ohldgl na n.r.. II Dram 2C,9» 9» Grandam contumeliam euatinuerunt. - 1 Parali p 19,5. 10. la 7,20; radet omimas oazmt ... ©t barbar universan, 11. iz 15,28 omnis barba redetur. - Jer 48,37s omne caput calvi- tium,et ormie barba raoa erit. 12. I 9,38 evelli capi 11 or. oapitis mol et barba# et sedi raoerens. rrimerjnj Jer 41,5» 80 viri resi barba;Bar 6,30s oaoerdotee aodeni habentm ... et eapita et borbam rasam, 13» II ^©5 19,243 iphiboaet ... deseendit ... illotir, pedibus et intonsa barba. II neui 10,24$ deeoendit in oceureum regis illotiD pedibus et intenea barba. 14. Primerjaj fhalhofer,Arok.f*k.K& 1863 II ctr.95; ;ipo8,Snehl«-» ridion oan.2. leda jo Pece 1931 etr.127. 15» Ihalbofer v vetser u... citer. i‘>irdtenlexikon p. b. Bart II.Pr i-merjaj spodaj pod 2 navedene beeede Gregorija VII.in »bora v LiuogQG-u. 16. ©m8,Iuti ecretaliun Prati 1915 -Vi utr.^75. 17» Tfcalhofor ▼ Arah.f.k,KR str.100. 18. Shal ofer v Arch.f.k.KB utr.ICC. 19» Qui tamouar? led ©m oomeua barbamqtae nutrierit. 20. Cap 7 1 IllfliClerioi qui e omam nutriunt et b&rban, eiiam in-viti a sulo Archidiaconie tonde&ntur. 21. He sit nitrduta louga aut lata,nimia prolixa,alata,non a men to in acutum inoisa. 22. Bet enim istud sicut reliqua nul ta singularna c o n s u e -t ud i n i dereliotum Eooleaiarum. - $! tali. ofer v Arcb.atr. 96. 23. Barba« radeodi m o r e ra tenuit. 24. beue tara antiquue. 25. tr.1063 Im Jittevlalter tetonie man d en Grientelen geganu,-ber in der Bartfrage mit Eedbt Oic Ge«ol*nheit gor sehr. 26. aab 1920 etr.46. 27. AA3 1920 str.44-46. 28. iir.45. 29« titr.46. 30. Katiol.K.' Padertoora 1912 8V.l.atr.2t?. 31. jif.; .Str«* ?5. 32. OehrtoucSi d.KB 1 3el8d*je etr.12?* 33. Ius de pera onla, 7ri* enti 2.1*daja 1927 atr.207. 34. »oniae . en.lC Lublin 1929 I atr.89 op.l. 35« Iziattt.iur •c?~n. Taurlnl 1938 I otr.214. 36. U.d. ®tr«127. 37. J>®ia Peraonenreeht d.CIC Paderbora 1924 str. 62. 38. ttesetatottoh d.kan.Rechteo Pad er bom 1939 I atr.146. 39« AAs 1920 str.45. 40. Capillorum etmplieeta cul tura adhlbeant. 41. Oenkid n.a,8tr.175 B. 42. Primerjaj ieuti. lerjov latlmko-olovemkl slovar p.to.oapilltKs 43. tfrterbttch 2$u«a CIO. 44. AA3 1980 atr.46i Curandum eeee non aolura ut praedletua us us /ecil.&eetandl bartoan/ expreeae prohlbeatur, a ed • tiaro ut disciplin®© urita® et perfeotp. om Sceleela Romana,onmium magistra# eenfeanrJLtae in omnibus ac proir.de in habitu et ton* aura oierlopra servetur. 45« CIO interpret®tio vol.lI.Frlto.Briag.1925 atr.ll. 46. Ra n.m. 47. M.d.etr.273« C. lehrtouttfi d. k. Ki: ireitourg i.Breiegau 1914 I e tr. 254-6 § takle to v 4.1"daji 1930 str. 361 ali. 49. R.d.sir.126 ali. 50. R.d.stsr.2C7« 51. JUnlmadvereiones in oauae - ratiel®vieo.et allerum v a/..> 1920 str.45. 52. 2Ud.8tr.176. 53« Primerjaj . iohiela n.d. ntr.115* Ad diludicandum de vero se.> ©u ... eanonuiii Cadiois seu iuria novi opus e©t eoiree prifao, utrum de aateria concrets in;Lo«rtraetata ertaret la ture an-tique ellqued praeecriptam. 54. v*&n. C> t».4. 55« AvAB 19žK> otr.44. 56. Primerjaj Bamen,fle vitand« iurin oorrrctione ad normero Codi-cie v Apolllnarle 1932 etr.64. 57. CIO lontee vol.L V. 58. Prinerjaj c n 291 59. Primer j* j Oico jo»ni~ita*fa CommenVr.in litor.I CIO vol. J Remae 1939 ©ir.86* eram e»jrcm /i.e.leguro/ interpretattone authentio«,dootrinali et oonauetudinaria. lete 1 ven Rove, De levitve eoclealeatlcia Keobli.tlae-Romae 1930 atr.57satten~ t® earum /uoil.legua/ interprete tione authentica,<1 ootrinali et oonsuetudinsals. 60. iinzer Theol.-pv ikt. ;uartaleekrift 1519 str. 226 in 575 al. 61. S.d.etr.86 sl. 62. . .U .o tr.66 --1. , 63. R.d.etr.85 al. 64. ctr.93. 65. Primerjaj ju.$heol.-prakt. itiartels ehrif t 1919 sir.5718 66. Uieognanl-3 i fp n.ol.str.76. 67. Primerjaj ichiels n.d.atr.04 s1113ven i ove n.d.atr.65 a111; li ohiela.De vi autueli comuetisdimam praeter Godičem ante Co~ dicia promulg* ti onem v Iub Pontlfici^a 1924 str.175 a111. 68. Sako vturi H ove n.< ,str.64$* ectius vi&etur dioendum cen 5 re-gulasoe totem mpteriem ccnsuetu^ lnla,c«n.6 solo tur# s c r i p t o agere. 69. Danen v Apollinarie 1952 etr.64 op.2c. 70. tiilllng, lie ellgenuKormen d.CICtFreib.i.Br.l9?6 otr.7;Che~ lodi-Ju-erte^-** 11 n.d.str.103 op.7 in 6gCappello* > uma I str.48. 71. Van Move n.d.atr.64. 72. tiloc jmni^i tat ta a.fi.otr.76|;*chiele n. v.str. 8? ©lll.-tvan H ove n.&.eir.64 in dru^i. 73. . idhlels n.A.str.39 al. 74. a.d.et.r.176. 75. aam 1920 a ir.45. 76. Orta ost inter oanenietao in O o r ra a n i a eontoversia* in German ta enim "barbari gos tare veti tram eot#» A43 1920 air.44. 77. Prohibitionem huoue^uo vigenten in s no robore enatinere. -AA*» 1920 utr.44. 78. a.d. etr.214. i9. .d.4.1^ji:t str.363 op.4. 8c. a.d.etr.IZV.Tn avtor pižes bgregie fallebantur ergo»QUi can 136 ita interpretabenturie^oi barbaa permitteret. - R.etr. op.63. 61. iJ.u.B tr.146. 32. ii.d.atr.63 op.6. 83. R.d.atr.71. 84. AAs» 1920 str. 44 8 irohibitionem Luonsqne v Venit "i in dno ro* boro ouutinere. 85. H.d.str.207. 86. H.pr.Conte e Ooron»taipease locorum Or&inarioe e e 1 t e a in oasibus partioularibus e Sle clerlols permlttere. - II. d. etr.214 op.7. 87« Dieoiplinete unita* et perfeota cum Eooleeia T’.ottana,omnina negi© tre, coni'ormitas in omnibus. » 4*8 1920 str.46. 88. AAši 1920 str.46. 83. l#e ecmsnetudine vol.I t.4.ZX etr.228. 90. be oonauet;*iine etr.230. 31. n. ra. 92. Karmoe »en.$6 vol.II Lublin 192V ctr.123. 93. Cen 25. 94. Van Ilove n.v.otr.66. 95. l'eijefj)e imped imen tie et d la pens a tl oni bue matrlraonlctlibus Lo-venil 1893 etr.3.51« 96. Bp.uingularl Robi® 8 dne 9.febr.l749 8 19 in fine. - Gaeparrl Itontea II str.199. 97. Katolički list 1943 br.15 atr.176. 98« Knohir .oan. pag•31 ad oan 136 § 1* 99« »ulla ?P0Diul.satleBt81 Providentlaein* Aiater Icdesia. - . . . ■ ». . ? . • 101. »lej ran Leve a.d.atr.5.al|..>£eklcia rt.a.str.S eliOiettl, Coaaentar.lamae 1927 oir.168 op.5« 102. &m n.ra. 103. 3tr.lS3. 1C4. S,fteBtr#8v7. 105. Katallčki list 1943 etr.176. 106. B.d.fctr.214 op.?. 107e Treotetus de legibue 1.71II e I n.l. IC8. r abet vlm legle$iurldlee eat Chelodi-Bertagnoll n«8. str.103 op.8. 109. C 1 X ? 41. 110. Proporltio V II.- lesparrl Pontes II etr.68S. 111. jreijc R.d.str.538. 112. H.d.str.546. 113. a/3 1920 etr.43. 114. Vol.32 8tr.lu6»8. 115. PerioCict x atr.190 sl. 116. £o Vonte a C or ona tr n. m. 117. liber d en J *rt benerkt er /con »36 § 1/ nldhta.Ee nteht aber ničite ir« e^efde»e das Meh er bes trende Verbot dee Bart-tragens aufreoht erirlten wird, wie dee die deutachen pleoh&* fe ent d er Fulde,er BIb obifskonf eren» d ur oh Brlaee rom 23. A ug. 1919 getan l?f:t en»wee die . 00 10.Jan.19lO gut gehelBBen heit nit dem lienerken /Animadver3lonea/,deBs,weil diese Oewotm-hclt cine belnahe il lg tn el n e eeitder l i -echof eie nioht aufheben k 9 n n e.» ii.m. 118. Oan 84 $ 1. 119. 0*n 84 § 2. Dr* £ .Koman Sioninec, O.K.:... Posvečeno r «h« c,profes orju In arhitektu J.Plečniku za njegovo oaemdeeetletnico 1872 - 1952 Že leta 1817 ee je zgodilo, da je pruski poslanik v Rimu »»lebuhr, odličen hietorik povabil k sebi umetnike razllč-nih a meri, med njimihroaaenlti Peter Cornelius /1785 - 1867/, ki so prišli, da posipajo branje Goethejeve ' Italieniache Reiae". knjiga je bila 6e v rokopisu, izdane pa mnogo krenejo v novi redakciji, vsi navzoči so polni napetosti pričakovali nečesa povsem novega in globokega« Priznavali so veličino Goethejevo in poznali so njegov tenki čut aa lepoto in umerjenost, lamo pa so bili vsi ljubitelji klasične umetnosti, ki je prav tedaj doživljala nov vspon. Koda sledilo je razočaranje. Grajali so Goetheja, da ni videl pravih lepot Italije, da je Sel mimo tako čistih primi-tivlatov zgodnje renesanse v Benetkah in Florenci. Da ni opazil tako mikavnih del Giottovih, kratkosaalo, da je gledal umetiioat povsem odmaknjeno od tal in zemlje in zgodovine. O tem je pisal poslanik Kiebuhr zelo izčrpno aavignyju v Berlin kot o zelo važni zadevi, Biamo pa zaključi s ugotovitvijo, da je Goethe gledal "vse preveč formalistično, ter da se umetnost pač ne da ločiti od religije in od drugih velikih zgodovinskih tokov." Istočasno s Goethejevim potopisom pa izide v Franciji Stendhalova "Zgodovina italijanske umetnosti" in tu srečamo zopet podobne sodbe kot pri Goetheju, le da Gtendhal problem zagrabi drugače - sever in jug, tujina in domovina« In sedaj je zanimivo dejstvo sledeče« 1926 JLme evropsko priznani umetnostni zgodovinar Keinričh wdlfflizrsvečan govor ob priliki Goethejevega dne v wsimam. GkuSa pa pri tem Goetheja povsem opravičiti, ali bolje, njegovo gledanje podati kot edino pravilno« ifredvsem poudarja, da Goethe ni iskal v Italiji "lokalno-italijanske umetnosti" - temveč "veliko resnično umetnost," Radalnja njegova izvajanja so sicer zanimiva in tehtna, in tudi po svoje sprejemljiva« Rad bi pa tu pokazal, da ima Kiebuhr v bistvu bolj prav in da zadene srčiko novega vrednotenja umetnosti sploh zlasti pa sakralne ali religiozne vsebine, ii,W6lfflin je bil učenec Jakoba Burckhardta v Baselu in tiidl njegov neposredni naslednik na umetnoetno—zgodovin*- eki stolici istotem, $Ja je prišel 1, 1893# Sloves* ki ga je užival Burkhardt je bil izreden« Sako velik, da so Se tedaj poeomeani ugledni hiatorikl menili, da bi bil potreben kak Rokermann, ki bi njegove lajave in razgovore sproti beležil, Čudno ni, da ee je olfflin tu navzel tistega duha, ki vsega preveva tudi njegovega učitelja, Burkhardt je plastično - linearen gled&vec, Učitelj, ki strogo gleda na. vrednote, mož, ki je severnjakom odkril atvari, ki do tedaj o njih niso imeli po jan* 5:oda zgodi se, da napiše prat en razprave o Rembrandtu, ter ga imenuje "aviodidokta', človeka, ki “lepoti ni bil kce% “muhastega umetnika” i njegova vela označuje s pridevkom ' zo-perno bserbarska”, Odkod te tako zgrešene sodbe? Jakob Burob” hetrdt - Je bil ki$ufe svoji nesporni veličini - zelo otrok strogo iaeučanske miselnosti, in tako je dobil svoje simpatije in en tipati je nehote e to miselnostjo. Kar zadev a njegovo religioznost, lahko rečemo, da je bila proieo tanteko hladna, polna aversije do katoliške topline, nežnosti in - tudi slorom-nosti. Agnostik je, večkrat zvrni iz njegovih lajav duh šco-penhauerjevega pesimizma# lako za/*j Bi bilo mostu do tega umetnika mojstra barve in linije in globokega r©ligiosnega zanosa# Danes vemo, da je ta sodba Burekherdtova ne samo zgreSe-na, docela brez osnove je, žalostna zabloda, Po katastrofi aapadnega svetu, ki Jo mi de doživljamo, je pričel človek do spoznanja, da se uore bližati stvarem ne od zunaj nekje, temveč od znotraj# ulikar Rembrandtovega formata Je tudi v religiozni sferi vedel in razumel marsikaj, kar je povprečnemu človeku skrito, Kdor ga torej hoče r&sumeti, se mu približati, ne sme soditi in tein ta tl njegove umetnosti le ko dekorativen ali bogateč element življenja, temveč kot nekaj čisto osebno njegovega, kar hoče po avoje povedati gledavou, iri/aerjajtiio kaj pravi Avguste Rodin o Rembrandtu, “Kakor so linije oanzio mile in čiste, tako so Rembrandtove Šesto trde in ostre, J ogled velikega kolandca a e ustavlja na raSevinasti obleki, na raskavih starih obrazih, na žuljih plebejskih rok; kajti za Rembrandta je lepota le nasprotje, ki ga ugotovi med proataškoatjo telesne skorje in notranjim Serom, Kako bi mogel pokazati to avujo lepoto, ki Je sad nasprotja med navidezno grdobo in moralno veličino, če bi hotel v eleganci tekmovati t Kaff&elom," Van &ogh pa dobesedno Izjavlja ”v Rembrandtu je nekaj, kar zveni kakor evangelij,' In zopet* “Rembrandta ni mogoče reano ljubiti, ne da ei čisto gotov, da Bog Je*. In resnično v njegovih slikah je toliko intenzivne religioznosti, kakor jo najdemo le Se - če smem to primero rabiti - v romanih Dostojevskega ali v .erfelovem zadnjem delu* Meaeza o Bemc-r-deti,- Značilno za pravo vrednotenje Rembrandtove religiozne umetnosti piše w©lter Kigg v svojem najrtovejšem delu:2 *Re®- brandt je v 17» stoletju ema, najmofinejSih religioznih potenc^ ki so ji ravni le še Pas cel in Pox, Bdhme in Giiesiua, Ger-hardt in Copertina« /atr.24^. Walter Migg je protestant, toda izjetmo globok in katoliški Cerkvi blizu« To je dokazal na prav Izreden ne din v ovoji knjigi, ki je naravnost kloni-fina "Ble Gross er. .ellige"? praV v K tudi j A o *v.Janeza od Križa, ki je eden najbolj težko dostopnih ralatikov vsega krdčan-3tva se izpričuje njegova sila rasmevauja religioznih globin« Podoben slučaj je g Michelangelovo fresko Kristusa - sodnika v aikatinski kapeli« tivod kapelo je naslikal od 1. 1508-1512« Precej let kvarne j e je dobil nalog, da poslika aadnjo steno« umetnik ee je dokaj Snea branil in izmikal* Ko »© je odločil, je zamislil načrt poeledr je sodbe« Eiael na poslednjo aodbo je bila človeku njegove dobe Gredo brez olajšav in olepšave. ^ itiieliiiigelo je velik in restm bralec Dantejeve božanske komedije« ha p«aaet sna cele eptve. Ob priliki debat je So-ato sodnik v najbolj zamotanih vprašanjih, ki se pojavijo pri branju zapletenih netit. Xn tako je razumljivo, da je naslikal poslednjo sodbo kot kristjan, ki veruje iz dne dog« in mu besede iz apostolske veroizpovedi* in bo prišel sodit žive in mrtve - ni o eno prazen zvok, neka brezpomembna in nedoločena napoved, temveč živa reenio«. Les iahuja iz to mogočne freske privid poln groze, ki nas lahko prevzame do zone« V zgornjem delu olike ee pojavi Kristus - sodnik. $5eeno je njegova »ošteva očividno žarišče vse freske. ha prvi pogled je ta Kristus nekam tuj, grozen, herkul-ska postava polna moči« ^ill so umetnostni zgodovinar ji, ki so pisali, da ta Kristus ni Zveličar temveč od silne jeze in srda prevzet saten, ki pozna le enot neizprosna obsodb©. Voda tu Je kamen spotike - ne v podobi Kristusa samega, ne v liku -»icheltJi.elove umetnosti, tenveč v napačnem glede-nju na Kristuse iantokratUja« Jezus je tukaj Log os in Krites -ne Apollo, ne nerkul, ne Jupiter, ne &eua - temveč veliki, na veliki zadnji dt-n, res neizprosni -ortnik. Drži, docela drži, da se je Michelangelo tu povsem zavestno odmaknil od ideal© prožile dobe. Do kraju je prelomil s tradicijo. Toda kako tudi ne? Kaj naj začne Michelangelo na freski poslednje,neizprosne, dokončne eodbe s Kristusom, ki je bil postal sladkoben lik, prllagoden okusu površnih in preračunanih kristjanov? Odvraten mu je, in ne eazao njemu, ne samo Savonaroli, temveč premnogim sodobnikom, fravijo, da »e ni držal evangelija, trdijo, da je ta vodnik prestrog, prenogočen. ložijo, da ni uaailjen. *iobeležit,elo je to hotel. Hjeern nje«ov "Credo“ - ni igrača, -likel ni Kristusa, dobrega Pastirja, teaveč Godnika, ki prihaja na oblakih neba. i>rav na to ga je opozorila tudi njegova velika prijateljica Vittoria Uollon© - ki je stopila v- odločilno v njegovo življenje in snovanje v dobi, ko je f^ftko dokončeval. Takole pravi: '^rietus pride dvakrat, prvič kot kr o tk ost sama, in 661- tuj« eno seao veliko dobroto, milino in usmiljenje. Prihaja zavoljo grešnikov, zavoljo Šibkih, da jim prince# mir, luč in milost. Ves je prevzet od sočutja in odet je & ponižnost-jo, Ko prihaja drugič, je odet v silo in moč, pekače svojo pravičnost, veličastvo in vsemogočno® t.* Po zamisli ..iohelangela je srdaja sodba situacija, kjer mora vsakdo prebledeti od skrbi. he površno krščanstvo aano-re celo ob temi velikem dnevu misliti na kak "pastorale*. 7r©r pozno, Kristus je n- ta veliki dan vseh dni - Sin človekov, ki bo sedel n prestolu in rekel vsem onim, ki ae zanj niso brigali: tie poznem vas! Ta trenutek je < ichel&ngelo podal na evojl gigantski freski in tega v tie a ne eme nihče omiliti -že ». voljo evangelija ne, /Prim, kat,25,/ In celo Darije a» njegovi deenioi - usmiljena Mati - Rima nobene besede več, ne ur oni več, e »mo roke vije, kaj naj jmesil ta poudarek*? l«se eno* Cuj Izrael I tuj človeštvo! Odveč so sedaj vsi Izgovori, poizkusi, debate, ugovori oholega rassumaratva« To je sedaj zadnji dokes v gromu in blisku in grozi, človeška ratio c e temu upira, odklanja - todp šaman, Tu je Michelangelo - pravi resni kristjan - ne drugi s treni stoji bolni ejfotetioizem, ki to stregoet odklanja kot barbarsko In nosilno, kdo ima prav? Giejgio Vaeari sporoča v svoji knjigi i.ivljeujepisov^ ka~ ko oo se poema e sni zgražali ned osebami pooledi je sodbe, Kla-eti obredni mojster, Pa ge je Michelangelo brfc po spominu naslikal kot Eimoea, obdanega od hudičev. Zn vso to gonjo pe. se je skrivala užaljena človeške nečimrnost in - strah pred zadnjo, grozne reenieo, Toda to ni bil* samo zadeva 16,stoletja, Herman Grimm /1828 - 1902/ V evo jem glavnem delu* prav teko odklanja grandiozno reenifiaoet poslednje eodbe a beaedemltHl*» ko pe, kakor stoji pred nemi v Sikstineki kapeli, poeledn ja sodba me n. a ni več priliki, temveč spomenik fantee ti črnega duševnega življenja pretekle dobe in tujega n roda, katerega misli nimajo z nami nič opraviti, tii vendar jo tako gledanje zmaličeno - ker ni gledane v luči meteufiaične resnice, Podobiih primerov bi lahko navedel iz zgodovine umetnosti celo vrsto, Toda ni vašno to, čepr v bi bilo zanimivo, važno je le dejstvo, da se vedno ponavlja pri vrednotenju religiozne umetnosti - ta odklonilni uenaorlum %v zadnjo resničnost, ki jo pripoveduje umetnik, Soda tega je krive emu-ničnost aa transcendentalne vrednote od religije odtrganega človeka, isti proces se ponavlja >ri vrednote ju kiparstva in mj hi tok ture, GeOig *» tuhlf auth® piuei Vendar pa ne ememo pozabi- ti, da e e študij posvečen zgolj umetnostno fonoolni strani zgodovinsko dragocenih cerkvenih etavb trudi le za - obleko - dr,utele rabi za ta pojem besedo - lupino $0 prizadevanje je brez dvorno važno,1* Toda cerkvena stavba nima svoje upravičenosti življenja le v tora, da ima čudovito lepo in veličastno obleko, temveč je ta upravičenost v prostoru, ki ga ta obleka odeva« In ta proa tor je prvenstveno, eleiontamo - rer llgioSio-liturgični - igra Jen zn božjo slučbo, zairJ-Sljen od mojstra - arhitekta izključno Ir tega vidika, te potrebe# In le ia tega strelišča gledana cerkvena stavba nore umetnostni agodovini zgraditi moot do edino pravilnega vrednotenja* 3ttihlfau12i onenje tri tipe cerkva s Škofoveka ali katedrala, oltarna cerkev ali litrurgična In pridigarska an protestante, levetia Jc tu razdelitev dokaj 0 ^ovoljna* Vendar pa v tem okviru dovolj točno opredeli osnovno ftmkeijo cerkvene st&vbe in ee povrača. alaBti pri razpravljanju o baziliki na njeno prvotno nalogo* dlocno očUtitonje vsako trudno©**’ prve krččemfcke dobe in pravilno ki; že na naravnost prekipevajočo stavbarsko motnost v .lili >31 JI, žiriji, Armeniji, kjer Se danes colo rasvalli.e teZeje monumentalnost ir?. unetniSko višino ‘brea primer*, Vse te cerkve baailikunakega tipe - hiše velikega Krer lja - ac kiasle ia povsem religioznih potreb in a to Je nujno, de umetaio.titna zgodovina predvsem ia tega vidike pridne presoje ti mat in propad te arhitekture. Heinricli -udtaeler? ?se bolj točno in predano izpove to nujnost, Preokret k religiozni umetnosti ni opravičljiv a stališča, kikor da ss-.&ore Študij sam ustvarjati religiozno Življenje* Pač pa gre la to, da afera religioznosti poštene vidna, da se ne izgubi vednost zo osnovna religiozna dogajanja, ki sos molitev in pobožnost, odreSenJe in milost, red, ki izvira. iz večnosti, kljub zemeljski raznolikosti. Iz takega gledanja sakralne motnosti, postane tudi zgodovine. bolj o JUelna,celostna - človek mora vedno znova reševati duhovne vrednote pred temnimi silami. Iri nas je v izredni meri to gledanj® zastopal in Ssgo* var jsl ter o tem tudi dragoceno izpoved n plssl n-T,S tele v knjigi posvečeni Plečnikovemu 2ivljenskemu delu, 'lrchiteotura perennio" Poglavja kot sos ’ irimer Cerkve sv, laterne v Jtazelft* - so naravaoat otipljivi primeri pravilnega vrednotenje eakr-sime umetnosti, iiilo Je 1, 194$ v laaelu. Ju toda j pove eden izmed njiju krotko sodbo, stordo preveč rezko, vendar značilno1 "Grebe ta silos' . »>&ko se tu krije titeletovo zadržana ocena in rezki ton domačina, lato velja o odstavku "Srednjevečke podružnice*1 in ”Arhitektura izraz svetovnega na sir ati ja' e11 Sato Je tako upravičeno razaiSl jati o tem problemu sateml-ne met- ooti ob jubileju tegn izrednega noža, Id. je dal v dobi velike omrtvelosti toliko pobud in vložil toliko zdravih ail^ v ntvuo cerkveno umetno© t« leta 19)2 jo izdala ‘Teutache 3©tiel2*ehaft ftir chrlatli-Che Xuntitu Xe 40 aveaek, ki oba ega aihitektinre, slikarstvo in plastiko, Kako mulo samoniklega, čistega in :.3repri51 jivega pri-naSa, Veliko Je, zlasti piri arhitekturi samo poze, hotenja, ki ne dospe do zrelosti. Le malo iraen j«*, i& ae dvignejo nad povprečje. ~ 1,10 _ -J- •+ J Lktzeler nova j skalo vrednotenja* Sivo »porodilo /tradicija/ , sodobnost sloga* novi poizkusi, sociološka zakorenjfifc n^nost, slutnja religioznosti v svetni umetnosti. -iv O s porodilo je zlasti v tem., da arhitekt ali slikar sli kipar - nc ustvarja etimo razumsko, meditativno temveč nosi v sebi stik a preteklostjo, Še Sivo, četudi morda pod pepelom zasuto religioznost davnih rodov, Kaveja nek-j primerov in jih osvetljuje o slikami. Jaz prilagam oliko cerkve Pv.Kriša v predme«tju Frankfurta ob Umni - delo arh. h. ehra. dlična je v svoji preprosti liniji in učinkovita a povd&rjeniai vertikalami glavnega vhoda in oken, -log je sodoben, ni ne pseu&orom; naki* ne peeudogotičati, temveč odgovarja povsem noremu naselju - periferiji naglo r«-atočcf;« nest,*-,S.udi sociološka eakorenjlnencet je v tem* ker odklanja sleherno dekoracijo, ki bi ne bila v skladu s sakralno funkcijo, lako kot so velike ot. nov*njeke hiše strogo funkcionalne in v en d r lepe, če je arhitekt temu tež k mu vprašanju kos. . Stockholmu imamo nekaj takih primerov, ki so v svoji dovršenosti vzor. Pri m s smo tozadevno Sele pri poizkusila. Podobno je e Lrctno kapelo v mestni župni cerkvi 15eu -blm, ki jo je zamislil ezti.i omlnlk Bdbn. 11 ementarna je,stroga in vendar vzbuja zbranost in daje izredno močan poudarek učinka zakramenta* milost od zgoraj* luč od žAiči. Oglejmo si vzpox*edno delo Pit caiikovo, K j egov e cerkev sv. Frančiška se -gradi po 1. 1920. a 15 ke j prijazno sprejeta od anialnlh krofov. in vendar ke 1. 1925 stoji - mogočna*strc^ ga na zunaj, ekero Mladina* s pada v J elavsko nas el je, če tudi7 J3&-*'* stor ni izbran po zaris li arhitekta* »e vendar prilagodi In danes stoji okoli nje - slučajno - že naselje, ki šteje nad 10.000 n ovili prebivalcev. In notranjost je avet zase* Kamenoma prinašam v sliki več vedut interieurja. Cdkouerkoli gledaš - povsod je oltar viden, če pa od oltarja - občestvo vernikov. Vse postaja celota - vse slu i namenu, za kr*r je hi v a Očetova zidana. kakor Je stebrišče Uršulinske cerkve slikovito, in oblikovali j e proztora povsem drugačne* ker Je duh časa svojsko zajet - ja vendar prav v tem primerjanju jasno, da Plečnik ne dela zgolj računsko, temveč, do je globoko zasidran v — sporočilo, tradicijo. In drug primer, j it or c ni učbenika umetnostne zgodovine, iti ne bi imeli slike o love C e cerkve ~ * pollinare in Classe v Raveni. .Mogočen, okrogel stolp, poleg kitična krSčanoka bazilike. Vzemimo v r#ft& prerez načrtni za cerkev sv.Antona v Beogradu. Je sličnost, in vendar ne. tradicija govori in is te miselnosti «e rodi načrt, dozori v stnvbo, ki ae neverjetno prilega erbijemtu na periferiji Beograda. In ne same to. -Iiiteeler pravi - da te stare forme, prilagojene in prerojene v sodobnem slogu - pripovedujejo tudi, ds je danes krščanstvo kot tedaj ogroženo od modernega poganstva, odtod se rode te trdne, stroge, odločne oblike. Fenomen ss .-;e, ki danea zelo izt po pr vici aaniaa evropsko nnietnoBti;č s&ilntoreuirnno javnoot, je "La Chapelle dn Bo-tiaire 5os 'ominio&lnes de '• enee»" Vence leži isetl Canuesosi in Kieso« Od Cannes - sur - .-.or o e vije cesta v serpentinah ned niake ohaoroke al.pe, kjer se koplje v sonou staro kopališko meete . Se je ne e tike?# temveč v veli- ko večji teri leptov uuaetr.outi• . earl tieae, nestor francoskih »likarjev, se Je lotil izredne naloge; vse od tlorisa# So barv;ejstvo jo, je začsl to telo v % hvalo redovnioan do-minik nkui, Ivi uo .u med vojno stre ;le v težki bolezni« Inr Se okoli ooetiideset let, lodt kapel bodisi od zunaj, bodisi od znotraj dih: g-.. oboko reliji o at-o občutje« $'u Je zame potrdilo# da tr-idioija globoko nekje l.d vo počiva v človeku, pride pa n vdih, pepel se rraprSi in pl<-aen oživi« uicer je nemogoče, da bi samogel Bakrtilai ptroator zgolj razumsko zasnovan# buditi religiozno občutje. Ionsko leto - £4«junija 1951, -je bila k pel;,, posvečen« in izročena svojemu namenu« Lkof is Liase je bil posvetitelj, Pbre Conturier je ob tej priliki govoril o cerkveni umetnosti, Poudaril je, da problem religiozne umetnosti ne leči sat o v subjektivni pobožnosti umetnika, Dobro osvetli to problematiko odlomek stisne jev ega pisma# M ga je E. Conturier omenil in je bilo naslovljeno na Pafelo Pi-caeeoja: j c in.. obro vež;, h vsi itremimo le m ter.., d$- bi c pet doživeli občutje na dan porvegt- cUv jilii.,,"3-* mnenje o vrehiotenju sakralne umetnoeti ao danes oe močno deljena« Cerkev Jr. širokosrčna in ane čaka ti, Gotovo pa je, ds. ce pojv.l Čistijo in da ve e "nar e j eno »sladkobne# na skvarjen okus preračunano* - postopoma mora izginiti iz hiše Očetove« 5o ni puritrnizem, je le vrnitev k načelu, ki ge. je naš noj-6 ter PlečnjUc ob neki priliki v oeebnect razgovoru tako prepro-oto izrazil a besedami* v%i> Gospoda boga ni nobena reč pre-obra«' Opombe. 1. B.fitilfflin* 3e< *nken ssur Kuna tr,;ets cht tih te, Bern«® « dhwabe & Oo, Bes el 1941. 2. el ter Vis#* - 'ler des rte Is-Verla«; 1951« ŽJUriflfa. 3. ^rtezrds - V'eri,-.g - Suricl 1947» 4. !• c. e tar • 220 - 265. 5» V-šari, Lebeeebeed relbungen - -.ea^uagegeben von r.mstt *%-ffč, Berili v 3. 6e Keru-n Grimm, Leben iohol^ngelos, *'•■:•. idon Veric* v, ten * Lelpelg. 7. "er ohrlatliche kirahembau dee benSlentiea, Furche '»nnsb- verl: g, Berlin 1924. 8. le cKri*-tliche Kimot d os A bendi, n de®, Bonn &m Khein, Veric*; r'er Buchgt-aetnce 1932. 9. Ardiltecturr. verennle - Besedilo ir .France ,>telc in dr, Anton »arsteujak. Vodebe ar$uJo£e ileBnik, Ljubija 194-1, - 10 . 1. C . : G » 11. atr. 82. 12. str. 1C8. 13. l.o. 15. 14. Friedrich - nr.cn - L8ve, - tudi ja o k: peli v Vence v reviji * ort und ff&hrheit* Til. - 1952 Fefemer p. 157 - 159 **on??tsehri£t fur Keligion und Kultur. ... er er V orle-g Vien, A ' ♦ J. . A a oltar j Dr. France Grivec PREPIR OMETODOVIH JEČAH« V starodavnosti a e je sedem grških mest potegovalo za čast Homerjevega rojstnega kraja# V zadnjih desetletjih pa se nemški zgodovinarji prepirajo, katero nemško mesto je Mio počaščeno po mučeniških vezeh "blaženega učitelja našega Metodija"1. Nemški zgodovinarji se zavedajo pomenljivosti onih žalostnih dogodkov, manj pa so ai evesti veličine Metodove osebnosti# V začetku našega stoletja se slavisti in zgodovinarji niso mogli zediniti v naslednjih treh vprašanjih* 1, kje je bil Metod zajet, 2« kje je bil sojen, 3. kateri vladar je bil navzoč pri sodbi, nemški kralj Ludovik ali moravski knez Svetopolk? 0 krajih Metodovih ječ pa niti slavisti niti zgodovinarji niso natančneje razpravijali. Kar splošno eo trdili, da je bil sv,Metod zaprt v nekem bavarskem samostanu paeavske ali freisinSke škofije. V vprašanje določenega kraje ali samostana niso segali# le z domnevo, da je bil sv.Metod zaprt v freisinški škofiji, so mnogi združevali mnenje,da je bila Metodova ječa v ondotnem prostornem stolnem /škofovem/ samostanu. c JPo prvi svetovni vojni se je nemška znanost začela žive je zanimati za sv.Cirila in Metoda, posebej za Metodov spor z Nemci in za krajevno določitev Metodovih ječ. Ne le v starejših središčih slavistike /leipzig, Berlin/ in bizantinologije /Mtinohen/, temveč tudi na mlajših nemških univerzah A«ln, Hamburg/ predavajo o naših blagovestnikih. Po drugi svetovni vojni je v Kdlnu v zbirki gradiva za akademski pouk izšel snopič z značilnim naslovom* Prepir o Metodu. Mtinohenski univerzitetni profesor A. Zlegler, poznavalec vzhodnoslovanske in bizantinske zgodovine, je v razpravi "Per o lavenapoetel Methodius im Sohwabenland.e"3 ocenil različna novejša mnenja o Metodovih ječah in predložil svojo izvirno rešitev. Vprašanje ni le zgodovinsko, temveč tudi jezikoz&ovno, tesno zvezano z besedilom okel.Metodovega življenjepisa. 0 Metodovem ujetništvu pripovedujeta 9. in 10.poglavje žitja Metodija. Ti dve poglavji ata bili do druge polovice 19.stoletja najbolj dvomljivi} po odkritju papeških pisem o teh dogodkih* pa sta tako osvetljeni in potrjeni,da Je e tem odločilno izpričana velika zgodovinska verodostojnost in treznost ŽM. Cksl.Metodov življenjepis piše o razburljivih dogodkih dostojanstveno mirno in jedrnato stvarno. Višek dramatake napetosti se spaja z zgodovinsko stvarnostjo. A vmes je nekaj nejasnih in nedoločnih izražanj, ki še danes niso dovolj pojasnjena. Oe se kritično ozremo na dosedanje zgodovinske in slavistične razprave o neprijetnem vprašanju Metodovega trpljenja v nem- škem ujetništvu, moremo ugotoviti, 6a se je obravnavalo nekoliko enostransko« Zgodovinarji so se preveč omejili na latinske vire, slavisti pa niso vsestransko upoštevali papeških pisem« Vsi pa so prezrli ali premalo upoštevali odločno prizadevanje panonskega kneza Koclja« V pričujoči razpravi sem uporabil in dopolnil dosedanje raziakavanje ter posebej novejše nemške domneve o krajih Metodovih ječ« Razprava Je razdeljena v dve poglavjii 1. Kje je bil sv.Me-tod zajet,kje eojen in vpričo katerega vladarja? 2« Kraji Metodovih ječ« I. Na koncu obširnega 8«poglavja 2M Je'povedano, da Je knez Kocelj poslal Metoda v Rim v spremstvu dvajsetih odličnih panonskih mož in da je bil Jietod tam posvečen za panonskega škofa« Izpuščeno pa Je, da se je L e tod vrnil v Panonijo in še marsikaj drugega« Za tem presledkom ae pripovedovanje nadaljnje z veznikom posemfe , a±T55| medtem ko je redna nepretrgana zaporednost v začetku 15 označena z veznikom go^tomd /potem,poatea/ • Osmo poglavje žm v začetku in na konou~želo toplo govori o Koclju« V začetku 9«poglavja ŽM pa smo še na Moravskem« Tam je ^.etod naletel na nasilno nasprotovanje nemških škofov« la način pripovedovanja /M nikakor ne govori za mnenje slavistov V.Jagida in A«£rUoknerja, da je bil Metod zajet v Panoniji6« Brilckner močno naglaša, da se Je to moglo zgoditi le v Panoniji in le zaradi Panonije« Toda Metodova panonska nadškofija Je obsegala predvsem Moravsko, kjer ata solunska brata prej tri leta vneto delovala, poučevala in vzgajala učence^, a v Panoniji sta se mudila le mimogrede med potjo v Rim« Iz salzburške zgodovinske in cerkvenopravne spomenice "Con-versio Bagoariorum et Oarantanorum", iz J6 in iz papeških pisem 1« 875 smemo sklepati, da nadškof Adalvin ni bil nasilen, marveč da je svoje domnevne pravice proti Metodu in papežu skušal braniti a cerkvenopravnimi dokazi« Odlomek papeževega pisma ga sioer obdolžuje,da je povzročil Metodovo odstavitev /auctor deiectionis/, toda nasilja ga ne dolži. Ohranjeni odlomek se bistveno razlikuje od pisem paaavakemu škofu Hermanriku in freisinškemu škofu Ano-nu; tema dvema se v najostrejši obliki očita divjaška surovost in nasilnost. Ano je Se posebej grajan kot povzročitelj /inoentor, instigator, auotor/ surovega in nasilnega ravnanja« NajostrejSe je pismo pasavskemu Škofu, češ da je av.iletod^ialj časa trpinčil v Ječi in oelo pod milim nebom v zimskem Času. iz konteksta moremo sklepati, da ga je on "vlekel na zbor škofov”, čeprav latinska pasivna oblika / in episcoporum concilium traotunv' ne izreka tako določno, kdo je Metoda vlekel; verjetno je, da so ga vlekli vojaki Hermanrikovega spremstva« Vsega tega pa pasaveki škof ni mogel delati v Panoniji,marveč le na Moravskem in potem v svoji škofiji« Le bi bil Metoda zajel nadškof Adalvin v Panoniji, nikakor ne moremo razložiti, kako bi bil Metoda dobil v oblast pasav-ski škof. Vse kaže na itioragsko, kakor je posebej dokazoval moravski zgodovinar B.Brethols In za njim češki zgodovinar V. Novotny^. A Bretholz je Sel predaleč, ko je trdil, da je bil Metod na Moravskem tudi sojen. Panonijo moramo še odločneje izključiti, če se ozremo na glavnega Metodovega pokrovitelja, panonskega kneza kočija. Je-gid sioer trdi, da je bil Kocelj dobrodušen in brez odporne moči. Voda kako bi bil dobrodušen slabič mogel doseči, da je bil Metod postavljen za panonskega nadškofa kljub ugovorom salzburškega nadškofa in njegove številne duhovščine, ki se je le nerada umaknila. Tu nikakor ni zadoščala slabotna dobrodušnosti potrebno je bilo velikodušno junaštvo. Po pravici ae čudimo, kako je Kocelj mogel toliko tvegati in doseči, ko je bil le mejni grof in torej nemški podložnik, te je mogel metoda poslati v Rim s spremstvom dvajsetih mož, nedvomno primerno oboroženih; če se je Metod v takšnem spremstvu vrnil v Panonijo, slovesno pozdravi j ei, od vsega ljudstva, tedaj pač ni bila primerna prilika za nasilTni nastop salzburškega nadškofa. Takšen nastop bi se bil mogel končati le s krvavim bojem, a tega ni bilo treba. Remci so dobro vedeli, da bo Metod šel na Moravsko, kjer je bilo jedro njegove cerkvene pokrajine. Zaradi tega ni bilo potrebno, da bi poskušali nevarni nastop v Panoniji. Če bi bili Nemci Metoda zajeli v Panoniji, bi bili morali zajeti ali izgnati tudi Metodove učence ter v Kanoniji zopet nastaviti salzburško duhovščino, ki je bila tam že dolgo udomačena. Pa tudi Koclju ne bi mogli prizanesti. Brtiekner res trdi, da so Nemci z Metodom vred zajeli in trpinčili tudi nekaj Metodovih učencev, med njimi meniha lazarja , ki je omenjen v in-strukoiji za ankonskega škofa Pavla, papeževega legata za rešitev sv .Metoda. Podobno misli L. K. (roetz^* . Toda odlomka dveh papeževih pisem iz 1, 873 pričata, da je knez Kocelj še do tega leta vladal v Panoniji in po Metodovih navodilih skrbel za pravilno družinsko življenje svojih podložnikov*^. Knezovo dopisovanje v takšnih zadevah je bilo potrebno v Metodovi odsotnosti, pa možno le v primeru, če Panonije ni upravljal salzburški nadškof. Kocljevo junaško zvestobo sv.Metodu do 1. 873 potrjuje tudi grožnja nemških škofov, ko so morali Metoda izpustiti* "Akc imaš tega pri sebi, se nas ne boš dobro znebil" /,M 10/. Ako je Kocelj imel toliko moči, da je salzburškemu nadškofu in njegovi duhovščini tri leta branil vrnitev v Panonijo, je pač mogel varovati Metoda, da ge Nemci niso mogli zajeti v Panoniji. Ko je odločilno sodeloval pri ustanovitvi panonske nadškofije, je nujno moral misliti, kako bo Metoda in njegovo nadškofijo ščitil. Na moravskem je spomladi 1. 870. nitr&nski /Rastislavu podložni/ knez tivetopoljk ujel kneza Rastiolava in ga zvezanega izročil Nemcem, ki so potem zasedli Moravsko, tiv.Ciril in Metod ata prej nad tri leta in pol /863 - 867/ delovala na Moravskem, potem pa prav zato odpotovala skozi Panonijo v Rim, da bi ustanovila samostojno moravsko cerkveno pokrajino. Ko ae je sv® Metod po izredno dolgi /triletni/ odsotnosti vrnil iz Rima, je moral kot nadškof predvsem zasesti poglavitni del svojega misijon-ekega ozemlja, namreč Moravsko, To je bilo toliko bolj potrebno, ker so njegove ondotne misijonske uspehe ogrožale politične zmede in bojna vihra, Nemci so lahko iz Panonije zvedeli,kdaj in koč bo Sel Metod na Moravsko in vse pripravili, da bi priljubljenega nadškofa zajeli brez prevelikega hrupa. Iz zgoraj navedenega papeževe^ pisma bojevitemu pasavskemu škofu Herman***^ riku sklepamo, da je ta zajel Metoda, Tudi iz pripovedovanja cksl.Zitja Metodija sklepamo, da je bil Metod zajet na Moravskem, $&m namreč beremo, da je "st ri vrag vzdignil /nadražil/ srce vragu /sovražniku/ moravskega kralja proti njemu /i.etodu/ z vsemi škofi.” 5 tem je”namignjeno, da se Je žalostni dogodek izvršil na Moravskem, Z druge strani pa je precej nedoločno pripovedovanje 2M dalo povod za različno reševanje vprašanja, kdo je bil oni sovražnik in kje je bil Metod sojen, Cksl. ŽE Je pisano v krepkem jedrnatem slogu, A pozna se mu naglioa in neka neuglajeno®t. V prizadevanju za čim najkrajše izražanje je marsikaj izpuščeno, zlasti tiato, kar je bilo že povedano v Žltju Konstantina, Takšno skrajševanje gre večkrat tako daleč, da so nekatera mesta zbog tega premalo jasna« V 6. poglavju Je n,pr, povedano, da je papež Nikolaj povabil sv,brata v Rim, a ni omenjeno, da Je umrl, preden sta prišla tja, in 6» ju je v Rima sprejel papež Hadrijan, Ker je to jasno povedano v iK, zato piseo Žtt ni Čutil potrebe, da bi isto stvar natančneje pripovedoval. Prekratko pripovedovanje o preganjanju ev, Metoda pa je posebej nejasno, ker o tem ne poroča noben drug oksl, vir. V prekratkem pripovedovanju se pisec ŽM ni niti toliko potrudil, da bi z že udomačenimi slovanskimi izrazi ločil razne vrste vladarjev, V 5,poglavju imenuje Rastislava kneza, v 10,poglavju omenja kneza svetopolka, V 9« poglavju pa govori o moravskem kr*lju, poteuTpa v tem in v naslednjem poglavju isti izraz brez vaaicega pridevka rabi za nemškega kralja1*', Povrh nenavadne rabe besede kralj se v prvem stavku 9«poglavju ponavlja izraz vrag enkrat v pomenu hudič, drugič pa v pomenu sovražnik.1* Na konou stavka pa so v neprimerni zvezi omenjeni Ie~/nemikl/ škof-jes "Po tem pa je stari vrag,..nadražil eroe vragu moravskega kralja proti njemu /Metodu/, z vsemi škofi"• V tem nejasnem in zelo neuglajenem stavku Je treba pojasniti tri vprašanjai l.Kdo je sovražnik, 2, kdo Je kralj, 3« kateri škofje, ali le bavarski ali vsi nemški škofje? Zgodovinar Bretholz je predložil mnenje, da Je Metodov sovražnik sam "moravski kralj" Svetopolk , češ da je treba bratiš /Vrag de aalTtlU srce/ "sovražnika,moravskega kralja”. Toda » to razlago je zabrisano izvirnikovo razlikovanje dajalnika /vragu, t. j, sovražniku/ in rodilnika /moravskega kralja/, ki tukaj označuje dve različni osebi. Še očitneje je nasprotje z zgodovinsko zvezo. Pokrajinski /nitranski/ knez Svetopolk se je takrat, ko je bil Metod zajet, podvrgel Nemoem in je moral oditi v nekako nemško internacijo, da bi ga tam ''prevzgojili1' v nemškega podložnik^} torej ni bil seuiiOBtojen, Očitno je, da tedanji Metodov sovražnik ni bil . vetopolk, ampak nemški kralj. Vrh tega bi v Bretnolzovi domnevi "vsi Škofje" bili ovetopolkcvi škofje, kar je očiten nesmisel. Ulcer je tukaj izvirno besedilo zelo neuglajeno, a vendar se še/, more razbrati, da so to sovražnikovi, t.j, nemški škofje. isruckner je jbretholza zavrnil na te n-čin, da je izvirno cksl.besedilo svojevoljno popravil s črtanjem dveh besed /sovražniku, moravskega/ in ut»vek ohranil v obliki* /Vrag je na-6ražil/ "šrge^kralja, proti njemu /Metodu/# 2 vsemi škofi". Besedi sovražniku in ^omvokega je pc njegovem mnenju vrinil staroruski prepisov*lec*®. A~Ia**BrUckner jev popr. vek izvirnikov ega teksta je svojevoljen in neutemeljen. tiovrežnik je torej nemški lcralj Luoovik ali njegov sin Karlman. Moravski kralj pa je knez Rastislav; manj verjetno je, da bi bil to švetopolk, ki je bil tokrat nemški zaveznik. Bernski kralj ni bil svetopolkov, ampak Raetisl&vov sovražnik. "Vsi škofje" dejansko niso bili vel nemški, ampak vsi bavarski Škofje s salzburškim nadškofom 119 čelu. Pokrajine Salzburg, Karantanija in Panonija e o bile takrat bavarske. Iz papeževih pisem 1. 873, is zgodovinske zveze in iz cerkvenopravnih razlogov z nedvomno gotovostjo »ledi, ds so Metoda sodili škofje salzburške nadškofi je?, a nikakor ne vsi nemški škofje. kje je bil o^en, kdo je bil**tiall~kralJ, ki se je ironično"potegnIl~z"~~etoda? Bretholz je trdil, da so ae nemški škofje zbrali na moravskem in da je bil svetopolk tisti kralji, ki je nemške škofe nagovoril* "Be nadlegujte mojega Metodija; saj ae je že spotil kakor pri peči." A v novejšem č.»su zgodovinarji splošno soglašajo, da ao škofje zborovali v Regensburgu, lam je bil namreč v novembru 1. 870. nemški državni zbor; tja sta prišla kralj Ludovlk in njegov sin Karlman. 'lam je bil ujeti mor avski knez Rastialav obsojen n . amrt, potem p- toliko po-uiloščen, da so ga oslepili. Bretholzovo in Uagidevc mnenje, da je nemške škofe nagovoril "kralj" dvetopolk, je spojeno s trditeijo, da so Metoda sodili na Moravskem. Po soglasju novejših zgodovinarjev, da je Metoda oodll zbor škofov v Regensburgu, pa je domneva o Svetopol-kovem nastopu vsaj zelo omajana, če ne odklonjeno. iiaj niti Bvetopolkova navzočnost v Regensburgu ni dokazana, če pa je tja prišel, tedaj njegov položaj in ugled pri Remcih še ni bil toliko utrjen, du bi bil mogel v tej obliki nastopiti prečil škofi, Ker je dokazano, da je bil kralj Ludovik takrat v Regensburgu, je verjetno, da Je on nagovoril nemške škofe približno tako, kakor pripoveduje M. Manj verjetno, pa mogoče je mnenje, da je bil ta kralj Karlm&n, ki Je bil kmalu potem postavljen za bavarskega vojvoda. S tem mnenjem soglaša trditev 9.in 10.poglavja ŽM, da so .letoda sodili vsi "kraljevi škofje"; a zbrani so bili le bavarski, torej karlmanovl škofje. Goetz oelo misli, da sta bila pri krivični sodbi zoper sv.Metoda navzoča oba nemška "kralja", namreč Lutiovik ln larlman. To sklepa iz Metodove izjave* "Resnico govorim pred kralji in se ne sramujem", Toda Metodova izjava je citat iz psalma 118,46$ torej nikakor ne dokazuje, da je e tod. govoril pred dvema kraljema* Mv.Metoda je nagovoril aamo eden, najbrž« Ludovik, kralj v pravem pomenu. Iz kraljevih besed, da se je Metod "spotil kakor pri peči" in iz Metodovega odgovora o "potnem filozofu" sklepajo nemški zgodovinarji, da se je Metod zelo razvnel ali razburil, A ravno odgovor o filozofu, ki se je zato potrl, ker ae je prepiral s surovimi ljudmi, spričuje Metodovo dostojanstveno odločnost, Ckal.Mrubajfe_čadb pomeni pač surove ljudi, a nikakor ne izraža saničev&nja7~Mikločič je to prvotno /1854/ prevel idiotae, pozneje /1870/ pa homlnea rudee; prvo je zaničevfclno7~a" oSoje pomeni nei zobrn7.ene !Tjudi7~8S5X# pridevnik grubyj pa pomeni predvsem surove.. človek.- in ne izključuje izobrazbe. Beseda čadk še določneje izključuje zaničevanje; saj se nekaj vret prej*""' /M 8/ panonski plemiči imenujejo 56% t fena, ča<čU_ • durovoat za ravnanje neulkih škofov /in n j ih oveg7”spr em~ tva/ nikakor’* ili preostra označba, saj so metoda bili s pestmi, posavski Škof mu je grozil oelo a konjskim bičem, kakor beremo v papeževih pismih, Po takšnem ravnanju je Metodu pač moglo biti vroče, a dostojanstvenega ravnovesja nikakor ni izgubil. Duhovita in dobro zadete, prispodobe o filozofu, ki ae je spotil v prepiru s surovimi ljudmi, razodeva mirno razsodnost in vzvišeno dostojanstvenost; obenem pa se natančno sklada z zgodovinskimi dejstvi velike nemške surovosti nasproti Metodu, Iz papeževih pisem vidimo, da sta posebno freiainški škof Ano in pep&vski škof Kermanrik ravnala zelo surovo, predvsem Herm&n-rik, A prav t dva sta bila precej izobražena, zlasti Herraanrik. Z označbo gruba čada je vse to točno zadeto, V primeri z ostrimi papeževimi pl a ta i** j e opis mučnih prizorov v .M 9 in posebej v Metodovih izjavah vzvišeno zmeren. IX. Za določitev kraja ali krajev,kjer je bil sv.metod zaprt, je treba n Jprej dognati, kateri škofje so Metoda sodili. V papeških pis ih 1. 873 so razločno imenovani trije poglavitni krivci* salzburški nadškof in dva njemu podložna škofa, pasavski in freiainški, Salzburška nadškofija je takrat obsegale vse tedanje Bavarsko s Karanteni j o, Panonijo in Tirolsko, skupno pet škofiji Salzburg, Pi>BBau, Freielng, Regensburg, i>aben /Brixen/. Vrh tega je bilo na Bavarskem še škofijsko mesto Eichet&tt in del te škofije, ki pa je spadala k nadškofiji Maine, V papeževem pismu škofu Hermanriku beremo, da so Metoda "vlekli na zbor škofov” /in episcoporum conciliua/, torej na zbor /vseh/ škofov salzburške nadškofije. lato sledi iz papeževega pisma salzburškemu nadškofu Adalvinu in iz instrukcije za papeževega legata škofa Pavla. ŽM 9 pripoveduje, da so zoper Metoda nastopili vsi sovražnikovi škofje, češ* "V naši pokrajini učiš". Cerkvena pokr.-jina /oksl. - ir - obl-^8t*/ pa obsega vso nadškofi jo, vse Škofije tiste nadškofije« V lv, poglavju ŽM beremo, da Je papež obsodil nemške škofe, "da ne sme noben kraljev škof peti maše dokler ga /metoda/ bodo držali." Za ugotovitev Števila prizadetih škofov je selo važna pripomba 1C«poglavja ŽM, da je nemške škofe zadela izredna "sodba av. Jr etra; štirje škofje od njih so namreč /nag loma/ umrli”. Iz tega sklepamo, da je bilo na zboru ve*J pet škofov, -e bi bili metoda sodili samo štirje škofje,bi pisec 11 gotovo povedal,da je "sodb* dv.^etra" satiela vse, ko je še dvakrat govoril o vseh /kraljevih/ škofih, Ker so še škofje zbrali v Regensburgu, je bil na zboru nedvomno tudi tedanji regenburški škof Ihnerik, Ta v papeževih plazih ni omenjen, tori je šele 1, E91« Torej ga ni zadela stroga Petrova sodba, fotemtakem je Petrova sodba -nagla smrt zadela ostale štiri škofe salzburške nadškofije. To je res zgodovinsko potrjeno, Salzburški nadškof Je umrl 14. maja 573» ziajbrže še pred 1 etodovo rešitvijo. Preisinški Škof je preminil 1. 875» pasavaki 1. 874$ približno takrat je umrl tudi s&benski škof, a leto ni natančno znano*. /Tedanji eich-stattski škof je umrl 1. 881/. Sv.Matefta so Aaailno "vlekli" v Regensburg, 8 takšnim nasiljem je til v krajih, kjer so se kaj več pomudili, nujno združen zapor ali jeva v strogem pomenu, Ka koncu 9.poglavja ŽM pa še beremo, da ao nemški škofje Metoda "pregnali na žvabsko*. Torej je bil Metod. prehodno zaprt na več krajih in nazadnje še negje na -vabekem. Kevejži nemški Zgodovinarji pa a e /vsaj ve-činozaa/ prepirajo le o enem kraju, V zadnjih letih navejajos tiiederaltaich v pasavuki Škofiji, Freiaing, Sllwangen ne kvab-skeai, ?apež graja, pas&vskega škofa, da je Metoda zaprl v ječo /oarceralibua poenia afficiens/ in da so ga vlekli na zbor Škofov. iz te zaporeftnozti moremo sklepati, da je bil Metod v Ječi že pred Škofovčko sinodo, žkofje pa so za takšne zadeve navadno uporabljali Samos tanuke ječe, 2ato je verjetno, da je Ker-manrik metoda zaprl v benediktinskem »&mostaiiiy liiederaltaich /ob Bonavi/, ki mu je bil najbližji in mimo katerega je šel v Regensburg, bernski zgodovinarji menijo, da je imel dobre zveze s tem samostanom, ker je bil njegov učitelj kancler Gozbald opat tega samostana; da Je torej .želoda zaprl v tem samostanu,1^ V samostanu hiederaltaioh je bil Metod z&prt le začasno, preden so oe sešli škofje v Regensburgu in morebiti nekoliko Časa po Škofovskem zboru,preden je bilo vse pripravljeno za pot v pregnanstvo. Izyft^pe2evega pism frelsinškemu škofu Anonu posnemamo, da so .^etoda vlekli tudi v Preising. Iz ŽM 9 pa sklepamo, da so Metoda pregnali na . vabsko onstran mej bavarskih škofij. Teja namreč beremo« "KJega /Metoda/ pa eo pregnali na žvabeko in ga držali poltretje leto", ti tal. glagol zašlati razločno pomeni poslati.daleč^proč, pregnati, nikakor piTne^Samo ^osl^ti.90 IstI~pomen~Ltta~ruakI glegoI~uoslat* in samostalnik / pregnana tv o/ $ pa tudi runki gl™l™zaulaU pomeni prvotno* poslati daleč_proč. če bi bili bavarski škofje Metooa izieli zaprtega v k.vteri svoji škofiji, bi bilo zafiosti povedano* "aN jega so držali poltretje leto" • Besede "pregnali ne . vab— sko* bi bile od veti in bi le motile. Pisec se je tukaj zelo trudil za 6im najkrajše izražanje; one tri besede £e 'nedvomno zato zapisal, da je z njimi povedal važno okoliščino daljnega pregnans tva. X, ftemški zgodovinar A .21 egi er odločno dokazuje, da I v abs ko /č^v&bi/ tukaj pomeni pokrajino zahcCno od. Bavarskega, Švabsko v 62Jem pomenu. Nekateri drugi nemški zgodovinarji2* pa trdijo, da so Sl v oni dobi včasi vse fiemce imenovali čvabe. Toda ta dvomljiva razlega ne more ovreči konteksta v ŽM 9, ki kaže na deželo onstran Bav irskega. Ziegler skuša kraj Metodovega pregnanstva natančneje določiti. Odločil se je za mesto Ellwangen, pravzaprav za ondotni benediktinski samostan. To mnenje podpira posebej z verjetno domnevo, da Je bil paoavski škof Eerm*nrik po rodu uvab, nekaj časa menih ali celo Opat ondotnega samostana* oporočil mi Je, da je za svoje mnenje zbral še nove dokaze in da o tem pripravlja novo raSpraVp. Ili gotovo, Ge bo mogoče kraj Metodovega pregnanstva tako natančno določiti. Trdno pa je dejstvo, da je bil Metod pregnan onstran mej bavarskih škofij, Ziegler in tisti zgodovinarji, ki so se odločili za Meder-altaioh izključujejo Metodov zapor v Prslsiage. iiek&teri drugi, •lasti J. >ufhauv-er in S* H&rtlg , pa so se odločili za Prei-sing. Papeževo pismo Škofu Anonu in okoliščina, da eo Metoda pregnali na Čvabeko, rea daje dovolj trdno podlago Za mnenje,da Jte bil Metod zaprt v Freisingu. K»lor je Metodova pot z Moravskega v Regensburg šla skozi P&ssau pod vojaškim vodstvom /s konjskim bičem/ škofa Hermanrika, tako je med potjo v švabsko pregnanstvo moral za varnost skrbeti frei&izižki škof, ker je šla pot skozi njegovo škofijo. Papež graja Anona, da Metoda ni imel za vrednega družbe duhovnikov, zbranih pri njem /Anonu/ - nec pr es by ter orm, qui penes te rep er ti sunt,iud.ioaa ti dignum consen-eu25. To ee je moglo zgoditi le v Freisingu ali vsaj v frelsin-8ki škofiji. Na koncu istega stavku Je še obtožba, da Je a svojimi tovariši /se^u&cibus/ Metoda obsodil in zaprl v ječo /car-ceri mancipiSti/. ,j ter. je po kontekstu mišljen začasni zapor v Freiaingu. nj verjetno je, da tu omenjeni zapor pomeni Ječo v paaavski škofiji &li"na Čv&.b6kemM, Pas»veki.škof si je po večletni tradiciji prisvajal cerkveno oblast v morav ki kneževini. Preleinčki škof pa je imel le posamezna posestva v P&noniji in Karantaniji, morebiti tudi na Moravskem. Zanimiva listin« iz 1, 861 potrjuje, da je knez Kocelj freisinški cerkvi podaril posestvo pri Blatnem Jezeru.2* Verjetno je, ds je uv.Uetod v Panoniji ali mi Moravskem kdaj srečal kakega freisinškega duhovnika, upravitelja cerkvenih posestev. Latinski glagol /penes te/ rej.) er ti eunt bi mogli teko razlagati, da je Metod v škofovi okoIioPopazil kakega znanca. A ne glede na ta glagol že poudarjanje freisinške duhovniške družbe nekaj namiguje. Papež graja Anona, da je kriv vsega trpinčenja sv.Metoda /cunct&rum »fflictionum ins tigator,lamo auotor/. Kot upravitelj papeževih, poseutev v Kemčiji in nek ik papežev zaupnik /fidelis/, bi bil moral Metodovo zadevo sporočiti v Rim, A tega ni storil. Ko so ga v Rimu o zadevi vprsš&li, je celo lagal, da Metoda ne poznat. Papeževa obtožba, da je povzročitelj, je upravičena vsaj v tem pomenu, da je Ano namške škofe h krivičnemu ravnanju spodbujal z zagotovilom, da zadeve ne bo sporočil papežu, marveč jo z vsemi sredstvi prikrival. Skrb za prikrivanje je bila nagib, da so Metoda pregnali daleč Mv Svato”# iz papeževih pisem 1, 873 sklepamo, da papež ni vedel, kje je Metod zaprt, Miti Anonu niti Hermanriku ne ukazuje posebej, naj Metoda izpustita, J?aČ pa nadSkofu Adalvinu naroča, naj ukrene vse potrebno, da bo *etod mogel svojo nadškofijo zopet zasesti /te agente sedem a fr&tre nostro Metnodio re-oipieadan/. Zdi se, da so s pregnanstvom v »vabe skušali Metodu pretrgati zvezo a papeSem in s knezom Kooljem. Mvoj namen so deloma rea dosegli; aaj se je mučna zadeva vlekla skoraj tri leta# Dolgotrajno prikrivanje je žalostna zasluga škofa Anona# Metodovi učenci, zlasti knez Kocelj, pe so ohranili stik z Metodom in mu omogočali, da je megel svoje pritožbe pošiljati v Rim# Kocelj se je nedvomno veliko trudil, d& bi rešil svojega nadškofa. V tem so sodelovali drugi učenci, Priljubljeni knez Je mogel tudi med lstinskimi duhovniki in menihi najti pomočnikov. Po njih je Metod, /morebiti po poaredov&nju kneza Koclja/ svojo zadevo sporočal v Rim, kakor beremo v instrukoiji za papeževega legata škofa Pavla: Apostolioaia sedem per ipsua trie^um pluri-mis missis et epiotolia proolamantem, 8s konou inetrukoije Je omenjeno, da je bil eden izmed Metodovih poslancev, namreč menih Lazar, pretepen uli ubit,/de percuaooribua L&zari monachi/^ • Velika Kooljeva skrb za Metoda je razvidna tudi iz grožnje nemških Škofov, da mu ne bodo prizanesli, če bo imel pri sebi Metoda, kakor beremo v ŽM 10, Staroslovenski viri se nobenega kneza ne spominjajo tako častno in toplo ktkor Koclja, 2K le o knezu Koclju poroča, da je močno vzljubil slovenske /etarocerkvenoslovunske/ knjige, da bi ee jih naučil", am v 8.in 10. poglavju pripisuje Koclju vse zasluge ze ustanovitev eamoatojne slovanske cerkvene pokrajine s slovanskim bogoslužjem. Eihiko staroruski letopis /Mestor/. Hrabro* spis /is prve polovice 1C,stoletja/ o slovanskih pismenkah našteva Koclja med vladarji, ki so vladali v dobi ustanovitve< slovanske književnosti. Kocljeva zasluga je, d* slovansko misijonsko in književno delo med triletno .-.etodovo odsotnostjo ni hi-lo pretrgano, ker eo učenci slovanskih apostolov dobili zavetje v slovenski Panoniji. Ta zgodovinska zveza odločno izključuje, domnevo, da je bil Metod zajet v Panoniji. 8 tem Je tudi izključena ječa v salzburSki Škofiji. Papeževa pisma iz 1. 873 pričajo o Metodovih ječah v pasavski in freieinSki Škofiji, (e bi površno razlagali poročilo ŽM 9, da eo nemški škofje pre.-nuli ev.Metoda n& jvabeko, bi morali sklepati da je bil .-etod trajno zaprt v Freisingu, v pešavaki Škofiji pa le z&česno med potjo ▼ Regensburg26# tfemžko dokazovanje,d« je bil Metod pregnan na ^vabsko v ožjem pomenu, p& n&s je opozorilo, da Je bil Metod trajno zaprt nekje v Svabeki deželi za-hodno od Freleiaga# Po vsem tem Je z veliko verjetnostjo dognano, da je bil &v,i,ietod nekoliko Časa zaprt v samostanu Uiederaltaich, potem v Freiiiingu, nazadnje pa nad dve leti na Svubskea,morebiti v mestu Ellwangen. Ob Šestdesetletnici naSega zgodovinarje dr.M.Kosa tukaj posebej omenjam dve njegovi sni ne tveni deli, kritično izdajo in razlago salzburške zgodovinske spomenice "Conversio Bagoariorum et Oe.rantunoruat" /Ljubijan?-. 1936/ ter razpravo ,lC pismu papeža iludrlsns II« knezom Rastisl&vu, žvetopalku in Koclju” /Razprave a2U 1944/2 , Z obema si je pridobil mednarodno prvenstvo v pravilni znanstveni oceni dveh za slovensko zgodovino važnih spomenikov, Posebej je dokončno doke a.l pristnost llz drl Janove poslanice slovanskim knezom, V tej bistroumni in trezni razpravi Je brez obotavljanja popravil svoje prejšnje nasprotno mnenje in pokazal nepristransko akademsko ljubezen do resnice, ki je značilna za njegovo znanstveno delo. Oj o m to e . 1. ŽM 8. 2. Kdlner Hefte fUr 6 en akaftemischen llnterrieht.His torisChe Bel« he: 2.H.Ltiwe, Der strelt um Methodius /brez letnice/« Dobra kriti5na~zSlrka dokumentov« 3« A«Ziegier, Der Slaven&poatel Methodius im Sdfemabenlande /zbornikih illingen und 3chwaben, 1949/ etr« 169 - 189« Pisec me Je prosil, da mu sporočim svoje mnenje o njegovi razpravi.To sem storil v članku " ouaestlones Cyrillo-MethodianaeM v časopisu "Orientalia Christiana periodica" 1952, 113 - 117« Pričujoča razprava s novimi izsledki dopolnjuje oni članek« 4« Monumenta dermaniae. Epp, VII, str«280 - 286« - Ldvve, 0«c« 20 - 24« - P »Kos, Orad iv o la zgodovino 31ovencev**TT7 str«162 -169. 5« To velja le o slogu ŽM. V oksl. L K 17 se rabi po aem_ za nepre-.trgano zaporednost. 6« V.Jagič, Entstehungagesohichte d er kirdhenslav.SpraOhe /1913/ 457**- A.brUokner, Die Vfahrheit liber die Slavenapostel /1913/ 64 in 7I”odlo5no poudarja, da je Metoda prijel salzburški nadškof v Panoniji; Jagič piše manj odločno« 7. Brtickner zelo prezirljivo piše o delovanju slovanskih blagovestnikov ne, Moravskem, češ da sta prišla tja nepovabljena in da nista veliko dosegla /str.43 - 46/« 8. C1** XVI, 342 - 349. 9. V« Novotnjj teskd dfcjiny I, 348. 10«~07~Č7**54 s. 11. L.K.Groetz, Gea chicte d er Slavenapostel K ona tantinus und Metho-3lus~75otha 1897/ 1851 sklicuje se na A. Lapdtra. 12. ?.kos, Grradivo II, 166, - F.Uriveo, Clozov - Kopitarjev glagoli!. Razprave AZti /filoa o?e ko”-”fil. - histor.razred/ 1943, 394 - 199« - Isti, Slovenski knez Kocelj /1938/ 126 - 128. 13. V 16. pegi. /M j e” omenjen ogreki__kr&lj v podonavskih deželah, a Ogri takrat še niso imefi”kralja7 zlasti ne v Podonavju;torej je raba izraza kralj v ŽM zelo nedosledna. 14. Pomanjkljivo izrazoslovje tudi na drugih mestih Zli prizadeva podobne težave, Na koncu 5.pogl.moti izražanje "vrnila sta »e* /61.drivec, žitja Konstantina in Metodija 1951,str.117 s/. - V 8. in 17. poglavju se ponavlja cksl.izraz uasto]Unik% v dveh različnijčh pomenih. V 17. poglavju o či tn o"* pom eni "nas 1 ed-nik. V besedni zvezi 8..poglavja pa je tak pomen nemogo$7~Sre-znevski, unopek i.dr. so dognali, da Je grvi nastolnik prevod grškega protdthronos ali grdedroa. M.Kos pa”je~5okon£no doka-zal^da se onI”grIki”izr&z reš”ponavlja”v pismih papeža Nikolaja I. celd v latinskem prevodu jprimua eessor. slovanski jr-vi_nabtolnik je torej natančen prevod”7e5anjega značilnega Iz5a5anja~papeške pisarne. M.Koe, O pismu pageža Hadriana II. knezomjteetialavu, 3vetopolku”in Koofju"7Raiprave“AŽU“l9447" me7 15. Gl.zgor. op. 8. 16. A.Brttckner, Bie »vahrhelt liber die dlaven&postel 70 - 73. 17.~Bretholiu”se Je pridružil /vsaj deloma/ hungsgesch. 50. 18. kM Je napisano pod vidikom krščanske vere in večnosti -sub apecie aeternitatis, kakor Je podrobno dokazal F.Gni-dovec, Vpliv sv.Gregorija Nas. na sv.C.in $. /l942/~S4~iBl ITdrl Po tolikšnem Metodovem trpljenju ter izgubi Panonije in kneza Koclja je bila "sodba sv.Petra" nad nemškimi škofi tolažilen migljaj, da Bog svojega izbranega apostola ni zapustil. Oeschiehte dee Bistrima Paasau I /1939/ 162. 5'jemu~se~je pridružil «n»«w. •»» m.-m/ mm X* Uvodne po ■ • ■ *•» w e* «w» *»«#;•. w.«K«*kw*»i s*..**«**, m*«* •flr 1 Pelagijaneo Juli&n «kXstjfc»ki je a odlomkom ia neke* g» govor«, ki ga Je bil ov. uvnc« iriaotitom govoril novokrSOen« cera dokazati, da veliki grčki pridi,,;, r ni poamr,! in priamv 1 llflVMgt greha, k->kor ge pojmuje keteliBks verek tredieije* v v# vgu3tin nam Je v ovojem pol mi dnem delu ' vontra Iul.iair.ua iinereel* l defeneorNi libri YF ohremll . novo trditev m pribili d je Julian rii< jv*. :.neJ8e kri eeo tonov c bese» tomovih del, na* dnje "e vi. i iaduji 1. 1687* Urikl izvirnik Je res* ieginil* Cfleni benediktinec ^ernard . ontf uoon, ki je priredil novo ied-.Jo ri«tk>to:aovib dol v 15 aveaklh /, arlu 1718 - 17>4/, je pa inel h omilijo, ,,cno le v 1 dlai7*a SCrl*cwtemu podtaknjeno , • .uri / .U jo ni e pr« Jel v e ve j e ledi jo. c-radi fcf uoono* vege ugled« .;0 moli ukor j vol k.-umeJ3i b»Ulije, ia kr terc otn ob**, odlomka pri , izgubljeno • • i j o govor a *• »četnimi bes ednini s "leg bodi hvaljen”, ohranjen v i tinske::1. prevodu, rea ari »estetov, o tem o e ne d;--dvomiti, v nje. i ;>t do besede oba odlomke , ki at po i are onem pričevanju ev* vgufttln •*> tomeve, el i i govor- - • » o leg obeh gr uk ih n vedkov pri vguštinu se je ohrrnllo če .jedem drugih gr'kih odlomkov .1» nokeg-;- Kriaoe trnovega govora novf-kr jaencem« Jhrt jih je ave«l«nes Beeeftčnn upre jel v evo; sbirko ’ vet vs.-crc*6 j?--’* / 'ore puraliein/, dve pa je cari-grajski asfeldlalu od or e enee / elitenictea,dredl 14« atoletja/ navedel v or&lslh epilogih,ki jih je dodal svoji rasiagi evangelijev« Til tl odlomki eo pa ia Krlsoetene/vega govora novokr denoera a načetiom wHo<$ bedi hvaljen”, ki je v latinskem prevoou ju tis n jan v starejših tedaj h Kriaoetoro-vih del# Men od navedkov pri : c; lo^Ganu je istoveten a prvim navedko.:i :>ri • v, ,u ti;•-..« Govor Je J in aaok o a?«. • ooamesme niali v njeni se naj ejo sicer tudi v drugih Kri anatomov ih homill-jah, a v tem govoru 00 v lepi celoti podane tako,kot Jih Je nagel podati le tovornik velikega foraata« leeMns ia oUia ka ata dos tojna priv t r rj , kafer šen Je bil elatouati ntiohi-jeo# Saj opoieriB ne vellfiaotni mr od, v katerem primerja novokr čenče a »vc»> i in govorili ko 1 srečno učinkovito ra?5-členjn krotno rilcet« • rt j iz; k jr« je »Jnmsa r_ overil nov okradenem, se da povae-ti govor- n .viege# roti koncu govora omenjn, primerjajoč ,k s o Jackom, n vsodnegm »IkoJTa, ki bo k kor o Jean dvignil roke proti nebu in prinesel nabeflkl kruli ter iz duhovne skale priv,-bil duhovni studenec« $• ejsei 1 je aatloh ikof ?lovi nf daitigi čs./.titljiv \o. , ki je bil riao toren po-svetil a in postavil a »je« ArtUHgareko sluš- bo v ntiohiji pa Je e* Opr Iv letih 366 - 397* ' olje se *v 1» govor: posneti, d jo Kri»outon govoril n< ;io. r< no po kr tu /in birmi/, ko 00 novokr eenoi .pri '..a v e pr* vodu is krsti; ni oe v of rk<«v, dr-, bi kili prvič pri evhnri-e ti tol liturgiji m pn Jeli eKhu Jilo« Ker pridigar take obširno govori o velik-: --.o- r;< Jngigr-tu kot o t ros veani podobi eih*-riu ti Je, je upr: vičen » ključek, d Ja govoril po kr., tu v ‘veliki tioci , ki ,e g<. J«, redno udele ilo več k tebumenov nego • • nzti primerjave novofe1 .eev k *v< ebuja ii el, da Je bi >, a vt, .* i .-'.o: .<>• n.j. :.r t, Latina ki prevod, nntianjen v rik iod^jah Kriaoeteeofik del, je is j lotiAne dobe. Trditi ee ene, I ga je priredil e od ob* sikjtn naoprotnikgov« Hieronime^ * 1Janško aieledi dia- kon r*i /.tuu la Gelov’e *, ki Je pel tinil tudi nek j drugih J ri-lh h oral lij, j?elagiJanoi so ne Lil, Ti nji. ovc.u n uku, ker jr, eavrnf Jot manihejske enote o dveh prapočelih, krepko m agovomo ta gl :■■■■! svobodo človnSke volje pri lobiranju d< idegn« Vito Je sprethi ni • n- - rodil.; no k tejplh vodilnih pei gij «cov prev - j -1 i- riso tomeve e t mojo ..rc-hov, ..o je adel k.# :cl,;lj>>nco prikrojen, sli-;, ti e o e U. l .»vobcdni; ti, ki ao v čer j tv Ji v zmoti, ao pot t&- ii udje cerkve; ti, ki t.o prej Pivoli v ;r noti greha, os veec- ‘ . •- * - v - pr vittaeeti# Sekaj niso lo t, v obodni, temveč svetil ne le sveti, tomvoč tudi pravični; m. H .ar-, vidni, temveč tudi bol Ji otroci; n*> Ir otroci, temveč tudi dediči; no io tiedi--♦ vl | r.< le Kristusovi bratje, tem- več tudi t.riot ;.,ovt (iododiči; ne le oo-'t: iiui, teaveft tudi *-jri-ut .. vi udje; m; Ig ris tuaovi udje, temveč tudi templji; n< lo templji, tu v. m . . | bodi L jen, ki edi- ttl dele čudeže I Vidi A li, kolikemu je krstna mile« tt anogia se oloer ttebedk< mi 1 zdi zgolj od • v, 11 deset dragocenih dv.rov , Sategadel kr:..v ... v* * da se jim podeli svetost, pr>vič- noot, posinovijo je, pr vic: do dedi-Tune in brat tv o a ri, tu« som, ds peut. ut. j o .avl Adje in prtbivalj ve tega I ; . 2, Vse pa, preljubljeni bratje - oko vee smem imenovati brstet kajti 1 nekoč prav t 1 preroj ; , tod: poznoj i jr-, ;<;::ki a o v<;|t a or--el..; tt a ar Aljali; tod n d j to, . - 167 - . ■ ; , 6aetl| ok It« o vrtane Ko ...te po ; t vije*« i n» vjri *~ ►prej Sttj I <$ae " jt :;■■■■■ ‘ toeriiniel in ^.»rtrc «># t', dalje Je odprto bo„Uvče> kjer «c h L.h boj »• ven* e krono... v.. ..■oj ut: pr-iv«.nj< , ^oaorU. de je, pri ;r vi j eno i; n ?• lov, u* j j* plodno* V * 1: i. t. i* avt. t#, :. „x. t«.viveC tudi . d p ■ MM | j ?v ' <1 , .:>ro 1 ort r;orne tl n :»u pri j-,zno po. s L In boja# *od v aasšeir toojoe e bu#» - i.r ni« r. rt v. ;h i., d: ve ttrlv-U: - part V L «\ a o t, .!<• .1 11, rt, ko . rtOt jVOjO prijat lj,t; rfiv-Zičl S OljOe VCaeijff, fcOe 9 t? .urtiC v teju pode, iv. i klirtei topi n j! I e vi i, tl i$e •ti pot .nnerOf z; . v ar- vnt >s r• ko ‘■■•v.rjt , voli tv... in n. te* .j 11 t. , ki ..rte, >,-'pvt ee v.,,t i.n speve zbudi in par:- - vii --t- t» >'■■ it n ...pi,.* upde: vlcftti ;,e vt-u čudovite#: , k«.* t.1! -in je . -v, pripravil po ?,; • .. .vu« , «di5u p« je rlpr vijene ;-e . uj *.e reke, • MC i vejo • o'i , - . j< rr.k»7i •. It o ovojem tribunu, j:e e , ko je .cj t ko 7, k:\ov. 1 in prek .'e J. k o, k-ko , trudno b • . # ko . o tol... v er od j , k 1 .p n-altver.f:? t- lik. . e u. . , i. „;. o... . , r.vtdkus e o hode ‘.# .are v ;> n J lis brez . por trto jf . ■ vj-'ko or- je, v k term voj :':kt novi mo 6 n n url* -..tv rjt n krt • „ o-.ji, < .1 ,1 r »? ♦ -:.«v i ' > j V\-<-..om ua m . .j Lroa^t.-. itr;> : ne imet no ■- -v-n, • Jk • • rejen v pr« pr o., ti ,;r--vičuf>v.tl$ « vitozn • runa* ovra&nik je oboro?m\ o poPči©^.«!* Jrs v»aaem v roke «>voj toč I oni ee &>;n: < n-- trvoje ir c lioei tod" tudi j»* r?e po^rc- n;>$ oro ~ -• ■ ■ - ■ ". O-f . iiK . c , " ■ J >.V, Sft~ to se iaaike. boju o! bllsu in o tre! j« le la dal jr, ve .voj« pu-očiee# d-- ti »>><:ol x-. ,i v.trne# •$ «i J« d*a Ae drugo obrambo« Katere lev evil ral j« ml so, podaril ni je tečne jf d, c M c>ir<\> r /, jn sovrsinik* ernsgevlto ugnal« te te vidi ljeti , |«s miee* ed § pred ege puhajočim levom, »e umakne ume ko veter in ®i ne upe več bli-8tt* t* vidi le od duleč tvoj jeaik omečem a Oospodeve krvjo, veruj ral, ne bo vsdrčali če vidi tv te portiečena e . eevo krvjo, «e bo ves preetrmdem ismusall« ■ ■ ' ■ * > .-n :i, ojdine n#s«j de njene podobe, do starih adkmr v gl p tu, ki o njih . pripoveduje« takrat je Beg hotel poslati nad Egipčane deeete medlo,:© in opolnoči ud riti njih prvorojence, ker 00 »Jehovo prvorojeno ljudstvo sadrževall, pa lev el; e bi bi- lo v ne v rno-sti k ^ipC-uU vred, ker «0 oboji prebivali v ir. ti deftell* jr l 10 snemanje, čudovite pred pod o- ds spoemafi 108 rt: l w, makseatte a podobo« tresli se se e pred lsbruhoB h i morilnegs angele, ki M otopil v eleherno bilo« tedaj ji ojsm uhsjM.lt "Sskeljite eno-letno jagnje bree • :> pcmaSite vrat* s njegovo krvjo,- Kako? Uagnjetevm kri more rediti uran* ljudi, k«-liv lotov o; oi-cor ee sate# ker Je kri# merve* ker je podoba despodove krvi* taka j k: kor 00: rjov kip, ki rut ivi m ne čuti, 00 stari po-stavi redi : lve in čuteče ljudi« ki se k njemu mtek©# ne soto, ker jr is bronu n •rejen, mr.rveč kor prodatwlja v podobi eearr-Jm, prav t ko jo megle tista tu- iv -v in nefluteče jagnjotovr, kri Ti- . i«i . iv c.- J -id ne sato, ker je bi J kri, fcjve«; kr s je prod— *•*t’ V-U' ■ v ;.wiobi Kri o kri« -e Je 1 t merilni angel i# mirne, ih eeg m 1 j-iti, koliko bolj se bo sli sovražnik umaknil m ostal da-led vroč, de esgleds - • - bne jagnje d, ki se dr- -L v t, rve-c k...,nično Kristusove kri, ki se s v« tl na ustih ■■ ' v» : ( .... v koliko bolj bo sli duh5» pred 1 etmicol 4* ■ °':t ■ « bolj loen ti m©e Kristanove krvi, mleli m prvi v ti, is k ir v< , je.; privreli $ t kri je pritekla is run J ene otn<- ni kri r,neiv. ;<*, oda« © ee rl, pemvi tfsme, in de vi- si r; kri u. Je uit, topli voj..k in ©d ..-rl o o ulico nje, ovc stran, in pri priči Je pritekla la nje vod-, in kri19. v oda je podoba krsta, kri je pod ob=, , , tegodslj ni rečeno* iTitekin je kri Ir. vod?!,' , rveč m j prej je prit - k la v o ' • u ■■ kri«/* Sak j v* j ..«• ••• iji: id tirno pri krstu in ttsto.ee milostno podeli presveti aakrsmest« Vojs— 'Vv ■ ■••• 10 v< c<: -rl« strem im nN la teme ereteg , * „ in &lej, vC> •• n-- -el bo led ml »ti« 8 ve-llkonočnlm ji- • ?. jet- ■01$ vuč je so *kln.li j goje, In jas « eni l oad daritve«H l,is »trsni je pritekle kri im voda,* 5» Ele hodi mimo tega pomembnega dogodka in pre- g<^ ekrivnoat, ki jv v njem, Dejal oe», da at voda in kri podobi kr*t in presvetega 3. kr»raenS*3 * kaj na duhovnem mrl Jen Ju v kopeli rete* nkraamto» ki obft levlrats 1» Kristusov* ni, teaelji cerkev* e rane v v/V o ji 3tr ni j-- tor* J ri tua n'-..redil cerkev, kakor j® bila nekoč :tv.- r ti v- rejen ia dic-ovi .trsni. .-vel pr - vi Mtei la njegoveg ea« in i« njegove kotiti um' **■* in meni rane v ovi etreni, . k J k ko* je Beg vnel rebre la rtumore etre ni in 1» nj«*.',- n redil fen©, pr «v t ko na* je ri; tuo dal 1» r ..ne v ovoji utmni kri in vodo in la nje naredil cerkev; ir, kakor ; t krat ved Adama rebro, ko je le-tn v -•-. •• kajenju *■< pit t: ko je i ri sine ndaj dOl kri in vodo po ovoji omrti$ k-r je bili. t ki t # n taljenje# to jt- ad j .:mrte .:lejt<. torej# 1 %ko $mno se Je Kristus 1 o svojo najejte, jedjo na* naaiSnJei on 9»>m je naša jed in na*« hrana« In kakor hrani Sen* svoje dete • in«trim mlekom# k? kor 3 1 sti/O krvjo, t ko srni tudi .riatua ti« te, ki j ir« je v prenovijimju d # venomer e svojo lastno krvjo* 6* Ker ee na* bile torej naklonjene tolikšne milosti, ži- vimo tudi deetojno ilvljenjef Krstna obljuba,** katere orno oe .$ pie »a v redki Sa ve* glas kli- čem* %adol;nitot n Sik -rnhov Je rn»trg na, ».k?-j kr ;t ve« je n? novo rnasveti jfii&9« Pa tudi Ve* drugim, ki vaa J® nekoč lota krotn milost osre 11«, vel j-- mojs Let,.oda, -a kr j na n-s Vt eh je en?ka »e ve a? no t, je lat dol not t. 'leto pogodbe orno vat portpl-• nii ne '..r-=.i t..*, . -rveL klic.njen v*to> uhn, nr< a peresa*, marved » neiilinjeno izpovedjo j e Siki . to pravi tudi vidi ”, oj jezik Je pero Lreege • f* a prisegi - oe pre- d .11 rivtuuovr. u krrljratvu, arluego oe odpoved 11 hurtiče-vemn trimodtvui to Je nafte pisne, to Je pogodba, to j< pora- sum, ki , o -ot..4 11. ,lejt#!, t ne toute , t 13, so et kot do: ni* 1 z-ji , . i L rt. *.t> v rok ri...tu pride It' enkrat; 4 J« i < sadol&nlce, ki jo Je bil ‘diua napisal« Le-ta Je naredil prvi dolg, mi p*» e*o oderuške obresti pomnožili a poan« | L grehi. Od tod prekletstvo in #;reh, umri in odba po po« te vi, i 1 . iklikas M >dnisnicc i ih sre-«. -rtov, ki nam Je bila m prot**, je odpravil in pribil Sle kri”. ,-ravi ne le* "Kristus je lebrieal eadolžnloo", marveč• "pribil jo j® rut, kr 15", <1 bi c njej nc bilo več oledu; žeblji n križu .o jo r etre 11, d- nc bi imele v prihodnje niksk® veljavo več. In t igodili morda m »kriv j, nekje v :.krito* meno* 1 jokom kotičku, ne, . rveč- pred vee* svetem, očitno vpričo vseh, vi. oko gori na leeu križa j* bila sedežnica uničena« Videli n j Vi to ncli, gled li nadvngell in »trme občud v »le nebečke moči; celo hudobnim dx«2iovo* in si " J bi ne bilo prikrito; vpričo teh oderuhov, ki so n >» dimili globoko v dolp, je bila a d 1 nio-- r n »trgani, d' bi n ,> »e naprej ne mogli ve«’; gnjaviti, ?• er Je sadolSnioa izgubil vee »ode bodimo oprezni, d- ui ne r j*ao ■*ov - dolga, lakaj .}* grehov £*> < tom- utititnje v.loer Se je, tod, ne veti .to pm i v krut«. ter«. •«!! »1111 te e« Is • ral« 11 t«i veti m .. a;>,,j:„ tv o v te j 11 nkos oroko valovje, ti ekoa ..mrtne en n * oni bo z- pu,'tijLi ript, tl 3i o e oprostil :;c^podatve si Ih duhov; oni »o ubeSall Jezen I tl* ti te ./'>**- ptif.v -nj,- t$ ? ..... odel Ši ved stedetl, kakflnlh večjih Siniti vi potit 1 dole,'..en? «hitioat t kr t ni bilo d no sled-.ti žareče cblltije ojseas21 » ki Je bit vendar Čamov sin* Človek kakor oni; ti im 1 videl .rlettuovo obli Je v r.Jegn voliti* tvu* v to » vel vskHk t i val s odgmjenita otoToso:', gledam© ela-«^ vo '.fX( icdovo«' £ i l o ti.eli ris tv ••>»., ko je hodil s« njini , ni i j.-io 'nriutau m obrambo in sa veruhe§ »p njimi je Kri- ti tus hodil »nradi ojseaa, moSSlti t rlatue ne le rr dl no-ve<-..k oJse.a.5*# marveč tudi sarnčti vo5e sv ©o te posiutinooti; or.e je po i Shodu iz gipta »prejela pr Se trojna pufičava, polna strupenih kač*2 » nam je po l-tlptu tega »veta pripravljeno ne-betiko kral j m tv o, kjer je mnogo bivali* ti55; »v ' ' we- 1» Julian* r#©k.l.38c v Anuliji# u#ok«l« 4b4 m | as -lčiliji* je ;.\of v nu blisu Beneventn v laapeaijl Ho X« 4X8» ko Je bil odst- vi jer« in a ediktom ee ar ja ; onerija iar-.n«n,k©r je s^mril ob?>onoo '•>eXp.'-.it:r>.his:i."V‘ >1 cape .u ^o»i ’,u* Julian je bil "lIltMiUk • _ . 'A Je itsvirrti gr* in nje- poeletUoe# tajil notrrmjo ;,;ilrett in odrešenje tor Avgtadttna dol lil i?ianliteJotv«eVe.:.-Je xU- . -,e la nje -.mnu del ' 4tori , * &<•• Kurbafltlifli^in "Mtorl - 0 I lov 1 . eiu*oopW' Je obran/l ave Avguštin v ovojih pole 'ivnjji spinih “voatra lulienum haereaie .. Glavana* de?«neoresat litri *v iiVContra aeeuiKiara luliani re-toMiouV • e b ovojema Aru e 1 ■ * ... •• je pričet 1« 43 * /.v-jujtin ni končal s or’ oe ih Untte lovin knji*! nA& rionW je ovr el le prvih fieet« faradi vojmi* saed ob vdoru Vandalov v . friko tu nr^u tinove e mr ti jo Čelo ostalo nedokončano /no&'*» imper.feotu.TV'/• $?• wcmtra ullanuz.i , » 6, 21« Pk« 3» C on trn .ulio<:ura. . * 6« ,'<>» 4* :.ine tntoeacftitete Rode -^ee hi * vhry» oe tooue «$ ;. U ■ etaufte#3elt-eohrlft fitir katholisohe Sheologie 86 /1904/ - : - 193* 3. . 0 »otonoati v nav e str «172 - 174* 3« vhlei - Je >vr n;,, vittorlo »enoto ueveruo od. Vrevioa in sa-,h od »40 od Odlne# 0 Anionu pr in# P#i>#toukman» ■*»v«nierenima ia-UOB pisma l , ,. m 194V 1 • £• , : w;:r -$y# •• -:ig^.r.-ao • t;.: . _r r. • 7 r • r ,;or-_ , l# irtmerjava novokr3Oencev a avesdaai bi »e utegnile komu adeti prteIXjena* od tialed privlečena« JPa ni teko#J,e predstavimo si ofifirljivo podobe« če ee Je v Jasni antiohijsk* veliki noSi*t* j«, v notit od velike sobote na prašnik Gospodove po dol ;otroj. ih nočnih molitvah in elovame i Juretu oto eri ali dveh po polnoči dolg o prevod belo obleče*»ih novokr ičenoev s lukiOfml v rokah dontojant tvenc pomikal i/, knitA.lru.ee v veliko centov k evli. strle ti tiru liturgiji! ve Jo bilo v sprevodu več @ te novokr Cenoev»«nor li ni Ml a to prava pravcata Bimska co ate. no aonljit ?• »rira. t 24* ?9 in Is 34* 4. 3. ^rlflu .t 13* 43« 4 • *<^te ."* - •- • 3« .lve2.de ne pse l.ji In $$ve«! c rv neb- , G# 4 Kralj 23*5« "RemreHi* > / ali *aasuloth,? /hefcr«/ eo ali sooveedja sodlaka ali /verjetneje/ planeti /pricieA« anda*. ie otier dee .? . rje Xi / (meter i#.#iyi2/ 341/48/. 7« MArkturoe' je n»Javetlcjča*rdečketito sijoča svesdip v eoaveafl Ju - >ote -. /* oc^i. /« ti. Me 71» 1. . • Podobno .t ©ob. 11, 4 /M 57,197/$ 1:0»«.. htnu 11,1 /10 G' , 4ti3/. 1 • ci ;‘V. 9 ir r7 .rvrtr ■ m - .i.U o., v.:T ' reae, Je i;s njegovih foeeed Ojf*naol dečni^iadollSniel, ; Ml*:/. ->t. n?i pisal"• Afle« Je n 3 urvi dole;,ki # .'v. 11. v .m* t»x,.,rrtvv v L, t itf •. 'k«r.>'it. 12. 1 .vor. 4,9« iJ • - •? 4U , kB*' » 'k- ... • 14. »a’*'.6,4i r. 4x ,0. 19« v»f 9. 14, 16. Ven 5, 14. 17« & tem In nasledi . p I el. 18. »-Tin« .k,3o ' 12, 3 - ? 15. criro. d im 1% 34, tod,? ondi ;,e bereš " ... in tik o J je pri-teki' kJPi^i^vc; ,1 lavo*e-j nov.-2- enoov, 1 ,10 po Sen*tu prejell^otr." jllojj je zri oetoe, po« 1 -vil vodo 1« loepetiove pre-bed ene • . » kril " ? ^ _ ~A iuri,aiiubol , ? ■ V te euc l*iSt e* -:-.v c21 igla* "ta Je,ki Je pri' el g.vočo^in^ rvrv^o, Je&ue -.rJUtLai ne le a več e, r^jpvcS a v<^o~lr.~»~jtervjo'* /i Jan $1 -v. * sun nato navaja evan^ellsteve teeede neepre-• • • . cm. 85, :•» * Ivi tekle Je kri in vode. ti ©url ;, • v,-, ■; , ker. Te vedo uvedeni, po v o. * j omc.it . . t ,\rv jo in z • r t l jo. e r .•*o o>.-ro • :vrf. i , o; • o, . L.t : k j t ' tr 11. /. j- doetavek letine* e; . ./ x,e ;»v v- o te-.v ek opne ti, Uue ;• is el <;l-;<5ko In .. premen Jene ntn- tl« 21. irisoi v telo les r. sveti tempelj' , prl- ljU>*vf n v ntioMji, . t.»«•- nt. \ iu M. ti;, te c lo, ov r.ti- Or'lJ-1 <> OlC, .. .0 tNUtlU-OVi • - V<-= i;i • : Z1. Vi pr id ©V vil la- vejene ;u - ii ttiea-< lov< i.ov li t- v« - v/ ■ tu <.tv o V. ji ,,r;, o . i- 2. -f U * 3 • - 3. ris • o*. * > : 4 ..n b# r. 4 . ’■ U 4 , ' • 3« * - i * ’ : • »b. » 2 • iv ?•’ ..» 2 j■ 14j v, G — 1- . . 7. .t i ... • f « • ur ne vcete, dr- ano vel, kateri =.>^o bili Stff-čt ni v v c« . ri-jt » Mii kr *< 1 v njegovo ,art? ■ .. • r.v. z o 34* >'9 - 39* i-j. ‘ or p. 1: • • »• JL . • X r i, > , *' ■ ? . , ',.ua ij •>. eerkvt. not X vi n* ■; , . i , . ». ’i . • *: , "*’■ >• » ( # ' k,/1 4 S .i. * vodnih nr. :-'r -noe riveo JgHXT?XVE K Vol Pribite k meni vsi, kateri ae trudite in ate obteženi, in Jaz vati bom po ivil /. t 11,2*1/• *o so najtalažilnejše besede, kar jih je Vaj izrekel kak vla*ar ali dobrotnik trpečega 51oy več tv a« Tee pomen tega Krle timov ega izreka je razviden šele is celotnega kontekste. Pr e* vsesa ne smemo prezreti, ker je malokdo opasil, *a je to prvi Kristusov kraljevski manifest, kakor kar e predhodni stavek s "Visa mi je izročil moj Oče”, in kar potrjujejo naslednje be«e*e» "Vsemite moj jarem nase". K. i)ieaknt&nn je prvi opozoril, ae je ta Kristusov klic no-trenje zvezan z oznanjevati j esa božjega kraljestva in ustanovit-vijo Cerkve A® eooleeia 91,176,2C1,218,295/, ter a spada v kontekst obljube Petrovega prvenstva /--it 16, 17-19/ in slovesnega misijonskega naročila apostolom, naj uče vse narobe. /-1 28, 16-20/. Te tri Kristusove izjave eo notranje zve .»ne me* seboj in organsko spojene z Matejevim evangelijem, ki najjasneje predstavlja ustanovitev Cerkve v nasprotju e farizejskim pojmovanjem a tare zaveze. Prvi *ve izjavi je zapisal samo av.Matej kot zn»-6i3.no Jedro svojega evangelije. lieoede vse mi je Izročil znoj Oče" ao izraz polne Kristusove kraljevske oblasti,kakor Kristus tu*i pri obljubi prvenstva, Sc bolj pa ori misijonskem naročilu nagleda evojo vrhovno kraljevsko oblasti "T>ana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji’* /i&t 28,18/. To nakladanje polne oolasti posebej potrjuje, a ao vae tri izjave res pararelne in me* eeboj zvezane. Iz tega Bledi, *a je treba tudi jarem tukaj umevati v *r#evnl km pomenu. Jarem im«- v ev.pismu razen prvotnega pomena /Jarem vprežne ali tovorne ivali/ še *vojen prene-en pomen* 1.kraljevska ali sploh vladarska /drftavna/ oblast, n.pr. te&kl ualomonov in Roboam ov kraljevski Jarem /3 Kralj 12, 4-14/$ 2. dolžnosti, ki Jih nalaga .akon /hodi 51,34/, posebej Jarem ozesove postave /ap* 15,10$ Oal 5,1 i.*r./. Vol so<'InčaJo, *a Jarem tukaj / t 11,29/ pomeni Kristusove zapovedi, ^kon nove zaveze, Kriotrnovo Cerkev, a poleg tega je treba e tem v zvezi priznati še državniški pomen kraljevske oblasti. «aj Je Kristusova Cerkev istovetna b kraljestvom božjim nove zaveze. Kristusovim poslušalcem je bil državniški pomen Jarma *obro znan iz zgodovine judovskih kraljev. Ker so bili Judje takrat po* rimskim Jarmom, Jim je bile nekoliko znana tudi živahna rimska državniška in vojaška raba bese*e Jarem* oubii*-gare /podjarmiti/, sub iugun mittere /premagane sovražnike v znak ponižanja in po*lo£nl5tva poslati po* simbolično postavljeni JareV# ‘ državniškem pomenu dobi blagi Jarem tukaj posebno značilen pomen. le v zvezi e tem pomenom moremo pravilno ume ti ves globoki smisel prisrčne Kristusove izj«vei "učite ee od ne-ne, ker sem krotak in l$$ srca ponižen* /Kt 11,29/, ki je ena iz vodilnih deli liturgičnega češčenja rca Jezusovega. lajavas "Jarem je blag in hrene je lahko" po besednem pomenu brez dvoma enači jarem in breme tovorne iv ali; jarem, ki ni boleče robat, ki ne žuli, ne prizadeva bolečin in ran. Vsak jarem tem sanj žuli, čim lažji je tovor. V grč kem tekstu ee blagi Jarei označuje o pridevnikom oforoetpe, v^a tinskem prevodu pa euave /iugus/t ker nemfiki in SSSe^ek^^evajal«. prevajajo e sla^aS. a latinsko ouave pomeni v prvi vreti prijetno,milo ;rškl pridevnEK p” e ploh ne nore pomenitl^sIa^akl^Aravi ponen je dobro zadet v angleškem prevodu eas^. Hovejiii nemški prevod r.K.^čsofia, prirejen po rikevi izvirniku, ima tukaj eanft, kar 3e ujma e Kristusovim potvarjanjem krotkosti /krotak, eanŠR-mtttig/. V knjigah nove zaveze ohresloo /*Jc 6,35; fiialj 2,4; 1 Kor 15,39; kf 4,32; 1 ietr 2,3i/~refi»© pomeni blag /be^dgnus/,dobrotljiv, blagohoten. Labi ee le o ljudeh in o Eogu, ne pa o mrtvih stvareh; e>-ao k 5,30 rabi komparativno stopnjo o vinu, kar ee navadno prevaja e splošnim izrazom boljše, a znano je, da je staro vino manj rezko, torej blažje. Po Bližnji zvezi z bremenom bi chreo toei tukaj moglo pomenili jarem, ki e e dobro prilega in ne .uli. io^a po oblčejhi rabi o osebah in v zvezi a orejčnjima stavkoma /Vzemite moj jarca ... ker oem krotak in iz srca ponižen. Pridite k meni vel ... in jna vas bom poživil/ logično pomeni Jarea krotkega,poni;;ite.g&, blagega gospodarje, torej blag jarem. $ako je prevel slovanski blagovestnik Siril, ki je skrbno pazil, d* je zadel pravi pomen grfikege izvirnika in duhu slovaškega jezika. V tem Jiril kot genialen jezikoslovec na mnogih mestih prekaša vse druge prevajalce. Sov e j si slov nski prevajalci /tej bi ae večkrat nanj ozirali, zlatiti ih n tem globoke pomenljive in ogodto rabi jetija mesta. Sika kor ne velja, ugovor, češ -"a ee pridevnik blag ne -nore gladko rabiti o jarrau* up,J lato velja tudi o grfikem prldevi lku in brSdC: tudi o ar^mejokens, ki jo bil izrečen in po navdihu »v«ruha namenoma zapisan, a ne bi prezrli nujne zveze jama a blagim gospodarjem in viharjem, lete iiivo sv ©so poživljajo tudi besede* " /V semite moj jarem n-uc ir/ učite se od n ene, ker sem krotak in la eroa poni en, in našli boe te mir svojim dušam«" Učite se od mene ima dvojen globok peneftt 1 Postanite moji učenci, priznajte me za svojega učitelja, >:0 Jutra, gos, od ar ja”, kakor mo vajenci /pri Izraelcih tudi učenci v na šen običajnem pomenu/ v starem dručabnem redu priznavali nojetrs se svojega gospodarja; torej prizn*Jte mojo gospodarsko /vladarsko/ oblaet, moj jarem, j je jarem krotkega, ponižnega, očetovsko ljubečega, m pa oblastne :m častihlepnega gospodarja.2. Učite se od mene krotkosti in ponižnosti. Besede "našli boate mir svojim dušam" pa v grškem izvirniku očitno ponavljajo sklepno siael prejšnjega stavk s "Jaz vas bom poživil", ta. ee na™-.« s« mir rabi lera* ana^uela. „ priviti pa gnapaUBO, torej po rftken in izvirnem evangeljskem besedilu po-aeni LOir leto, kar je bilo v prejfinjem stavku Uročeno a glago-lom goglov enaki mir ni -*ovolj natančen prevod grflkega a^gaua le treba je polu Kati primernejši izraz, morebiti pokoj/, i,ea~je povešeno# kako bomo dosegli, d* nas bo Krlatua poSivll; če naraieč a prejmemo ivrietUMOV jarem ln postanemo njegovi učenoi, učenol krotkega. In ponižnega učitelja. Krlotueov jareii pa sprejmemo, ko o e v. krstom postanejo državljrni Kris trus ovega krni j ec tv a nove aaveae, udje njegove Cerkve, deležni njegovega c^reSenj«, vVje m bratje Kristusovi, oživljeni po »vetih zakramentih, posebno po aVeBefinjem teleeu krvi ln teleea Kristusovega* Saj Cerkev »■ riatuuove be?»edes"Pribite k meni vel .ln ja« vas bom posivil" nav&dno umeva o av.evhrltiji. 5o nam zasije Se jasneje, Če vee gledamo v luči prvega Kri-etueovega kraljevskega manifesta. Kralji nakladajo podložnikom jarem evoje oblasti ln smoga držama bremena# Podložniki morajo slutiti in noeitl bremena, da kralj tam bolj utrdi in povzdigne svoj prestol, »vojo obluet, moč, aijaj, veličanstvo. Res da v prar vi demokratični *rže.vi državljani o e poln jev an jem evojlh državljanskih flolSnoetl, t#j. če zvesto nosijo *n“,avn« bremena in jarem, služijo tudi eebl in svoji blaginji# 5oda že sam lsrae jarem pomeni, da podložniki služijo predvsem vladarjem, kakor tu*l tovorno živ inče s j«mom ln tovorom služi in koristi gospodarju# Krist uti ov jarem p- je blag, uslužen, v korist, tolažbo in notranjo srečo podložnikom* jarem,ki ne žuli, breme, ki ne teži in ne utruja, nnp^k po ivlja m osrečuje# Kristus je blag in usniljen gospodar, kr o tak, pealen, 1 judojtll, človekoljuben, kralj,ki v ia-vmuevanju svoje kraljevske oblasti ne ičče ovoje koristi, ampak le blaginjo 1» urefto svojih podložnikov. Y njegovem kraljestvu vla^a popolno bratstvo ln enakost. Kristusovi podložniki so domačini bo ji /:.f 5>,19/, otroci bo: ji, bratje Kristusovi, udje skrivnostnega Kr is trnovega teleea# Kje bi n*Sll takega kralja in goopo-darjal Kehote se spomnimo premisi J ovr.r. ja sv.Ignacija o dveh aa-stavah. fes notranji kontekst in celotna zveza odločno potrjuje in globoko pomenljivo osvetljuje kraljevski manifest o blareir. jarmu in lahkem državnem bremenu krotkega in poni'nego kralja, ki osrečuje srca svojih podložnikov. loto potrjuje podobnost e starodavnimi kraljevskimi manifesti, dorodno t je tolika, dn je ruski brezbožni znanstvenik R.J.Vlpper na njej zasnoval dokazovanje,6e§ *& je svojstveno značilni evangeljski 1 str ek pccnet po Plutarchovi /la prve polovice 2.atol#po >r#/ zgodbi o Theseju, uetenov!telju Aten# Kakor Krlatua kliče* *T>eur lte pantee leo - o eni pri ite vsi ljudje" A o »ilk oveni® hrlat#llteratury * lad. Akademije neuk MSI 1946, atr#247/# - ov j e takemu akademiku je te podobnost dokaa, de bo evangeliji nastali Sele v 2«polovici 2#atolstja in da bo evangelisti marljivo Študirali in poenemall Plutarhe, potem pa evangelJa eke zgodbe po rahlatorisaoiji prestavili nazaj v začetek l.atolet-ja# kam pa ta podobnost potrjuje, ln osvetljuje, dB ime pomenljivi klic Kristusove ljubezni res značaj kraljevskega manifesta, da je torej njegovo kraljestvo kraljov - je ponikne in flobrotljive ljubezni, kraljestvo ponižnega in krotkega Sr Pa# poni/,no kr«-Ijpvako ljubezen Je Kristus naaomo razodeval In poudarjal* ko je ;xri za*nji večerji umival noge ovojin učenoem /Jan 13» 4-16/* in ko Je n« kri3» umiral «a očreSenje ttlcveštve* $o ponižno po-Srtvovalno ljubezen Se ve*no nadaljuje v daritvi sv*maže in v aveti evharistiji* Ponižni in uslužni značaj ovoj ega kralje« tv« in vsakega preAstoJniŠtva ▼ njen je Kristus nagibal v očitno nameravanem nasprotju e prevzetnostjo oblastnih farizejev, ki nalagajo tež-ka in neznosna bremena ljuAem na raste, a sami jih nočejo niti premakniti / t 23,4/* Sako ao farizeji obte«evali fee sicer te£-ki j ar etn tore zaveze, ki ga niti apostoli niti njih očetje ni-eo mogli nositi /ApA 15,1C/. Prav zaradi tega očitnega nasprotja e ataro zavezo in a farizejstvom je te br* Stanko Cajnkar Y S POMIK DOKTORJU ALK. U UoKfllClUKU GOVORIL TOR .STANKO CAJNKAR »A SEVI PAK.SVBTA TBOLO. KE FAKULTET E ONE 31.MAJRCA 1952. V Sasu, ki bo prešel v zgodovino slovenskega katoliškega ljudstva kot zadnje razdobje življenja edine slovenske državne teološke fakultete,se je poslovil od nas eden njenih naješ tare jših in najbolj zaslužnih profesorjev, prelat dr. Aleš USenidniks njen večkratni dekan, bivSi rektor ljubljanske Univerze, eden prvih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pisatelj, filozof in urednik. Ti nazivi ne morejo izraziti celotnega pomena US eni Čelikovega Življenja in dela za slovensko katoliško kulturo, ker samo rahlo nakazujejo obseg in veličino tega, kar je pokojnik v dolgi dobi evojega življenja ustvaril. Tudi ni mogoče na taki žalni seji, kakor je naSa današnja, ki ae vrči le nekaj ur po smrti, podati celotne elike o delu umrlega. SBj ni dvoma, da je Sla živi jenska pot dr.Aleša USeničnika skozi dobršen del naše najbolj razgibane in seveda tudi najbolj usodne zgodovine slovenskega naroda. Pri tem dogajanju smo eioer tudi ml sodelovali,vsakdo po svojih močeh in v področju, kjer je živel, vendar pa se je v zmedi časov že marsikaj izgubilo iz našega spomina in čaka na spretnega zgodovinarja, da bo is raztresenih osebnih spominov mnogih ljudi in iz zapisanih besed zgradil pravo podobo moža, ki ee je včeraj dne 30. maro® za vedno poslovil od nas. »ato ne bom razgrinjal pred vami podatkov njegovega zemeljskega romanja od rojstne hiSe do te-le stare zgradbe, ki je bila zadnja leta dom njemu in naši teološki fakulteti. Tega bi ne storil niti v primeru, da bi imel pred aBbo točne podatke o njegovem življenju in ^elu, ker ae zavedam, da kot njegovi sodelavci na istem zavodu po veliki večini o ve era tem več veste,ka^ kor pa jas sam, ki mu nisem bil niti učenec niti kolega. Prepričan e era, da bo kdo izmed nas v našem Zborniku obširno spregovoril tako o njegovem življenju kakor o vrednosti in pomenu njegovega dela. Ko govorimo o mrtvih, pravimo, da o njih nil nisi bene. iTi znam, da sem ee 8 el e danes, ko sera iskal beee<$ in~raisli"" za ta žalni sestanek, vprašal, kaj je pravi smisel teh besed. Navadno smo ga pač tako tolmačili, kakor da je o mrtvih treba govoriti samo v hvalospevih, ali pa vsaj tako, da se slabosti, napake in gfcaote ne omenjajo« Pa e e ml dozdeva, da to ne more biti pravi smisel navedenih besed« Pravilneje bi bilo* ako bi rekli, da je o mrtvih, prav tako kakor o Sivih, treba govoriti Mene, dobro, po pravici, 8 veo iskrenostjo in seveda tudi is duha največje zapovedi, ki Je zapoved ljubezni, kakor vel vemo« damo taka razlaga je v skladu z dejstvom, da postane vsakdo e trenutkom ovoje smrti drobec vsesplošne zgodovine, $a pa nora povedati vee po pravici in resnici« Prepričan aem, da bo vsakdo, ki ve, kako je odmevalo Učeni ČRlkovo ime v srcih slovenskih katoličanov, govoril o njem tako, da bo res bene, dobro, pravilno in a ljubeznijo poveda-no« (Sega načela se bo moral držati tudi v presojanju tistih v pr »San j, ki jih bo aara a ozirom na razvoj dogodkov - morda drugače tolmačil, kakor pa je to storil profesor, filozof in ideolog dr.Aleg Ufteniftnik« Svečanost, kakor, je nača današnja, lahko gre mimo podrbfc-nih in kritičnih &&&$• neposredno po snrti Je mogoče povedati le to, kar Je najbolj vidno, v trenutku vzvišeno nad vsako diskusijo, za umrlega kot Človeka in misleca najbolj značilno« Med temi velikimi in Jasnimi potezami Učenlčnlkove človečke podobe Je na prvem mestu njegova duhovniška vnema in gorečnost za čast božjo« Ta ekrb za prvenstvo božjega v življenju posameznikov in človečke družbe je bila tako živa, da se Je kot neizbrisna stigma vtisnila v vse njegovo delo« Morda je ravno v tem treba lokati/m slogov/ vzrokov za nerazumevanje, na katerega Je UčeniČnikovo delo naletelo pri mnogih načih kulturnih delavcih - kakor Je bil na primer pisatelj Ivan Cankar -ki niso tako Sivo kakor Učeničnik in njegovi prijatelji čutili potrebe po preobrazbi vsega nagega življenja iz vreloev vere in krSčanske kulture« Pr, AleS Učeničnik Je bil kljub drugačni obleki zelo blizu redu, ki je zapisal v svoj program mak-simos Omnia f*d maioreia Del gl or lam, To je bilo čutiti tudi v debatah, ki so motale v katoliškem taboru ob raznih v pr oranjih, glede katerih nismo bili val istega mnenja« Kar Je dalje prav tako vidno in vsem znano, pa tudi od vseh priznano, to je ogromno znanje, ki ei ga Je pridobil profesor Aleč Ušeničnik v teku svojih let« Me moren povedati, ali je obseg tega, kar el Je dr« UčeniČnik a svojim duhom osvojil in kar je v tej ali oni obliki posredoval drugim, bolj sod genialnosti eli bolj uspeh pridnosti« Dejstvo samo Je pred nemi v vsej svoji veličastnosti in pomembnosti« Mislim, do Je prav ta imlverzilnoet znanja vzrok nekakšne pcveodpričujočnoati Uš eni 5-nikovega duha v katoliškem verskem in kulturnem dogajanju na slovenskem, Kdor ima tako o bdimo znanje. Je skoraj nujno mentor vseh in vsepovsod navzoč, kjer se kaj snuje in ustvarja« &a~ to kljub vsej zeebinl skromnosti srečujejo njegovo ime skoraj v vseh revijah, zbornikih in časopisih, ki označujejo prvo polovico dvajsetega stoletja na Slovenskem, So iskanje enega samega človeka, to zatekanje k rešitvam enega samega filozofa in Ideologa je prav tako dokaz za človekovo moralno ln in tel ek tipalno veličino, kakor je z druge strani trdna posledica majhnosti naroda in revnosti njegove kulture. Oh spominu ne velike može žrtvujemo minuto svojega časa in ga posvetimo spominu na njihofco življenje in delo. L; a Popel prejme uioer po božjem pravu vrhovno ettait v ^erkvl, toda božje prnvo samo ni niG odredilo, n kateri način se izbe-re in določi nosilec prvenstvu; prepuščeno je torej <£erkvi, da eatta ukrene, kakor c e ji zdi prav in potrebno« Zato ni čudno,da so načini postavljanja Petrovega naslednika bili v rasnih časih dokaj različni. iiajbolj običajen iitxčin je bila volitev; njej bo v teku stoletij papeži posvetili vco pozornost in skrb /Vecantle apoetelica e -oflia l«odste,vek/e Volilo p pa peta - kakor druge Škofe -v n&jstareJSi dobi rimako duhovništvo in ljudstvo; ali zgodaj ao e e z.-j.Seli vmeSavati v volitev krčč. Jinki ceter ji, zlasti če je bila dvourna rJLi & ooma, zh njimi gotski kraljfc, potem carigrajski cesarji, v Rimu rnsmem rosne plemiSke stranke in končno nemSki krulji kot sapR<$norii:aBkl čeber ji« li&jbolj je Petrova stolica bila odvisna od plemlSklh strank v 9.in slasti v 1.polovici 10«etol», od sapadnorimslcih cesarjev pa v 2,polovici 10sla v 11.stoletju« D asi vpliv,ki ao ga cvetovr.jaki izv«, jeli na volitev papežev, ni bil vedno v Škodo cerkvi,$e P& cgreBel njeno neodvienoat,® samostojnost, pravno popolnost; zato oo pepeftl, ki so se zavedalii. svojega poloSe jn in svoje dolEnos ti, delali m to,da ee vpliv sve-tovnjakov izloči, kako je čyram*ohue /498-514/ na rimskih skupščinah 499 m 502 iadul prvi zakon o volitvi papeža, po katerem ec bili evetovnj-ki od ©edelov n ja po poln one izkl jučenl; ta zakon jo moral na lateranski ekupččini 769« ponoviti Stefan III« /768-72/ld. je Če dodal , da sc ima pave* voliti iz vrst rimskega duhovništva« nekoliko dalje je Sel Mifcol&j XI, /1058-61/, ki je na lhtervnski skupščini 1C59. « a lovi tira odlokom ,lV imenu G ot; podov volitev papeta pridržsl . lom« Pasi ae ta odlok ni takoj uvel Jk v 11, a o ncvadnl duh ovnikl, ljudstvo in cesarji oCesom zgubili vsak čele:: na volitvi,tako da je Aleksander 111,/1159-Sl/ mogel na 3,lateranskem cbčnea zboru 1179» dokončno določiti! voli vrv? pravica gre izključno kardinalom in s<« veljavno izvolitev je potrebni;, dvotretjinska večina« J tem je bilo izrečeno,de ee manjšina ima podrediti večini in da so potemtakem razcepljene volitve nemogoče, Aleksander I t. Je ustvaril trdno podlago,na kateri so njegovi nasledniki mogli dalje zidati; Kov® odredbe o volitvi papeža,ki so bile izdane po Aleksandru III«, bo sicer dokaj Številne, a vsebujejo a-.:':o priti'inosti, Tako je Gregor X./1271-76/ uvedel konkleve, Julij 11« /150*15/ onevelJavil jvetotrutveno /aimoni-stično/ izvolitev, r ,vel IV, /1555 - 59/ prepovedal dogovore in ras rave o volitvi novega papeža 5e za Sivega, Gregor XV,/1621-25/ odredil tajno glasovanje /tiorutlniun/ in prietop /acee.»aua/$ Pij IX# /1846-78/ in Leon XXIX# /1878-1905/ sta izdala posebne odredbe ca volitev pupeža v izrednih»61»to izjemnih okoliščinah# Virov,ki uo vsebovali odredbe o voli tv i papeča,je potemtakem bilo precejšnje Število# Vse te vire Je Pij X. /1903 - 14/ staral*pregled l,njlh nek tere oc-redle ukinil ali popravil, vso tvarino sestavno uredil in objavil & konstitucijo Vacante bede poetoliOa z en« 2%<1eo#13G4# Nekako 11 me eoev poprej Je odpravil zadnji os tanek državnega aodelov .nja pri volitvi papeža a konstitucijo CoiiUBiavsura nohik z dne f # jan.1904., katere določbe ao pa. oot le izven komtltuolje Vao .nto Cede Apostolioaj takleto Je ostala v vel Javi »kolikor ni mi protov.l<* Pijevi konstituciji V a o ate c e-3 e pa, t ol i c.., k one« tl tuci j a Leona tl i , r? e eodee or es liotitri z dne 24.rn.-ije 1882, o volitvi papeža v izrednih okoližči-nah. Vso mvodene konotltuoije uo bile dodane prvim izdajam novega zakoniku kot liutlne I, II, III; pozneje je bila dodana te četrta li-tina,namreč PlJa XI# /1922-39/ Cotus propriua z dne leMuTCa 1928#luu$ prozime, <* katerim »o bile nok .tere določbo konstitucije Vaomts Jede Apoatoliov spremenjene /5au aa vstop v konklave je bil podalJžan,vpruSanje »lužataniStvo kardinalov v konklsvu na novo urejeno in kardinalom dovoljeno mažavanje mesto obli jilrs/. Potrebe časa in okoliččin ao zahtevale nove spremembe in preureditve odredb o volitvi papeže, a tudi združitev odredb, raztresenih po več virih,V en asa vir oe je zdela potrebna. Zato Je Pij XII# dne 8,dec,1943« izdal novo konotitucijo Vacantio Apoatoliove 3edie, ki v preglednem redu vsebuje v»e predpise o ipravi daritve za nezasedeno«ti A J in o volitvi papeža; kakor aam pr&fi, <*i je povsem oavojil konstitucijo svojega preslika Pija X,, slasti vel Ju to za razdelitev tvarine, g. Jo je povsod /peeeiiV premredil in obj -vil jo je z n«!»enoa,dAi se kardinalski zbor za upr&znjenoeti rimske Petrove stolice in pri volitvi papeža edino po njej ma • tem Je bile konstitucij,? Pija X, ukinjena, kar se v novi kom tl tuci Ji Se izrečno poudarja; ukinjene e o pa bile tudi vse druge konstitucije in apostolske odredbe,kakor to izrečno določa predpredzadnji odstavek konstitucije Vaoentie Apostoli o e edl; # Sova konstitucija ima kakor stara Pl ja X# dva naslova, t# J, flelej prvi n šalov vuebuje predpise o upravi cerkve,ko je Petrova stolica ujpraznjena, drugi pa predpise o volitvi papeža# Oba naslova se delita na poglavja,in sioer ima l,n$.alov 5, drugi pa 7 pogl&vij, Vea poglavja so veetn iz »twxe konstitucije take glede nit vsebino kakor tudi glede na Število in vsebine posameznih poglavij je označena celo z istimi be, etfami v obeh konstitucijah. -alo izjemo tvori 4.poglavje I.nslcv& nove konstitucije, kor ne govori samo o poslovanju kongregacij za nezasedenoati /J, napak tudi o delov anju s odiv, 6 zunanjega obtuoč j&, namreč o koti in Sign?turi. Odredbe *ame »o v o Led: kons ti taci jafc opremljen« .* številkami. .jtara konatitvoija ima 91 odredb,nova pa K8,potemtakem 17 več, ..ed temi 17 niso v»e nove,ampak marsikatera je povzeta iz drugih poleg kotu;tituouje Vaoante Jede Apoetolioae prej veljavnih konstitucij in odlokov, ki *ot Commleeuia Kohle, Pr&e-deceeaorefc ko*tri, Gum proxime. Povsem novih odredb je 14, in »icer: 8.o kraju tej kardinalskega zbora; 26. o poslovanju ltote La ture neisaeede* nos ti; 3(.. o sestavi avtentične listine o pogrebu papeles 31* o prenosu pfc.pe," tv eG.. trupla v ::ir.,a>o umrje izv en njega ; 42. o oblačilih k: rdin lov; 55. o slovesno tih, s katerimi ae zapre iklave od sunej; 56. c vi listine o ssprtju konklave; 64» o prepovedi telt r £h k ih, telefonskih, i ikrof onskih, radiofonskih, fotografskih, kineat> togrefskih in drugih aparatov v konkl&vu; 87. o sežiganju vseh eatoeleSb o valitvi z glaeeflleaai vreti; 91. o načinu pestopenJa#ako se pepel odpovet 102. o sestavi listine o sprejemu izvolitve in o novcu intnu; 104* o postopanju, aJi.o izvoljeni ni v konkl?-vu$ 1C5. o odprtju konkl-va in 10C. o tretji poklonitvi k rJtnalov novemu p pc\-. ...premen J enih, več ali manj, je v^ega skupaj 42 to$k,bodisi d& je kaj dodano v*li izpuščeno,bodisi de je besedilo preurejeno ir* zadeva bolj točno opis ant... kek'-: tere spremembe so malenkostne, drugo :*o obeegnejCe, nekatere ao zgolj formalne,druge so stvarne; zadnjih je največ. Kajvažnojče spremembe dosedanjega v olivnega prava vsebujeta točki 68 in 72. Po atari konstituciji je kandidat moral dobiti dve tretjini glasov navzočih kardinalov; to določbo nove, konstitucija v toliko spreminja, da Je treba za veljavnost izvolitve dvema tretjinam« dodati če en glas,tako d<« je seuno tistega imeti za izvoljenega papeža, o katerem tt& &e spor^zuicll e tajnim glasovanjem dve tretjini več eden v konkl vu n vzočih kardinalov. lo pa zato, k kor pravi konstituolja, da se namreč izključi vsek povod dvomi jenja o ioČnosti,Aa bi ve vied dvesto. tretjinama glasov nshajal i glas izvoljenega. Drugi razlog pa je te,da se volitev novega papf stavi in pe i. Po eter! konstituciji «o nam- reč morali Števci gl sov, če so našli, d» je kdo izmed voljenih dobil dvetretjiitoko večino, poiskati gl uovnieo voljenega in jr odpreti tudi v onem Selu,kjer Je bilo volivčevo ime; če ao pri tem ugotovili, dr. je voljeni volil sebe,ni bilo kanonične izvolitve, ker knndlti; t ni dobil zahtevane dvotretjinske večine; Se so pa ugetovili, da je voljeni volil drugega# je njegova izvolitev bila kanonična. V&. to je p«;; selitev .slo nekaj ča-to. Te^a Uy,ot^.-iJ:.nj*... ni treba več. Je p tudi nemogoče, ker je nova konstitucija v točki 72 spremenila e *va ladržek Zakonitega sorod« tva izlmja is posvojitve,ki je ustanova rimskega prava. Ker posvojitev posnema naravo, je že po rimskem pravu ustvarjala sorodstvo« ki je po is tem pravu tvorilo sakomki sadri;ek. Cerkev Je,najbrž po običaju,a prejela zadržek zakonitega sorodstva is rimskega prava, vendar ga viri noter do 2.polovice 9«etol. nikjer ne navajajo. Prvikrat ee omenja, a le bolj mimogrede, v Reepenaa ad cona ul ta Bulgarorum fiikolaja I./858-67/ is leta 866. Sa Nikolajem ga omenja Sphal XX. /1099-18/. vratiea uo Se izrečno podstavlja cerkvenopravni zadržek zakonitega sorodstva /o 1,5 0 50 q 3/, Gregor XI.pa ga je uzakonil /o un. X 4,12/, a e a o za prvi člen stranokega roda in sa Sas, dokler traja poavojitveno razmerje. Tako je bil obstoj zadržka sicer netivo en, ne pa njegov temelj in obseg$ Oboje eo določali znanstveniki, ker se apostolako stolica po »resoriju XX. ni več o njem avtentično izjavila. kačrSek je bil razdiralen in je veljal v krajih,kjer je bilo v moči rimsko pravo glede posvojitve. Ko eo pa države začele uvajati avoje pravo in posvojitev po svoje urejati, je cerkvena praksa zakonito sorodstvo i tela za satir ek le tam, kjer Je posvojitev v bistvu la posvojitvi riškega pirva, ne glede na to, ali je Zakonito aorodatvo po državnem pravu tvorilo zakonski Zadržek ali ne. Cd 19.maja 1918.»s katerim dnem Je dobil obvezno aoč novi zakonik, Je poetalo drugače. Zakonik je namreč spremenil temelj zadržka zakonitega sorodstva; ne naslanja se več na rim-ako, ampak na moderno pravo posamnih držav in si povsem oevaja državnopravni zadržek zakonitega sorodstva. Določbi zakonika se glasita* v krajih, kjer zakonito aorodatvo, izhajajoče iz posvojitve, po državni postavi atori zakon nedopusten, je zakon tudi po kanonskem pravu nedopusten /can 1C59/ ini tisti, ki oo po državi i ostavl nesposobni a» skalni tev zakona zaradi Zakonitega sorodstva, izhajajočega iz posvojitve, ne morejo tudi po kanonskem pravu zakona veljavno skleniti /oan 108O/, Iz tega sledi! a/ ooaovo za zadržek tvori posvojilev,veako drugo razmerje,kakor varužtvo,sprejem otroka v rejo,skrbetvo,por enačenje otrok, je za cerkveno območje brez pomena; b/ posvojitev z njenimi učimkl nora urejati državna postave, 5ege ali običaji in verske določbe so izključeni; o/ državna postava mora odrejati, ali je zakonito sorodstvo zadržek ali ne,kakžen je, ovlralen ali razdiralen,katere osebe veže in doklej« Ako nič ne odreja, ni nikakega zadržka ne »a državo in dosledno, tudi ne za cerkveno ob? očje. Glede obstoja,obeega,trajanja, prestanita je torej cerkvenopravni zadržek zakonitega oorofi-atva popolnoma odvisen od državne postave, ki nudi samo tvar-no prvino s formalno poteka namreč zadržek zakonitega sorodstva zb kristjane izključno iz cerkvenega prava« Hekriatjanov cerkvenopravni Kad r & ek, naravno, ne vež. e. 2ta osnovi tega je bil pravni položaj v e tari Jugoslaviji sledeči a o/ v . loveni ji,Prek i:r ju in Balmaoiji je občni državljanski zakonik iz leta. 1811 urejal posvojitev /§§§ 179-85/* a iz nje ni iShajal nikak zakonski zadržek; lato velja za Mrva teko in lavonijo. 2ato v teh pokrajinah ni bilo cerkvenopravnega zadržka zakonitoga sorodstva, b/ Prboki državljanski zakonik je sicer poznal posvojitev; ako je bila brezpogojna in neomejena* eo ee posvojenci izenačevali e rojajbulmi otroki /§ 157/. Sorodstvo Je sicer bilo zakonski zadržek, ali srbski državljanski zakonik je govoril edino o sorodstvu in avaštvu, tozadevna §§ o sorodstvu /55 in 56/ sta nepopolna in nejasna in vprašanje je,ali Je bilo pod sorodstvom v § 69 J in § 95 t.8 razumevati 1 zakonito sorodstvo; nedvomno po erteki državljanski zakonik nič ni določal, katere osebe in doklej Jih sorodstvo veže, ampak Je izrečno napotoval na cerkveno /pravoslavno/ pravo. 2ato v območju srbskega državljanskega zakonika sploh ni bilo e stali:ča katoliškega cerkvenega prava nika-kega zadržka zakonitega sorodstva ne za katoličane, a tudi ne za pravoslavne in druge kristjane. c/ Takisto ni bilo v boeni,Hercegovini in vrni gori nika-kega cerkvenopravnega zadržka zakonitega sorodstva. 8/ T Medmurju in Vojvodini Je zakonito eorodetvo bilo ovi-ralni zadržek a. med posvojiteljem in posvojencem, ned posvojiteljem in oosvojenčevlm potomstvom, b. med posvojiteljem in poevojenčevim eozakonoem in obratno, med posvojiteljem in so-zakoncem poavojenčevege potomca* med poavojenčevinl potomci in posvojiteljevim sozakoncem /Zakonska postava § 18/. Zadržek je bil začasen in je prestal s pr es tankom posvoji tv#; zakonito bratstvo in sestrstvo ni bilo zadržek. Tej raznovrstnosti je napravil konec osnovni zakon o zakonski zvezi, ki je bil objavljen v 29.Štev.Uradnega lista MRJ z dne 9.aprila 1946 in jje dobil obvezno noč 50.dan po objavi, torej 9,taaja iatega leta. ?o 81.24. navedenega zakona Je pre -povedana zakonska zveza med posvojiteljem in posvojencem, kakor tudi med varuhom in njegovim varovancem, dokler traja varu. i tvo. 0 varuhu in varuštvu, ali bolje o skrbniku in skrbništvu - kajti na3e moderno pravo ne pozna več varuha in varuitva,ampak samo skrbnika in skrbništvo - nam ni treba razpravljati; cerkvenopravni zadržek zakonitega sorodstva izhaja namreč edino iz posvojitve in ne iz skrbništva. Posvojitveno razmerje s njegovimi učinki je uredil zakon o posvojitvi, ki je bil objavljen v 50.6tev.Uradnega lista PL.;J z dne 11.aprila 1947. Po 81.17. tega zakona nastanejo a posvojitvijo med posvojiteljem in posvojencem in tega potomci pravice in dolžnosti »kakršne so po zakonu med starši in otroki. 2»to je razumljivo, da je osnovni zakon o ikonski sveži, prepovedal sklenitev zakon**, a t)e o med posvojiteljem in posvojenko, med posvojiteljico in poevojencem! po&vojenčevi potom el ne pridejo v poštev, a drugi še manj; kajti a posvojitvijo ne nostonejab sorodstveno rstB terje med posvojencem in sorodniki poevojitelja in tudi ne nastanejo pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz tega razmerja. Kaše pravo torej ne posna, ne za-k oni tega trn tv. t- a in esatrstva ne zakonitega eva&tva,ampak osmo zakonito očetovstvo in materinstvo @ ooodnoonim sinovstvom in htterstvoBie Zadržek zakonitega sorodstva aed posvojiteljem in posvojencem je samo ovlrvven,to ee pravi,de po izrazoslovju slovenskega prevoda osnovnega s&kcn.* o zakonski zvezi poovojitev no livar jn aano s konoko prepoved /61.24 odst.3/, ne pa zadržek /prim*61«22/; kajti zakonska zvez«1 sklenjena vkljub tej prepovedi, je veljavna in ee n* more razveljavi ti samo zaredi prepovedi /čl.24. od .t. V« Zadržek /po cerkvenopravnem izrazoslovji J« tudi spregledeng iz važnih razlogov rnae namreč pristojno okrajne a od16če tem osebam dovoliti eklenitev zakonske sveže /čl.24 odst«8/« Drugo je vprašanje, ali Je zadržek, ki izhaja iz posvojitve, po državnem pravu trajen; vpre tanje je važno i »a'cerkveno območje« Reči treba,da ne eden ne drugi zakon, ne »ekon o posvojitvi ne ou: ovni zakon o Betk enaki zvezi, o tem jasno in določno <16 govori ali prav ea prav e ploh nič ne govori; vendar je sklepati iz obeh zakonov, ta Sadržek troja san© tako dolgo, dokler traja poovejitveno razmerje. Raclof;i m to trditev so sledečia a« Bakonedavee izrečno pove,do je zadržek trojen,kjer je to treba, t.J. kjer bi se moglo dvomitl,ali je trajen ali začasen, tako pri sorodstvu po svaštvu v 21.členu; t. v istem odstavki; govori eakonodaveo o prepovedi zakonske zveze med posvoji tel jem in posvojencem pa med varuhom in varovanoeci, a za Zadnji primer izrečno določa,da je zakonska zveza med varuhom /ekrbnikttV to v&rovanoem prepovedana, dokler traja varstvo /iskri ni tvq/; torej bo it to veljalo i sr, prepoved zakonske zveze med posvojitelje,; in posvojencem; o. temelJ zadržka jo posvojitev, ki us tv er Ja sorodstveno razmerje,iz katerega izvirajo pravice in dolžnosti; kjer takega razmerja ni,tudi ni ne pravio in ne dolžnosti /prim.61.17 odst.3 zakona o posvojitvi/; 8« poavojltveno razmerje je sicer trajno v tem smislu, da ee ne more skleniti za določen 6as»vendar nore prenehati bodisi po eporazuau med posvcjiteljeza in posvojencem bodisi z dopustno ali nedopustno sklenitvijo sakona /čl.24 odst.4 osnovne ja aUcona o zakonski sveži/; o tem pa preneha tudi temelj zadržka; d« ito«.Sa Zakonodaja ni naklonjena pravnim fikcijam, a za pravno fikcijo ti 31o,ako bi zadržek bil trajen; e. težnje nove zakonodaje, da se število zadržkov čim bolj skrči; f. med zakonom o skrbništvu in zakonom o posvojitvi je tesna take zunanja kakor notranja zveza, posvojitev se more imenovati posebna oblika skrbni tva; g. tudi druge moderne Zakonodaje,n.pr. nemžka, s»- držka rlrjti &• tri. jnege, marveč zadržek prestane,kadar preneha posvoji tv er o ra &r,er je. Ker je z» cerkveno oto.aočje v vsem, t, j. glede obstoja,ob-aegv, trajanja zadržka, ec; ino odločilno državno pr sv o, so Zaključki sledeči? v republiki Jugoslaviji obstoji zadržek z*ko-nite a sorodstva od 9,nuj* 1946 i ne cerkveno obr.očje, ta za-drž ek je earco oviral en, vež. e le posvojitelje izt poevojeiako, posvojiteljico in posvojeno« in veže ju teko dol£,o, dokler traja posvojitve*-o r- smerjo, Ker pa po 81*24 odet** osnovnega zakona o c: Jkcnski zvezi s členitvijo safconr sed ponvojitel jewr* in posvojence: preneha posvojitev; ker se dalje po 61*26*odet* 1 istega ot rovne a e,- kana sne skleniti sakom aa o vpričo pristojnega drinvneti?: orgar.^, ki je Ijuds: :■ odbor, pri katere-« se vodijo poročne Batidne knjige, in ker se po til, 57 smeta zakonca clc po o pravi j e, i civilni poroki poročiti tudi .po verskih predpisih, osebe pa, ki opravljajo poroko po verskih predpisih,ne nraejo pod kaznijo prisilnega delo brec odvzemu prostosti ali plačila den me gl e e do 2C. 0C( din /61,88/ poroko opraviti, dokler jin zakenoa ne (tokakata z izpiskom iz poročne mati Sne knjige, da sta »ki« 1 * komsko sveao /61,57. odst,2/, cen le59 v republiki Jugoslaviji nima nikakega praktičnega pomena, Z drugial besede ii ko pride do cerkvene poroke,tsadrSka zakonite •;« sorodstva v ob če ni več in je zato tudi nepotrebno profiti za spregled. 835 /1952 0020380 GOB 155 o