YU ISSN 0040-1978
leto XLI, ŠT. 43	Ptuj, 3. novembra 1988	CENA 800 DINARJE^
GLASILO
^SOCIALISTIČNE
ZVEZE
I DELOVNEGA
p SI LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Štiridnevni obisli v Srbiji (stran 2)
Komu smrdi? (stran 2)
Oktobrsko potepanje po Hvaru (stran 3)
Ptuj — zmagovalec med turističnimi kraji (stran 5)
Frančkovi nasveti (stran 9)
Čakajoč na Martina... ,	(Posnetek: Martin Ozmec)
Novi zneski
participacij
Samoupravni sporazum u
uresničevanju zdravstvenega var-
stva v SR Sloveniji v svojem 47.
členu določa, da se zneski parti-
cipacije za zdravstvene storitve
in druga doplačila valorizirajo
trikrat letno — nazadnje 1. no-
vembra. Pri zadnjem povečanju
se upošteva rast osebnih dohod-
kov od prvega maja do 31. avgu-
sta v tekočem koledarskem letu.
Zavod za statistiko SR Slovenije
je objavil, da so se osebni do-
hodki v tem obdobju povečali za
trideset odstotkov. Za ta odsto-
tek pa se ne povečajo doplačila k
cenam zdravstvenih storitev, do-
ločenim z ukrepi za prilagoditev
programa zdravstvenega varstva
v SR Sloveniji materialnim mož-
nostim v tem letu. Tako je treba
za prvi kurativni pregled v eno-
tah osnovne zdravstvene dejav-
nosti (brez zobozdravstva) še
vedno plačati 4400, za obisk
zdravnika na domu, ki je opra-
vljen na zahtevo uporabnika in
njegovih svojcev, 11.000, za vsak
prvi pregled v specialistični am-
bulanti z napotnico zdravnika ali
brez nje, če le-ta ni predpisana,
8800 dinarjev. Prva sprememba
je pri plačilu za prvi obisk pri zo-
bozdravniku v nočnem času med
22. in 6. uro; ta znaša 3100 dinar-
jev.
Od prejšnjega zneska je večji
za 29,17 odstotka. Za 25 odsto-
tkov se poviša doplačilo za čišče-
nje zobnega kamna. Za 28,8 od-
stotkov se je povečalo doplačilo
za mehanična kontracepcijska
sredstva, ki se ne predpisujejo na
recept, prispevek pri umetni pre-
kinitvi nosečnosti, ki ni medicin-
sko utemeljena, znaša po novem
13.600 dinarjev in se je povečal
za 29,5 odstotka. Spremembe do-
plačil — gre za dvajset postavk
— so v zdravstvenih organizaci-
jah pričeli uveljavljati že prvega
novembra.	MG
Kaj z obratom Tonose pri Tomažu
v ormoški občini je 26 delovnih
enot z več kot tisoč zaposlenimi. Uso-
da, da bi postali delovne enote, se pi-
še tudi nekaterim sedanjim tozdom;
za to pa se v občini ne navdušujejo. V
»nevarnosti« sta dva tozda in obrat
Tonose pri Tomažu, ki mu grozi celo
ukinitev. Primatov tozd Bančna opre-
ma in Drogin tozd Gosad v Središču
naj bi bila poslovni enoti. Tako na-
mreč načrtujeta njuni matični organi-
zaciji — Primat Maribor in Droga
Portorož, kjer so že pripravili načrt
reorganizacije v tri delovne organiza-
cije. Izvršni svet občine je že na eni
prejšnjih sej naložil omenjenim orga-
nizacijam, da pripravijo variantne
predloge o svoji bodoči organizirano-
sti. Razmišljajo naj predvsem v smeri
možnosti za ustanovitev delovnih or-
ganizacij. Tozd Bančna oprema naj bi
se odločil tudi o tem, ali bo ukrep
družbenega varstva na ravni DO Pri-
mat Maribor veljal tudi zanje.
Včeraj pa je IS podrobneje razpra-
vljal o bodoči usodi Tonose pri To-
mažu, kjer je zaposlenih 67 delavcev.
Tekstil Ljubljana je 27. 10. poslal iz-
vršnemu svetu občine Ormož pismo,
v katerem na kratko poroča o poteku
sanacije v tem ormoškem obratu.
S sanacijskim programom so načr-
tovali novo proizvodno dvorano in
pripadajočo opremo, da bi omogočili
normalno doseganje proizvodnih re-
zultatov. Zaradi finančnih težav v toz-
du Tonosa so se odločili za nakup
proizvodne hale v Ormožu — v indu-
strijski coni. Takšen predlog pa v kra-
jevni skupnosti in v občini ni imel po-
zitivnega mnenja. Kljub temu pa so
se o težavah tega obrata pogovarjali
na več sestankih, za zdaj ni videti re-
šitve. Predstavniki krajevne skupnosti
Tomaž vztrajajo pri gradnji nove hale
v domačem kraju, če pa to ni mogoče,
pa naj proizvodnja ostane v starih
prostorih osnovne šole. Predstavniki
DO Tekstil poudarjajo, da če ne bodo
kupili obstoječe hale v Ormožu, ne vi-
dijo nobene bodočnosti... Možna je
celo ukinitev obrata. »Negativno sta-
lišče krajanov Tomaža, krajevne
skupnosti in občine do predlaganega
načina reševanja proizvodnih prosto-
rov in tozda Tonose nas je odvrnilo
od začrtanih ukrepov za reševanje
obrata pri Tomažu,« so med drugim
zapisali predstavniki Tonose.
Ta je tudi obljubljala, da bo v Or-
mož preselila še nekatere dodatne de-
javnosti iz Ljubljane in da bo obrat
postal tozd, v katerem bo zaposlenih-
okrog sto delavcev, kar je za 33 več
kot pri Tomažu. Sedaj so ti načrti
padli v vodo, saj prenosa dejavnosti
oziroma obrata v Ormož ne bo, ker je
proizvodno halo v Ormožu kupil ne-
kdo drug. Krajani Tomaža pa tako in
tako niso pustili preselitve v Ormož.
MG
Sklenjene aktivnosti ob
mesecu požarne varnosti
Številne aktivnosti v okviru meseca
požarne varnosti so člani zveze gasil-
skih društev občine Ptuj sklenili mi-
nuli petek, 28. oktobra, s tradicional-
no razstavo gasilske tehnike in opre-
me pred Mercatorjevo Blagovnico v
Ptuju ter s popoldansko gasilsko vajo
v opekarni Zabjak. V regijskem meri-
lu pa so bile sklenjene aktivnosti z ve-
liko medobčinsko gasilsko vajo, ki je
potekala v soboto, 29. oktobra, v Or-
možu.
Po podatkih požarnega inšpektora-
ta SO Ormož in Ptuj je bilo v devetih
mesecih letošnjega leta na območju
ptujske občine 39 požarov, od tega 11
na družbenem in 28 na zasebnem sek-
torju. Požarno škodo pa so ocenili na
prek 191 milijonov, kar je za okoli 40
milijonov več kot lani vse leto. Žal
ugotavljajo, da so med vzroki poža-
rov še vedno na prvem mestu člove-
ška malomarnost, nepazljivost ali ne-
znanje, zato je največ aktivnosti v me-
secu požarne varnosti bilo namenje-
nih prav odpravljanju teh negativnih
pojavov.	_0M
Razstavo gasilske tehnike in opreme pred Mercatorjevo Blagovnico si je
ogledalo veliko občanov — in imeli so kaj videti. (Foto: M. Ozmec.)
Pogovor o kmečkih zvezah
Radio Ptuj pripravlja enourno oddajo v živo, kjer bosta sodelo-
vala Janez Žampa, predsednik ptujske podružnice Slovenske kmečke
zveze, in Janko Zavec, predsednik občinske Zveze slovenske kmečke
piladine Ptuj. K sodelovanju vabimo tudi poslušalce, ki lahko pošlje-
jo svoja vprašanja, mnenja ali priporočila za delo obeh kmečkih zvez
Po pošti na naslov Radio — Tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. Oddaja bo
"a sporedu predvidoma 12. novembra od 18. do 19. ure. Takrat lahko
Sodelujete tudi z vprašanji po telefonu.	JB
UVODNIK	^
Referendumu
y spomin
Po več kot letu umovanj in barantanj z ustavnimi dopolnitva-
mi in ob njih je še najbolj oddaljena zahteva, da naj bo ustava do-
kument. ki ga bo razumel vsak državljan, in da naj se o njenem
sprejetju ali dopolnitvah odloči vsak državljan. Ti dve pravici sta v
naših razmerah skrčeni na ukvarjanje ekspertov z ustavo in na nji-
hove razlage, kaj je sedanje usklajevanje prineslo ali vzelo, ter na
zahtevo po brezpogojnem in večnem zaupanju državljanov, da bodo
oblastni organi namesto njih ugotavljali, kaj je v njihovo korist in
kaj v škodo.
Kako si je sicer mogoče drugače razlagati, da o usklajenih
ustavnih amandmajih usklajevalci trdijo, da so uspeh, drugi pa, da
gre za veliko in usodno ustavno prevaro, s katero je slovenska dr-
žavnost okrnjena. V obeh primerih gre za izobražene ljudi; konkret-
no pa se sklicujem na mnenje doktorja Cirila Ribičiča kot predstav-
nika usklajevalcev in prav tako doktorja Petra Jambreka, priznane-
ga strokovnjaka.
In ravno zato, ker nepoznavalec prava dobi občutek, da se po-
govarjajo o stvareh, kijih ne razume, da mu »sploh nič več ni ja-
sno«, in to o usodnem dokumentu svoje družbe, je povsem upraviče-
no, da bi ustavni amandmaji morali biti takšni, da bi ljudje vedeli,
o čem se odločajo (v njihovem imenu) in tudi da v njihovem imenu
ne bi nihče odločal. Slovenska politika je imela solidno pripravljen
teren, da bi ljudje končno imeli enkrat možnost opredeljevanja za
in proti. Obljube o referendumu so večino ljudi navdajale s pono-
som: y>No, vendar enkrat...« Po tihem se je govorilo: »Referen-
dum bo, naši politiki so prisiljeni v to in dobro je, da jih je položaj v
to prisilil. ..«
Pa se je pokazalo, da jih je res samo prisilil za nekaj časa, ko
so potrebovali podporo v zveznih merjenjih moči, in da pri tem na-
čelnost opredelitve za referendum kot temeljni akt izražanje naro-
dove volje nima nič opraviti. Kakor hitro pa se je ta pritisk v zvez-
nem merilu omilil, nihče od teh več resno ne jemlje referenduma
kot odločitve.
Res je, da je tako glasovala slovenska skupščina in zadnja do-
gajanja v njej so še največje naivneže prepričala, da v njej delujoči
delegati razen nekaj izjem niso ujeli bistva prej opisanega politične-
ga manevra. Ne gre za to, da ne bi bili pametni, da bi jim kdo odre-
kal pravico, da so glasovali, kakor pač so; gre za to, da so imeli to-
čno določene informacije in da spet točno določenih nasprotnih in-
formacij niso imeli. In morda je šele sedaj, ko je stvar odločena, po-
časi skozi pore javnih medijev prodrlo, kaj so se naši predstavniki v
ustavni komisiji v resnici dogovorili.
Te dni vsi politični forumi pozivajo, da ne gre zaostrovati za-
dev in vznemirjati javnosti, da moramo biti zadovoljni z rezultatom
usklajevanja v Beogradu, da so tam upoštevali vfčino naših predlo-
gov, v drugih pa oblikovali kompromisne rešitve. Toda ali položaj
ni dovolj resen, da kompromisi rte zadostujejo, aH čas še ni tako
prekleto odločilen, da bi morali nastopiti odločneje in ne samo kot
branitelji prejšnjih temeljnih ustavnih načel?! Kdor razmišlja o na-
šem oddaljevanju združevajoči se Evropi, bo težko zadovoljen z do-
polnili k ustavi, še manj pa z načinom njihovega oblikovanja in
sprejemanja. Ne samo da po gospodarskih kazalcih brez posebnih
naporov nikakor nimamo v Evropi kaj iskati, tudi po politični kul-
turi in tradiciji strahu pred osnovnimi demokratičnimi mehanizmi
— neposrednimi volitvami in referendumskem odločanju o bistve-
nih zadevah — nimamo tam kaj iskati. To smo dokazali tudi to-
krat, ko smo se v slovenski skupščini kljub toliko govorjenja o slo-
venski pomladi znašli spet v jeseni. Pred dnevom republike in novim
letom.
Politiki so se izognili trenutku nelagodnosti, ki jo prinaša od-
visnost od odločanja za ali proti, in vsaj zdi se, da bodo lahko za-
spali zimsko spanje z upanjem in obljubo slovenskega naroda, da
jih podpira večno in brezpogojno. Pozabiti, da so jo dobili le v točno
določenih okvirih, pa najbrž ne bodo mogli. Vsekakor pa se bodo
tega še dolgo spominjali ljudje.
Darja Lukman
Od besed k dejanjei^
v sredo prejšnji teden so se v Tovarni sladkorja
v Ormožu zbrali predstavniki aktivov komunistov
delavcev neposrednih proizvajal^ in občinskih
komitejev Zveze komunistov Podravja. Spregovo-
rili so o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v
Jugoslaviji in opozorili na odmev le-teh v svojih
okoljih. Uvodno besedo je imel medobčinski se-
kretar ZKS za Podravje Matija Gjerkeš. Udeležen-
ci posveta so v razpravi opozorili, da je skrajni
čas, da preidemo od besed k dejanjem. Tudi zato,
ker je 17. seja CK ZKJ znova potrdila usmeritve
13. icongrdsa Zveze komunistov Jugoslavije. Meni-
li so, da je skrajni čas, da pričnemo v vseh okoljih
konkretno delati, pa naj gre za boljše delo v delov-
nih organizacijah ali za nove metode dela v osnov-
nih organizacijah. Menili so tudi, da je prenovo
Zveze komunistov čutiti v centralnem komiteju
Slovenije, ponekod še na občinskem nivoju, v os-
novnih organizacijah pa gre vse po starem. Da sto-
jimo za slovenskim vodstvom, so poudarili, ne bo-
mo dokazali z mitingi in izsiljenimi sestanki, am-
pak predvsem in samo z boljšim delom. Proces
preobrazbe smo zožili le na reorganizacijo delov-
nih organizacij, nič nismo storili pri kadrovskih
krepitvah in za takšno stanje nosijo del odgovor-
nosti tudi komunisti, pa seveda vodilni in stroko-
vni delavci, ki so dolžni predlagati rešitve, skrbeti
za razvoj in vzgojo kadrov.
Menili so tudi, da je po 17. seji C K ZKJ prišlo
med ljudmi do olajšanja. Izrazili so tudi dvom v
vodstva posameznih delovnih organizacij, namreč
takih, kjer se lahko kaj spremeni šele, ko delavci
štrajkajo, čeprav pogoji gospodarjenja ostajajo
isti. Eden od razpravljalcev pa je imel tudi pomi-
sleke v zvezi z aktivi komunistov delavcev nepo-
srednih proizvajalcev. Opozoril je, da ti ne delajo
tako, kot je — bilo mišljeno oziroma zakaj ti akti-
vi, če smo vsi delavci.
Razpravljalci so veliko pozornost namenili tudi
odnosom med različnimi nacionalnostmi pri nas.
Z veseljem so ugotovili, da ti odnosi niso moteni
ali kako drugače v nevarnosti, da bi bilo medse-
bojno zaupanje in sožitje porušeno.
Delavcem neposrednim proizvajalcem tudi ni
šlo v račun, da samoupravljanje zamira, da se
odlpčitve sprejemajo centralistično, da delavec v
takih razmerah zgublja motiv za delo.
NaV
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
3. november 1988 - TEDNIK
Komu smrdi?
Od junija sem so krajani Trnovske vasi vztrjano spraševali na
zborih občinske skupščine, kdaj namerava Kmetijski kombinat
TOZD Kmetijstvo Ptujsko polje graditi hleve v njihovi vasi, kje name-
rava dobiti sredstva za to gradnjo in na kateri lokaciji bodo hleve gra-
dili.
Krajani Trnovske vasi so zaradi te gradnje že večkrat protestirali
pri najodgovornejših v občini, njihovemu protestu pa so se v zadnjem
času pridružili tudi kmetje, organizirani v obeh kmečkih zvezah, in
ekologi ptujske ekološke skupine. Skupno vsem naštetim je, da odlo-
čno nasprotujejo gradnji tako velikih hlevov zaradi ekonomskih in
ekoloških razlogov.
Pa najprej k odgovoru Knietijske};a kombinata na delegatsko vpra-
šanje Trnovske vasi in ptujskih mladincev.
Dobesedno se glasi tako:
»V zvezi z gradnjo pitališča za govedo v Trnovski vasi sporoča-
mo da smo odgovor že dali Občinskemu komiteju za kmetijstvo, ki ga
je zahteval že v preteklosti. Prav tako je terjal odgovor Komite za ur-
banizem, gradbene in komunalne zadeve občine l^uj, ki smo ga do-
stavili 10. 10. 1988.
Kljub temu pa sporočamo, da EKK Ptuj še ni odstopil od inve-
sticijske namere za povečanje govedorejskih kapacitet na območju
Trnovske vasi. V ta namen pripravlja tehnično dokumentacijo in pri-
dobiva soglasja. Poudariti pa velja, da se je investitor odločil za od-
mik od prvotno predvidene lokacije v prostor, ki po mnenju ene od
komisij, ki si je ogledala predvideno razmestitev hlevov, ne bo motil
kraja in krajanov.
.. . Kar zadeva druge dileme, ki obremenjujejo nekatere krajane
pa smo odgovore že dali kot naprimer:
—	živali za pitanje bo zagotavljala mesno predelovalna industri-
ja izven območja Podravja, saj je znano, da tukaj telet primanjkuje,
—	vire financiranja bo investitor zagotovil s pomočjo mesno pre-
delovalne industrije (Emona MIZ Ljubljana), ne pa iz nekih interven-
tnih sredstev,
—	nove kapacitete hlevov so namenjene predvsem zagotavljanju
izvoza
—	v ekološkem smislu nove kapacitete ne predstavljajo obreme-
nitve, saj objekt ne bo imel gnojišč oziroma deponij za gnojevko izven
hlevov.«
K temu naj še dodamo odgovor občinskega komiteja za urbani-
zem, gradbene in komunalne zadeve glede lokacije:
».. . — od šole do najbližjega vogala najbližjega objekta hlevov
je razdalja 167 m, prav takšna je razdalja med zasebnim mlinom in
hlevi,
—	najbližja stanovanjska hiša je oddaljena od predvidenih hle-
vov 190 m, cerkev pa 330 m.«
Tako, videti je, kot da je z gradnjo teh hlevov vse v redu. Krajani
Trnovske vasi pa menijo, da dodatnih 20 metrov več odmika še ne re-
ši bistva — to je, da bo KK postavil hleve za 1300 pitancev sredi nji-
hove vasi, da bo to za njih pomenilo več smradu, pretiran hrup v bli-
žini šole in povečano količino mrčesa ter zajedalcev, predvsem pa bo
skazilo videz, saj hlevi ne bodo pri Trnovski vasi, temveč Trnovska
vas pri hlevih, kakor radi orišejo ta poseg v svoje okolje. Menijo tudi,
da bo investitor pri njih gradil zato, ker pač to mora storiti v nerazviti
krajevni skupnosti zaradi vira sredstev za to investicijo in da sama Tr-
novska vas od tega ne bo imela razvojnih koristi, bo le izbrana lokaci-
ja za hleve in bo od njih imela le škodo. Opozarjajo tudi, da so v so-
sednji občini znali presoditi, kam spadajo tako veliki hlevi, in so dve
večji farmi, v Verjanah in Šetarovi, postavili nekaj kilometrov vstran
od naselij, opozarjajo pa tudi na svetovne izkušnje, saj je znan trend
— predvsem v Evropi, da velikih farm zaradi ekoloških preglavic ne
gradijo več. Poleg ekoloških oporekanj pa se mnenju krajanov pridru-
žujejo tudi razmišljanja o ekonomskih in socialnih vidikih take grad-
nje. Priznani strokovnjaki vedo povedati, da bi lahko govedo prav ta-
ko uspešno in kakovostno pitali tudi kmetje v svojih hlevih, da bi to
proizvodnjo kazalo predati v roke le-teh in jim pomagati, da si, kjer
teh pogojev še nimajo, ustvarijo primerne hleve, kar bi bilo tudi ce-
nejše od gradnje velikih hlevov. Kmečka mladina v Ptuju je zato
predlagala Kmetijski zadrugi in Obdravskemu veterinarskemu zavo-
du, da naj pripravita projekte o možnosti pitanja goveda na družin-
skih kmetijah v Halozah in Slovenskih goricah, s čimer nameravata
kmečki zvezi nastopiti kot alternativa programu Kmetijskega kombi-
nata. Nekateri pa razmišljajo tudi o tem, da bi KK sam razvil rejo v
kooperaciji, če že tega ne bi prepustil zadrugi.
Najbrž bo Kombinat vztrajal pri gradnji, vztrajali pa bodo naj-
verjetneje tudi krajani Trnovske vasi, ekologi in obe kmečki zvezi . . .
D. Lukman
Zaščitni znak za uspešna
kmečka gostišča
Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje je letos prvič
podelila zaščitne znake najuspešnejšim kmečkim gostiščem v Podrav-
ju. 18. oktobra je dobilo to posebno priznanje za kakovost devet go-
stišč iz mariborskih občin, eno iz Slovenske Bistrice, tri iz Ptuja in eno
iz Ormoža.
Priznanja so dobila gostišča, ki so zbrala vsaj petdeset točk od
možnih 75. Komisija je ocenjevala ponudbo, okolje in kakovost na-
sploh. Zanimivo je tudi, da gostišča lahko zaščitni znak v obliki pre-
polovljenega jabolka tudi izgubijo, če se kakovost njihove ponudbe
poslabša. V ptujski občini so zaščitni znak za kakovost prejela kme-
čka gostišča Toneta Pungračiča, Stanka in Simona Toplaka. MG
Skupščina krajevne skupnosti Trnovska vas
KK SZDL Trnovska vas
OO ZSMS Trnovska vas
OŠ Tone Žnidarič Ptuj, podružnica Trnovska vas
V zaščito ustavnih pravic do čistega okolja, v zaščito naravne krajine
Trnovske vasi, zaradi dvoma o ekonomski upravičenosti, v dokaz mlajšim
rodovom, da smo jim želeli ohraniti naravno podobo slovenske vasi, iz spo-
štovanja in ljubezni do domačega kraja seznanjamo javnost, institucije,
DRO in sredstva javnega obveščanja z naslednjim:
IZJAVA ŠT. 2
Kmetijski kombinat Ptuj ne odstopa od nameravane gradnje hlevov za
1300 govejih pitancev v Trnovski vasi, od ekološko in krajinsko nesprejem-
ljivega objekta za to okolje, kar bo nepopravljivo uničevalen poseg v bivalni
prostor, naravo in krajinski videz!
Po silovitem odporu krajanov, podprtem z osveščeno javnostjo, sred-
stvi javnega obveščanja, delegati zbora krajevnih skupnosti občine Ptuj,
objektivnimi strokovnjaki in OK ZSMS Ptuj, je investitor sklenil, da hleve
odmakne za slabih 100 m od osnovne šole (prej 70 m, sedaj 160 m), mlina,
doma krajanov, ignšča, cerkve, republiške ceste in stanovanjskih hiš »tr-
ga« Trnovske vasi. Namerno pa pozablja, da se s tem pnbližuje naselju
vzhodnega dela Trnovske vasi, saj se giblje v krogu s premerom 500 m
med »trgom« in vasjo, ki skupaj sestavljata naselje Trnovsko vas.
H GRADNJI NA TEM MESTU NE DAJEMO SOGLASJA IN JO ODLO-
ČNO ODKLANJAMO!
Predlagamo: 1. Denar naj se vloži v razvoj kmetij, predvideno število
pitancev pa vzreja v kooperaciji neposredno s Kmetijskim kombinatom ali
prek Kmetijske zadruge. Menimo, da sredstva zadoščajo za dvig sedemde-
setih kmetij na območju Destrnika, Trnovske vasi in Vitomarcev, da ne bo-
do najmodernejših hlevov, kot žalni trak, obdajale propadajoče kmetije!!!
2. Če KK vztraja, naj hleve gradi na lokaciji, predlagani s strani KS,
2,5 km oddaljeni od središča vasi in slab km od prve hiše.
Krajani ne moremo verjeti, da se institucije, ki so dolžne varovati oko-
lje in krajino, tako sprenevedajoče obnašajo!!!
Vodstvo KS pa v primeru nadaljnjega omalovaževanja in zanikanja vlo-
ge in pravic KS načrtuje kolektivni odstop!
Trnovska vas, 28. 10. 1988
Predsednik skupšCine KS
Predsednica KK SZDL Trnovska vas	Trnovska vas
Angelca FRAS	POŽEGAR
V 21. maju so nam pokazali tudi nov motor za novi jugo-florida.
Iz proizvodnje v Slobodi Čačak. V tovarni je zaposlenih 7 tisoč delavcev,
izdelujejo pa gospodinjske aparate, polovico proizvodnih zmogljivosti pa
je za potrebe vojske.
ŠTIRIDNEVNI OBISK V SRBIJI
Kako razmišljajo srbski delavci
Mnogo problemov med ljudmi nastane že zaradi tega, ker se med
seboj ne poznajo dovolj. Prav boljšemu medsebojnemu poznavanju je bil
namenjen obisk tridesetih slovenskih novinarjev pri srbskih novinarskih
kolegih, delavcih, kmetih in politikih.
V tovarno motorjev 21. maj v
Rakovici nas je vodila pot z beo-
grajskega letališča. O delavcih te
tovarne sem vedel le to, da so bi-
li nekaj dni pred našim obiskom
pred zvezno skupščino in da so
širom Jugoslavije poslali pisma s
svojimi stališči. Kot so pozneje
povedali, so dobili podporo tudi
iz slovenskih delovnih kolekti-
vov.
Delavci iz Rakovice so se po-
govarjali z delavci iz drugih kra-
jev Jugoslavije in spoznali, da so
njihova stališča enaka ali vsaj
podobna, pa jih je razjezila ne-
moč delavskega razreda pri spre-
minjanju razmer v Jugoslaviji.
Tako so se odločili za organizi-
ran zbor pred skupščino, vse sku-
paj pa je vodil predsednik občin-
skega sindikata v Rakovici Mi-
lan Nikolič. Glavni namen prote-
sta je bil, da delavci pokažejo, da
nočejo biti več samo poslušni tr-
pini, temveč odločno in jasno
zahtevajo boljše življenje. Jasne
so njihove zahteve po 20-odsto-
tni razbremenitvi gospodarstva
in kaže, da je to srbska parola,
saj so o istem govorili delavci
Slobode iz Cačka. Zanimivo je.
Srbski delavci verjamejo
Slohodanu Miloševiču, saj je
edini, ki dela to, kar govori;
kar obljubi, tudi izpolni. Pred
skupščino je Miloševič obljubil
rakoviškim delavcem, da jih
bo obiskal takoj po končani
17. seji C K ZKJ. Seja je bila
končana v sredo zvečer, v četr-
tek zjutraj pa se je Miloševič že
pojavil med delavci v Rakovici.
In vsemu skupaj so dala sred-
stva obveščanja primeren pou-
darek.
da ta razbremenitev gospodar-
stva ne sme prizadeti zdravstva,
kulture, šolstva, temveč državo.
Na provokativno vprašanje, ali
mislijo pri tem tudi na vojsko, so
energično zagotovili, da ne. Vzeti
je torej potrebno državi ali —
kot mi je na uho šepnil radijski
novinar iz Beograda — osmim
državam, ki jih imamo v Jugosla-
viji.
Sicer je razbremenitev gospo-
darstva v Srbiji sedaj moto vseh
pogovorov in s tem so najbolj za-
poslene misli delavskega razre-
da, ki poziva vse jugoslovanske
delavce k enotnosti pri teh zahte-
vah. Delavci tudi neomajno zau-
pajo Slobodanu Miloševiču, ki
da edini naredi to, kar obljubi. V
Beogradu menda že mrzlično
prodajajo službene avtomobile
in tudi predsednik skupščine me-
sta Beograda je zatrdil, da bodo
število avtomobilov zmanjšali za
polovico.
Resnica je, da so srbski delav-
ci postali zelo glasni tudi zaradi
nizkih osebnih dohodkov. V 21.
maju v Rakovici je zaposlenih
5.200 delavcev in avgusta so pov-
prečno zaslužili 390 tisočakov, so
pa se jim osebni dohodki, po
protestu pred zvezno skupščino,
povečali; kljub pojasnilu pa nam
novinarjem ni bilo povsem ja-
sno, od kod je delovna organiza-
cija dobila denar. Magister Mi-
roslav Pušonja, ki dela v razvojni
službi tovarne motorjev, je poto-
žil, da zasluži 50 starih milijo-
nov, kar je dokaz, da znanja v
Jugoslaviji ne cenimo.
Delavci v Srbiji se zavzemajo
za gospodarske reforme in s tem
se vsaj v besedah popolnoma
ujemajo s slovenskimi stališči
glede tega vprašanja. Pravijo, da
so vsa odprta vprašanja v Jugo-
slaviji razrednega značaja, da ne
gre za nacionalizem, tudi ne v
odnosu do problema Kosova, da
pa jim ni vseeno, kam gredo veli-
kanska sredstva za razvoj te av-
tonomne pokrajine. Vprašanje
seveda je, koliko delavci poznajo
pomen besede tržno gospodar-
Delavci 21. maja v Rakovici
ne zahtevajo boljšega življenja
kar tako, temveč njihove zah-
teve temeljijo na dobrem delu.
Ponosni povedo, da je med nji-
mi tudi najboljši jugoslovanski
kovinar.
stvo; velik pomen imajo stališča
trgovskih in sploh poslovnih
mačkov v največji jugoslovanski
zunanjetrgovinski firmi Genex,
ki pa na srečo mislijo enako. To-
rej: dajmo gospodarstvu proste
roke!
Zanimivo je, kako so nam ho-
teli v Srbiji povsod dokazati, da
ni govora o kakršnemkoli nacio-
nalizmu. V Rakovici so povedali,
da je 120 tisoč tam živečih drža-
vljanov najrazličnejših narodno-
sti, daje celo njihov občinski sin-
dikalni predsednik Hrvat. Izve-
deli smo tudi, da živi v Beogradu
okoli 70 tisoč Albancev, da je v
Srbiji okoli 10 tisoč Slovencev.
JB
ŠE O SEJI OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI PTUJ
Kratkoročna ali dolgoročna rešitev
Na zapis o seji občinske zdrav-
stvene skupnosti Ptuj — ta je za-
sedala 24. oktobra — smo prejeli
odmev oziroma kratek dopis di-
rektorja Zdravstvenega centra dr.
Jožeta Potrča Ormož — Ptuj. Ta-
kole piše:
»V Tedniku številka 42. z dne
27. 10. 1988 ste v članku »S seje
Občinske zdravstvene skupno-
sti« zapisali trditev: »V centru
pa se do programa investicij še
Varianta idejnega projekta
IMPIZIP Ljubljana predvide-
va novogradnjo porodnega in
ginekološkega oddelka bolniš-
nice v dveh etapah z lokacijo
in načinom gradnje, ki bo ce-
lovito zaokrožil prostore in
funkcijo bolnišnične dejavno-
sti v Ptuju. Ta idejni projekt
tudi omogoča, da se v novi
zgradbi bolnišnice in ginekolo-
gije namestijo še šolski in
otroški dispanzer s spremljajo-
čimi službami ter dispanzer za
ženske. Porodnišnica s šolskim
dispanzerjem in dispanzerjem
za ženske naj bi se gradila v
prvi fazi, ginekološki oddelek z
otroškim dispanzerjem in
spremljajočimi službami pa v
drugi.
Ta varianta optimalno rešu-
je prostorsko problematiko
ptujske bolnišnice za daljši čas
— vsaj za petdeset let. Edini
problem: sredstva III. občin-
skega samoprispevka in centra
pokrivajo le 60 odstotkov pred-
računske vrednosti investicije
v gradbenem delu.
niso opredelili.« Trditev ste zapi-
sali v zvezi s poročanjem o točki
dnevnega reda, kjer naj bi tekla
razprava o načrtovanih investici-
jah v zdravstvu do leta 1990
(tekst v okviru).
Zaradi pravilnega informira-
nja bralcev vas prosim, da v na-
slednji številki objavite v dopol-
nitev ali popravek (po vašem iz-
boru) z naslednjo vsebino:
»Zdravstveni center dr. Jožeta
Potrča Ormož—Ptuj se je za naj-
ustreznejši varianti gradbeno-
prostorske rešitve gradnje in po-
sodobitve ginekološko-porodne-
ga oddelka in prostorov dispan-
zerjev opredelil že v začetku sep-
tembra 1988. Pisno poročilo o tej
opredelitvi je dne 19. 9. 1988 po-
sredoval tudi predsedstvu občin-
ske zdravstvene skupnosti Ptuj,
pa tudi predsedstvu občinske
skupščine in izvršnemu svetu.«
V dokaz omenjenim trditvam
prilagamo fotokopijo spremnega
dopisa, s katerim smo posredo-
vali pisno poročilo o naši opre-
delitvi. Če novinarji Tednika
morda želijo spoznati vsebino
naših opredelitev, lahko fotoko-
pijo pisnega poročila dobite pri
direktorju Zdravstvenega cen-
tra.«
Odgovor uredništva: V zapisu
»S seje občinske zdravstvene
skupnosti Ptuj pod naslovom
Denar, denar in . .. znova denar,
gre za stvarno poročanje s seje
skupščine. Za tiste, ki na skup-
ščini niso bili, naj zapišemo, da
so o načrtovanih investicijah iz
samoprispevka delegati skupšči-
ne razpravljali v osmUočki dnev-
nega' reda. V predlogu dnevnega
reda je bilo tudi zapisano, da se
bodo seznanili s stališčem občin-
skega izvršnega sveta in s poroči-
lom Zdravstvenega centra dr. Jo-
žeta Potrča Ormož -Ruj o pri-
pravah na gradnjo objektov iz
tretjega občinskega samoprispev-
ka. Predsednik skupščine je ta-
koj, ko je ugotovil, da manjka
poročevalec iz Zdravstvenega
centra, hotel umakniti to točko
dnevnega reda. Nato pa so se de-
legati kljub temu seznanili z na-
črtovanimi investicijami v zdrav-
stvu, in to s strani predstavnice
izvršnega sveta. Povedano je bi-
lo, da »Zdravstveni center še ni-
ma opredeljenega programa«.
Predlog zdravstvenega centra
dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj
za izbor najustreznejše variante
gradbeno-prostorske rešitve
gradnje ter posodobitve gineko-
loško-porodnega oddelka in pro-
storov dispanzerjev smo si foto-
kopirali na občinskem izvršnem
svetu. V njem sta dolgoročna in
kratkoročna rešitev za bodočo
porodnišnico in dispanzerje.
Ta predlog je Zdravstveni cen-
ter poslal v obravnavo občini in
SMELT Ljubljana je izdelal
projekt posodobitve in gradnje
ginekološko-porodnega oddel-
ka s prizidkom in adaptacijo
dosedanjih prostorov ter nad-
zidavo pritličja enega trakta
zdravstvenega doma za dodat-
ne prostore dispanzerjev. Ta
varianta je optimalna v delu,
ki zagotavlja dodatne prostore
za dispanzerje (v prvi etapi šol-
skega, v drugi tudi otroškega
— nadzidava pritličij obeh
traktov), medtem ko ne ponuja
dolgoročne rešitve ginekolo-
ško-porodnega in otroškega
oddelka. Za to varianto tre-
nutno manjka dvajset odsto-
tkov denarja.
zdravstveni skupnosti. 21. 9. le-
tos je občinski izvršni svet po-
drobno razpravljal o obeh vari-
antah. Naklonjen je dolgoročni.
V zvezi s tem je sprejel tudi načrt
aktivnosti, v katerem se je zavzel
za optimalno rešitev okrog finan-
ciranja že omenjene variante. S
tem bo na prihodnjem zasedanju
seznanil zbore občinske skupšči-
ne. Rešitve za gradnjo, kot neka-
teri to zatrjujejo, pa še vedno ni,
saj nista pokriti (z denarjem) niti
kratkoročna niti dolgoročna, če-
prav ima slednja nekaj kvalite-
tnih prednosti. Pri prvih manjka
dvajset odstotkov, pri drugi štiri-
deset odstotkov denarja.
Končali bomo z mnenjem de-
lovne skupine, ki je pripravljala
predlog za izbor variante. Takole
so se opredelili: »Predlagamo
poslovnim in samoupravnim or-
ganom Zdravstvenega centra. Iz-
vršnemu svetu in Občinski zdrav-
stveni skupnosti, da skupaj po-
drobno proučimo možnosti zago-
tovitve finančnih sredstev za va-
rianto idejnega projekta IMP
IZIP Ljubljana (dolgoročna reši-
tev — op. avt.) oziroma za vari-
anto idejnega projekta SMELT
Ljubljana (kratkoročna rešitev
— po. avt.), če ni mogoče poleg
znanih virov sredstev pridobiti še
drugih virov za finančno kon-
strukcijo najoptimalnejše grad-
beno prostorske variante. Delo-
vna skupina tudi meni, da je do-
kumentacija o obeh variantah v
taki fazi (ko se preveri realna
možnost fmančne konstrukcije
obeh variant), da je še v letu
1988 mogoče sprejeti investicij-
sko odločitev in torej razporediti
sredstva III. občinskega samo-
prispevka za posodobitev in
Ali Je bilo pisanje v Tedniku
resnično ali ne? Na to lahko
odgovorimo, če pogledamo,
kaj pomeni besedna zveza
»opredeliti se«. Če razumemo
pod tem pojmom »postaviti se
na stran nekoga/nečesa« (ta-
ko razlaga Slov. pravopis, str.
543), potem ima Tednik prav:
Zdravstveni center se ni posta-
vil na stran nobenega predlo-
ga, torej se ni opredelil. Če pa
razumemo pojem »opredeliti
se« tako, kot je zapisano v
Slovarju slovenskega knjižne-
ga jezika III (str. 420) — »iz-
raziti, pokazati svoje stališče
do česa« — potem ima prav
direktor ZC: Center je povedal
svoje stališče, torej se je opre-
delil do predlogov.
gradnjo zdravstvenih zmogljivo-
sti že v zadnjih mesecih 1988. le-
ta ter v vsem letu 1989 in 1990.«
Prepričani smo, da v našem
poročanju s seje skupščine ob-
činske zdravstvene skupnosti ni
bilo večjih napak — razen ene:
sejo je demonstrativno zapustil
le direktor centra, ne pa tudi
vodja bolnišnice (ta je moral na
delo). Vs.SDina pa je takšna, kot
je bila razprava.	j^O
TEDNIK - 3. november 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Jesensko razkošje Hvara
Vinogradi sredi kamenja in pod vročim soncem.
Sonce, morje, mandarine, sir in vino
Ko sem v poznem popoldnevu
zapuščala deževno, zamegljeno
Štajersko in ko me je dež sprem-
ljal še dobršen del poti proti
Splitu, sem se že sprijaznila s
tem, da bo tudi ob morju dež.
Kakšno presenečenje! Sonce in
še enkrat toplo sonce Dalmacije
mi je v splitskem pristanišču izre-
klo dobrodošlico. Morje je bilo
toplo in mirno; tako je bila dve-
urna vožja s trajektom na Hvar
izredno prijetna.
Hvar! Pravijo, da je to eden
najbolj sončnih otokov našega
Jadrana. Po Unescovi razvrstitvi
otokov pa je eden od sedmih naj-
lepših otokov na svetu. Res, da
ni več toliko turistov, pa je za
nas, ki prihajamo s severa, tukaj
še zmeraj sezona. Ljudje se še
kopajo, hodijo v kratkih rokavih,
posedajo pred »kafiči« in na te-
rasah restavracij, človek bi se jim
kar pridružil za kakšnih štirinajst
dni.
Hvar! Pred dobrimi štirinajsti-
mi dnevi se je tukaj končala trga-
tev. Hvar bi lahko razdelili na
dve vinorodni področji: na se-
verni strani območja okrog Sta-
rega Grada in Jelše in na južni
strani okoli »hvarske plaže«.
Hribovito področje okrog Stare-
ga Grada in Jelše ima na polju v
dolinah med hribi okrog 410
hektarov vinogradov. 80 odsto-
tkov je trte, ki daje belo vino,
drugo so trte, iz katere prideluje-
jo črna vina. Bele sorte so tr-
bljan, bogdanuša, prč, maraština,
mekulja, cetinka, kurtelaška, čr-
na vina pa dajejo sorte plavac, ki
ji primešajo še drnekušu in babi-
ca. To področje daje okrog 394
vagonov belega in 84 vagonov
črnega grozdja. Vinske kleti za
predelavo grozdja so v Starem
Gradu, Jelši, Vrbnju in Svirču.
Pridelujejo kvalitetni vini bogda-
nuša in hvar, ki se donegujeta in
polnita v steklenice v centralni
kleti Dalmacijavina v Splitu.
Drugo vinorodno območje
»hvarske plaže« se razprostira
na južnem delu otoka. Vinogradi
leže pretežno v uvalah, ki so iz-
redno strme in se od morja dvi-
gajo proti vrhovom hribov. Tu-
kaj je okrog 200 hektarov vino-
gradov. Gre v glavnem za črno
grozdje, ki ga tukaj pridelajo
okrog 85 odstotkov, pretežno ra-
ste sorta plavac. Iz grozdja, ki ra-
ste tukaj, pridelujejo znano vino
faros. Pravijo, da tukaj sije sonce
kar 2577 ur na leto. In če imate
vsaj malo domišljije, lahko v
temno rdeči barvi farosa odkrije-
te sončni odsev.
Prav na Hvaru živi edini priva-
tni pridelovalec vina v Dalmaci-
ji, ki tudi sam polni vino v stekle-
nice. To je Ante Plančič iz vasi
Svirče, nekaj kilometrov od Jelše
v notranjost. Idejo je dobil v voj-
ski, ko mu je o tem pripovedoval
sovojak z Dolenjske, čigar oče že
nekaj let sam stekleniči svoj pri-
delek vina. Pred dvema letoma je
Ante tudi sam poskusil. Uspeh je
bil takšen, da sam ne more verje-
ti- Že prvo leto je svoje vzorce
poslal na sejem v Novi Sad in
dobil zanje srebrno medaljo. Tu-
di na vinskem sejmu v Ljubljani
fii bil neopažen. Doma pa je za-
enkrat še brez konkurence: v
t)almaciji je edini, na Hrvaškem
pa tretji ali četrti. V mestu Hvaru
in Splitu sta le dve restavraciji, ki
"Tiata ekskluzivno pravico, da to-
pita njegovo vino. Zagotavlja, da
veliko gostov, ki prihajajo v ti
dve restavraciji prav zaradi nje-
govega vina. Ko ga poskusite,
"lu morate pritrditi. Prav v teh
dneh je v sklepnih pogovorih z
delovno organizacijo Dalma
Split, kateri bi prodajal v nasled-
njih petih letih vso svojo proiz-
vodnjo, delovna organizacija pa
bi mu zagotavljala tudi kakšen
kredit za njegov nadaljnji razvoj.
Ante Plančič polni v sedemdeci-
litrske steklenice tri vina: opolo,
bogdanušo in plavac.
V teh dneh se je na Hvaru tudi
pričela sezona lova. Zato ni bilo
varno potikati se po vinogradih
in gozdovih. In kaj lovijo? Zajce
in fazane, čeprav jaz doslej še ni-
sem videla na Hvaru ne fazana
ne zajca, pa tole ni bilo moje pr-
vo bivanje na tem otoku. Res pa
je, da sem letos prvič videla lov-
ce, pa tudi lovske pse in potem
bo že držalo, da se tudi sredi ka-
menja in borovih gozdov da ujeti
kakšnega zajca ali fazana. V bli-
žini mesta Hvara pa je rezervat
muflonov in pravijo, da se loviti
zares splača, saj so tam pravi
»kapitalni« mufloni.
In kakšen užitek je šele, če si
utrgaš zlatorumeno mandarino
sam z drevesa. Na otoku ni pose-
bej veliko nasadov mandarin, saj
potrebuje mandarina veliko vla-
ge, pa vendar jih je toliko, da si
marsikateri pridela z njimi velik
del svojega dohodka.
Hvar pa je znan tudi po travah
in zeliščih; nekatera od njih ra-
stejo samo na Hvaru. Kdo ne po-
zna lavande, ki zavzema precej-
šen del površine v notranjosti na
poti proti mestu Hvaru? Iz nje
pridobivajo eterična olja in posel
cveti, da je kaj. So pa polja la-
vande, ki - ko cveti - omamno di-
ši, tudi bogata paša za čebele, za-
to tudi čebelnjakov na Hvaru ne
manjka. In prodaja pomembno
prispeva k družinskemu proraču-
nu.
Kako lahko zdravilna zelišča
in trave prodaš, ne da bi jih mo-
ral nabirati, sušiti in pakirati, pa
je pokazal turistični delavec iz
Jelše Mič Mijoško Bartulovič. In
kaj je naredil? Letos je pričel or-
ganizirati sprehode, na katerih se
ljudje spoznavajo s travami, ro-
žami, plodovi, ki imajo takšno
ali drugačno zdravilno moč. En
sprehod traja dve do tri ure, sta-
ne pa 25 nemških mark. Spreha-
jalci pa poleg spoznavanja poku-
sijo tudi čaj iz tega ali onega ze-
lišča, s seboj imajo knjige, iz ka-
tere preberejo značilnosti posa-
mezne rastline. Največ zanima-
nja za takšne vrste sprehodov so
doslej pokazali Angleži, Nemci
in Slovenci.
Sonce in morje, kakšno razko-
šje v oktobru, ko nas je ob priho-
du v Ptuj spet sprejela jesenska
megla in jutranja slana ...
Tekst in fotografije: NaV
Ante Plančič s svojo steklenico vina, edini, ki v Dalmaciji polni svoje vi-
no v steklenice.
Osel je še zmeraj najzanesljivejše prevozno in tovorno sredstvo, pa četu-
di je del poti asfaltne; na kamenju se mu ni treba izogibati avtomobilov
Takih zapuščenih kamnitih hiš in ruševin je v vaseh v notranjosti Hvara
vse polno in Hvarčani se samo še spominjajo časov, ko so veljali za pre-
možne ljudi
Mic — Mijoško Bartulovič: Zakaj bi prodajali biftek, ki ga lahko turi-
sti dobijo kjerkoH na svetu, nekatera zelišča in trave pa rastejo samo na
Hvaru .
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ - RAZSTAVIŠČE
NA GRADU
Predstavitev grafične
w
mape Sandija Cerveka
in Marjana Gumilarja
v petek, 4. novembra, bo ob 16. uri v prostorih razstavišča na
ptujskem gradu predstavitev grafične mape akademskih slikarjev San-
dija Červeka in Marjana Gumilarja. Projekt sodi v okvir nadaljevanja
dejavnosti nekdanje boriske kolonije, ki je zdaj del programa Pokra-
jinskega muzeja. Grafike si lahko ogledate tudi po predstavitvi, in si-
cer do konca meseca novembra.
Nekdaj sicer popularna, vendar v zadnjih letih nekoliko zamria
ideja o likovni koloniji doživlja svojo prenovo. Ta sicer ne povzema
konvencionalnega okvira, ki naj ga razumemo v tradicionalnem smi-
slu, marveč poskuša s sredstvi, ki so še na voljo, pridobiti nova dela
sodobne likovne produkcije za galerijski fundus. Reči velja, daje ve-
lik del zbirke, ki je nastajala ob kolonijah, razbit pravzaprav zaradi iz-
posoje posameznih del za opremo družbenih objektov. Namen pro-
jekta grafične mape pa je zato večplasten in upravičen, saj bodo na
račun lahko prišli tako družbeni subjekti, katerih namen in ambicija
je posedovanje umetniških del, kakor tudi tisti posamezniki, ki bodo
želeli obogatiti svojo umetniško zbirko.
Akcija Pokrajinskega muzeja je zategadelj bila usmerjena k zago-
tovitvi kvalitativnega nivoja in k zvišanju le-tega, saj dela, ki običajno
nastajajo na kolonijah, dostikrat ne dosegajo ravni tistih, katera sre-
čujemo v rednem opusu ustvarjalcev. Tako odločitev, ki smo jo že na
pomlad letošnjega leta posredovali v ptujski kulturni skupnosti, pred-
stavlja nek novum, saj izključuje konvenco nujnosti, da naj likovno
delo povabljenega likovnega umetnika nastane v narekovanem pro-
storu in to povsem prepustili izbiri ustvarjalca. Seveda je s tem dopuš-
čen in razumljiv sklep, da se ta intenca poplača ob samih likovnih
stvaritvah. Gotovo pa bo ta pot dobila svoje potrdilo ob samih grafi-
kah obeh umetnikov.
Srečujemo se torej z deli ustvarjalcev, ki sta podobo svojih grafik
snovala že dlje časa in jo je nujno razumeti kot rezultat kompleksne
likovne raziskave. Gre za deset sitotiskov (vsak avtor je v mapo pri-
speval po pet osnutkov), ki nam nudijo večplastno umetniško govori-
co.
Sandi Červek je že pred leti zasnoval podobo »Torza«, toda zdaj
je le-to v variantnih odsevih nadgradil, kajpada z dosledno grafično
obdelavo. Tisto, kar že itak navdušuje pri Cervekovem opusu, je ris-
ba, seveda v grafiki nekoliko drugače akcentirana, saj privzema vlogo
nosilca likovnega telesa. V konturno naznačen kubus torza umetnik
»inkorporira« barvne ploskve, katerih vlogo moramo razumeti docela
abstraktno. Tisto, kar fascinira, je torej raziskava in doseženo sozvoč-
je med mimetičnim nosilcem in abstraktno vsebino. Formalno bi lah-
ko poiskali ustrezen slogovni nastavek za Červekova dela, kajpak pa
se njegova drža umetnika gotovo sklada z upodobljenim, kar je po-
trebno jemati v docela eksistencialnem oziru.
Podobno svetovnonazorsko opredelitev bi lahko aplicirali tudi
ob Marjanu Gumilarju. Seveda pa je njegova likovna morfologija ne-
koliko bližje siceršnjemu opusu, ki smo ga do sedaj imeli priložnost
spoznavati. V delih, ki jih je umetnik prispeval za grafično mapo, bi
lahko potrdili tezo, da gre za vnovično transponiranje klasičnih sli-
karskih momentov v grafični medij. To se kaže kot povsem uspelo,
kajti le stežka bomo razmejili razmerja med barvno risbo in grafiko.
Grafike predstavljajo tako za to priložnost resnično drugačno sli-
ko ustvarjalnosti, kot običajno zaznamuje kolonije, saj dokončno raz-
mejuje dva pogleda: tistega, kateremu bi lahko bili podvrženi zaradi
sicer preživele demagoške ideje o poceni (tako ali drugače) pridobiva-
nju likovnih del, ter za zdajšnji čas prikladnejšega mišljenja, daje edi-
no merilo delo in kvaliteta umetniških stvaritev, kajti gre za umetni-
ško produkcijo, ki bo poslej predstavljala delež v nacionalni kulturni
dediščini.
Janez Balažic
Pogled v haioško kmetijstvo
Samo trdo delo ne daje Haložanu rezultatov, kakršne si želi.
Dvajsetletno opazovanje predela Haloz od Vidma, Leskovca do Cvet-
lina meje privedlo do tega, da napišem nekaj svojih strokovnih misli.
Ker v tem predelu ni nobenega proizvodnega obrata, se ljudje
vozijo na delo v Ptuj, Maribor in drugam. Doma ostajajo predvsem
stari ljudje in že tako siromašne kmetije ostajajo obdelane polovično.
Menim, da bi občinski možje mesta Ptuja malo razmislili o mojem
predlogu in bi na primer na območju KS Leskovec zgradili kakšen
delovni obrat za 50 — 60 moških. S tem bi na kmetijah obdržali več
mladih ljudi in tudi pospešili proizvodnjo hrane, saj bo te vsak dan
manj.
Vprašanje proizvodnje kmetijskih pridelkov je tukaj pereče po-
glavje. V KS Leskovec imajo KZ. V njej je zaposlen delavec, ki je —
po moje — trgovec, mislim pa, da bi na tem delovnem mestu moral
biti vsaj kmetijski tehnik. Ta bi ob prodaji lahko dal kmetom kakšen
nasvet za uporabo gnojil, zaščitnih sredstev, sortnih semen itd. Tega
ni in zato je pogled na obdelane površine klavrn, razen redkih izjem.
Če bi rešili ti dve vprašanji in ju združili še z dobro pospeševalno
službo, bi tudi nerazvite Haloze dajale dobršen del hrane za meščane.
Franc Hočevar, ing. agr.
Naš vsakdanji kruh
Iz dneva v dan zahajam v jutranjih urah v samo-
postrežno trgovino, kjer prodajajo tako imenovani
polbeli kruh ali — kakor ga potrošniki imenujejo
— delavski, socialni, vladni in celo (po zadnjih
dogodkih pred 17. sejo CK ZKJ) »Mikuličev«.
Vendar je za ta kruh, ki stane 680 dinarjev (seveda
štruca), vedno večje povpraševanje, predvsem za-
radi cene. In ko pride kruh v prodajalno, ga naši
potrošniki razgrabijo, preden ga lahko prodajalke
zložijo na police. Ce v tem vrvežu nisi iznajdljiv,
lahko ostaneš brez njega. Pri tem moraš uporablja-
ti vse svoje spretnosti, da se prerineš v ospredje ter
prejmeš kruh, da ne bodo potem doma usta lačna.
Naš potrošnik bi v tej gneči lahko postal celo ino-
vator leta, kajti prava je umetnost dobiti oziroma
prejeti naš vsakdanji kruh. Seveda pa pri tem pou-
darimo: če ostane potrošnik brez tega kruha, mora
kupiti drugega dražjega. In če družina potrebuje
dnevno 2 kg kruha, mora na mesec za njega odšte-
ti kar celih 15 starih milijonov, kar pa je ponekod
tretjina delavske plače.
Kakšen kruh jedo drugod po svetu in po kakšni
ceni. se lahko prepričate iz te tabele:
Seveda so te vrste kruha v tabeli tipične za te dr-
žave, kot je za nas polbeli kruh. Sedaj pa vzemite v
roke svinčnike ter malo napnite možgane, pa boste
lahko ugotovili, ali pri nas jemo najcenejši kruh,
ki stane 680 dinarjev, ali ne. Potem pa presodite,
ali se splača čakati v vrsti na ta kruh, kljub temu
da potem ostaneš brez njega. Jaz bom še naprej
poskušal, da v prodajalni dočakam naš vsakdanji
kruh; kaj pa vi?	zb
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
3. november 1988 - TEDNIK
Pasja revija
Člani kinološkega društva iz Ptuja so v sodelovanju s slovensko
kinološko zvezo pripravili zadnji dve nedelji na stadionu NK Drava v
Ptuju republiški letni pregled službenih in športnih psov najrazličnej-
ših pasem in velikosti. Tako seje zahtevni strokovni komisiji pokaza-
lo prek 700 dlakavih štirinožnih prijateljev, ki so v svoje knjižice dobi-
li ustrezno oceno. Na splošno ocenjujejo kinologi, da je bil prirast
med srednje dobrimi v zadnjih nekaj letih in da je stanje prikazanih |
psov zelo dobro.	OM |
Priprava na nastop je bila za nekatere preveč dolgočasna.
(Foto: L. Cajnko.)
PREPISANO IZ STARIH ŠTEVILK
Ptujska bolnica
je odprla otroški
oddelek
Po neumornem delu je vendarle uspelo upravi doseči, da je lahko ot-
vorila otroški oddelek. Urejen je na moderen način po zaslugi tovarišice
dr. Valjavec, kije primarij tega oddelka.
Na oddelku srečujemo čiste in svetle sobe, v katerih nas vprašujoče
gledajo radovedne otroške oči. Na oknih so lahne bele zavese, na mizi pa
cvetlice, kar napravi sobo zelo prijazno.
Tovarišica primarij dr. Valjavec me je peljala po oddelku in mi ga
razkazala. To je tretji oddelek, ki ga je uredila v svoji dosedanji praksi.
—	Veste, tovarišica, oddelek še vedno ni tako urejen, kakor bi mo-
ral biti. ker je samo začasno tako urejen. Mislim, da se bo v kratkem
gradila nova stavba in bom dobila celo nadstropje za otroški oddelek.
Tukaj nam manjka terasa, da bi lahko imeli otroke na zraku.
Peljala me je naprej.
~ Sedaj boste videli sobo, tako zv. boxe. Tukaj ostanejo otroci toli-
ko časa, dokler ne poteče doba okužbe; vsaka bolezen je ločena.
—	Kakor vidim, so »boxi« urejeni po vzorcu otroške klinike v Za-
grebu ?
—	Da, ptujska bolnica je prva v Sloveniji, kije vzela ta sodoben na-
čin. Vsaka bolezen je ločena, sestra pa ima dober pregled nad otroci, ker
so prostori ločeni s steklom.
—	Ah imate tudi zasebno kopalnico?
—	Seveda, ker bi se sicer ostali otroci inficirah.
—	Kdaj so dovoljeni obiski?
—	Samo ob nedeljah lahko pridejo starši. V sam oddelek ne smejo,
da bi ne prinesh bacilov od zunaj, odnosno. da jih ne bi nesH ven. Otroke
pokažemo skozi steklena vrata.
—	Kako pa je v slučaju smrtne nevarnosti otroka?
—	Takrat jih pustimo v sobo, vendar pa si morajo obleči bolniški
plašč.
—	Koliko znese dnevna oskrbnina?
—	Za otroke do tretjega leta je prevzela vse stroške država. Za
ostale otroke pa je določeno po tabeli, oziroma isto, kakor je po vseh bol-
nicah.
Šli sva naprej in tovarišica mi je pokazala .še kuhinjo, ki je ločena
od centralne kuhinje. S tem je dosežena še večja higiena.
Iz bolnice sva odšli z velikim zadovoljstvom. To je ponovni dokaz,
koliko ljubezni in pozornosti se posveča našim malčkom, našim bodočim
graditeljem socializma.
M. R.
(Naše delo, Ptuj, 2L oktobra 1948, št. 9.)
Sodelovanje je lahko vsem za vzor
v Slovenski Bistrici je bila let-
na programska seja odbora za
koordinacijo sodelovanja enot in
štabov za civilno zaščito bratskih
občin SRH in SRS, katerega se-
dež je bil v tem letu v občini Slo-
venska Bistrica. Na seji so sode-
lovali tudi poveljniki in načelni-
ki občinskih štabov za civilno za-
ščito Cakovec, Ivanec, Klanjec,
Koprivnica, Krapina, Ludbreg,
Novi Marof, Pregrada, Varaždin,
Lendava, Ljutomer, Maribor,
Murska Sobota, Ormož, Ptuj in
Slovenska Bistrica ter predstav-
niki JLA in republiškega sekreta-
riata za ljudsko obrambo SRS.
Glavni namen seje je bil ocena
realizacije dogovorjenih nalog
na področju civilne zaščite in do-
govor za aktivnosti v novem de-
lovnem letu 1989. Gradivo za se-
jo je skrbno pripravil občinski
štab za civilno zaščito Slovenska
Bistrica.
Poleg uspešno izvedenih stro-
kovnih posvetovanj sodi med
najzahtevnejše skupne naloge v
tem letu uspešno izvedena 11.
medrepubliška vaja enot in šta-
bov za civilno zaščito bratskih
občin, ki se je izvajala pod ge-
slom Bratstvo-enotnost-solidar-
nost-Slovenska Bistrica '88. Vaja
je bila na območju krajevne
skupnosti Pohorski bataljon v
Slovenski Bistrici 25. junija 1988.
Na njej je sodelovalo 780 pri-
padnikov civilne zaščite, JLA, te-
ritorialne obrambe, članov spe-
cializiranih društev in drugi.
Ogledalo si jo je okrog 2.500 lju-
di. V sklepni oceni so razpra-
vljalci poudarili, da je bilo v pri-
prave vaje vloženega mnogo dela
in osebne odgovornosti, kar se je
odražalo tudi v strokovnosti po-
veljevanja in usmerjanja dinami-
ke vaje. Vaja je v vseh pogledih
dosegla dogovorjene cilje, kar
sta v razpravi poudarila tudi na-
čelnik republiškega štaba za ci-
vilno zaščito SR Slovenije in
predsednik skupščine občine
Slovenska Bistrica. Pri strokov-
nem ocenjevanju vaje je bil zelo
dobrodošel tudi filmski posne-
tek, ki je vzpodbudno vplival na
razmišljanja, kaj vse naj se upo-
števa pri načrtovanju vaj v pri-
hodnje. Med drugim so predla-
gali, da se mora v vaje civilne za-
ščite aktivno vključiti tudi čim-
več prebivalstva območja, na ka-
terem vaja poteka. Občinski štab
za civilno zaščito Slovenska Bi-
strica je zaupano nalogo opravil
strokovno zelo uspešno in odgo-
vorno, zato so mu udeleženci let-
ne programske seje izrekli pri-
znanje in pohvalo.
Naloge nosilca predsedujoče
občine za leto 1989 je prevzel ob-
činski štab za civilno zaščito
Ludbreg. Naloge sekretarja od-
bora bo tudi v prihodnje opra-
vljal Josip CREP iz bratske obči-
ne Cakovec, eden izmed najza-
služnejših aktivistov medrepubli-
škega sodelovanja enot in štabov
civilne zaščite.
Sodelovanje 16 bratskih občin
SRH in SRS na področju civilne
zaščite je neprecenljiva vrednota
in se izraža v skupnem izpopol-
njevanju strokovnega znanja po-
veljniškega kadra in pripadnikov
enot civilne zaščite. Krepi se za-
vest socialistične solidarnosti,
humanosti, tovarištva in pripra-
vljenosti za nesebično pomoč lju-
dem, za zaščito in reševanje lju-
di, materialnih, kulturnih in dru-
gih dobrin ob naravnih katastro-
fah, drugih hudih nesrečah ali v
vojni. Pri skupnem delu se krepi-
jo pristne bratske in prijateljske
vezi med ljudmi, narodi in na-
rodnostmi. S skupnim delom pa
se v vsakodnevni praksi potrjuje
naša pripadnost Titovi viziji sa-
moupravnega socializma in av-
nojske Jugoslavije. Sodelovanje
je tudi v skladu s programsko
zasnovo obrambno-zaščitnih pri-
prav socialističnih republik Hr-
vatske in Slovenije ter ima velik
družbeni in politični pomen, za-
to je lahko za vzor vsem, je v
sklepni razpravi poudaril načel-
nik republiškega štaba za civilno
zaščito SR Slovenije.
Feliks Bagar
Utrinek z vaje civilne zaščite Bratstvo — enotnost — solidarnost —
Slovenska Bistrica '88.
Trenutek proč od civilizacije
Letošnji planinski izlet ptujskih srednješolcev
pod vodstvoin tovariša Ciča je bil predvsem — na-
poren. Naporen in bogat. Bogat — poln zelenih
planjav, kjer ceste zamenja ozka stezica; poln tistih
čistih, bistrih izvirčkov, ki se (kdove od kod) kotali-
jo v dolino; poln majhnih cvetlic, ki kukajo izpod
skalnih razpok, tam visoko, ko že misliš, da si malo
neumen, ker vedno znova »laziš gor«, in ti vlijejo
novih moči. Moči, ki jih porabiš za nevidno silo, za
tisto nepremagljivo privlačnost, ki te sili, da moraš,
moraš stopiti naprej, navzgor; da se moraš prijeti za
jekleno vrv, stopiti na klin in se vzpenjati, vzpenja-
ti...
V tem je ta čar!
Tudi letos smo šli na izlet zadnje dni v juliju. Prvi
dan smo, i>otem ko smo si ogledali oba izvira Save,
prispeli v dolino Tamarja. Krasota! Zelena poljana
s planinsko kočo in staro kapelico, vse okrog pa go-
re. Tiste vabljivo hladne gore ...
Naslednje jutro smo, kot pravi planinci, vstali že
ob štirih. Rana ura — zlata ura!
In nato — vzpenjanje. Najprej počasi, skozi
gozd, nato pa vedno više, težje ... med skale, po
snegu ... dokler nismo prišli do čudovitega prevala
pod Mojstrovko, malo nad Vršičem, kjer so si noge
kar same od sebe oddahnile, ko so stopile na meh-
ko travnato, preprogo, polno cvetja, nizkega grmi-
čevja in — ovac. Tistih dolgodlakih, vsevprek ogla-
šujočih se ovac. In daleč pod nami — Kranjska Go-
ra, Podkoren, Planica... in malo više Dobrač, av-
strijski turistični center.
Tukaj pa — konec civilizacije! Nič več hiš. Nobe-
nih avtomobilov. Svež zrak! Vendar kljub vsej lepo-
ti in našim prošnjam tovariš Cič ni dovolil pavze!
Češ da ni v načrtu, da bomo prepozno prispeli v ko-
čo... Dobro. Torej naprej!
Po kakšni uri hoje in po vitaminski pavzi smo se
začeli vzpenjati še više. Fant, to je planinarjenje!
Najprej tista v skalo pritrjena tridelna lestev, ki ti
vlije precejšnjo mero strahu; in nato same skale,
kjer se sam odločiš, kam boš dal nogo, kam roko, in
si prijetno vznemirjen, ko se zazreš navzdol in vidiš
— prepad!
Ko smo prispeli na vrh Mojstrovke, smo se naj-
prej, seveda, slikali in se nato še okrepčali. Okrog
nas so letale kavke. Kaj letale! Plavale, jadrale so
okrog nas. Svobodne... kot Jonatan Livingston
Galeb!
Po neprijetnem »smučanju« po melišču smo pri-
šli v Tičarjev dom na Vršiču in nadaljevali pot proti
Zavetišču pod Špičkom, kjer nas je oskrbnik Fran-
celj že od daleč pozdravljal. Ko smo prispeli do ko-
če, nas je že čakal vtoč čaj, ki se mi je v tistem tre-
nutku zazdel najboljši na svetu!
In sploh — ni ga takega oskrbnika, kot je Fran-
celj! Vesel, prepevajoč... zaljubljen v gore in svet,
v katerem živi. Nič nima, pa je tako zelo, zelo bo-
gat!
Naslednji dan smo, seveda, spet vstali ob štirih in
se začeli vzpenjati na kralja planin (tako ga imenjue
Francelj) — Jalovec. Bili smo zgodnji in sneg, ki je
zapadel pred nekaj dnevi, je bil še ves leden in nam
je' prekrižal pot. Nič zato. Naš vodnik je pogumno
stopil naprej in sledili smo mu. Vendar — varno je
varno! Nekateri smo se kar ustavili in z zlimi slut-
njami raje ostali na trdih tleh. Del skupine se je od-
daljil, in ko smo mi »ta boječi« lepK) počivali na
skalah, sta se, nedaleč od nas, pojavila dva gamsa.
Cisto blizu sta nam bila, vendar sta se kaj hitro spet
skrila. »Ta pogumni« so se kmalu vrnili in skupaj
smo se podali spet do našega Franceljna, kjer smo
pustili nahrbtnike. Seveda ni šlo brez zbadljivk na
naš račun in zagotovil, da »sploh ni bilo strašno...
da bi to zmogel vsalt otrok ...«
Kakorkoli že, vse nas je kar malo stisnilo pri sr-
cu, ko smo se poslavljali od najboljšega oskrbnika,
kar jih poznam. Za slovo nam je zrecitiral eno iz-
med svojih pesmic in nato je, oblečen v prometnika,
zažvižgal na piščalko in dal znak, da vlak lahko od-
pelje.
No, naš »vlak« je res odpeljal, in ko smo bili že
precej pod Špičkom, smo trikrat zavpili »Hura za
Franceljna«, on pa nam je, visoko nad nami, ma-
hal...
Po dveumi »vožnji z vlakom« smo prispeli v do-
lino Trente, kjer smo zbrali še zadnje moči, da smo
»skočili« še do izvira Soče in do Mlinarice. Ni nam
bilo žal!
Prek Vršiča smo se nato z avtobusom vrnili v Lju-
bljano, kjer pa nas je takoj pozdravil »čudovit lju-
bljanski vonj«...
Na vlaku za Ptuj pa — saj veste: popravljanje
obleke, frizure, lepše besede ... Kaj pač moremo —
civilizacija!
L. R.
'	FRANC FIDERŠEK
PRELOMNO 1948
21. nadaljevanje
Najsvečanejši del festivala je bila proglasitev udarnikov — bor-
cev za večji hektarski donos in udarnikov pri gradnji zadružnih do-
mov ter nagraditev kulturno-umetniških skupin. Izmed udarnikov je
govoril Miha Kekec iz Bukovec, v imenu udarnikov pri gradnji za-
družnih domov pa tovarišica ... (poročevalcu se ni zdelo vredno za-
pisati njenega imena, temveč samo nekaj besed, kaj je rekla — op.
avt.). Govoril je še tajnik izvršnega odbora Ljudske prosvete za Slove-
nijo tov. Liška (Janko — op. avt.); poudaril je, da moramo ustanoviti
čimveč knjižnic, »kjer bodo ljudje črpali bogastvo znanosti in umet-
nosti, zato čitati, čitati in čitati«.
S festivala so poslali tudi dve resoluciji. V njih je bilo med dru-
gim zapisano: »Danes smo proglasili prve udarnike v kmetijstvu —
sledili bodo stotine in tisoči drugih!« (Naše delo št. 9 z dne
21/10-1948.)
Kot zanimivost naj še omenim, da so v tistih dneh v ptujski bol-
nišnici odprli nov otroški oddelek. »Boksi so urejeni po vzoru otroške
klinike v Zagrebu,« je zapisal poročevalec v poročilu o obisku oddel-
ka in dodaja, da je »ptujska bolnica prva v Sloveniji vzela ta sodobni
način, saj je vsaka bolezen ločena, sestra pa ima dober pregled nad
vsemi otroci, ker so prostori ločeni s steklom.« (Naše delo št. 9/48.)
OKRAJNA KONFERENCA KPS V PTUJU
Celotna politična aktivnost v okraju je bila že ves oktober name-
njena pripravam na okrajno partijsko konferenco, ki je bila sklicana
za v soboto, 23. oktobra 1948. Sestavni del teh priprav je bilo tudi
uresničevanje programa dela v počastitev II. kongresa KPS. Novo po-
litično vodstvo v okraju je delalo le dober mesec; ni bilo izvoljeno,
temveč imenovano od CK KPS, zato si je toliko bolj prizadevalo z de-
lom in delovnimi uspehi dokazati upravičenost odstavitve prejšnjega
okrajnega komiteja KPS.
Brez pretiravanja je novo vodstvo doseglo precej uspehov, če-
prav je tudi res, da so k temu precej pripomogle tudi objektivne okoli-
ščine. Tako je na primer bilo v enem samem mesecu v okraju spreje-
tih 113 novih članov K P in 146 kandidatov, ustanovljenih 7 novih ce-
lic in 11 partbirojev. To je pogojevalo predvsem dejstvo, da je bil
SKOJ v ukinjanju in so vse »politično bolj zgrajene« skojevce sprejeli
v KP. Ustanavljanje partbirojev pa je bila takrat organizacijska nalo-
ga v skladu z novim statutom KPJ.
Izvoljen je bil tudi nov okrajni odbor OF in je začel pod »mo-
čnim vodstvom partije izvajati jasno linijo v mase članstva Osvobodil-
ne fronte«. Število članov OF v okraju je takrat naraslo na 25.219, sa-
mo v enem mesecu se je število povečalo za 581, povezani pa so bili v
153 vaških odborih. Iz vaških odborov so marsikje »pometali vrinjene
sovražnike, ki so hoteli od znotraj razbiti fronto«. Uspešni so bili v
boju proti sovražnim parolam, zlasti tisti o »skupnih kotlih«, ki naj bi
bili v zadružnih domovih, uspešni tudi pri sami gradnji zadružnih do-
mov.
Na področju kmetijstva in zadružništva so bili doseženi nekateri
pozitivni premiki v »smeri socializacije vasi«, vendar z uspehi še niso
mogli biti zadovoljni, saj so »prizadevanja za izgradnjo socializma na
vasi ovirali protiljudski elementi z izredno močno klerofašistično du-
hovščino in izkoriščevalskimi kulaškimi elementi«.
Na gospodarskem področju je bila glavna naloga usmerjena k
uresničevanju petletnega plana. Delavci v Strnišču, Majšperku in v
nekaterih ptujskih podjetjih so se trudili za doseganje in preseganje
mesečnih in s tem tudi letnega plana. Spomladi sta bila nacionalizira-
na skoraj vsa obrt in trgovina. Skraja je bilo nekaj zmede v oskrbi in
storitvenih dejavnostih, toda zadnji čas so se razmere »s pravilno di-
stribucijo blaga« že precej uredile.
S takimi ocenami uspehov je okrajno politično vodstvo nastopilo
na okrajni partijski konferenci. Doseženi uspehi naj bi bili tudi pre-
pričljiv odgovor na klevete, ki so se proti Jugoslaviji vse bolj širile v
»državah ljudske demokracije«. To naj bi bil tudi dokaz »velikemu
bratu«, da smo pri »izgradnji socializma na pravi poti, ki so nam jo
začrtali Marks, Engels, Lenin in Stalin«. Podatki naj bi tudi dokazo-
vali, da smo na področju »izgradnje socializma na vasi« dosegli celo
več kot tisti, ki nas obrekujejo.
Da bi okrajna partijska konferenca kar najbolj usp>ela, so bili ne-
kaj dni pred tem posveti z delegati in sekretarji partijskih organizacij.
Na njih so se dogovarjali o vsebini razprave posameznih delegatov, o
»pozdravnih resolucijah«, darilih in drugih organizacijskih podrob-
nostih. To je bilo še zlasti fKjmembno zaradi tega, ker je bilo predvi-
deno, da pridejo potek konference pK)snet delavci »Triglav filma«, saj
bo to »zgodovinski dokument naše revolucije na vasi«.
V skladu s tem dogovorom so bili delavci »Triglav filma« s svojo
opremo že dan pred konferenco v Ptuju. Posneli so nekaj primerov
dela zadružnikov v kmetijskoobdelovalnih zadrugah in delovišč pri
gradnji zadružnih domov. Zvečer pa so svojo opremo namestili v ki-
nodvorani (Titov dom). Glede na takratno preprosto tehnično opre-
mo je bilo to zahtevno delo. Položili so tračnice, da so po njih lahko
premikali dve snemalni kameri, vendar tako, da so kar najmanj ovira-
li delo konference. Več kadrov, posnetih takrat v Ptuju, je bilo pozne-
je vključenih v dokumentarni film »IL kongres KPS«.
Po opisanih skrbnih pripravah se je v soboto, 23. oktobra 1948,
zjutraj ob 8. uri začela okrajna partijska konferenca. V Titovem domu
se je od 114 izvoljenih delegatov zbralo 110, ki so zastopali vse član-
stvo v okraju, in veliko drugih gostov, saj je bila kinodvorana polna.
Dvorano je slikovito opisal poročevalec za Naše delo, ki je podrobne-
je opisal tudi začetek konference:
»Dvorana Titovega doma še ni bila nikoli do sedaj tako lepo
okrašena. Celo dvorane z napisom — »Naj živi KPJ - garant izgrad-
nje socializma v naši domovini« je bilo v luči žarometov. (To je bilo
potrebno zaradi filmskega snemanja — op. avt.) Prihod člana C K
KPS in ministra za prosveto pri vladi LRS tov. dr. J. Potrča so po-
zdravili navzoči delegati z burnim ploskanjem.
Po otvoritvi konference po sekretarju okrajne partijske komisije
tov. Žagar Zoranu je o pomenu konference kot o eni izmed glavnih
priprav za 11. kongres KF»S govoril tov. J. Potrč.«
Po tem govoru so delegati sprejeli dnevni red in izvolili delovno
predsedstvo. V njem so bili poleg dr. J. Potrča in sekretarja Zorana
Žagarja še Alojz Briški, Franc Belšak, Zora Hedžet in Franc Kosec.
Zatem je v dvorano prikorakala desetina pionirjev ter vsakemu članu
predsedstva izročila velik šop cvetic, predsedujočemu pa še »resoluci-
jo v usnjeni mapi«. »Ginjeni delegati so vstali in odhajajočo desetino
pozdravljali s ploskanjem in skandiranjem Tito-Partija.« (Naše delo
št. 10 z dne 4/11-1948.)
Sledili so še pozdravi in darila: OK LMS, Gradiš iz Stmišča, To-
varna iz Stmišča, AFŽ, celica Ormož, sindikat iz Majšperka in več
drugih. Partbiro pri odseku za notranje zadeve je konferenci podaril
veliko sliko padlega junaka Jožeta Lacka; spomin nanj so delegati
počastili z minuto molka.
Po teh skoraj uro trajajočih uvodnih ceremonijah, izvolitvi več
komisij in {x>dobno se je z referatom sekretarja Zorana Žagarja začel
delovni del konference.
Po političnem uvodu je Zoran Žagar podrobneje orisal razvoj
KP v ptujskem okraju od leta 1928 dalje. (V primerjavi s kasnejšimi
preverjenimi dejstvi zgodovinopiske Vide Rojičeve je bil ta oris precej
površen — op. avt.)
Nadaljevanje prihodnjič
TEDNIK - november 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5
SLOVENSKO TEKMOVANJE V UREJENOSTI OKOUA
PTUJ - ZMAGOVALEC MED TURISTIČNIMI KRAJI
Va J6. gostinsko-turističnem /boru Slo\enijc * Postojni > prejš-
njem tednu so razglasili rezultate v letošnjem tekmotanju slovenskih tu-
rističnih krajev. Ze dvajsetič je ocenjevalna komisija potovala po Slove-
^Slfdnln 37 krajev, ki so jih /a finalni del tekmovanja izbirale
turistične zveze aH pa so jih prijavila turistična društva.
Kraji so tekmovali v štirih sku-
pinah. V drugi skupini pod skup-
nim naslovom turistični kraji je
zmagal Ptuj. Komisija je med
svoje ugotovitve med drugim za-
pisala: »Moč, ki seje uprla v ko-
lo ptujskega turističnega razvoja,
ne usiha, nasprotno, obnovljeno
in urejeno mesto obeta bogato
turistično vsebino, ki bo Ruj in
njegovo kulturno dediščino - če
bodo seveda ustrezno obogatili
tudi deficitarne turistične zmo-
gljivosti - mogla sčasoma potis-
niti v skupino elitnih slovenskih
turističnih krajev.«
Ptuj je dobil oceno 4,4 od
možnih 5. V tretji skupini so tek-
movali izletniški in tranzitni kraji;
v tej se je Ptujska Gora uvrstila
na četrto mesto z oceno 3,6. V
skupino manjši turistični kraji je
Polenšak zasedel osmo mesto z
oceno 3,6. Destrnik pa je bil v
isti skupini enajsti. Prejel je oce-
no 3,2. Takoj za Polenšakom so v
tej skupini uvrščeni Podgorci z
oceno 3,4.
Tako je komisija med drugim
zapisala za Polenšak: »Če bi bile
vse hiše na Polenšaku tako ureje-
ne, kot je Šegulova gostilna, bi se
Polenšak seveda uvrstil više.
fočke je na kraju priborila tudi
nova stavba z zadrugo, pošto in
krajevno skupnostjo, čez kakšno
leto pa jih bo še turistični dom
ko bo dobil fasado in obdela-
no okolico. Sicer pa je Polenšak
že dodobra znan po vsakoletnem
prazniku žetve, dobrem kruhu in
pogačah.«
Pri oceni Destrnika pa je ko-
misija zapisala: »Nove in preno-
vljene stanovanjske hiše s poko-
šenimi zelenicami in obrezanimi
živimi mejami se spogledujejo z
urejeno šolo, sveže prepleskani-
mi prehodi za pešce, koši za sme-
ti, za korak z urejenimi zaostaja-
jo avtobusno postajališče, poko-
pališče in šibka informiranost o
kraju.«
Ptujska Gora — po mnenju
komisije nenavadne sožitje prvo-
vrstnega spomenika, Marijine
božjepotne cerkve, in neprimer-
nih gostinskih lokalov (zanemar-
jena gostilna, diskoteka) - pre-
prečuje turistu, da bi v njej pre-
poznal tipičen turistični kraj. Z
organizacijo kulturnih priredi-
tev, ureditvijo pešpoti in s spod-
bujanjem krajanov k redoljubju
bo prizadevno turistično društvo
zagotovo doseglo pravo vredno-
tenje grička, kjer domujeta tisoč
let stara tisa in biser slovenske
gotike.
Podgorce je komisija pohvalila
zaradi vzorno urejenega okolja
ob spomeniku NOB, skrbno ne-
govanega parka 88 in šolske
zgradbe, pa tudi zaradi informa-
tivne table, ki pa ji vendarle
manjka nekaj sveže barve. Kraj
živi z odlično organizirano vsa-
koletno pokušnjo in strokovnim
ocenjevanjem vin, kar mu daje
nove turistične razsežnosti.
V letošnjem ocenjevanju je bi-
la komisija še posebej pozorna
pri ekološkem vprašanju. Letos
je namreč leto ekologije v turiz-
mu. Ugotovila je, da krajanom
slovenskih mest in vasi že zdav-
naj ni vseeno, v kakšnem okolju
bivajo. Skrb za urejanje javnih
objektov pa še zaostaja za zavest-
jo, da je vredno v prvi vrsti ure-
diti »tisto, kar je moje« in kar so-
di v okvir osebne posesti, kar pa
ne velja za večino osnovnih šol,
bencinskih črpalk, nekaterih to-
varniški obratov . . .
Za letošnjo zmago Ptuja je za-
služno tudi ptujsko turistično
društvo. To že vrsto let organizi-
ra tekmovanje v urejenosti oko-
lja. Najprizadevnejši (najboljši)
prejmejo vsako leto ob prazniku
mesta Ptuja priznanja. Poleg te-
ga skrbi za splošno izobraževa-
nje prebivalstva in organizira
strokovna predavanja. V zadnjih
letih je društvo naredilo korak
dalje tudi z ustanavljanjem krož-
kov turističnih pomladkov v
ptujskih osnovnih šolah, zaveda-
joč se pomembnosti turistične
vzgoje že pri najmlajših. Škoda
le, da turizem še ni uvrščen kot
fakultativni predmet v šole.
Zmaga med turističnimi kraji
je že tretja pomembna turistična
zmaga v tem letu. Spomnimo se,
da smo letos dobili že dva turisti-
čna nageljna. Nekateri sicer nji-
hovo vrednost podcenjujejo, so
pa dokaz, da se v našem turizmu
le nekaj spreminja in to na bolje.
Na martinovo - II. novem-
bra — bodo Rujčani prejeli pri-
znanje za letošnja in vsa prejšnja
prizadevanja v urejanju okolja.
Kaže, da jih bo pozdravil sam
predsednik Turistične zveze Slo-
venije Marijan Rožič. Prireditev
bo v viteški dvorani n;) gradu.
Na Martinov dan bo v Ptuju
nadvse živahno. Prireditve bodo
pred Mercatorjevo blagovnico in
na Bakhovem trgu.
MG
Akvareli Andreja Božiča
Razstavna dejavnost, ki že ne-
kaj let prihaja do izraza v jedilni-
ci ptujskega hotela Poetovio, se
je v zadnjem času razširila tudi
na sprejemanje razstavljalcev iz
drugih krajev. Kljub vsemu pa
imajo še vedno prednost domači
ustvarjalci, med katere sodi tudi
Andrej Božič iz Ptuja, ki je to-
krat v tem razstavišču prvič raz-
stavil svoje akvarele. Božič se si-
cer aktivno vključuje v razstavno
dejavnost, saj je pred nepolnim
letom samostojno razstavljal v
prostorih ptujske Perutnine, kjer
je tudi zaposlen.
Božičevi akvareli, s katerimi se
srečamo v hotelu, so nastali v
tem letu, kar pomeni, da se je sli-
kar resno posvetil poleg drugih
obveznosti tudi likovnemu
ustvarjanju. Ves čas, odkar slika,
je usmerjen na motive iz narave,
ki mu nudijo zaenkrat največ po-
vezanosti z elementi, ki so ga za-
nimali na samem začetku. To so
krajine, slikane zlasti v zadnjem
času v privlačnih kompozicijskih
odnosih, ki vsebujejo dovolj
kontrastnih elementov, poveza-
nih s skladno in zvočno barvi-
tostjo.
Motivi, ki vznemirjajo Božiče-
vo ustvarjalno fantazijo, so naj-
večkrat zajeti v okolici Ptuja.
Vzpodbuja ga tudi Drava s svoji-
mi pritoki, saj je vse to področje
s svojim širokim prostorom moti-
vno dovolj dinamično in nudi
nešteto možnosti za likovno izra-
žanje. Božič na ta način brez im-
provizacije razvija posamezne
elemente v originalne likovne ce-
lote in jih spretno povezuje z
zemljo, vodo, arhitekturo, drev-
jem in nebom, pri tem pa nevsi-
Ijeno določa njihov kolorit. Tak-
šna povezava z naravo se zdi sli-
karju najprimernejša v smislu
modeliranja konkretnih površin,
pri čemer so možnosti za slikar-
sko izražanje neomejene.
Slikarsko se Božič usmerja tu-
di na naselja ob morju, ki mu nu-
dijo predvsem možnost za kom-
pozicijsko povezavo oblik in
kontrastov, obenem pa prilož-
nost, da uporabi vsa likovna
sredstva, ki jih nudijo motivi.
Božič na izrazit način obravnava
tudi staro kmečko arhitekturo,
kjer prihajajo do izraza pred-
vsem občutki za efektno kompo-
zicijsko osnovo, ob kateri spret-
no razčlenja odnose tople in
hladne barvitosti, ki so v celotni
motivni vrednosti med seboj har-
monično povezani in nudijo gle-
dalcu vtis skladnosti in ravnove-
sja. Tudi slikar se ne želi zadovo-
ljiti s povprečnim rezultatom, za-
to se trudi, da poudari v harmo-
nični organizaciji slike svoje
ustvarjalne občutke.
V novejšem času se usmerja
Božič tudi na slikanje cvetnih ti-
hožitij. Nobenega pravega razlo-
ga ni bilo, da slikar aktivira svoje
ustvarjalne sposobnosti na to po-
dročje izražanja. Očitno ga je
privlačila možnost intenzivnejše-
ga izražanja kolorističnih obču-
tkov, ki prihajajo tukaj bolj do
izraza kot v krajinah. Zato seje z
navdušenjem vključil v to moti-
vno neposrednost, kjer je v po-
stopku dela zajetega več svežega
slikarskega občutka in intenzi-
vne barvitosti. Pri obdelavi to-
vrstnih motivov Božič namreč
spoštuje raznovrstnost in boga-
stvo oblik ter izključuje posame-
zne elemente, ki bi lahko negati-
vno vplivali na oblikovni efekt.
Zato njegove kompozicije s cvet-
jem delujejo pristno in izražajo
želje avtorja, ki se trudi, da v vsa-
ki sliki čim intenzivneje doživi in
poudari koloristični izraz.
Božičevi zvočni barvni občutki
delujejo v krajinah in tihožitjih
enostavno in nevsiljeno, obenem
pa vsebujejo smisel za kompozi-
cijo. Tehnična realizacija je pri-
lagojena tradicionalnim obli-
kam, ki vključujejo analitično
vsebino, s sugestivno močjo pa
vplivajo na harmonijo barvitosti.
Na ta način njegovi motivi vse-
bujejo zanimivo prostorsko
efektnost, kjer je odločujoč sli-
karski občutek. Ta je usmerjen
na oblike likovnega delovanja in
dinamiko posameznih elemen-
tov, ki se soočajo z uporabo kon-
trastov in vsebino kolorističnih
variacij. Dopolnjuje jih lirizem,
ki daje Božičevim akvarelom no-
to intimnosti. Ob vsem tem se ja-
vlja še komponenta občutljivosti,
prisotna pa je tudi težnja za pou-
darjanjem raznovrstnosti in vred-
nosti, ki jih vsebujejo motivi.
Dr. Štefka Cobelj
Gostinci in prireditve
v temeljni organizaciji Gostin-
stvo Haloški biser Ptuj so v deve-
tih mesecih letos imeli manjšo
prodajo. Letni plan so uresničili
z 71-odstotki. Manjša prodaja je
v glavnem posledica manjše kup-
ne moči in vedno večjih prodaj-
nih cen. Na to pa je delno vpli-
valo tudi zaprtje bifejev v Vid-
mu, Muretincih in gostilne Novi
svet v Ptuju v tretjem trimesečju
letos. V devetih mesecih letos so
imeli tudi manj nočitev, in to kar
za 7398. Lani v tem času jih je bi-
lo 27398, letos dvajset tisoč. Iz-
pad je 26-odstoten.
Ob koncu tedna imajo ptujske
gostilne največ obiskovalcev;
največ je sindikalnih skupin, če-
tudi ne več toliko kot v prejšnjih
letih. V Haloškem biseru si zelo
prizadevajo, da bi v svoje lokale
privabili čimveč gostov, zato vse
leto pripravljajo najrazličnejše
prireditve. V tem tednu so v go-
stilni Pošta pričeli prodajati ko-
stanjeve in druge jedi s pet-
najstodstotnim popustom. V ho-
telu pripravljajo sladice, pri Ro-
ziki, v grajski restavraciji in v go-
stilni Breg pa je do začetka de-
cembra še moč dobiti jedila iz
baročne kuhinje. V gostilnah Ha-
loškega bisera pa bo živahno tu-
di v novembru in decembru. V
tem mesecu bo največ Martino-
vih jedi.
MG
Kmečka mladina na zatožni klopi?
Mladi kmetje, ki so se pred slabima dvema me-
secema organizirali v občinsko Zvezo slovenske
kmečke mladine, ki deluje v okviru ptujske mla-
dinske organizacije, so pričeli delati takoj in v ok-
tobru so v Kmečkem glasu in našem časniku obja-
vili svoje pobude glede odkupa in odkupnih cen
grozdja, ravnanja kleti TOZD Slovenske gorice-
Haloze ter pomisleke o doslednosti ocenjevanja
kakovosti mleka pri proizvajalcih.
Pobude so dodobra razburkale predvsem Kme-
tijski kombinat in njegovi predstavniki so na skup-
ni seji sveta za družbenoekonomske odnose v
kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi ter koordinacij-
skega odbora za informiranje resno kritizirali delo
kmečke mladine predvsem zaradi točke v pobu-
dah, v kateri jim le ta oporeka glede kakovosti vin.
Predstavniki kleti so menili, da lahko z vsemi stro-
kovnimi metodami dokažejo, da ni tako, in zato so
se nekateri med njimi ogrevali za to, da bi kmečko
mladino tožili in da bi tožili tudi uredništva, ki so
te pobude objavila. Predstavniki Kmetijskega
j kombinata so zahtevali javen preklic te izjave in
I trditev v Tedniku in Kmečkem glasu. V nasprot-
nem bodo sestavljalci teh pobud na zatožni klopi.
Na sestanku je to obveljalo tudi kot sklep, na
potezi pa je sedaj kmečka mladina. Sicer pa o nje-
nem delu predstavniki Kmetijskega kombinata in
Socialistične zveze v Ptuju menijo, da ni izbrala
pravega načina in da bi morala imeti svoje progra-
me delovanja oblikovane skupaj s Kmetijskim
kombinatom, ne pa mimo njega ali proti njemu.
Kmečki mladini zato priporočajo, da se oglasi pri
njih in skupaj z njimi preveri svoje trditve iz ome-
njenih pobud.
Vprašanje je, kako se bodo mladi kmetje glede
tega odločili. To je seveda odvisno od tega, kako
prepričani so, da imajo prav. Prav gotovo pa je, da
nova organizacije kmetov prinaša nova vprašanja
in da je z njeno kritičnostjo potrebno računati, tu-
di kadar gre za nasprotovanje Kmetijskemu kom-
binatu. Mera samostojnosti, ki so si jo pri tem vze-
li v kmečki mladini, je najbrž povsem razumljiva
glede na zgodovino oblikovanja Kmetijske zadru-
ge in Kombinata in razmer, ki jih imajo zasebni
kmetje.
d. 1.
Smeti - družba mrtvemu?
Človek je izgubil vso vrednost. Človek je izgubil vse spoštovanje.
Mrtev človek, ker mu niti mrtvemu ne dovolijo mirno spati, in živi
človek, ki mu ni mar okolja, ki ne izbira prostora, da lahko odvrže od-
padke celo tja. kjer bo prej ali slej sam obležal. Nič bolj »dostojan-
stveno« kot kup papirja, oblačil, obutve in drugih odpadkov tik ob
grobnici, čeprav je slabih 20 metrov stran postavljen zabojnik za sme-
ti.
Fotografija in besedilo: Sonja Votolen
Voda usahne tudi, če je je dovolj...
26. oktobra so bili stanovalci Arbajterjeve
dve v Ptuju brez vode od 7. do 18. ure. Za-
kaj? Ni šlo za nobeno okvaro v sistemu, so
povedali v tozdu Vodovod in kanalizacije
DO Komunala, gradbeništvo in promet Ptuj.
Stanovalci tega bloka kljub opominom —
opominjali so jih dolge štiri mesece (od juni-
ja do septembra) — niso plačali vode. Kot je
povedal vodja temeljne organizacije Albin
Pišek, so jim po številnih protestih vodo zno-
va priklopih, ampak samo za tri dni. V tem
času pa morajo poravnati dolžni znesek. Do-
bavo vode bodo tudi v bodoče prekinili pri
vseh, ki ne bodo plačali računov.
Delavci omenjene TOZD so pri svojem
ravnanju upoštevali pravilnik o pogojih in
načinu dobave in odjema pitne vode v ob-
močju občine Ptuj ter za gradnjo in vzdrževa-
nje vodovodnih objektov in naprav. Ta je bil
sprejet v letu 1982. V šestem poglavju — od-
čitavanje vodomerov in obračun porabljene
vode — je v 30. členu natančno zapisano, ka-
ko je s plačilom vode. V sedmem poglavju —
prekinitev dobave vode ter obveznosti upra-
vljalca in uporabnikov pri dobavi in odjemu
— pa so navedeni vsi v primeru, kdaj lahko
pride do prekinitve oskrbe z vodo. Tako je v
predzadnjem odstavku tudi zapisano, da se
prekine dobava vode, če uporabnik ne plača
računa po izteku plačilnega roka, ki je nave-
den v 30. členu, niti v 15 dneh po prejemu
pisnega opomina (razen če gre za organizaci-
jo združenega dela).
V tozdu morajo ekonomsko poslovati, ma-
terialni stroški jim naraščajo iz dneva v dan,
in če bi vsi kasnili s plačili, potem je vpraša-
nje, kako bi lahko organizirali nemoteno po-
slovanje. Poleg tega se zaradi dotrajanosti si-
stema srečujejo s številnimi drugimi težava-
mi. Izpad vode v omrežju je 28-odstoten. Po-
leg tega niso redki primeri kraje vode. Okva-
re skušajo v najkrajšem času popraviti, najte-
žje pa je odkrivanje napak tam, kjer je gra-
moz, saj voda pronica v notranjost in je na-
pako resnično težko ugotoviti.
Blizu deset tisoč odjemalcev je v devetih
mesecih porabilo 2.594.000 kubikov vode.
Poleg občanov in OZD ter skupnosti ptujske
občine so vodo iz ptujskega vodovoda dobile
tudi ormoška, lenarška, slovenskobistriška in
občina Maribor-Tezno.
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor je
ugotovil na osnovi odvzetih vzorcev vode in
opravljenih bakterioloških in kemičnih ana-
liz ter polletne strokovne analize stanja kako-
vosti vode, da je voda iz ptujskega vodovoda
v času od januarja do konca junija letos
ustrezala higienskim zahtevam pravilnika o
higienski neoporečnosti pitne vode. Od skup-
no 443 odvzetih vzorcev je bilo neprimernih
le 21.
MG
Mednarodno zapostavljanje
jezika gostiteljev
»v Ljubljani je bila pred dnevi odprta razstava Sodobna elektro-
nika. Prireditelji jo označujejo kot jubilejno 35. mednarodno razstavo
elektronike, telekomunikacij, avtomatike, robotike, računalništva in
nukleonike.
S strokovnega stališča je zanimiva. Sprašujem pa se, ali ne bi pri-
reditelji v dolgi naslov morali dodati še omalovaževanja slovenskega
jezika (namreč razstava). Ali je bila res pripravljena za predstavitev v
Ljubljani, glavnem mestu SR Slovenije? Kako da so prireditelji privo-
lili v tako podcenjevanje slovenščine, saj se je s slovenskimi napisi
predstavil samo manjši del podjetij. Kdo je za to »mednarodnost«
odgovoren? Treba je pristaviti še to, da je bila, vsaj po mojem občut-
ku, slovenščina na prejšnjih razstavah bolj upoštevana.«
M. H., študent iz Kamnika
Razstavo smo si ogledali. Njena jezikovna podoba resnično zbu-
ja jezo, saj kaže prezir razstavljalcev in prirediteljev (najbrž zlasti zad-
njih) do slovenske javnosti, ki ji je razstava predvsem namenjena. Pa
ne samo do slovenske. Tudi srbohrvaški napisi bi bili pogosto potreb-
ni obdelave v uredjaju za otkrivanje grešaka, ki ga razstavlja nemško
podjetje Robotron.
Napisi na propagandnih panojih, ob razstavljenih predmetih itd.
so zlasti v angleščini, nemščini, srbohrvaščini in slovenščini. Nekateri
razstavljalci uporabljajo za oznako razstavljenih predmetov več jezi-
kov, npr. prvi napis v srbohrvaščini, drugi v angleščini, prvi v nemšči-
ni, naslednji v aangleščini ipd. Kakšna je videti ta babilonska zme-
šnjava, si oglejmo npr. na napisih v prvih razstavnih prostorih. Ob
vhodu je TREND, ki se predstavlja kot časopis za elektroniku, komp-
jutorsku, audio in video tehniku, zraven njega pa podjetje SOKKISHA
JAPAN, ki razstavlja zaščitni šljem sa bezžičnim telekomunikacionim
sistemom in DIMAIL iz Hongkonga (po njihovo iz Hong Konga), ki
poleg telefonskih kablova ponuja tudi cordless telephone system. Dvo-
jezičnih napisov (slovensko-angleških ali slovensko-nemških, morda
pa celo trojezičnih) ni oziroma so samo izjemoma. S korektnimi slo-
venskimi napisi so opremljeni le razstavni prostori večine slovenskih
podjetij (Liko Vrhnika, PAP Ljubljana, Avtomontaža idr.) Podjetja s
srbohrvaškega jezikovnega področja skoraj dosledno uporabljajo sr-
bohrvaščino (Chemcolor iz Zagreba pa se npr. predstavlja v nemščini
in angleščini). Tuja podjetja imajo večinoma nemške in angleške na-
pise, če so njihova zastopstva iz neslovenskega dela Jugoslavije pa tu-
di srbohrvaške. Vsaj deloma slovenska pa je podoba njihovih razstav-
nih prostorov, če imajo predstavništva v Sloveniji. Vsem, le Sloven-
cem ne, pa je hotelo ustreči podjetje AEG. Njegovi razstavni prostori
so malo nemški, malo angleški in malo srbohrvaški. Polkolor iz Po-
landa (ali ne rečemo tej državi Poljska?) je svoje izdelke poimenoval
angleško, Kovo iz Češkoslovaške pa se predstavlja s srbohrvaškimi
napisi.
Takih in podobnih primerov je zelo veliko. Jezo zaradi neupošte-
vanja slovenščine, slabe srbohrvaščine in še česa pa si lahko ohladite
(ali povečate) v gostilnici pred vhodom, ki vabi z napisom Leskovački
specijaliteti sa roštilja kod Pere.
Razstava grobo krši ustavna določila o rabi slovenskega jezika
na ozemlju SR Slovenije, zato naj prireditelj (Gospodarsko razstaviš-
če) javno pojasni, zakaj ni poskrbel za slovenske ali večjezične napise.
Najbrž pa bi se ob tem lahko zamislil in ustrezno ukrepal tudi javni
tožilec.
- • -
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošljite na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL
Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
6 — MLADI DOPISNIKI
3- november 1988 ~ TEDNIK
DAN PIONIRJEV
Za dan pionirjev smo se zbrali
v telovadnici in izvolili nov od-
bor. Nato smo odšli na pohod
po Cesti Olge Meglič. Na poti
smo videli veliko živali. Ko smo
prišli na cilj, smo dobili toplo
malico. Bila je drugačna kot v
šoli. Med potjo smo se ustavili
pri nekem stricu, ki nam je dal
vodo in jabolka. Bilo je lepo.
Barbara Lotrič
Včeraj smo praznovali dan
pionirjev. Imeli smo pionirsko
konferenco. Iz vsakega razreda
je prišlo 5 delegatov. Delegati iz
višjih razredov so poročali o svo-
jem delu. Ob deseti uri smo imeli
pohod v Krčevino. Zbrali smo se
na velikem travniku. Pripeljali so
nam toplo malico. Ko smo se
vračali, smo dobili pri nekem
stricu vodo in jabolka. Bil je son-
čen dan.
Bojan Skok
Na pionirski konferenci smo
se domenili, kdo bo vodja pio-
nirjev. Na cilju pohoda nas je ča-
kala topla malica. Bil je pasulj.
Bil je močno začinjen. S pohoda
smo se vrnili utrujeni, vseeno pa
srečni.
Tina Štrafela,
vsi učenci 2. c
OŠ Olge Meglič
PISMO PRIJATELJU V TUJI-
NO
V zadnjem pismu sem ti oblju-
bila, da ti bom pisala šele po po-
čitnicah. Obljubo držim.
Vem, da si ti med tem, ko smo
mi imeli počitnice, pridno hodil
v šolo. Verjamem, da ste vsi
zdravi in dobro razpoloženi. Po-
čitnice so hitro minile. Imeli smo
vroče poletje. Julija smo se hodi-
li kopat v toplice. Vsak dan je bi-
lo zabavno, saj se je tukaj zbirala
vsa mladina. Toplice se niso nič
spremenile. Vedno je gneča, vo-
da pa je bolj, včasih pa manj
umazana. To nas ne moti. Veliko
skačemo, plavamo, se lovimo.
Igor je zopet imel veliko smolo.
V semaforiziranem križišču mu
je z BT-ja pomagal avtomobilist
tako temeljito, da so ga krpali na
kliničnem centru v Ljubljani.
Zdaj je že na nogah.
Tv program je nabit z ameri-
škimi nadaljevankami.
Avgust smo preživeli na mor-
ju. Plaža slaba, hrana in spanje
tudi, družba pa nepozabna. Star-
ši so posiveli, nas pet sestričnic
pa je uživalo.
Hvala za fotografije, ki si jih
poslal v zadnjem pismu.
Želim ti mnogo uspeha v šoli.
Tudi sama sem se odločila, da se
je bom resno lotila. Lep pozdrav
vsem tvojim in tebi.
Tamara Žarkovič
6. b, OS
Olge Meglič
NA MENINO PLANINO
Hodim v planinski krožek. Ze-
lo mi je všeč in ga rada obisku-
jem. Zadnji izlet je bil na Meni-
no planino.
V soboto smo se zbrali na že-
lezniški postaji v Cirkovcah. Z
\ lakom smo se peljali do Celja.
Pot je bila zelo zanimiva. Med
potjo smo opazovali naravo. V
Celju smo dolgo čakali na avto-
bus. Tam smo se igrali. Pot z av-
tobusom nas je peljala tudi mi-
mo Braslovč, kjer je doma naš
odlični smučarski skakalec Mat-
jaž Debelak.
Ko smo prispeli do (iornjega
Cirada, smo krenili na pot. Sli
smo po gozdu, kjer smo videli
mnogo gob in druge podrasti.
Hodili smo dve uri. Veseli smo
bili, ko smo zagledali kočo. V ko-
či smo malicali, nato pa se igrali.
Zvečer smo bili krščeni. Dobila
sem ime Triglavska roža. Zjutraj
smo odšli na leseni stolp in po-
tem po isti poti nazaj v dolino.
Pot ni bila zelo dolga, vendar za-
me utrudljiva. Bolele so me no-
ge. Potem smo se hitro, najprej z
avtobusom in nato z vlakom, od-
peljali domov.
Po poti smo se pogovarjali, ka-
ko lepe so naše planine.
M^a Kodrič,
5. a, OS Cirkovce
SPREHOD PO JESENSKI PO-
KRAJINI
V nedeljo smo šli v H-aloze.
Hišico imamo na vrhu hriba.
Pod njo se razprostira gozd, ki je
jeseni lepo pisan. Ker smo groz-
dje že pobrali, smo šli po kosta-
nje in gobe. Takoj na robu gozda
so se košatih trije kostanji. Na
tleh je bilo že polno plodov, ki
pa so bili še odeti v bodice. Zelo
težko smo jih spravili iz njihovih
posteljic. Ko smo imeli polno
vrečko, smo jo skrili v jamo in se
odšli potepat po gozdu. Skozi
gozd teče potoček in tam smo se
ustavili. Prek tega potočka lahko
prideš le po kamnu, ki mu pravi-
mo polž, ker je zvit v obliki veli-
kanske polžje hišice. Hodili smo
po raznobarvnem in šumečem
listju. Tu pa tam je sonce posija-
lo skozi veje. Na tistem prostoru
je bilo prijetno stati, saj je bilo
toplo. Kmalu smo prišli na so-
sednji hrib. Tam grozdje še ni bi-
lo pobrano. Vsak izmed otrok si
je »sposodil« le en grozd. Ko
smo ga pojedli, smo odšli nazaj.
Nismo šli po cesti in tako nena-
doma nismo vedeli, kje smo. To-
da kmalu smo se znašli. Spotoma
smo preplašili zajčka, ki je poči-
val pod lepim pisanim grmom.
Našli smo tudi lisičke in enega
jurčka. Gobe so se skrivale pod
starim podrtim drevesom. Med
potjo smo pobrali še vrečko s ko-
stanji in odšli proti hišici. Starši
so nas čakali in morali smo oditi
domov. Stric Ljubo je rekel, da
bo fotografiral gozd, saj je odet v
tako lepe jesenske barve. Dolgo
sem še opazovala pisani gozd,
dokler ni izginil za ovinkom.
Tina Brodnjak, 7. b, OŠ Gorišni-
SREČANJE MEDVEDKOV IN
ČEBELIC
V vseh razredih naše šole se je
oglasila tovarišica Sonja in pov-
prašala, kdo bi bil pripravljen
sprejeti na prenočišče tabornike,
ki bodo prišli na srečanje v naše
mesto. Letos smo vsi pri hiši po-
stali taborniki in jaz sem se takoj
odločila, da sprejmem dve tabor-
nici. Tudi mamica in ati sta bila
za to.
Bila je lepa sončna sobota.
Svoje goste smo pričakali pred
Klubom mladih. V svoje varstvo
sem sprejela Meto in Nevenko iz
Ljubljane. Najprej sem ju odpe-
ljala domov, kjer smo se okrep-
čale. Zatem nas je ati odpeljal na
grad, kjer smo si ogledali sobane
in viteško dvorano. Nato smo ji-
ma razkazali še druge zanimivo-
sti. Odšli smo domov. Po večerji
smo se še dolgo v noč pogovarja-
le in zabavale, nato pa hitro za-
spale. Zjutraj nas je mamica po-
klicala k zajtrku. Mojima novi-
ma prijateljicama je mamica po-
darila nekej spominkov. Ob do-
ločeni uri smo Meto in Nevenko
odpeljali na dogovorjeno mesto.
Ob. slovesu mi je bilo zelo hudo.
Cez dva dni pa sem bila že boljše
volje, saj sem na mizi zagledala
njuni pismi. Še naprej si bomo
dopisovale.
Naslednji dan je zopet prišla
tovarišica Sonja. Nam, gostite-
ljem se je zahvalila in tudi nam
poklonila BILTEN, v katerem je
tovarišica Erika predstavila naše
zanimivo mesto.
Tadeja Potočnik,
5. r., OŠ Franca Osojnika
DAN MRTVIH
Leto je spet naokrog in tu je
prvi november, dan mrtvih. To je
čas, ko se spomnimo pokojnih
sorodnikov in prijateljev, vseh,
ki smo jih imeli radi. Postojimo
tudi ob grobovih borcev, ki so
dali življenja za dragoceno svo-
bodo. V spomin jim prižigamo
svečke in darujemo cvetje.
Tudi jaz pridem tedaj na po-
kopališče in postojim ob grobu
svojega dedka. Zazrem se v pla-
men sveče, ki se dviga proti nebu
in si mislim: kako lepo bi bilo, če
bi dedek še živel. Vsak dan sem
ga obiskala ob njegovi postelji.
Pripovedoval mi je o dogodkih
iz svojega življenja. Sedaj pa je
veliko drugače, saj pred sabo vi-
dim grob, cvetje, sveče in sliko,
na kateri je le njegova podoba.
Obiščem še grobove obeh sošol-
cev, ki jima je prezgodaj ugasnil
plamenček življenja.
Na dan mrtvih je na pokopa-
lišču vse polno ljudi, ki prinašajo
cvetje in urejajo grobove. Lepo
pa bi bilo, če bi bili grobovi tako
urejeni skozi vse leto in ne samo
na prvi november.
Vesna Strelec, literarno-dopisni-
ški
krožek, OŠ Markovci
POROČILO O ŠPORTNEM
DNEVU
Športni dan smo imeli 22. sep-
tembra. Zbrali smo se ob 8. uri.
Nato smo počakali svoje razred-
nike, da so nam razdelili listke.
Skupaj smo odšli na igrišče in
prvi razredi so pričeli tek. Čas je
minil in tudi mi smo prišli na vr-
sto. Prvo smo tekle deklice, nato
pa še dečki. Tovariš nam je dejal,
da bomo tekle dva kroga. Ko je
tovariš ustrelil, smo začele teči. V
prvem krogu še nismo bile tako
izmučene, v drugem pa smo sko-
raj omagale. Za nami so tekli
sedmi in osmi razredi, nato smo
odšli na malico. Ko smo se na-
malicali, je tovariš podelil pri-
znanja, potem pa smo veselo od-
šli domov. Tako se je iztekel naš
športni dan.
Lidija Žgeč, 6. b, OŠ Dornava
TRGATEV
Neko nedeljo nas je stric po-
vabil v trgatev. Zraven smo vzeli
nože in vedra. Pod hribom smo
se zbrali in dobili malico. Odpra-
vili smo se na delo. Med trga-
njem smo veselo klepetali. Vedro
je bilo polno in stresla sem ga v
brento. Brento je nosil Roki. Na-
polnili smo brento in Roki jo je
odnesel v stiskalnico. V stiskalni-
ci so stisnili grozdje in pritekel je
mošt. Končali smo delo in šli na
kosilo. Najedli smo se in se od-
pravili v gozd. V gOzdu smo na-
brali gozdne plodove. Domov
smo se vrnili veseli in navdušeni
nad trgatvijo.
Tina Štrafela,
2. C, OŠ Olge Meglič
HRANILNIK
Z varčevanjem so težave. Ved-
no, kadar si kaj zaželim, moram
varčevati. Moj hranilnik-ježek
modre barve je skoraj čisto poln.
Lahko ga tudi sam odprem. Vča-
sih vzamem ven nekaj denarja, za-
to ga nikoli nimam dovolj za tisto,
za kar varčujem. Varčujejo skoraj
vsi ljudje na svetu.
Igor Suric, 2. b
KAKO VARČUJEMO PRI NAS
DOMA
Mi smo štiričlanska družina.
Živimo v velikem stanovanju. S
sestrico imava svojo sobico. Mo-
rava jo čistiti in lepo čuvati. Ma-
mica v času nižje cene električne
energije čisti, pere, lika in kuha.
Nama s sestrico plete, ponovno
para in spet plete, krpa, šiva in
vse skrbno zlaga v omare. Nava-
jamo se, da sproti ugašamo luči,
bojler, radio in v času kurjenja
zapiramo vrata in okna. Zaradi
velikih življenjskih stroškov smo
se odpovedali večjim količinam
čokolade in bonbonov. Naš ati
tudi dela cele dneve, da lahko
bolje živimo.
Maja Haladea, 2. a
MOJA POT V ŠOLO
Doma sem v Zg. Jablanah. V
šolo se vozim s kolesom.
Vsako jutro, ko se zbudim, po-
mislim na šolo. Zlezem iz tople
postelje, se umijem, oblečem, na-
jem in krenem na pot. Z zavestjo,
da bom zopet sedela šest ur, se-
dem na kolo. Žalostno se peljem
iz hiše po asfaltni cesti, na kateri
je polno kamenčkov. Spotoma
vidim na cesti ljudi pri klepetu in
jih pozdravim. Hiše stojijo stis-
njene skupaj, kakor da jih je
strah osamljenosti.
Naredim prvi ovinek. Tukaj se
veriga hiš konča. Vso pot me
spremljajo vsaj meter dolge ko-
prive in zelena trava čakajoč, da
Jih sonce ogreje. Tudi mene ze-
be, zato se peljem počasi.
Že sem pri drugem ovinku. Po-
zdravi me bučno brnenje motor-
ne žage, kjer delavci neutrudno
garajo. Kazalca na uri kažeta tri-
četrt na osem. »Treba bo pohite-
ti,« pomislim in začnem hitreje
poganjati pedale. Ti se bleščijo,
ker nanje sijejo sončni žarki. Pre-
stavo naravnam na najhitrejšo in
visoki drogovi hitijo mimo mene.
Od daleč zagledam kapelico. Na
tej cesti ni več drobnega kame-
nja. »Kaj že imamo na urniku?«
pomislim. »Aha, gospodinjstvo.
Oh, četrto uro pišemo 1. šolski
spis.« Začnem opazovati okoli-
co, skoraj zapeljem čez povože-
nega ježa, ki mu iz trebuha štrli
črevo. Sem sto metrov pred šolo.
V razbljinjajoči se megli vidim
šolske prometnike ali policaje,
kot jim rečemo učenci.
Na desni strani je uvela koru-
za. Prispela sem. Učenci ob oknu
mi nekaj kričijo, vendar jih ne
slišim. Kolo pospravim pred šolo
in z nosom, rdečim od mraza,
končno stopim v topel hodnik.
Mihela Hergan,
7. r.,
OŠ CIRKOVCE
NA IZLET V KICAR
Bilo je prelepo jutro. Rosa je
izginjala v toplih sončnih žarkih.
Jutranji žarki so mi skozi okno
prodrli do oči. Zbudil sem se. Z
okornimi koraki sem pristopical
v kuhinjo. Vsi so bili že pokonci.
Zajtrkoval sem. Nato sem stekel
z žogo na igrišče in pričel metati
na koš. Nisem bil razpoložen. To
me je razjezilo in raje sem šel do-
mov. Pričel sem brati knjigo
Dvojne počitnice. Tudi tega mi
je bilo zadosti. Tedaj mi je šinila
v glavo genialna zamisel. Kot
blisk sem bil pri kolesu in že sem
se peljal skozi vas. Pot me je pri-
peljala do reke Pesnice. Tam je
zbirališče vseh plavalcev in ne-
plavalcev. Ko sem prišel do cilja,
je bilo tam polno najstnic in
najstnikov. Med njimi sta bila tu-
di moj sošolec Robi in njegov
brat Andrej. Nekateri so se ko-
pali, nekateri ne. Tudi tam mi je
postalo dolgčas, toda Robi se je
nečesa domislil. Predlagal je, da
bi šli k Juretu v Pacinje. Jaz sem
bil za to. Tudi Andrej se ni upi-
ral.
Ob Pesnici smo se peljali vse
do Pacinja, natančneje do mosta.
Ob poti smo srečevali jate ptic,
ki so imele na travnikih sestanke.
Čim bolj smo se oddaljevali od
Dornave, tem bolj je začelo An-
dreja skrbeti. Gledal je na uro in
tarnal. Skrbelo ga je, ali ga mo-
goče išče mama. Naposled smo
le prišli do mosta. Do Jureta je
bila sedaj cesta asfaltirana. Izza
ovinka se je prikazala Juretova
hiša. Z vso hitrostjo smo se zaka-
dili do nje. Pozvonili smo enkrat,
dvakrat, trikrat in še tedaj se ni
nihče javil. Poizkusili smo sami
odpreti vrata, vendar so bila za-
klenjena. Nasmehnil sem se Ro-
biju in odpravili smo se domov.
Nismo še prišli do križišča in že
se je Robiju zopet posvetilo.
Spomnil se je, naj bi šli k Sašu.
Zopet sem se strinjal, Andrej pa
je nagubal obraz in rekel: »Kaj?
Tja pa že ne grem! Že sedaj me
preveč bolijo noge.« Toda midva
z Robijem sva bila trdno odloče-
na, da greva. Rekla sva mu: »Pa
pojdi sam domov!« Šli smo vsak
svojo pot.
Sama sva se peljala še enkrat
mimo Juretove hiše in že sva za-
pustila Pacinje. Med dolgočasno
vožnjo sva srečala traktorje
Kmetijskega kombinata Ptuj.
Naposled sva prišla v Spodnji
Velovlek. Ker nisem vedel, kje je
Sašo doma, sem jo ubral kar na-
ravnost, Robi pa je zavil na
stransko cesto, ki je peljala nav-
zgor. Pohitel sem za njim in sku-
paj sva se vzpenjala. Klanca ni
in ni bilo konec. Nato me je Ro-
bi opozoril: »Pazi, tu je hud pes.
Hitro se pelji mimo!« Tega »cu-
cka« sva se rešila. Nisem ga vi-
del, mogoče je tako tudi boljše.
Končno sva le prišla do vrha.
Toda pot je peljala še dalje, in to
po makadamski cesti. Niti ga ni-
sem uspel vprašati, ali je še da-
leč, že je vzkliknil: »To je njego-
va hiša!« Srce mi je poskočilo.
Vendar je bila ta hiša na takem
položaju kot nekakšen grad. Zo-
pet kratka, a strma cesta do hiše.
Ker sem bil od poti zelo izmu-
čen, sem do hiše kolo potiskal in
Robi prav tako. Prišla sva do hi-
še, a takrat me je Robi razočaral.
Prijel seje za glavo in rekel: »To
ni njegova hiša. Še naprej je.«
Šla sva dalje in zopet hiša na po-
dobnem položaju kot prejšnja'.
Nisem se čudil, da se je zmotil,
ko pa je Saševa hiša podobna,
enake barve in na podobnem po-
ložaju. Ločilo ju je le to, da ima
Saševa mama rada rože, na oni
hiši pa ni bilo nobene. Zopet sva
potiskala kolo. Ta hiša je bila
prava. Najprej naju je pozdravil
majhen psiček. Potem sva po-
zdravila staro žensko in rekla je:
»Sašo je na morju!« Tedaj sem
bil resnično jezen na Robija.
Naslednji najin cilj je bil dom.
Ko sva se peljala nazaj po asfal-
tni cesti navzdol, mi je jeza pone-
hala. Robi se mi je zadri: »Ne
pozabi na psa!« Previdno sem se
peljal po skrajni levi navzdol in
se daleč izognil pasji uti. Takrat
pa se je prikazal čisto majhen
psiček in s tankim laježem zala-
jal. Izkazalo se je, da tu nekaj
smrdi. Robi si je hudega psa po
moje izmislil. S polno hitrostjo
sva drvela naprej in pridrvela v
Spodnji Velovlek. Veter, ki je švi-
gal mimo mene, mi je odpihnil
jezo. Z Robijem sva bila zopet
stara prijatelja. Tedaj pa sem se
tudi jaz nečesa domislil. V tretje
gre najraje. Prigonila sva do San-
dijeve hiše. Zopet sva pozvonila.
Nihče se ni oglasil. Tudi klicala
sva ga, a vse zaman. Skupaj sva
se peljala po isti poti nazaj do
Pacinja. Pri Juretu sva še enkrat
pozvonila, a zopet ni bil nihče
doma. Že sva drvela proti domu.
Domov sem prišel lačen, žejen
in izmučen. Prišel sem malo pred
kosilom. Z užitkom sem ga poje-
del in šel spat.
Mamica ni vedela, kje sem bil.
Mislila je, da sem bil pri Pesnici.
Pozneje sem izvedel, da je bil tu-
di Jure na morju, Sandi pa se je
potepal pri prijatelju.
Ta zgodba pa ne bi bila zgod-
ba, če bi imela le senčne strani.
Ena od sončnih je, da sem lahko
sedaj napisal spis. Še bom šel v
daljni Kicar — seveda daljni za
Makedonce.
Peter Debeljak,
6. a,
OŠ Dornava
NARAVOSLOVNI DAN
V	sredo smo imeli prvi naravo-
slovni dan. Zbrali smo se pred
šolo. Z avtobusom smo se odpe-
ljali na Pohorje.
Prispeli smo in si ogledali oko-
lje. Na zgornji postaji žičnice nas
je tovariš razdelil v skupine. Vsa-
ka skupina je dobila svojega
vodnika.
Odpravili smo se na pot. Naj-
prej nam je pokazal tablo gozd-
ne učne poti. Spotoma nam je
razlagal o živalih, rastlinah, po-
žarih, čistoči in lesu. Nekateri so
se povzpeli na razgledni stolp,
vendar zaradi megle niso videli
okolice. Vračali smo se po drugi
poti. Odpeljali smo se v Maribor
in si ogledali akvarij. Videli smo
različne vrste rib, pajkov, želve
in kače. Lahko smo si kupili raz-
glednice, značke in broške.
Vrnili smo se v avtobus in se
odpeljali domov.
Ksenja Kores,
6. C, OŠ Toneta Znidariča
NAŠ DAN PIONIRJEV
V	četrtek, 29. septembra, smo
učenci cirkovške osnovne šole
praznovali dan pionirjev. Zbrali
smo krompir za šolsko mlečno
kuhinjo. Ob 8. uri smo se zbrali
pri gasilskem domu v Sp. Jabla-
nah. Potiskali smo voz, na kate-
rega smo vsipavali krompir. Do
10. ure smo pobrali krompir in
ga potem peljali v šolo. Po malici
smo imeli pionirsko konferenco.
Kdor je želel, se je lahko ob za-
bavni glasbi zavrtel na šolskem
igrišču.
Saša Peršak,
7. b, OŠ Cirkovce
KAKO VARČUJEMO
Varčevanje je danes zelo po-
trebno. Doma vse manj kupuje-
mo stvari, ki niso nujno potreb-
ne. Tako sem se letos odpovedal
novim barvicam. Porabil bom
stare. Doma varčujemo z vodo in
elektriko, redno ugašamo luči. V
šoli pazimo na solsko pohištvo.
Pri malici moramo vse pojesti.
Papirja ne mečemo v koš, ampak
ga odpeljemo na odpad.
Nikola Seničič, 2. a
JESEN V NAŠEM KRAJU
Tudi v naš mali kraj je prišla jesen. »Jesen-rumena, dobra žena«
pravijo. Vendar ta rek letošnjo jesen skoraj ne drži.
Zavito v jutranjo meglo, sončece pozdravlja naš kraj. Oglasijo se
traktorji in povedo, kako slovenski kmet ljubi svojo zemljo. Vendar
široko polje, na katerem se že kažejo težko pričakovani znaki jeseni,
nič kaj prijazno ne pozdravlja kmeta. Pod repnim listjem se debeli re-
pa. Koruza pa obdana z jutranjo zarjo čaka, da jo oberejo.
Pa kaj pomaga prelepa koruza, debela repa, ki je dobra tudi za v
lonec! Ob pogledu na krompir tudi mestnega človeka stisne v srcu. Je-
sen pa kakor v opravičilo za slab krompir riše svoje sledove na sadje.
Klopotci s petjem vabijo obiskovalce na sončno grozdje, ki visi z
brajd. Otroci zelo radi jemo grozdje, čeprav nas velikokrat prehitijo
požrešni škorci.
Listje na drevju se barva z lepimi jesenskimi barvami, ki jih je ze-
lo težko prenesti na slikarsko platno.
Veje dreves pa se šibijo pod težkimi plodovi. Skoraj vsaki hiši
daje lep videz kakšna jablana, ki je kar »nabita« z velikimi in lepo
rdeče obarvanimi sadovi. Še malo, pa ne bo več slišati prelepih pesmi,
ki jih ptice ščebetajo na žicah. Zapustile nas bodo ptice selivke, ptice,
s katerimi smo med letom delili prostor pod napuščem.
•V naš kraj je prišla jesen. Zlatorumena jesen, ki s svojimi prijetni-
mi čari lepša naš kraj.
Saša Peršoh
7. b,
OŠ Cirkovce
TEDNIK " november 1988
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
jH^.K K» M,* K	M ■ M M M ifwvwwwwwiiw<#wvwwM M yyy vmft
Nazadnje še, prijatli. . .
(Sekaj utrinkov z zborovanja slavistov v Mari-
boru, predvsem z ekskurzije po Slovenskih gori-
cah)
Tri meglena oktobrska jutra, a sončne dne-
ve smo slovenski slavisti namenili svojemu
letnemu zborovanju letošnje je potekalo v
Mariboru, pod gostoljubno streho Pedagoške
fakultete. O samem strokovnem delu, ki je
potekalo v četrtek in v petek, 13. in 14. okto-
bra, v obliki predavanj (naj omenim le tista o
generalu, pesniku in ljubitelju knjig Rudolfu
Maistru) in razprav o njih ter spremljevalnih
aktivnosti, se ne nameravam razpisati, saj
smo bili mnogi slavisti tam, javnost pa verjet-
no vsaj kaj malega ve o tem, da se je nekaj
dogajalo. Morda bo posebno zanimivo dej-
stvo, da smo se člani Slavističnega društva
Slovenije v celoti pridružili Odboru za zašči-
to človekovih pravic ter da smo napisali izja-
vo, s katero dajemo podporo slovenski politi-
ki in se zavzemamo za enakopravnost sloven-
skega jezika; vredno se je zamisliti ob bese-
dah: »Kdor (kot slovenski delegat v državnih
organih) govori v drugem jeziku (navadno sr-
bohr. s slov. naglasi oz. značilnostmi), s tem
že zanika enakovrednost svoje materinšči-
ne.«
Pred vsakim zborovanjem pa sem se vedno
že vnaprej veselila strokovnih ekskurzij, ki so
navadno organsko povezane s tematiko zbo-
rovanja. Nekatera od teh potovanj so mi še
posebno v spominu: med zborovanjem v Por-
torožu smo prepotovali tudi del Tržaškega s
Trstom (torej slovensko zamejstvo); s stro-
kovnega dela na Bledu smo se odpravili na
Koroško (tudi slov. gimnazijo v Celovcu smo
si lahko dobro ogledali), predlansko zboro-
vanje v Ljubljani pa je vključilo kar v svojo
sredino ekskurzijo po Dolenjski (v letu ob
400-letnici smrti Primoža Trubarja smo bili
seveda v njegovi Raščicl); po letu premora
— lanskega zborovanja se namreč nisem
udeležila — sem letos takoj po prejemu ob-
vestila že videla s soncem obsijane, z jesen-
skimi barvami še olepšane slovenjegoriške
griče. Takoj sem sklenila: soboto, sicer dela
prost dan, bom »darovala« temu poučnemu
vandranju po lepi severozahodni Sloveniji,
še posebno zato, ker nas bodo vodniki (pro-
fesorji slov. jezika) popeljali k domačijam
mnogih znanih Slovencev.
Sobota, 15. oktobra, nas je sicer pričakala
z gosto meglo, a vsi udeleženci ekskurzije (bi-
lo nas je za 4 avtobuse) smo se nadejali sonca
vsaj na vrhovih prijaznih Slovenskih goric,
kamor smo krenili že pred 8. uro. Najprej
smo se ustavili v Zavrhu, kamor je zahajal na
počitnice general in zavedni Slovenec Rudolf
Maister. V zadnjem dopoldnevu se megla še
ni dvignila, prav tako nas je z meglo razoča-
ral tudi Destrnik (ustavili smo se v spomin na
ljudskega pesnika Volkmerja po njem nosi
ime ulica v Ptuju, v kateri domuje tudi Sred-
nješolski center!). O tem biseru Slov. goric
smo bili namreč skoraj povsem prepričani,
da nas bo pozdravil s soncem obsijan. Na
zadnjem delu poti pri naslednji etapi (od De-
strnika do Juršinec) je našo množico — to-
krat pešcev prehitelo nekaj osebnih vozil
v njihovih voznikih smo domačini prepo-
znali novinarja Večera Jožeta Slodnjaka, pa
Marjana Šnebergerja, novinarja in povezo-
valca ptujskega Radio-Tednika, in njegove
sodelavce. Vsi pa smo bili namenjeni k iste-
mu cilju: domačiji oz. roj. hiši dr. Antona
Slodnjaka v Bodkovcih pri Juršincih. Ome-
njeni so zdaj prijazno skrajšali pot klancu
najstarejšima udeležencema ekskurzije: Mai-
strovemu borcu Zmagu Porekarju in mari-
borskemu igralcu Franju Vičarju. Pred ploš-
čo na roj. hiši je o znanem slovenskem lite-
rarnem zgodovinarju in pisatelju A. Slodnja-
ku spregovoril prof, Ivo Arhar — vse v izbra-
ni in poznavalski besedi; Marjan Šneberger
je navdušil poslušalke (te so obžalovale, za-
kaj ga bolj ne poznajo po vsej Sloveniji) z
odlomkom iz Slodnjakovega romana Pohoje-
ni obraz. Resnično pretresel pa me je nastop,
ki je slediL: Franjo Vičar, po letih in do tedaj
tudi po videzu starec — opiral sfe je na palico
— nenadoma le-te sploh ni več potreboval,
vsa postava se je vzravnala, ko je izrekel prve
besede Prešernove Zdravljice. Kot nam je
verjetno tudi njemu pomenila ta izredna pe-
sem ne samo eno recitacijo od mnogih, ki jih
je v svojem življenju nanizal, temveč pono-
vno priznanje narodne zavesti, izpoved ljube-
zni do naroda, jezika, domovine in borbe-
nost, če bi nam kdo vse to ogrožal. Tovariš
Vičar je svoj nastop obogatil še s svojimi spo-
mini na rojaka in prijatelja Slodnjaka in že bi
morali kreniti dalje, a so nas prijetno prese-
netili Slodnjakovi (ti tudi živijo na domačiji)
s toplo belo potico, domačim kruhom in mo-
štom, jabolka pa so se nam kar sama ponuja-
la spotoma tja in nazaj k avtobusom.
Da živijo v Slovenskih goricah gostoljubni
ljudje, smo poleg Slodnjakovih spoznali tudi
v Crešnjevcu, kjer smo obiskali skromno, s
slamo krito hišico — rojstni dom slov. jeziko-
slovca Petra Dajnka (vsaj o njegovem črkopi-
su, dajnčici, bodo mnogi bralci morda še kaj
vedeli iz šole?). Tu so nas njegovi že daljni
sorodniki pogostili z jabolki, pridelanimi na
bio način ali (po domače): neškropljena, a
prav lepa in slastna jabolka so nas vabila iz
velike košare. Koroška Slovenka Marija Špi-
ler, profesorica na slov. gimnaziji v Celovcu,
si jih je nabrala še »za seboj« - poleg duho-
vne hrane s predavanj bo svojim kolegom po-
nudila tudi nekaj druge, telesne, pa čeprav le
v obliki drobnega »zlatopramenega« jabol-
ka.
Ustavili smo se še marsikje, npr. v Bučkov-
cih, Radencih (kjer smo poskrbeli za ugodje
sitih želodcev), pri Sveti Trojici ali Gradišču
v Slov. goricah; marsikje smo kar spotoma
zvedeli, kdo izmed pomembnih Slovencev —
književnikov ali jezikoslovcev, slovničarjev
se je tu morda rodil, živel ali služboval; za
vse bogastvo možnosti nam je namreč zmanj-
kalo časa, čeprav je volje bilo sicer dovolj.
Ne nazadnje pa smo morali vsaj bežno pomi-
sliti na večerno pot do svojih domov, na dru-
žine, sobotni večer in konec tedna, ki bo zdaj
trajal le še v nedeljo, preskromno za vse, kar
bo treba postoriti pred pričetkom novega de-
lovnega tedna.
Karolina Pičerko
NOVEMBER - MESEC KNJIGE
Knjiga —
najboljša
prijateljica
Knjiga je res človekova če že ne najboljša, pa prav gotovo dobra
prijateljica. V novembru mesecu knjige to še posebej radi povemo.
Toda koliko je knjiga dostopna, je zgodba, ki že nekdaj nima srečne-
ga konca. Res, da je naša knjiga bila vedno dražja, saj je tiskana za
omejeno jezikovno področje. Danes, ob padanju življenjskega stan-
darda nasploh, pa je postala še posebej nedosegljiva. Pa to ne bi bilo
tako zelo hudo narobe, če bi lahko do knjig prišli v knjižnicah.
V	Ljudski in študijski knjižnici v Ptuju seje obisk v devetih mese-
cih letos povečal za 20 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem la-
ni. Kljub temu da so za nakup knjig namenili veliko več sredstev kot
lani, pa so jih zaradi velikih podražitev lahko kupili precej manj.
V	letošnjem letu so v knjižnici res uvedli celodnevno izposojo V
mladinskem oddelku, odprli videoteko, glede na padanje kupne moči
prebivalstva računali na več bralcev, pa jih je dvajsetodstotno poveča-
nje števila obiskovalcev vendarle našlo nepripravljene. Gre za to, da
delo opravljajo z enakim številom delavcev in kupijo manj knjig kot
pred leti. Izposoja tako predstavlja že pravo ozko grlo, saj so v knjiž-
nici pred nekaj leti povečevali odpiralni čas in s tem sledili potrebam
uporabnikov, niso pa temu sledile tudi nove zaposlitve. V ptujski
knjižnici, ki ima tri oddelke, imata dva celodnevno izposojo, v njej je
zaposlenih pet izposojevalcev, v študijskem in mladinskem oddelku
pa v dopoldanskem času še knjižnični manipulant. Povečuje se obisk.
še posebej v popoldanskem času, kar pomeni, da bi morali število iz-
posojevalcev takrat povečati. Na povečanje števila delavcev pa tudi v
bližnji prihodnosti ni računati, saj so ukrepi varčevanja v družbenih
dejavnostih znani. Enako je tudi pri nakupu knjig, saj lahko namenijo
zanje in za periodiko le 11 odstotkov denarja, ki ga dobijo za svojo
dejavnost od občinske kulturne skupnosti. Osnovna dejavnost knjiž-
nice je nakup knjig in izposoja, pa so se razmere v zadnjih letih posta-
vile na glavo. Ce so še leta 1982 stroški za najemnino znašali 2,8 od-
stotka vseh sredstev knjižnice, so letos ti stroški že 8,4 odstotka. Takih
stroškov, na katere delavci knjižnice nimajo vpliva, pa je seveda še ce-
la vrsta.
Tako pa lahko blizu 42.000 bralcev, ki so sr v devetih mesecih le-
tos izposodili prek 100.000 knjig, samo upa na boljše čase (skupaj z
delavci knjižnice) in v novembru, mesecu knjige, malo glasneje spre-
govori o tem, da denarja za knjige ni več; tudi za šolske knjige ne, zla-
sti za visokošolski študij, pa žal tudi knjižnica kupi vedno manj izvo-
dov tega ali onega učbenika.
Knjižničarji ptujske knjižnice pa morajo dodati problemu pre-
majhnega nakupa knjig tudi prostorske probleme. Za zdaj imajo novo
knjižnico še na papirju, upajo pa, da bodo lahko v naslednjem sred-
njeročnem obdobju svoje načrte o knjižnici v Malem gradu tudi začeli
uresničevati.
NaV
Prostor za Izposojo, branje, svetovanje, poslušanje kaset in še kaj v mla-
dinskem oddelku ptujske knjižnice (Foto: 1. CianI)
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA GOSTOVALO V PTUJU
Ljudožerci
Po ogledu Ljudožercev Gregorja
Strniše ostaneš brez besed. Ljudožer-
ci so zelo drastična igra, polna ubo-
jev, izdaj, perverznih spolnih iger,
predvsem pa krvi in mesa, človeškega
mesa. Skozi vso igro to človeško meso
žrejo; nič jih ne moti, da je to tudi
meso njihovih najbližjih. Kruta igra,
ki razkriva kanibalizem, ki je še ved-
no tabu, za Strnišo pa povsem legi-
timni del človeškega življenja na zem-
lji. Strniša pa meni tudi, da človekovo
tuzemsko življenje ni vse. Zato je ta
igra polna zgodb in naukov cerkvene-
ga očeta, pesmi o zvezdah in prostosti
in nastopov mrtvih, ki so še vedno de-
javni, z živimi pa se srečujejo ponoči
in v sanjah. Tako torej posvetno ži-
vljenje, v katerem se ni mogoče izo-
gniti žretju in pobijanju, ni vsa resni-
ca človeka in vesolja. V svetu obstaja-
jo različne oblike bivanja, med kateri-
mi je sicer smrt ločnica, ni pa končna
točka, ob kateri se vse ustavi. Celo
nasprotno, smrt pomeni prehod v
odprtost, v spoznanje, pot do bistva
in končno do neskončne božje milo-
sti.
Dogajanje igre je postavljeno v leto
1945, v leto, ko se vojna končuje, kar
naj bi nekako opravičilo kanibalizem.
Sicer pa je očitno zveza s srednjim ve-
kom in moraliteto kot specifično gle-
dališko formo in je igra popoln od-
mik od realistične dramaturgije. In
vendar vas besede smrti ob koncu
pretresejo: »Kar ste gledali, bi lahko
bilo. Morda pa je tudi bilo.« Kar si-
cer postavlja dogajanje drame v po-
gojnost, pa vendar...
Z Ljudožerci je Primorsko dramsko
gledališče nastopilo na Borštnikovem
srečanju, predstava v Ptuju pa je bila
že osma predstava v severovzhodni
Sloveniji. Odlična igra, dramaturgija,
scena, kostumi, in če odmisliš mor-
bidno vsebino, odlična predstava v
celoti. V njej so zaigrali: Ivo Barišič,
Stane Leban, Tone Šolar, Bine Ma-
toh, Sandi KrošI, Metka Franko, Mi-
ra Lampe-Vujičič, Nevenka Sedlar,
Teja Glažar, Jože Horvat, Dragica
Kokot, Sergej Ferari, Nevenka Vran-
čič, Dušanka Ristič, Milan Vodopivec
in Boris Krč. Režija je delo Mileta
Koruna, dramaturgija pa Diane Ko-
loini. Scenografa sta bila Janja in Mi-
le Korun, kostumografka pa Marija
Vidau.
NaV
Prizor iz Ljudožercev.
(Posnetek: Fotoatelje Pavšič-Zavadlav.)
VRTEC V JERUZALEMU
»Mi smo ne hodili v vrtec,« se zdaj oglasi žena, »te jih je treba
lepo obleči, duma pa lehko lečejo okoli kak cigani.«
»Tam bodo imeli svoj red, čisti bodo, lepo se bodo najedli . ..
Ali vam to nič ne pomeni?« potrka Mirka na njeno materinsko srce.
In čaka, da bo spregovoril oče. Tedaj pa Matjažek prinese iz izbe pol
hleba kruha in nož. S kosom kruha, ki naj bi si ga njegova tovarišica
odrezala, želi otrok izničiti očetovo in materino togost. In ko Mirka
pogladi dečka po laseh in si odreže kruha, oče spregovori: beseda še
ni prijazna, spregovoril pa je le in Mirka ve, da ne bo odšla, dokler se
ne pogovorita.
»Enega sen van da, kaj bi še te radi?« dvigne glavo in jo pogle-
da.
»Zakaj bi te moja deca mogli tan jesti? Mi se lehko vsi z ene
sklede najemo.«
Matjažek se ne gane od svoje tovarišice. Njegova navzočnost
mehča očetovo togost, dokler nazadnje ne odloži oklepa in se ne vda:
»Te pa zutra naj ali grejo vsi štirje . . .«
Domovina je ena —
nam vsem dodeljena
(Mimi Zajec, iz Knjige spominov)
Kako mogočno je življenje v Domovini — tako mladi, šele osvo-
bojeni — pljusknilo tudi do nas, tudi ob naš Dom!
Slovenske gorice se prebujajo, viničarski človek si išče svoj pro-
stor pod soncem. Njegovi otroci z zastavicami v rokah stopajo med
goricami v dolgi vrsti po dva in dva, držeč se za roke, in proslavljajo
priključitev Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Z našega Doma vese-
lo plapola zastava, naša trobojnica! Naš prvi šestnajsti september!
Doslej so otroci iz viničarij poznali svoj mali svet, kolikor so ga
mogli zaobjeti z očmi, glede na to, ali je viničarija na vrhu griča ali v
senčnati grabi. Tam spodaj je Ljutomer, že na ravnini, že na robu nji-
hovega sveta. Zdaj pa .. .
Narisali smo si zemljevid: na tla, seveda — na tla v učilnici, saj
nimamo table, nimamo papirja ... Na tem malem prostoru smo daleč
raztegnili meje njihovega sveta.
»Vidite, otroci, kje je Slovensko Primorje? In morje!«
Kaj se dogaja v njihovih glavicah? Kako v mislih premagujejo
prostor, da bi segle do krajev, kjer so tako dolgo živeli naši zasužnjeni
bratje?... Kakšno je v njihovih mislih morje — velika voda, slana
voda, ki nosi ladje in parnike?! Kako daje tam toliko vode, tukaj pa
je sleherna kapljica vode dragocena!« ...
24. nadaljevanje
Vse to je abeceda, ki se je učimo tudi ob naših velikih in malih
praznikih.
Lahko bi rekli, da so vsi naši dnevi v vrtcu veliki dnevi. Pa ven-
dar so med njimi takšni, ki si jih bomo posebej zapomnili, in takšen je
tudi ta pozni septembrski dan. Kronist ga ni posebej zapisal, čeprav
bi moral biti zapisan z rdečimi črkami; ob takšnih dnevih najbolj ra-
stemo, dohitevamo čas, ki je šel mimo teh krajev kakor mimo slep-
cev . ..
Otroci stoje v vrsti, s košaricami v rokah; odpravljamo se v gozd.
Nenadoma pa — pred Domom je zahupal avtomobil!
Otroci vztrepetajo, prhnejo v hišo in že vrešče tečejo na stopnice,
da bi se poskrili po sobah.
V hiši nastane preplah.
Na mah smo vse ženske skupaj.
Iz avtomobila stopi prijeten mlad fant. Poslali so ga z okraja:
»Da vi že vete, zakaj,« se nasmehne.
Obrnem se k Danici:
»Sprehod odpade!... Previdno otroke dol!...«
To so še vedno naši prvi koraki — tisti najtežji!
Primem za roko dva najbolj pogumna: Pepeka in Stankeca. Malo
se upirata, a ker ju držim, premagujeta strah. Potegnem ju čez vežni
prag: zgoraj si Danica in Lizika prizadevata, da bi spravili otroke na
stopnice in v vežo. Voznik se je vrnil do avtomobila, odprl vratca in
naslonjen nanj čaka.
S težavo privlečem svoja dva junaka v bližino avtomobila. Trdno
se mi oklepata roke in ne morem reči, ali se bolj bojita neznanega člo-
veka ali neznanega vozila.
Najprej se sama dotaknem karoserije, nato seje dotaknem še z deč-
kovo roko.
»No, Stankec, bodi junak!« namignem drugemu dečku. Ta dvi-
gne roko do sive pločevine, a jo naglo umakne, kakor da se je opekel.
A že naslednji hip znova dviga roko. Ker se nič ne zgodi, postaneta
dečka pogumnejša. Izmenoma se dotikata s prsti strehe in kdaj pa
kdaj pogledata nazaj proti veži, od koder kukajo najbolj pogumni ali
najbolj radovedni.
Voznik stopi na drugo stran avtomobila in odpre vratca.
»Pridita, junaka, nič se ne bojta!« vabim dečka za sabo. Ko pa se
sklonim, da bi zlezla na sedež, se znova prestrašita, hočeta me zadrža-
ti. Tedaj pa voznik sede za volan in prižge luči. Dečka se mi skušata
iztrgati iz rok, a ju trdno držim. Tudi otroci, ki so že prišli iz veže, se z
vriščem umaknejo nazaj. Voznik pa privabi dečka k lučem. Plaho ti-
pata debelo, veliko stekleno oko, ki ponoči razsvetljuje cesto, da avto-
mobil lahko vozi kakor podnevi. Radovednost postaja močnejša od
strahu. Oči so še solzne, obraz pa se že smeje. Slišim Danico in Lizi-
ko, kako prigovarjata otrokom: »Nič nede hudega ... nič nede hiide-
ga ... gremo ... še mi gremo gledat...«
Tedaj pa se voznik skloni v vozilo in pritisne z roko na hupo. Iz
avtomobila plane oster, predirljiv krik. Dečka planeta nazaj proti ve-
ži, tudi otroci so izginili z dvorišča. A Pepek in Stankec se na pol poti
ustavita, obotavljavo se vračata in se me znova krčevito okleneta.
Voznik ju prime za roko, da bi si ogledala hupo in tudi sama pritisni-
la nanjo.
Počasi, korak za korakom se iz veže približujejo otroci. Veliko
strahu je treba premagati, preden se naposled zberemo okoli vozila.
Voznik sedi za volanom in nam razkazuje notranjost avtomobila.
Otroci vidijo, da ne more steči sam od sebe, odvisno je od človeka,
kdaj se bo premaknil in kako dolgo bo tekeL Z lučmi si razsvetljuje
cesto ponoči, s hupo jo tako rekoč pometa, da ne bi v naglem diru ko-
ga podrl ali povozil; z njo opozarja nase tudi druga vozila.
Veselo gleda otroke in jih vabi, naj sedejo k njemu. Otroci pa se
krepko držijo za roke, ne ganejo se od Danice in mene. Ko voznik
pritisne na plin, da motor zabrni, se prestrašeno umaknejo. Za zdaj je
avtomobil še prevelika neznanka zanje, prebučen je še za njihov tihi
svet; še odrasli, ki prihajajo mimo, se ustavijo in se ne morejo načudi-
ti.
Vsekakor smo danes pogumno napravili prvi korak v spoznava-
nju motorizacije, ki si tako zmagoslavno osvaja svet.
Danes smo bogatejši za novo, veliko spoznanje!
Nadaljevanje prihodnjič
8 - ZA KRATEK ČAS
3. november 1988 - TEDNIK
Dober den! Pisen vam na den vseh svetnikov oziroma vseh
svetnikov oziroma vseh mrtvih. Z mico sma hla malo na hritoji.
Vsepovsodik rože in sveče. Vse lepo zrihtano, kak more hiti. Da
hi to celo leto hilo tak, pa ne samo en den v leti. Saj ne rečen, da
hi mogli celo leto sveče prižigati in drogo cvetje kupovati, je pa
prova sramota, da je marsikeri groh in grohek celo leto i' trovi
zarašeni in marsikatero pokopališče tak zgleda kak kokšna za-
puščena občinska gmajna. Seveda so tudi častne izjeme, tak ke
nede kokšne prevejke zamere pri tistih, ki se zavedajo, daje tudi
pokopališče ogledalo kraja. Drgačik pa je z vsemi svetniki tak:
meni se zdi, da jim imamo v Jugoslaviji čin duže več. Poznamo
dvojne svetnike. Tokšne, ki na zemlji rintajo in garajo zato, da hi
potli v nehesah uživali, in tokšne, ki si vejo že na zemlji nehesa
nareti, svetega Petra podkupiti, vkrasti v.se, kaj se lehko nese, se
obračati tak, kak veter piha, in celemi sveti svoj svetniški sijaj
koza t i.
Vidite, tak vam je to s toto svetniško politiko, pri keri ene
častimo že te, gdo so .še živi, druge pa pač po smrti.
Drgačik pa je na našen Suhen Bregi vse po storen. Pomalen
se na zimo priprovlamo. Delamo pa itak iz dneva v den kak črna
živina. Človik niti tejko cajta nema, ke bi se lehko vredik naspal.
Vete, jaz pa tak rad pod kožo gledan, še posebno, če se kaj tople-
ga k meni tišči.
Če malo na kolendor poglednete, hote vidli, da se nam go-
dovno vinskega patruna Martina bliža. Saj vete, to je tisti, ki
nam vsoko leto iz mošta vino naredi. Saj je to vse lepo in prav,
samo letos bi jaz rajši meja tokšnega vinskega patruna. ki bi ve-
da iz vode vino nareti. Seveda je prinas dosti tokšnih majstrov,
samo jaz bi rad pija taprovo in ne vodeno vino. Voda tudi Marti-
ni škodi, kak tudi pregovori: »Migaj, migaj, moj Martin, boj boš
migal, prej boš hin . . .«
Vas pozdrovla Martinov — lulček!
TEDNIK - 3. november 1988
IZ NAŠIH KRAJEV - 9
Ptujski šahisti ponovno
za las ob
republiški naslov
Republiško šahovsko prvenstvo za članice, ki se je pred dnevi
končalo v Postojni, je bilo izredno uspešno za predstavnici SD MIP
Ptuj Anito Ličina in Narciso Mihevc. Obe sta sicer še mladinki, ven-
dar sta tudi v konkurenci starejših, izkušenih šahistk dosegli odlične
uvrstitve. Narcisa je bila druga z enakim številom točk kot zmagoval-
ka Orlova, vendar je šele 4. inačica turnirskega pravilnika odločila
zmagovalko. Ob tem velja omeniti še dodatni uspeh Narcise, saj je iz-
polnila normo za osvojitev naslova mojstrske kandidatke. Naslov re-
publiške prvakinje se ji je izmuznil nekoliko nesrečno, saj je vodila
vse do 8. kola, v zadnjem, devetem kolu pa sta se srečali z Anito in po
6 urah borbene igre remizirali. Ker je Orlova zadnjo partijo zmagala,
je bil remi proti klubski soigralki premalo. Za Anito pa je pomenil ve-
liko, saj je tako osvojila odlično 4. mesto, kar ji daje v naslednjem le-
tu pravico direktne udeležbe na republiškem prvenstvu, v primeru od-
povedi katere od prvih treh pa tudi možnost igranja na polfinalu dr-
žavnega prvenstva.
Škoda, da Narcisa ni izkoristila prednosti v petem kolu proti Or-
lovi, saj je popolnoma dobljeno partijo remizirala. Tako lahko ugoto-
vimo, da je Oriova nekakšna »težava« za naše igralke, saj je na pri-
mer pred dvema letoma v Ptuju zmagala pred Tatjano Vaupotič-Ko-
šanski, zbrali pa sta prav tako enako število točk. Škoda tudi, da na
letošnjem prvenstvu ni nastopila Tatjana, saj bi k že tsem osvojenim
naslovom republiške prvakinje dodala morda četrtega.
Vsekakor moramo ugotoviti, da so šahistke šahovskega društva
MIP Ptuj v zadnjih letih dokazale, da sodijo v sam republiški vrh ta-
ko v mladinski kot članski konkurenci. Glede na resen pristop do ša-
hovske igre in stalno strokovno izpopolnjevanje lahko v bodoče pri-
čakujemo še boljše rezultate.
Nekoliko slabše sta se uvrstila člana ŠD Ptuj Rado Brglez in Al-
bin Žganec, ki sta v izredno močni konkurenci zasedla mesta ob kon-
cu razpredelnice.
Silva Razlag
ROKOMET
Tretji derbi Braniku
v predzadnjem kolu prvenstva
v vzhodni drugi republiški moški
ligi je bilo najbolj zanimivo v
Mariboru, kjer sta se pomerila
vodilni Branik in tretjeuvrščena
Velika Nedelja. Derbija pravza-
prav ni bilo, saj so bili domačini
veliko boljši nasprotnik in so
zmagali s 25:22. V prvem polča-
su so hitro povedli s štirimi za-
detki razlike in prednost obdrža-
li do polčasa, iz devetmetrovke
pa jo povečali na pet zadetkov.
Igralci Velike Nedelje so slabo
igrali v obrambi, v napadu pa
jim je velike preglavice povzro-
čala dobra obramba 6:0 domači-
nov in slabi meti s kril (Zorli tri-
krat v stativo!). Do polovice dru-
gega polčasa je bilo še slabše, saj
so domačini z nasprotnih napa-
dov razliko povečali na kar 11
zadetkov. Šele proti koncu se je
gostom odprlo in v nekaj minu-
tah so visok zaostanek znižali na
solidne tri zadetke.
ORMOŽ-KROG 31:18(18:11)
Ormožani so brez težav opra-
vili z gosti, ki borbeno in dobro
igrajo le na svojem igrišču v Kro-
gu-
Ormož: Gaberc, Sandor 3, An-
tolič 4, Fridrih 5, N. Potočnjak 3,
Hebar, Grabovac, Djermati I,
Praprotnik, Zabavnik 10, Hedžet
5, Vaupotič.
DRAVA —RADCONA 27:24
(14:12)
Ptujčane od prejšnjega tedna
znova vadi Ivica Hrupič. Tekmo
z Radgono so odigrali odločno, v
želji po prekinitvi črne serije po-
razov. To jim je proti fizično mo-
čnim gostom tudi uspelo, z več
koncentracije proti koncu sreča-
nja pa bi bila razlika lahko bi-
stveno višja, saj je Drava nekaj
minut pred koncem vodila že s
27:20.
Drava: Valenko, Osterc 2,
Pučko 3, Hnipič 6, Vajda, Žuran
3, Simac 5, Žmavc 4, Terbuc, Ke-
lenc 4, Mlakar, Matjašič.
DRAVA-BREŽICE 22:17 (9:7)
Ptujčanke z igro niso navduši-
le, pa kljub temu zanesljivo zma-
gale, čeprav so proti povprečni
ekipi iz Brežic potrošile preveč
moči, zastreljale pa tudi štiri se-
dem metrovke.
■Drava: Farič, Šipek 2, Mum-
lek 8, Malek, FridI 2, Gomilšek
2, Radanovič 5, Podpadec 2,
Horvat 1,^ Jurkovič, Jurleta.
Mladinci Velike Nedelje so bi-
li uspešni v Mariboru proti Bra-
niku, Ormožani so doma s 30:22
premagali Krog, Drava pa v Ptu-
ju Radgono. Starejši pioniiji
Drave so vrstnike Radgone pre-
magali, mlajši r>a izgubili.
PRIHODNJA SREČANJA
Ormožani bodo ob koncu ted-
na gostovali v Gornji Radgoni,
nato pa jih čaka še zaostalo sre-
čanje v Šempetru. Velika Nede-
Ija se bo v svoji dvorani pomerila
s Šoštanjem, Drava pa v Cren-
šovcih s Tokom. Članice Drave
bodo v zadnjem jesenskem kolu
gostovale v Radečah.
I. kotar
Ker smo zadnjič nekaj zapisali o sodih, so danes na vrsti nasveti
o vinu.
Pri kateri toplini so viaa najokusnejša? Vino sestoji, kakor vemo,
iz mnogih sestavin in vsaka izmed njih prihaja do največje veljave pri
gotovi stopnji toplote. Dasi so te topline različne, nas vendar uči že
stara izkušnja, ki jo potrjujejo najnovejše preiskave strokovnjakov, da
je belo vino za okus najboljše, če ima 11, rdeče pa, če ima 16,5 stopinj
Celzija. To je za vinsko kupčijo važno.
Kako spozuš, da je črno vino umetno barvano? V vino pomoči mr-
vico kruha, vzemi jo ven ter jo vrzi v kozarec, v katerem je na dnu ne-
kaj čiste vode. Če je vino umetno barvano, postane voda takoj vijoli-
časta. če pa ima vino naravno barvo, traja četrt ure, preden se voda
pobarva.
Neškodljivo bartilo za bela vlu. Neškodljivo barvilo za bela vina
se napravlja iz navadnega sladkorja. Sladkor se stopi in se potem ta-
ko dolgo previdno meša, dokler se ne ugreje in postane bolj temen.
Sladkorja pa ne smeš prehitro razgreti, da ne postane preveč grenak.
Mešati ga moraš tako dolgo, dokler ne postane ves temnorjav. Košček
te temnorjave tvarine deni v belo vino, ki dobi kmalu ono lef>o zlato-
rumeno barvo.
Kdor hoče imeti poleti šumeče vino, naj ga dene pozimi v stekleni-
ce. Tako vino bo seveda napravljalo v steklenici goščo. Ogljenčeva ki-
slina pa napravi vino poleti jako okusno in osvežujoče.
Kdor boče shraniti vino čez poletje, a nima dovolj časa za to, da bi
z vinom pravilno ravnal, ta naj spravi vino vsaj v hladno in zračno
klet in naj položi sode na podkladje tako, da bo veha nekoliko obr-
njena na stran. Če sod tako leži, bo veha, ker sega v vino, vedno z vi-
nom napojena in tako veha zapira tako kakor doga. Na ta način se ne
posuši preveč vina, a obenem se tudi prepreči, da se ne poloti vina
kan ali cik. Da pa ne bo čep ali veha vlekla ali puščala, mora biti iz tr-
dega lesa in tako izdelana, da dobro in brez oVoja zapira luknjo. Ne
čep in veha se ne sme oviti s predivom, cunjo ali koruznim lubjem,
ker to je pogosto vzrok, da vino v sodu cikne. Če sega namreč cunja
ali kaka druga tej podobna tvarina v vino, vleče ta vino iz soda ravno-
tako, kakor vleče stenj pri svetilki olje ali petrolej vase. Ko pa pride
vino po cunji na zrak, se skisa, in ker je v neposrednem dotiku z vi-
nom v sodu, cikne tudi to. Če veha ali čep dobro ne zapirata, naj se ju
gladko obreže, če pa vkljub temu še ne zapirata dobro, naj se okrog
njiju dobro namaže z lojem. Kdor se na oskrbovanje vina razume in
ima čas za to, naj hrani vedno nekoliko vina za dolivanje v stekleni-
cah ali pa v manjših sodčkih in naj vino vsakih osem ali štirinajst dni
dolije. Ko se hoče vino, ki je v polnem sodu, pokušati, naj se dobro
pazi, da bo natega snažna. Najboljša natega je steklena. Ko se je po-
kušnja vzela, naj se sod čim prej napolni in zopet neprodušno zamaši.
Seveda pa je to le nekaj nasvetov o vinu, kajti lahko bi še govorili
o naslednjem: Kaj je treba napraviti z vinom, ki je po pretakanju zru-
javelo in se zgostilo ali zjedlo? Kaj storiti, preden se vino pretaka?
Pretakanje črnega vina. Vlečljivo vino. Čiščenje vina z beljakom. Dru-
g9 pretakanje vina. Motno vino. Duh po žveplenem vodiku v vinu. In
tako naprej. Seveda pri tem pa upam, da vinogradniki in proizvajalci
vina poznajo te načine, da je vino potem primemo za na mizo.
ZB
GD Turnišče
22. oktobra 1988 ob 15.40 je KS Turnišče zajel gost črn dim. Kra-
jani so s tesnobo v srcu zrli proti graščini Turnišče, od koder se je dim
valil, in mislili spet na najhujše.
Toda tokrat je šlo za nenapovedano gasilsko vajo GD Turnišče.
Ob 15.40 je sirena s presunljivim glasom priklicala 13 gasilcev — ope-
rativcev in tudi druge krajane. Gasilci so prispeli z orodnim in kombi-
niranim vozilom ter prikazali tehnično in taktično brezhibno vajo.
Pod nadzorstvom višjega častnika Stanislava Dobrška jo je vodil
podpoveljnik društva Branko Čepek in predal raport predsedniku
društva Viktorju Zajku, ki seje zaman oziral po funkcionarjih v KS in
drugih družbenopolitičnih delavcih; ti so kljub alarmnemu zavijanju
sirene spali. Vajo je od daleč opazoval tudi domači poveljnik društva.
Trubač
Gasilsko društvo Stojnci izvedlo
zahtevno vajo
v nedeljo, 30. oktobra, je gasil-
sko društvo Stojnci v sodelova-
nju z Gasilskim društvom Bu-
kovci organiziralo strokovno
zahtevno gasilsko vajo v Stojn-
cih. Izvedena je bila v okviru
aktivnosti ob mesecu varstva
pred požarom.
Ob 13. uri je »zagorelo« na
stanovanjskem poslopju Franca
Zemljariča v Stojncih štev. 65.
»Požar« se je razširil tudi na go-
spodarsko poslopje in osebni av-
tomobil! Ob 13.04 je GD Stojnci
dalo s sireno alarm. Ob 13.10 so
prihiteli na požarišče gasilci do-
mačega društva z orodnim avto-
mobilom in kombiniranim vozi-
lom T-130, takoj za njimi pa ope-
rativci sosednjega Gasilskega
društva Bukovci z enakima vozi-
loma.
Vsi so takoj stopili v akcijo.
Vodo so črpali iz studenca in hi-
dranta ter gasili stanovanjsko
poslopje, kombinirana avtomo-
bila T-130 pa sta gasila gospo-
darsko poslopje. Živino, stroje in
pridelke so gasilci in vaščani re-
šili pravočasno. Izvlekli so tudi
goreči osebni avtomobil; tega so
pogasili s peno in prahom iz ro-
čnih gasilnih aparatov. Zelo stro-
kovno so tudi uporabili dihalne
aparate in azbestne obleke. Vso
spretnost so pokazali pri uporabi
zložljivih lestev. Pri gašenju se je
»poškodoval« na roki in nogi ga-
silec. Takoj so mu nudili prvo
pomoč in ga odpeljali v bolnišni-
co.
Na vaji je sodelovalo 25 gasil-
cev domačega društva in 5 iz G D
Bukovci. Požar so pogasili ob
13.27 in ugotovili, da so rešili ve-
liko premoženja.
Pri vaji se je pokazalo, da so
vsi oddelki delovali usklajeno in
so uporabili najmodernejše stro-
kovne metode gašenja. Omeniti
moramo, da danes nimamo več
enostavnih — klasičnih požarov,
ampak je gašenje strokovno zelo
zahtevno zaradi elektrike, plina,
goriva in drugega. Pri gašenju je
potrebno veliko strokovnega
znanja, koordinacija vseh oddel-
kov in seveda tudi moderna ga-
silna sredstva.
Vajo je zelo uspešno vodil po-
veljnik Milan Meznarič. Oba s
predsednikom Mirkom Janžeko-
vičem si za svoje delo v društvu
zaslužita pohvalo in priznanje.
Lahko rečemo, da G D Stojnci v
gasilskih vrstah veliko pomeni.
To lahko povemo tudi za G D
Bukovci, ki je res požrtvovalno
pomagalo pri vaji. Pohvalno je,
da so vaji prisostvovali predsed-
nik ZGD občine Ptuj Franc Si-
meonov, sekretar Štefan Vidovič,
predsednik skupščine KS Mar-
kovci Vl^do Toplak in poveljnik
CZ pri KS Markovci Martin Pe-
trovič.
Po končani vaji je poveljnik
Milan Meznarič predal raport
predsedniku ZGD občine Ptuj
Francu Simeonovu. Ta je udele-
žencem vaje čestital k uspehu.
Poudaril je, da je za strokovno
zahtevno delo potrebno stalno
teoretično in praktično usposa-
bljanje operativnih članov. Nuj-
no pa je seveda tudi aktivno pre-
ventivno delo, da bomo zmanjša-
li število požarov in povečali po-
žarnovarnostno kulturo. Aktiv-
nost, strokovnost in požrtvoval-
nost bodo rodili uspehe pri hu-
manem poslanstvu gasilske orga-
nizacije.
Sledila je strokovna analiza
vaje, ki so jo podali sodelujoči
gasilci, poveljnik GD Milan Me-
znarič in sekretar ZGD občine
Ptuj Štefan Vidovič. Ugotovili
so, da je vaja dobro uspela, delo
je bilo koordinirano in vsa sred-
stva so bila strokovno in racio-
nalno uporabljena. Pravočasna
strokovna intervencija, usklajeno
delo in moderna gasilna sredstva
so pripomogla, da je bil »požar«
hitro pogašen in škoda manjša.
Vsem sodelujočim seje zahva-
lil in jih pohvalil požrtvovalni
predsednik društva Mirko Janže-
kovič.
S to vajo so bile tudi končane
aktivnosti v mesecu varstva pred
požarom v GD Stojnci in gasil-
skem centru Markovci.
G. C.
Zmagal Polajžer,
v vodstvu
Podvršnik
šahisti ŠD MIP Ptuj so odi-
grali 9. redni hitropotezni turnir
za leto 1988, na katerem je po
daljši odsotnosti ponovno nasto-
pil tudi MM Danilo Polajžer in
premočno zmagal z I L5 točkami
pred Bohakom 6,5, Gregorjem 6,
Težakom 5,5, Čičem 5 točk itd.
V skupnem seštevku posebne-
ga točkovanja je po 9. kolih vr-
stni red naslednji: L Podvršnik
107, 2. Brglez 81,3. Bohak 78, 4.
L Mihevc 63, 5. Cič 54,5,6. do 7.
Polajžer in Šeruga 56, 8. Težak
29,5, 9. Narcisa Mihevc 24, 10.
Žganec 23 itd.
Naslednji turnir bo v i>etek, 4.
novembra, ob 18. uri v prostorih •
društva.
Silva Razlog
10 - ZA RAZVEDRILO
3- november 1988 - TEDNIK
TEDNIK ~
OGLASI IN OBJAVE - 11
Zdravstvena postaja
Kidričevo
Na skupščini občinske zdravstvene skupnosti Ptuj je bilo več de-
legatskih vprašanj, med drugim tudi o sanaciji zdravstvene postaje
Kidričevo. Delegacija krajevne skupnosti ni zadovoljna s kakovostjo
opravljenih del in zahteva pisno poročilo o poteku del. Zanimivo pri
tem je, da je vodstvo krajevne skupnosti sodelovalo od začetka do
konca pri omenjenem projektu in da verjetno gre v tem primeru za
kratek stik med obema. Dr. Henrik Žlebnik, vodja TOZD Osnovno
zdravstveno varstvo, je na kratko povedal, da so sanacijska dela bila
končana v septembru 1988, pričeli pa so jih avgusta 1987. Porabili so
nekaj nad 150 milijonov dinarjev. Manjka pa še nekaj opreme, tako v
zobozdravstvenem kot v splošnem delu.
V splošnih ambulantah so pričeli delati v začetku oktobra, v zo-
bozdravstvenih pa 17. Kot je povedal vodja tozda Zobozdravstvo, de-
lata v Kidričevem sedaj dve ordinaciji in zobotehnični laboratorij;
prej so bile tri. Tretjo ambulanto so preselili v krajevno skupnost Cir-
kovce; ta jo je z lastnim denarjem uredila v prizidku šole za šolarje in
krajane. V njej delajo trikrat tedensko za otroke in dvakrat za odrasle.
V Kidričevem so za prvo silo uredili dve ordinaciji in čakalnico, ne pa
tudi rentgena, skupnih prostorov in sobe za preventivo, predvsem pa
še manjka sodobna oprema za zobotehnični laboratorij. Za nujno
opremo so plačali nekaj manj kot dvajset milijonov dinarjev. Kraje-
vna skupnost je podprla pobudo za zbiranje denarja za opremo. Pri-
spevali naj bi ga obrtniki, delovne organizacije, krajevna skupnost in
drugi.	mg
Biseroporočenca Rijavec
Biserna poroka — 60 let skup-
nega življenja v zakonski zvezi
- to je izredno visok jubilej, ki
ga lahko proslavijo le redki, od
usode posebej izbrani ljudje. To
sta doživela ALOJZ in KATARI-
NA RIJAVEC iz Tomšičeve 12 v
Ptuju, ki sta bila v soboto, 29. ok-
tobra, na matičnem uradu v Ptu-
ju slovesno razglašena za bisero-
poročenca. Prav je, da njuno ži-
vljenje in delo na kratko predsta-
vimo naši javnosti.
Alojz Rijavec je bil rojen 16. 5.
1905 v Dolenji Tribuši. Od 13. le-
ta dalje si je služil kruh kot zi-
darski vajenec in gradbeni dela-
vec. Težave z redno zaposlitvijo
je imel predvsem zaradi tega, ker
je ostajal zaveden Slovenec in je
odklanjal fašizem. Enako se je
godilo tudi Katarini, roj. Jan,
18/12-1902, prav tako v Dolenji
Tribuši, kjer sta se z Alojzom 28.
oktobra 1928 tudi poročila.
Oba sta izhajala iz delavskih
družin s številnimi otroci. Do-
brih pet let sta morala težko ga-
rati, da sta si leta 1934 kupila
košček opuščene kraške zemlje.
S krvavimi žulji sta izkrčila gr-
movje in odstranila kamenje, da
sta pridobila nekaj orne zemlje,
kjer jima je zraslo vsaj nekaj
krompirja, koruze in fižola za
prehrano. Zgradila sta si tudi
skromno leseno hišico zase in za
svoje 4 otroke, ki še danes žive;
dva sta jima umrla takoj po roj-
stvu.
Že pred kapitulacijo Italije le-
ta 1943 sta se aktivno vključila v
NOB. Alojz je bil borec v Grad-
nikovi brigadi, kjer je bil ranjen,
potem pa aktivist in vojaški refe-
rent na terenu. Katica pa je bila
aktivistka na terenu. V delo za
NOB sta vključila tudi svoja
mladoletna otroka Alojza in Ma-
rijo.
Tudi po osvoboditvi v kamni-
tem gorskem svetu življenje ni
bilo lahko. Ce so hoteli rediti
kravo, je bilo treba nabirati krmo
po planinskih jasah in jo nositi
domov v košu tudi do 2 uri da-
leč. Zato ni čudno, da sta se v za-
četku leta 1947 odločila za prese-
litev na naše območje. Z družino
sta prišla na ptujsko območje 11.
aprila 1947 in se zaposlila v vino-
gradniškoobdelovalni zadrugi
Osojnik. Tu sta ostala do leta
1952, ko je iz zadruge nastalo dr-
žavno posestvo. Takrat se je
Alojz zaposlil v svojem prvot-
nem poklicu kot zidar pri Grad-
njah v Ptuju. Tu je kot delovodja
leta 1962 dočakal zasluženo upo-
kojitev. Žena pa zaradi slabega
zdravja ni nadaljevala z zaposlit-
vijo, temveč je pridno delala do-
ma. Oba sta pridno delala tudi
po upokoiitvi in si zgradila dom
na Vičavi, Tomšičeva 12, kamor
sta se vselila leta 1968. Seveda so
jima pri gradnji veliko pomagali
otroci, ki tudi danes skrbijo, da
na jesen svojega življenja nista
ostala sama.
Poleg dela na delovnem mestu
in doma sta bila oba dolga leta
po osvoboditvi delavna tudi na
družbenem in političnem po-
dročju.
Čestitkam in dobrim željam
ob biserni poroki se pridružuje
tudi uredništvo Tednika!
FF
Biseroporočenca med svojimi 4 otroki, 3 vnukinjami (edini vnuk se je la-
ni smrtno ponesrečil) in 6 pravnuki ter drugimi svojci v poročni dvorani
matičnega urada v Ptuju.	Langerholc)
(\Iojz in Katica Rijavec	(Foto: Langerholc)
35 LET
PTUJSKEGA LESA
Samostojno do večjih uspehov
93-članski kolektiv delovne or-
ganizacije za oskrbo z lesom, ku-
rivom in gradbenim materialom
LES iz Ptuja je konec minulega
tedna slavil 35-letnico svojega tr-
govskega poslanstva. Od prvot-
nega podjetja okrajne zadružne
zveze Ptuj je LES zrasel v solid-
no trgovsko organizacijo, ki je
svojo prodajno in predstavniško
mrežo iz Ptuja razširila še v Ki-
dričevo, Ljutomer, Logarovce, v
Cestico, še dalje v Pitomačo in
celo v Novi Sad.
Razvojna pot tega pomlajene-
ga kolektiva je bila zelo razgiba-
na, polna sprememb, pripojitev,
odcepitev, pa tudi zgrešenih in
nezgrešenih investicij. Glavno
prelomnico so si začrtali pred
dvema letoma, natanko 28. okto-
bra 1986, ko so se odločili za sa-
mostojno pot izven LIK Savinja;
zato so sklenili, da bo odslej ta
datum vsako leto pomenil dan
ptujskega Lesa.
Ko je na osrednji slovesnosti v
novi prodajalni v Logarovcih pri
Ljutomeru sedanji direktor Vilko
Pešec ocenjeval delovne in raz-
vojne uspehe, je v glavnem govo-
ril v superlativih. Povsem upravi-
čeno, saj so recimo v devetih me-
secih letošnjega leta s povečano
prodajo skoraj dohiteli inflacijo
in ustvarili za 18,2 milijarde rea-
lizacije. Pri poslovanju so bili iz-
jemno racionalni in varčni, še
posebej pa so veseli, da sedaj po-
slujejo dobro tudi vse posloval-
nice izven naše republike. Fizični
obseg proizvodnje so kljub
splošnim družbenim težavam to-
rej precej povečali, žal pa ugota-
vljajo, da so predvsem v letoš-
njem letu prodali manj premoga
kot doslej. V Lesu dajo precej na
svojega delavca, zato so pred-
vsem v zadnjem času vložili na-
pore za višji delovni in življenj-
ski standard zaposlenih. Tako so
vse prodajalne opremili z viličar-
ji, precej pa so jih preuredili ali
renovirali.
Vsi omenjeni uspehi so zato
uvrstili ptujski LES na spisek
najuspešnejših delovnih organi-
zacij v republiki v tej trgovski
branži.
In ker se zavedajo, da so za to
zaslužni vsi delavci, so sedmim
najzaslužnejšim med njimi izro-
čili posebna jubilejna priznanja.
Prejeli so jih: Marjan Kovačič,
Nikola Jelovac, Robert Kostevc,
Silva Cajnko, Janez Bezjak, Jože
Herga ter poslovni svetovalec
Boris Lepšina.
Na slovesnosti so izročili tudi
prehodno zastavico za najuspeš-
nejšo prodajalno kolektivu pro-
dajalne Gramat na Rogozniški
cesti v Ptuju. Ob koncu pa so iz-
ročili še jubilejne nagrade za 10-,
20- in 30-letno zvestobo Lesu.
M. Ozmec
Delavci ptujskega Lesa, zbrani Iz sedmih prodajaln In predstavništev,
pred svojo novo prodajalno v Logarovcih pri Ljutomeru. (Foto: M. Oz-
mec.)
Žalne
slovesnosti
v Ormožu
Tudi v ormoški občini so ob
dnevu mrtvih pripravili več slo-
vesnosti. Pričeli so jih 28. okto-
bra, končali pa prvega novem-
bra. Žalne slovesnosti so bile ob
vseh pomnikih, in to v osmih
krajevnih skupnostih. Programe
so pripravili: borčevska organi-
zacija, Socialistična zveza, mladi
in šole.
MG
Lutkovno
gledališče
Papilu v Ptuju
Minuli petek je v Ptuju gosto-
valo lutkovno gledališče Papilu
iz Kopra. Predstavljata ga tudi v
tujini uveljavljena lutkarja Maj-
da in Brane Solce. V ptujskem
gledališču sta imela pet predstav.
Za otroke iz vrtca sta zaigrala
Najdihojco in Zrcalce, za šolarje
osnovnih šol pa Potep. Otroci so
ju sprejeli z navdušenjem in go-
tovo tudi z mislijo, kako lepo bi
bilo, če bi si vsaj enkrat mesečno
lahko ogledali kakšno lutkovno
predstavo.
NaV
HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA NEKOČ IN DANES
Razvoj kmetijstva je zastal
Za nami je svetovni dan varčeva-
nja, ki je vsaj v naših razmerah izgu-
bil prvoten namen. Ce smo pred leti
še govorili o pomembnosti varčevanja
z denarjem, lahko danes največ pri-
hranimo tako, da denar čimprej za-
pravimo in kupimo, kar potrebujemo
ali pa tudi tisto, česar danes še ne po-
trebujemo — po stari ceni. Tako rav-
najo tudi kmetje, ki si denar svoje
hranilno-kreditne službe sposodijo le
še za kratek čas in zato, da kupijo
traktor ali kak drug kmetijski stroj po
stari ceni. Za prenovo kmetij kreditov
že nekaj časa ne zahtevajo več, saj bi
to bilo ob sedanji obrestni politiki po-
dobno samomorilskemu dejanju!
Sedanja hranilno-'vreditna služba
ima že več kot stoletno zgodovino, za-
četke pa v majhnih hranilnicah. Da-
nes je v Sloveniji 58 hranilno-kredi-
tnih služb pri vseh kmetijskih in goz-
darskih zadrugah. S 330 blagajniški-
mi mesti gre za najbolj razširjeno
bančno organizacijo. Dvesto tisoč
varčevalcev ima v tej banki okoli 50
milijard (novih) dinarjev vlog. Poleg
dvigov na omenjenih blagajniških
mestih lahko varčevalci, ki so v glav-
nem kmetje in zaposleni v zadrugah,
dvignejo denar tudi pri okencih Lju-
bljanske banke.
Hranilno-kreditna služba je imela
že vseskozi pomembno mesto pri raz-
voju kmetijstva, pravi razvoj pa je s
svojo kreditno politiko dosegla v letih
1971-1986. To je bilo 15 svetlih let
za naše kmetijstvo, ko je v tem času
prešlo z volovske in konjske vprege
na traktor.
Samo nekaj podatkov: z deležem
hranilno-kreditne službe je bilo v tem
času obnovljenih 238 tisoč stojišč v ži-
vinoreji. Zgrajenih je bilo 19 tisoč si-
losov, 11 tisoč jam za gnojevko, 874
zbiralnic mleka, 81 tisoč stojišč v pra-
šičereji in tri milijone v perutninar-
stvu. Obnovljenih je bilo 1.100 hekta-
rov sadovnjakov, 5 tisoč hektarov vi-
nogradov in 214 hektarov hmeljišč.
Kreditirali so tudi nabavo 35 tisoč
traktorjev in 64 tisoč drugih kmetij-
skih strojev. Temu je sledila tudi veli-
ka kmetijska proizvodnja. Največji
skok je bil dosežen pri prireji mleka,
pitanju bikov, v prašičereji in perutni-
narstvu, sadjarstvu in vinogradništvu.
Tudi hranilno-kreditna služba je
sedaj pred prelomnico. Obstajata dve
možnosti: da V;filno zapletenih raz-
merah preneha obstajati ali da se v
obljubljenih novih gospodarskih raz-
merah spremeni v sodoben bančni
servis, ki bo svojim varčevalcem nudil
vse tisto, kar nudijo poslovne banke.
Kot pravi direktor Zveze hranilno-
kreditnih služb Slovenije Mihael
Demšar, bodo storili vse za čim večjo
koncentracijo sedaj razdrobljenih
sredstev kmetijstva in jih poskušali
znova usmeriti v razvoj kmetijstva, se-
veda z ugodnimi in normalnimi
obrestmi. Ni nujno, da nadaljujejo
delo v sedanji obliki hranilno-kredi-
tnih služb, saj bodo morda tudi tu po-
trebne spremembe; morda bo ustano-
vljena kmetijska banka. Sicer pa gre
tu za strokovna organizacijska vpra-
šanja, v interesu družbe je hitrejši in
ponovni razvoj kmetijstva. Tega bo
mogoče nadaljevati z ugodnimi kredi-
ti, pri tem pa že ni več toliko po-
membno, kako se banka, ki te kredite
nudi, imenuje.
JB
Ptujčanl predali pokal Ormožanom
Pri Miklavžu pri Ormožu je bilo v soboto tradicionalno regijsko
tekmovanje rezervnih starešin podravskih občin. Tekmovanje, ki se
ga je udeležilo 11 ekip občinskih konferenc ZRVS, je obsegalo teore-
tični preskus znanja iz zasnove SLO in DS, taktike oboroženega boja
na začasno zasedenem ozemlju, tradicij NOB, topografije in taktično-
orientacijski pohod s kar 11 delovnimi točkami. Na pohodu, ki je bil
dolg 10 kilometrov, so člani ekip delali s topografskimi kartami in bu-
solami, metali ročno bombo, streljali s polavtomatsko puško, se
ukvarjali s pehotnim orožjem, reševali taktično nalogo v vlogi povelj-
nika enote TO pri preboju iz obkrožitve, se preskusili v znanju in
spretnostih v prvi medicinski pomoči in protipožarni zaščiti ter preho-
du prek minskega polja.
Domačini so, kot se reče, »izkoristili prednost domačega terena«
in zmagali s 1031,5 točke pred OK ZRVS Slovenska Bistrica (941) in
OK ZRVS Ptuj (933 točk). Lanski zmagovalci, člani ekipe ZRVS iz
Ptuja, so prehodni pokal tako predali tokratnim domačinom, za kate-
re so nastopili Metod Belšak, Ivo Orešnik, Boštjan Špacapan, Danilo
Ivanuša in Milan Lukman. Slovesnost so ob zaključku popestrili člani
MPZ KUD Miklavž, za prijetno vzdušje pa poskrbeli domači rezervni
starešine.
MiF
Kmalu asfalt do Radgone
Dve ali tri desetletja nazaj segajo razgovori in prepričevanja o nujnosti as-
faltne povezave ptujske občine s sosednjo radgonsko prek Slovenskih goric. Pri-
hajalo je celo do vročih političnih prerekanj, a žal se do letošnjega leta zadeva
ni bistveno premaknila naprej.
Te dni pa delavci ptujskega tozda za vzdrževanje in varstvo cest skupaj s
kolegi iz tozda v Murski Soboti uspešno dokončujejo zadnje 4 kilometre asfalti-
ranja ceste, ki bo končno povezala obe občini. Gre za odsek Juršinci—Gomi-
la—Žihlava; trenutno potekajo dela na Grabšinskem bregu.	— OM
Med polaganjem asfaltne prevleke na Grabsinskem Dregu.
(Foto: M. Ozmec.)
Rodile so:
Darinka Rodošek, Žetale 52
—	Ota; Marija Roškar, Senešci
19 — Martino; Hilda Železnik,
Kočice 67/a — dečka; Slavica
Žnidarič, Tibolci 21/a — dekli-
co; Ida Štravs, Dobrina 60 — de-
klico; Marija Ljubeč, Galušak 3,
Videm ob Ščavnici — Melito;
Darja Bedrač, Hajdoše 67 — de-
čka; Dragica Furek, Skorba 18
—	Klavdijo; Rolanda Fornezzi,
Ul. 25. maja 4 — Bredo; Milena
Prosenjak, Gorišnica 25 — de-
čka; Milena Rajh, Mihalovci 12
—	dečka; Milena Sirec, Medved-
ce 3/a — Andrejo; Marjana Za-
vec, Turniška 26 — Tomaža;
Branka Sok, Ormož, Ptujska 12
—	Tanjo; Marija Pulko, Lovrenc
na Dr. polju 50 — Marka; Irena
Kolednik, Dolane 4 - dečka;
Ana Skrbinšek, Sp. Jablane 34 —
deklico; Marica Habjanič, Zg.
Pristava 50 — Tamaro; Stanka
Majcenovič, Hrastovec 26/b —
deklico.
Poroke:
Janez Krajnc, Mestni Vrh 1, in
Štefanija Šori, Levanjci 33; Ja-
nez Maltar, Arbajterjeva 9, in
Suzana Vidovič, Arbajterjeva 9.
Umrli so:
Angela Predikaka, Podlože 29,
roj. 1931, umrla 24. oktobra
1988; Jožef Krajnc, Gruškovec 8,
roj. 1924, umrl 25. oktobra 1988;
Alojz Kostanjevec, Nova vas pri
Mark., roj. 1921, umrl 21. okto-
bra 1988; Bogomil Dešnik, Kve-
drova 1, roj. 1929, umrl 22. okto-
bra 1988; Anton Belšak, Bukovci
29, roj. 1921, umrl 25. oktobra
1988; Marija Holc, Senčak 17,
roj. 1916, umrla 26. oktobra
1988; Marija Kaisersberger, Po-
trčeva 22, roj. 1931, umrla 26. ok-
tobra 1988; Janez Smolinger, Se-
la 17, roj. 1913, umrl 26. oktobra
1988; Franc Zorjan, Hum 84, roj.
1929, umrl 27. oktobra 1988; Ja-
nez Kuhar, Podvinci 138, roj.
1911, umrl 26. oktobra 1988; Šte-
fanija Cvelbar, Dom upok. Ptuj,
roj. 1903, umrla 28. oktobra
1988; Alojzij Tomažič, Veličane
29, roj. 1906, umrl 28. oktobra
1988; Alenka Juršič, Kvedrova 2,
roj. 1972, umrla 29. oktobra
1988; Julijana Simonič, Pobrežje
78, roj. 1936, umrla 29. okt. 1988.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon: (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
40.000 dinarjev, za tujino
60.000 dinarjev. Žiro račun
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, Maribor.
Na podlagi zakona o obdav-
čevanju proizvodov in stori-
tev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne
plačuje.