■ * i 3'.
mo LET A RE C JE DELAVSKI LIS T ZA MISLEČE ClTAJEUE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
'f
<$7
V5>
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 2233
Eaur*4 m
mailer. Dtr t. 1907, M Um mmi afte« m Clucam, 111., Um Act ml Com*« ml Marca), 1179.
PROLETAREC, December 13, 1950
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
LETO—VOL. XLV.
Strah zapadnih dežel vsled zapletenosti Zed. držav v Aziji
Intervencija Kitajske v Koreji položaj po svetu zelo spremenilq. — Zapadna Evropa izpostavljena. — Pogoji zapadne Nemčije.
glija med prvimi, ki je priznala novo komunistično kitajsko vlado in pretrgala vse javne stike s prejšnjim poglavarjem tako-zvane nacionalistične kitajske vlade, s Čiang Kaiškom.
Angleži pravijo o sebi, da so realistični, o ameriški diplomaciji, pa da je neizvežbana, da se zanaša zgolj na bogastvo in moč naše dežele, a da drugače pa je nedosledna, površna in često-krat tudi zelo provokativna.
Anglija npr. je priznala sovjetsko vlado in poslala ambasadorja v Moskvo kmalu po prvi svetovni vojni. Vedela je, da Rusije car več ne vlada, ne kak Kerenski temveč boljševiki. Toda v Washingtonu pa so pred to resničnostjo mižali ter priznavali za rusko vlado še vedno predboljševiški režim. Sele ko je bil F. D. Roosevelt izvoljen za predsednika, je sovjetsko vlado priznal, v času, ko smo se udrli v ekonomsko krizo.
Po njegovi smrti pa je nastala med našo in sovjetsko vlado mrzla vojna. Attlee se boji, da kar se sedaj dogaja v Aziji — ni več to mrzla vojna temveč se zapletamo v položaj, ki lahko privede ves svet v krvavo vret-je.
Angleška in francoska vlada sta pod vzel i na ameriško pritisk, da naj se vojni s Kitajsko izogne. Kajti če se Ji ne — potem bo imela sovjetska oborožena sila prilično lahko pot za okupiranje ves zapadne Evrope, Jugoslavije, Italije ter bližnjega vzhoda, po katerim hrepeni vsled svojih ambicij po velikih tamošnjih oljnih ležiščih in pa da si zagotovi svoboden prehod iz Črnega v Sredozemsko morje.
Angleški premier Clement Attlee je prišel dne 4. decembra nagloma z letalom v Washington, na posvetovanje z našim predsednikom Trumanom. Temu sestanku pripisujejo zgodovinski pomen.
Anglija proti zapletu v Še večjo vojno v Aziji
Glavni vzrok njegovega prihoda je, da bi našo vlado na kak način odvrnil od predlogov za udar na Kitajsko.
Kajti ako se z njo zapletemo v vojno — pravi Attlee — je svetovna vojna neizogibna: in Sovjetska zveza bo imela s svojo ogromno armado dokaj lahko pot poplaviti vso zapadno Evropo, ker bo Amerika v Aziji zaposlena.
Uradni komunikeji, ki sta jih s teh sestankov sporazumno izdajala v javnost Truman in Attlee, so sicer govorili le kako da naj si ohranimo mir. Toda posvetovanja so bila tajna in na njih so govorili največ o vojni ter o polomu "policijske akcije" Združenih narodov v Koreji.
Generalu MacArthurju je v začetku novembra pa skoro do konca meseca v Koreji še kar dobro šlo. Dovolil je prehod svoji zmagoviti armadi preko 38. prečnice — to je v tisti del Koreje, kjer so bili po premagan ju Japonske sovjeti na krmilu. Severna Koreja meji največ ob Kitajsko in tam so ob obmejni reki Yalu, kot v tem listu že drugod pojasnjeno, ogromne hidro-centrale, od katerih so odvisni mandžurski in severo-ko-rejski industrialni obrati.
Ker se je Kitajska vsled prodiranja armad ZN v severno Korejo zbala za varnost teh naprav, je udarila s svojo armado.
To je situacijo kajpada popolnoma predrugačilo. Posebno pa je postala stvar izredno resna za Zed. države. Ali naj Truman dovoli MacArthurju bombardirati kitajska mesta, pa korejske kraje — tiste, ki so jih kitajske Čete zasedle?
Mnogi člani zvezne poslanske zbornice ter najbolj vročekrvni ter najmanj odgovorni senatorji so zakričali: Marš z našimi atomskimi bombami na Kitajsko in nad Korejo, kolikor jo je v ko-munistiČtii posesti!
Ako bi tem prenapetežem predsednik Truman slepo sledil, bi bil svet zdalje, tik pred boži-' čem, že v tretji svetovni vojni.
Clement Attlee se je smatral za eno osebo, ki jo s pomočjo Francije in Indije lahko prepreči. Namreč da le on lahko dramatizira tak poskus z obiskom k Trumanu.
Zapadna Evropa bi rada pomirjenje v Aziji
Anglija ima na Kitajskem velike vločbe — znašajo nad milijardo dolarjev. Poleg tega ima blizu Kantona na jugu Kitajske ogromno pristanišče, H o n g Kong, z zaledjem, kar ji trgovino s tem velikim kontinentom zelo pospešuje. Zato je bila An-
Amerika naj varuje zapadno Evropo
Mnenje državnikov tistih dežel v Evropi, ki so včlanjene v od Amerike zasnovanem severo-atlantskem paktu, je, da naj se ameriška oborožena ter ekonomska sila osredotoči naj prvo na zavarovanje zapadne Evrope in dežel v Sredozemlju (bližnjem vzhodu), kajti ako se zaplete v vojno na azijski celini, bodo nekomunistične in protikomunis-tične dežele v Evropi in Aziji v poostrenem pritisku sovjetske agresivnosti vse izgubljene.
Torej naj Amerika raj še varuje s svojo silo to kar je zanjo najvažnejše, ne pa se uda jati klicom svojih kongresnikov in senatorjev, naj udari po Kitajski, gre na pomoč Franciji v Indokino in pa da naj se spušča z oboroženo močjo v vse sorte homatij, ki se vrše po Pacifiku.
(Konec na 3. strani)
NASE NEPRILIKE V AZIJI
Vojni in politični položaj v Aziii se suče vse drugače kakor pa so naši prvaki v Washingtonu ter general Mac Arthur v Tokiu pričakovali.
Glavna točka pozornosti pa so sedaj na azijskem pozoriiču kajpada Koreja, Kitajska in Indokina. Koreja je bila razdeljena v dve coni še pred porazom Japonske v glavnem sporazumno med Roosevelt om, Josipom Stalinom in Churchillom. Južni del, z okrog 20 milijonov prebivalcev, je prišel pod ameriško okupacijo, severni, z deset milijoni prebivalcev, pa pod sovjetsko.
Sovjeti so spremenili svoj del v komunistično vladavino, Američani pa so podprli za političnega načelnika v svojem delu Koreje Sigmana Rija, ki se oglaša za potomca nekdanjih korejskih cesarjev. Je reak-cionar, bil ie do sedanje katastrofe v Koreji zaščitnik fevdalcev ter drugih izkoriščevalcev korejskega ljudstva v svojem predelu, dočim so bile v severni Koreji uvedene socialne ter agrarne reforme po sovjetskem vzoru.
Ko so sovjetske čete v severni Koreji prenehale z okupacijo, iz razloga, da po mnenju sovjetske vlade ni več potrebna, so morali tudi ameriški okupacijski uradniki in častniki nekaj ukreniti. Sledili sq sovjetskemu vzgledu ter odšli, toda ne vsi. Ostalo je v južni Koreji še precej Američanov, ki so nadzirali vlado Sig-muna Rija, vodili skupno s komisijo Z. N. nekake volitve in skupno izjavili, da so bile demokratične. Mnogi ameriški žurnalisti, ki so bili v Koreji, ali pa so še tam, so ugotavljali, da je naša vnanja politika v Koreji zmotna, ker podpira režim korupcije ln se ne briga, da bi navadno ljudstvo dobilo kaj takih pravic, ki bi mu pomagale v izboljšanje življenskih razmer.
Ko so po odhodu sovjetske armade is severne Koreje potem odšle tudi ameriške čete ix jpžne Koreje, je postalo kmalu vsem poznavalcem položaja jasno, da ta umetna razdelitev dežele ne bo dolga držala. Koreja je ena in ni mogla ostati presekana s takozva-no 38. prečnico. Ko so prihajali iz Koreje glasovi, da bo treba glede morebitne civilne vojne * nji nekaj ukreniti, so najvišji ljudje — saj dva izmed njih — v Trumanovi administraciji izjavili, da ker Koreja stra-tegično za Zed. države ni važna, se ne bomo umeša-vali v njene notranje zadeve. Severna Koreja, pod svojo komunistično vlado, je smatrala, da je na varnem in močna dovolj poraziti prejšnjo ameriško cono, čeprav je bila veliko večja od sovjetske ter po prebivalstvu še enkrat tako velika. Toda čim je udarila, so bili v Washingtonu toliko presenečeni, da so se vodilni ljudje pod predsednikom Trumanom zbrali koncem junija na nagle sestanke ter po par dneh odločili, da gremo v Korejo v vojno proti agresorju — severni Koreji.
Tako se je pričelo.
Ameriška vlada je pridobila v organizaciji Združenih narodov veliko večino za odobritev naše intervencije, ki je s tem uradno postala vojna OZN, oziroma "policijska akcija" proti širjenju agresivnega komunizma v Aziji. Ves Ameriki naklonjen svet je mislil, da bo severno-korejska armada kmalu tepena, da se Kitajska ne bo umešala in ne Rusija — torej bo te poli• cijske "akcije konec lahko v nekaj tednih.
Po petih mesecih pa smo sedaj v Aziji v veliki vojni — iz katere se moramo ali umakniti in se s Kitajsko diplomatično pobotati, ali pa iti v tretje svetovno pokolje.
(Konec na 2. strani.)
ANNA P. KRASNA IZDA ZBIRKO SVOJIH PESMI
Koncem tega meseca izide v samozaložbi v New Yorku zbirka pesmi Anne P. Krasne z naslovom "Za lepše dni". Obsega 128 strani in stane $2.
Slovenske knjige, ki bi izšle v Ameriki, so čezdalje bolj redke, posebno pa zbirke pesmi. Krasnino knjigo "Za lepše dni" zelo priporočamo. Naročila pošljite na sledeči naslov: Anna P. Krasna, 200 W. 67th St., New York 23, N. Y.
KAJ BO Z NAŠIM TISKOM?
V	tej številki razpravlja o tem Frank Česen, k 45-letnici Proletarca. Članek je poslal za v jubilejno številko, a je izostal. Je prav tako na mestu tudi v tej številki.
Upamo, da bomo težave zmagovali, dasi ne lahko. Posebno naš list ima težkoče, ker ima tako malo oglasov (v tej izdaji jih je nekaj), ameriško časopisje pa živi in bogati največ od dohodkov, ki mu jih prinašajo oglasi.
Čitatelje obveščamo, da smo morali vsled spremembe Proletarca iz tednika v dvotednik vložiti na pošti novo aplikacijo za poštnino drugega reda (second class mail) in tudi nekaj drugih zaprek smo imeli.
Seja upravnega odbora se bo vršila 22. decembra v Slov. del. centru.
V	uradu bi urednik potreboval več pomoči — posebno sedaj, ko so tu letni računi ter razne druge naloge. Upamo, da se bo vse izvršilo ob času.
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
Vsi napredni listi v borbi za obstanek
Marsikdo izmed naših čita-teljev je že dobil v roke, ali pa bil naročen na tednik "In Fact." Izdajal in urejeval ga je George Seldes. V neprijateljskih krogih je bil označevan za "sopotniški list" in res je bil urejevan naklonjeno onim krogom, ki se jih označuje za prijateljske Rusiji, toda bil je od komunističnih linij popolnoma neodvisen. Seldes je sposoben, zelo poučen žurna-list, a ker v sedanji draginji ni mogel dobiti toliko naročnikov in podpornikov, da bi mogel vetra jati v svoji borbi za predo-čevanje dejstev kakršna so, je moral prenehati.
NAROČNIKOM
Vsi, ki pričakujete odgovorov na svoja pisma, jih boste dobili U ali pa naslednji teden. Enako potrdila, ker bo Anton Udovich v upravništvu še pomagal.
ALI SODELUJETE? Dolžnost vsakega delavca je pomagati v borbi proti krivicam in za boljše razmere.
Naborna komisija v neki mon-tanski vasi je sporočila v glavno mesto Heleno, da ne bo več "draftala" nikogar v našo armado, dokler Truman ne bo generalu MacArthurju ukazal metati na Korejo in Kitajsko atomske bombe. Governer Montane je dejal, da je naborna komisija napravila s svojim odlokom uporniško dejanje, toda vojaški poveljnik jo je pohvalil — montan-ski namreč — da če prav* nepo-stavno, je vendarle patriotično ravnala. Fantje, katerim v tem primeru ni bilo treba na nabor in <r Korejo, pa se nič ne hudu-jejo.
Atomske bombe so grozovito uničevalno orožje, toda z njimi se naši kongresniki in senatorji vse preveč bahajo. Ena taka bomba, ali pa bomba stare sorte, kajpada prav lahko razruši kre-mel. Lahko ubijemo z atomskimi bombami na Kitajskem milijone ljudi — če sploh že imamo teh "buč" (kakor je imenuje "Big" Tony) toliko, da bi zadostovale za razbitje ruskih in kitajskih mest. Toda ali bo to zmaga? Edino v slučaju, ako imamo dovolj vojaštva v okupacijske namene.
Novi naborni zakon določa, da si v prihodnjem letu našo armado pomnožimo na tri in pol milijona mož. V drugi svetovni vojni so imele Zed. države pod orožjem dvanajst milijonov ljudi. Težko nam gre v Koreji, zapadno Evropo skušamo ščititi in tudi Jugoslaviji je zvezna vlada obljubila pomoč — gmotno in tudi obrambno, ako ji bo potrebna. Kako bodo Zed. države vse te obligacije zmogle? Koreja je nam dokaz, da za izpolnitev vseh teh obljub nismo dovolj močni in ne zadosti premožni.
V nedeljo 10. dec. je predaval iz Londona glavni poročevalec ameriškega radio omrežja CBS. Dejal je, da smo imeli po drugi
svetovni vojni samo še dve velesili: Zed. države in Sovjetsko zvezo. Zdaj imamo TRI! Kitajska se je uprla zapadnemu svetu in je v vojni z nami. Je nenapovedana in ker je šla v Korejo kar tako, v namenu, da iz-žene iz nje takozvano armado Združenih narodov, je komunistična vlada v Pekingu riskirala jako veliko. Namreč možni napad Zed. držav na njena mesta s svojimi bombniki, ki jih imajo v izobilju. Toda kot že pojasnjeno v drugih člankih v tej številki, izgleda, da ne pride do takih bitk — saj ne toliko, kakor zahtevajo nekateri senatorji, med njimi celo Paul Douglas, ki je bil nekoč tako liberalen, da je za Normana Thomasa agitiral.
Kitajska je po prebivalstvu
največja država na svetu. Ima jih nad 450 milijonov. Na drugem mestu je Indija, ki jih ima —brez Pakistana—nad 300 milijonov, na tretjem mestu je Sovjetska zveza, s približno dve sto milijonov prebivalcev in na četrtem so Zed. države, ki so mi-litaristično in industrialno najmogočnejša sila, kar jih je še kdaj bilo na svetu. Toda proti nam je sedaj tudi nova, revolucionarna Kitajska. S svojo intervencijo v Koreji je pokazala, da se nas več ne boji — in da nas skupno s sovjetskim blokom morda lahko užene. Kdo ve, kaj vse bomo še doživeli! Dogodki brze, ljudje v Koreji so v tragediji, kakršne jim bi noben pošten, miroljuben človek ne privoščil — vsa dežela je že razdejana, toda njena krvava drama se nadaljuje. Čemu?
V slovenski tisk v Ameriki se
vrač# nekdanja "mladost"—ali pa morda "norost". Anton Sabec razgraja zdaj v Ameriški domovini, v kateri je označen za glavnega urednika in mlati po Enakopravnosti, toda ta mu vrača s takimi besedami, kakršne (Konec na 2. strani.)
Ali vam je naročnina potekla...?
Ttkoia Številka ProUtarca
2233
Ake je številka tik VAŠEGA Imena na NASLOVU na PRVI stran! niija, to pomeni, da vam je naročnina potekla sa tolike tednov kolikor je itevilka v vašem oklepaju nižja od gornje.
Prosimo, obnovite jo!
Prihranite nam s tem pri dela in na poštnini!
Obetajo nižanje življenskega standarda
Nekaj o naših stvareh
Pevski i bor "Zarja" v Clevelandu bo prihodnje leto praz-noval 35-letnico svojega plodonosnega dela. Na Zahvalni dan 23. novembra to leto je v SND predvajal svoj običajni jesenski koncert, ki je bil — kakor poročajo, sijajno podan.
Čestitke vsem, ki se trudijo, da je ta zbor na našem kulturnem, društvenem in podpornem polju že toliko dobrega storil.
Nihče ne ve, razen oni, ki vztrajajo pri takem delu, koliko truda je treba pri vzdrževanju pevskega zbora, koliko stroškov je s tem in koliko časa porabijo tisti, ki skrbe, da se vaje redno vrše, in da so priprave za koncerte v polnem teku. Ni ga slovenskega pevskega zbora v Ameriki, ki bi v Zarjini dobi petintridesetih let nastopil tolikokrat v korist drugih organizacij, kakor je elevelandska "Zarja". V Chicagu ima U sloves pevski zbor "Prešeren", ki pa je mlajši. Toda v korist drugih organizacij je tudi on storil veliko več kot pa si marsikdo tudi ako se razume na take stvari, more predstavljati.
Nedvomno bo "Zarja" svoj 35-letni jubilej prihodnje leto sijajno proslavila.
Življenska raven (standard of living) gre v tej deieli na vzdol, in poznalo se bo to posebno v pri. hod njem letu, pravi sloviti profesor ekonomije, Lloyd W. Mints, ki poučuje v University of Chicago. On je veščak v ban-kirstvu in finančnih problemih.
Sicer ni treba ravno profesorja, da nam bi on razkril resnico o podražitvah, ker jih pozna vsaka gospodinja, sploh vsakdo, ki se mora z delom preživljati.
Lloyd pravi, da se bodo v letu 1951 cene življenskih potrebščin dvignile od pet do petnajst od* stotkov. On to računa na podlagi sedanjih vladnih izdatkov, toda ker smo v oboroževanju in v vojnih homatijah vedno globlje, tudi vladni izdatki naraščajo.
Zvezna vlada rt)una, da bodo njeni stroški v tekočem fiskalnem letu (konča se 30. junija 1951) znašali nad 78 milijard dolarjev. a bodo nedvomno veliko višji, ker se prerokovanja, da
bo vojne v Koreji konec še pred božičem, niso uresničila.
Vzrok nižanje življenske ravni je torej ogromno oboroževanja in vojna. Davki bodo zvišani nadaljne milijarde. To udari posebno tiste, ki žive od zaslužka. Kadar je obdavčena korporacija, podražitev zvišanje mezde in je zanjo rešena. Delavci v nekaterih strokah si pribore vsled podražitev zvišanje mebde in spet ti prizadeta korporacija na* vije cene. Vlada pa od nekoga mora dobiti denar, ker je že vzlic visokim davkom toliko zadolžena, da si navaden človek tega niti predstavljati ne more.
Veliko čujemo o inflaciji. Na-kupna vrednost dolarja se je od druge svetovne vojne naprej jako znižala. Dalje moraš od svojega zaslužka plačevati razne direktne in indirektne davke. To pomeni, da imaš toliko manj za svoje potrebščine, in tako si mora družina pritrgovati na tem
in onem. Temu pravimo nižanje "življenskega standarda/'
Novi kongres se bo začel takoj ukvarjati z vladnimi ter s svojimi predlogi za nadaljno zvišanje davka. Zelo verjetno je, da bo sprejet tudi predlog za zvezni prodajni davek. Načrt določa deset odstotkov takega davka in njegovi zagovorniki pravijo, da je potreben ne samo ker se vladni potroški višajo temveč tudi radi tega, da se zajezi inflacijo. Najbolj so za tak davek velike korporacije — seveda v svojem interesu.
Bogataški sloj ne bo dosti prizadet, toda delavčevi družini bo šlo toliko trše. te zdaj imajo mnoge posamezne države prodajni davek. In ako ga uvede še zvezni kongres v omenjeni višini, boš moral na vsak dolar, ki ga zapraviš v prodajalni ali kjer že, plačati dvanajst in v nekaterih državah trinajst centov ta-
kozvanega prodajnega davka (sales tax).
Rešitev iz te situacije bi bila v prenehanju z ogromnim oboroževanjem, ki ga vršimo po sve-tu in nas stane vedno več milijard vsako leto. Toda v tak na-men bi bil potreben mir, resna volja za mir in dosegljiv je edino, ako se ameriška ter sovjetska vlada zedineta za sodelovanje zanj namesto da nadaljujeta z "mrzlo" vojno. Mi smo tudi že v "vroči" vojni (v Aziji), ki je ne bi bilo brez sedanje "mrzle" vojne med Ameriko in Rusijo.
Profesor Llovd W. Mints pra-vi, da v tem stanju in negotovosti bo vlada primorana spet uvesti kontrolo nad canami in posledica bo "črna borza" (black market) morda še v večji meri kakor med minulo svetovno vojno. Da — za navadne ljudi bodočnost nič kaj prida ne izgleda.
Dne 26. novembra je imel v Chicagu slavnost 10-le4nice svojega obstoja krožek 26 SNPJ. Vršila se je v jednotni dvorani. Spored vseskozi je bil izboren, vreden, da bi bila dvorana napolnjena, a je bilo Še precej sedežev na razpolago. Člani in članice krožka so pod vodstvom par starejših članov SNPJ, ki pridno sodelujejo z njim, res dali vse svoje zmožnosti v predvajanju sporeda. V nagrado kajpada so jim pri takih priredbah "nabito polne dvorane". Naša napredna javnost bi morala to resnico v aktivnostih naših zborov, krožkov ter drugih kulturnih skupin bolj upoštevati.
Društvo "Pioneer" št. 559 SNPJ je proslavilo svojo 25-letnico v Lawndale Masonic templu. To je prvo društvo SNPJ, ki je bilo ustanovljeno za našo odraščeno mladino in za poslovanje v angleščini. Proletarec bo ob priložnosti, ko bodo zbrani glavni podatki, opisal, kako je prišlo do ideje, da naj SNPJ ustanavlja v svrho pridobivanja mladine društva samo zanjo in pa uspeh, ki ga je dosegla s tem društvom. Toda ali ga je tudi v splošnem? Dobro je, da se učimo iz skušenj in da popravimo, ako se kje zmotimo. Tistih, ki so bili prvi za idejo angleško poslujočih društev v SNPJ, za našo tu rojeno generacijo, in za sprejemanje članov vanje neglede na njihovo poreklo, je že malo med nami. Nekateri so pomrli, drugi pa se umaknili. A vendar je to gibanje zraslo v močno telo že zaradi potreb časa, ako vsled kaj drugega ne. Društvo "Pioneer" je od vsega začetka prijatelj Proletarca, včlanjeno v Prosvetni matici in precej njegovih članov je naročenih na naš list, ki je kajpada tudi njihov.
Naši rojaki se za urade v društvih več ne potegujejo toliko kakor nekoč. Vsrokov je mnogo — največ pa sevda navelič^nja in postaranja. Tudi med mladimi ni mnogo bolje. To se je pokazalo spet sedaj na decemberskih ali letnih sejah. A je upati, da bo bolje v bodoče. Odvisno je to seveda od vseh nas.

PROLETAREC
LIST za INTERESE pklavskega LJtPSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO
Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, 111.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75;
za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do petka popoldne za priobčitev v številki naslednjega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1006.
editor: Frank Zaitz
Business Manager: Anton Udovich
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries: One Year $3.50; Six Months $2 00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue
CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROckwell 2-2864
==
KOMENTARJI
(Konec s 1. strani)
smo v našem tisku rabili slovnično in neslovnično pred 40 in 50 leti. Dalje Tone mlati novega urednika newyorskega ' Glasa Naroda" — Ivana Boštjančiča,! in znaša se nad "Prosveto", ker-je njen urednik dejal, da je nova papeževa dogma o telesnem vzetju Marije v nebo velika potegavščina. Ker se je sedanji urednik "A. D." veliko učil in bil uposlen pri liberalnih, svobodomiselnih in katoliških listih — prav gotovo niti on ne verjame v tisto kar sedaj oglaša
za "čisto resnico'
Sicer pa,
tudi ako je bila Marija res vzeta telesno v nebesa, kaj zato! Katoličani v Italiji in v Španiji, pa v Mehiki itd. naj to verujejo, ker so nevedni, a katoličani na kle-velandskem sentklarju pa bržkone ne in jim je vse eno. Kadar kdo izmed njih umrje, sorodniki do pike natančno vedo, da morajo z njim h kakemu pogreo-niku, duhovniki dobe za maše in cvetličarji /a vence. Od tega ima prečeč nje dohodke tudi ftabcev-Debovčev list — namreč 7 mrliškimi ali mrtvaškimi oglasi — pa tudi Enakopravnost in Pros vet a.
"Ohio Democrat", katerega urejuje državni senator Joseph Hart urn? k v Clevelandu, je pričel s kampanjo za "našega" Franka Lauscheta —•»namreč da nai ga demokratska stranka na konvenciji leta 1952 nominira za predsedniškega kandiata te republike. čudeži se v politiki res godr - u vsceno Frank v ameriški politični javnosti ni toliko znan kot pa si domišlja njegov češki prijatelj Bartunek. Sicer pa je lahko v pravem. Republikanci so nominirali po prvi svetovni vojni nekega natakarja iz Ohia in bil je izvoljen. Pa nekega Kansasčana, ki ni zmagal. Lausche je priljubljen politik— to so pokazale zadnje november-ske volitve, in ako bo Bartunek s svojo kampanjo uspel—slabše ne bo kot je sedaj. Ali pa lahko tudi. Rooseveltov in Wilsonov je jako malo v tej deželi. Lincoln-ov in Jeffersonov pa še manj.
Edvard Kardelj je bil v uradu Hrvatske bratske zajednice zelo uljudno sprejet. Sploh se je večina glavnega odbora HBZ "Narodnemu glasniku" jako odtujila in njeno glasilo "Zajedničar* je Titovi vladi prijateljsko ureje-vano. Za "Narodni glasnik" je to velik poraz. Edvard je bil ob istem svojem potovanju tudi
Sansov gost v Clevelandu in prisrčno sprejet — vzlic vpitju nanj, ki ga je v svojih kolonah vprizorila "A. D.''
Slovenski katoliški politiki so
razočarani — toda ne šele od včeraj temveč od prvega dne, ko je kominform udaril po Titu. Vedno so računali na vojno z Rusijo, in zmerom so upali, da se bo v njo naša dežela zapletla prej ali slej in da bo Tito zletel, klerikalci pa Slovenijo znova zavladali. A božji mlini meljejo po svoje. Ekskralj Peter se je tej resnici prilagodil. Pišejo, da se ljubimka v newyorških hotelih. njegova žena z otrokom pa je pod zaščito angleške vladarske hiše v Londonu.
Ameriška vlada je podprla Tita. ker ji to boljše kaže kakor pa podpirati slovenske ali Pa-veličeve hrvatske klerikalce bodisi tukaj ali pa v Jugoslaviji. Toda podpira tudi slednje — "just in case". V prid svoje taktike se ji zdi za enkrat najboljše, da se v borbi s kominformom Titu pomaga. Čudovito, kaj ne, kako se stvari spremene! Stalinovih slik v Beogradu ni več. Trumanovih tam sploh še nikoli ni bilo. Toda Američani so zdaj v Jugoslaviji pohvaljeni na u-radnih proslavah kadarkoli je priložnost.
Henry Wallace .je prekinil vse stike s svojim nekdanjim liberalizmom, je nad vsem razočaran, posebno nad Rusijo in ne bi se pomišljal, da bi se nanjo vrglo nekaj naših atomk. Kakor naši čitatelji vedo, se v Proletarcu zanj nismo nikoli kaj posebno navduševali. A kot pravi Frank Česen, drugega izhoda v zadnjih predsedniških volitvah nismo imeli. Kaj v prihodnjih? Nekaj odbornikov unij (ne komunisti), se ukvarja še z idejo za ustanovitev nove delavske stranke angleškega vzorca. Zdaj še nimajo opore. A čez leto dni se lahko še marsikaj dogodi. Npr., novi kongres, v katerega so laboritski vodje CIO in AFL toliko upali, je reakci-onarnejši kakor sedanji, ki gre v zaton. Politika slepomišenja a-meriških unij je povsem bankrotirala. Ako se iz nje ne izmotajo, bodo imeli priložnost se kako osredotočiti pod novim imenom komunisti, kar pa v tej histeriji ni verjetno. Ali pa socialisti, ako bo socialistična struja v Rea-dingu, Pa., mogla dobiti kaj zaslombe po ostali deželi.
NASE NEPRILIKE V AZIJI
(Konec s 1. strani)
Veliko prijateljev vlade led. driav v Angliji, v Franciji in posebno v Indiji smatra, da je naša vlada v državništvu skrajno nerodna in pa da je veliko tega kriv posebno general MecArthur, ki je odločen na-sprotnik sedanje kitajske vlade ter zagovornik pro-padlega Cianq Kaiikovega režima, ki vedri pod zaščito naše oborožene sile na otoku Formoza.
Kaj sedaj?
V Koreii so bile naše žrtve do konca novembra nad 30,000 mož. Izmed teh je bilo nad 5,000 ubitih. Ko ie udrla v Korejo proti naši armadi tudi Kitajska, se je število žrtev na obeh straneh seveda jako povečalo.
Angleži, ki imajo v diplomaciji in v vojnah veliko boljše skušnje kakor pa naš uradni Washington, smatrajo, da so zavezniško vojno politiko Američani zavo-žili, oziroma sedanja Trumanova administracija, najbolj pa s svojo vojno histerijo naš zvezni kongres. K nji pa je pripomogel predsednik Truman, češ, da ne zna brzdati besed, kadar bi bil molk boljši kakor pa
Enakega mnenja je sedanja francoska vlada in bržkone ie marsikatera druga.
Tudi znani komentator Drew Pearson meni, da je general MacArthur veliko kriv naših neprilik v Aziji, toda priznati je trebaf da vsa naša reakcija v Zed. državah ovira vsak poskus, in pobija vsak predlog za pobotanje s kitajsko komunistično vlado.
Nesreča za nas je, namreč za našo deželo in zaveznike, ki ie slede, da nimamo nobenega pravega konstruktivnega programa. Ves smoter naše diplomacije je podpirati režime, ki so za stari red, za sistem, ki ga zdai tu označujemo za "free enterprise", v resnici pa se ie iz starega razvil v monopolistični kapitalizem.
Zed. države so s to svoio taktiko uverile posebno kolonijalna ljudstva v Aziji, da naši vladi, oziroma ameriškemu vladujočemu sloju, ni mar nič drugega kakor dobički, neglede kako si jih pridobi, in da nima simpatij do nikogar razen za bogataške sloje.
Imamo sicer tudi svoio propagando, s katero naša vlada dokazuje, koliko dobrega so Zed. države storile za svet. In moskovska pa slika ves ameriški vladni aparat in ves naš vladujoči s/o/ za "hujskače v vojno", za podpornike svetovne reakcije in tako smo kar naprej vsi skupaj v negotovosti.
In bomo, ako ne pride do nekakeqa delovnega sporazuma med Sovjetsko zvezo ter ameriškim blokom, ako nismo priložnosti v tak namen že zamudili. Predsednik francoske vlade Pleven ie dejal, da je ie optimist, a predsednik indijske vlade Nehru le upa, da morda svetovni mir ni ie povsem izgubljen. Toda vojna v mali Koreji priča, bolj kakor je civilna vojna v Španiji, da ie mir sedai povsod v največji nevarnosti, in da ni v naši vladi nobene take osebnosti, kakor je bil pokojni Franklin Delano Roosevelt. Upajmo, da je predsednik angleške laboritske vlade, Clement Attlee, na tem svojem obisku pri Trumanu kaj dosegel za končanje voine krize v Aziii, če ni že v tak namen prepozno prišel.
zane tudi dolžnosti. Ni* dobro, I Predlagam Vam. da svojo pleme-ako ima nekdo vso pravico, dru-	nito požrtvovalnost usmerite na gi pa vso dolžnost. To dvoje mo-	določena zdravila, kar bo rodilo ra biti pomešano, ako hočemo,	tudi navečji efekt. V prvi vrsti da uspešno deluje.	pridejo v poštev vitaminski pre-Taka dejstva pa niso škodlji-	parati (A in D) za otroke in nova samo tam, kjer se gode, pač	seče žene, Penicilin G, ki je naj-pa delajo nesporazum tudi med	milejša oblika zdravljenja pri nami tu v Ameiiki. Eden se po-	otrocih in streptomycin. Seveda teguje za to — drugi za drugo,	pa s tem ne mislim obreminiti kar ubija medsebojno moralo,	Vaše tovarišče slammkarce za katera je zelo potrebna za naše	katere vem, da si težko služijo skupno delo v pomoč trpečemu	denar in da si morajo pritrgavati narodu,	od ust za take zbirke, kar mi Jaz zelo nerad pišem te vrsti-	tudi upoštevamo in visoko ce-ce. Ni moj namen kritizirati in	nimo. Ta predlog velja le v ko-ne svetovati. Toda kadar hvali- j likor pač zbirate fond v take
namene. Mislim pa, da bo tako sporazumno reševanje teh vprašanj najbolj smotreno in Vaši
mo kar je dobrega, moramo tudi pograjati kar je slabega. Kadar se pravica deli, naj se vsem enako brez razlike. Vsak, ki ima pravico do dela, naj ima pravico tudi do besede. Ako je v napačnem, se mu raztolmači in ga pouči. Da sedaj temu ni tako, nam	leto/sTa^dva^rtoričana,^kf sta pričajo starokrajski listi, ki sami	žiyela y New Yorku sklenila
kritizirajo oblastnike v raznih	umoriti redsednika Trumana.
krajih na njth nedoslednosti.	Vsled popravljanja Bele hiŠ€f ki
Izgnali so tuje sovrage ln zdaj	je stan naših predsednikov, je
je čas. da kot je dejal F. Levstik,	Trumanov začasni dom v Wash-
"kar je krivo izravnajte; kar Je	ingtonu Blair House.
dobro dokončajte . " invni;	Atentatorja sta se skušala uti-slednji kitici pa pravi -- Skrbi, h m yanj toda SQ J|h ^
zase, ljubi brata, dvignii ga, od-, fednikoyi stražarji pravočasno
pn mu vrata Gregorčič pa pra-(	h ^ začeli streljaU nanju
vi: "Ta krasni svet, ta vrli rod	Atentatorja sta vračala s streli.
pac zlate vreden je usode. In __.____,	A_____
plemeniti darovi tudi hnelL največji praktični efekt.
Torej vse Vaše pošiljke smo izročili po Vaši želji. Za darovana zdravila se v imenu naših bolnih otročičkov in nosečnic iskreno zahvaljujem tovarišicam, ko so se podpisale za odbor in preko njih vsem plemenitim da-roValkam.
S tcvariškimi pozdravi
Dr. Ahcin Zanimivo pismo o tej akciji je poslala Minki Alešovi tudi dr. Franja Bidovec, ki izreka lepe pozdrave vsem slovenskim slaip-nikaricam v Chicagu in okolici, ki so pomagale ali še pomagajo z doneski v ta sklad.
— Angela Zaitz
POLITIČNI UMORI IN EKSEKUCIJE
Nedolgo tega, v novembru to reh za popolno osvoboditev Indije preveč popustljiv.
V poslednjih par letih je bilo precej političnih umorov v Latinski Ameriki in eden v Egiptu. Se veliko več bi jih bilo, ako ne bi bili ljudje na najvišjih državnih mestih toliko zastraženi, kar je posebno razvidno že iz prej omenjenega paskusa na Truma-novo življenje.
Aientati na ameriške . predsednike Trije predsedniki Zedinjenih
. ,	- » .. . . . I Eden izmed nju je bil v tem spo-
to ie kar narodu želimo mi, ki , ... ' „ t,.,,.«™«,, i cr™ cli ™ wot,. Ha hi no ta padu ub,t* in en Trumanov, držav so bili umorjeni. Abraha-smo sli po svetu, da b sc po ta- stražnik (bodyguard). Truman je ma Lincolna ie ustrelil J Wilkes ko težkih časih naselilo med to . c.J? . .. , , . ™d ^meoina je usireiu j. wiines
med tem spal in ni nic vedel kaj Booth 14. aprila 1865. James A.
se godi pred vhodom v njegovo Garfielda je ustrelil Charles J.
hišo.	Guiteau na železniški postaji v
Tudi Franklina D. Roosevelta Washingtonu dne 2. julija 1881.
je neka zmeda, kmalu potem ko i William McKinley je bil ustre-
trpeče ljudstvo EDINSTVO!"
BRATSTVO—
POMOČ JETICNIM OTROKOM V SLOVENIJI
Chicago, lil. — Zadnjo zimo— to je letošnjega januarja — se je
ljen na panameriški razstavi v Buffalu, N.Y., dne 6. septembra 1901. Atentator je bil Leon Czolgosz. Morilec Lincolna je bil ustreljen ko se je branil areta-
je bil izvoljen za načelnika te republike, skušala umoriti v Floridi, ko sta (Roosevelt) in takratni čikaški župan Cermak, Čeh po rodu, sedela v stadionu. A na pobudo Vilme liabazin or- neka ^nska jč atentatorja hipo- cije. Guiteau je bil za svoj zlo-ganizirala v tem mestu skupina ma zagrabila za roko in kroglja ein obešen. McKinleyjev morilec slovenskih slamnikaric, da zbe- Je lrešc,la vt <^rmaka. ^ je po- p« je plačal kazen na električ-remo sklad za zdravljenje jetič- lem na Poledicah umrl. Lezi v nem stolu.
mavzeleju na Češkem narodnem
pokopališču v Chicagu.
Eden izmed po svetu najbolj	#
znanih atentatov v novejši zgo-j Op&TO LO TfOVIOto'
nih otrok v Sloveniji. Vilma je v ta namen dala krasen namizni prt. na katerem je delala ob svojem prostem času dve leti, pred-
Glasbena matica bo
J!
$250,
Prt bo oddan 3. feb. prihodnje leto v Slov. del. centru. Več o tem pozneje.
naprej:
_
no ga je dogotovila. Naša dekle- kovini se je izvršil 1. 1914 v Sa-iv oonov:la ta v tej obrti so šle na delo in + rajevu v Bosni, ki je bila takrat **
nabirale prispevke na knjižice. I avstro-egrska provinca. Znan je Cleveland, Ohio — Prva vpri-
Dobro so uspele.	ta atentat radi tega v svetovni zoritev slovite opere "La Tra-
D , , ____ 4o	„ cir% i zgodovini, ker je bil užig v prvo viata ' v SND je privabila toliko
Poslale smo v ta namen v sta-	J	» r	j r
ri kraj za nad $400 vitaminov svetovno vojno.	| posetnikov da za vse ni bilo
A-D. streptomicina in penicilina. Sledeče je seznam glavnih a- prostora. Zato se je Glasbena Na seji dne 28. nov. smo sklenile »«>tator zgodovinskega značaja. maUca ki jo je v prizorila. odposlali tja zdravil za nadaljnih ' M *> se dogodili od sarajevskega ločila La Trav.ato ponoviti p	J	J 1-----1	'dne 28. januarja 1951, pogojno,
da si kupi vstopnice do božiča najmanj 500 oseb. To pa radi stroškov, ki so stakimi vprizo-ritvami za naše razmere jako visoki, zato je Glasbena matica voljna ustreči želji za ponovitev te opere le, ako pokaže naše občinstvo resno voljo, da dvorano tudi napolni. Prijavite se zanje bodisi dirigentu Antonu Shublu ali pa kakemu drugemu članu Glasbene matice.
m
ai
i o tem in onem
Pile Anton Udovich
NOTICE IZ URADA
Se pred letom so poročali, da Anton Zornik morda ne bo mogel več na pot, ker je težko bolan. A on ni obupal, čim je toliko okreval, da je mogel spet naokrog, že se je oglasil po naselbinah. Tako je letos do decembra dobil na svojih obiskih nad sto naročin za Proletarca, pokolektal nad 500 naročnin za Prosveto ter rpzpečal 138 izvodov Ameriškega družinskega koledarja letnika 1950. Piše tudi, da nam je smrt v zapadni Penni spet vzela nekaj naročnikov.
O takih izgubah smo pisali tudi v prejšnji številk^
Anton Udovich še pomaga v našem uradu, ker ga ta list res potrebuje. Ob enem piše svojo kolono pod novim naslovom, ki je v tej številki. Za Proletarca je on v upravniitvu, kakor v pitanju tvojih člankov, res izbor-na moč.
Avtne nezgode so v naši deželi nekaj vsakdanjega. Ubitih in poškodovanih v njih je vsako leto v Zed. državah več ljudi kot pa jih je bilo še v katerikoli posamezni veliki bitki v vojnah Primerilo se je, da je bil v taki nezgodi minuli mesec prvič v življenju tudi uredhik tega lista, ki je že veliko potoval ne da bi bil kdaj v nesreči. Nekateri listi so o tem že poročali. Uda rec sicer ni bil močan, toda človek začne čutiti bolečine baš pri takih navidezno malenkostnih ponesrečbah šele pozneje. Treba je bilo nekaj šivov na obrvih, a v bolnišnici so ugotovili, da kakih notranjih poškodb ni. Policija je avtoista označila za "hit-and-run", ker nesreče ni prijavil. Na cestah je treba biti previden, a avtna nezgoda je stvar sekunde.
Vse nekaj drugega sem imel namen napisati danes, pa novice ki sem jih čul zandje čase iz rojstne domovine, me nekako vznemirjajo, radi tega pišem o tem.
Mnogo se čita in sliši po radiu, da je imela Jugoslavija zelo slabo letino vsled velike suše. ki jo je zadela minulo poletje. Položaj je zelo resen. Tako, da brez pomoči od zunaj, ji preti lakota. Ameriška vlada je obljubila in delno že nekaj živil poslala ubogemu jugoslovanskemu narodu, kar bo mogoče omililo gonjo napram kmetom, ki ne morejo izpolniti in oddati oblastem predpisane kvote. Vsled tega so nekateri pod ključem, kot pravi poročilo.
Težko je človeku, ko kaj takega sliši.
Vem, da je težko kmetu, ki^je vso pomlad in poletje trdo delal in ko pride čas, da pospravi svoj piidelek, pa še za sebe nima dovolj — ob enem pa ima še veliko obligacijo do vlade.
Rudar, ki trdo dela v rovu, delavec, ki težko dela v tovarni, oba morata živeti. Uradniki, ki jih je menda več kot jih je treba, morajo tudi živeti. Kmet je pa edini, ki prideljuje živila in to še na primitiven način, ako ga primerjamo z ameriškem kmetovanjem. Na to pa Če je še slaba letina, je pa ves truc^ zastonj. Kje vzeti, da se narod preživi? Ali se je čuditi, če pri vsem tem kmet godrnja ali se celo malo priduša9
Poznam možake, za katere sem prepričan, da ne bi za no-
beno ceno škodovali narodu. 2e davno so se navduševali in več ali manj delali na to, da bi se narod osvobodil izpod tujega jarma. Pomagali so partizanom, nekateri v borbah, drugi zopet s živili in kadar je šla borcem trda, so jih tudi skrivali in jim pomagali na varno, ter s tem tvegali svoje lastno življenje, v prid osvoboditve izpod fašizma in nacizma, tujega in domačega. Danes je marsikateri izmed teh pod ključem in to tako strogo kot največji hudodelci, da niti žena ali otroci ne smejo do njih.
Kje je ono lopo narodno geslo "Bratstvo - Edinstvo" o katerem smo toliko čitali? Ječa ne bo rešila problemov s katerimi se srečuje narod'
Ječa ne bo ustvarila morale, ki je potrebna celokupnemu narodu, ako hoče korakati v bodočnost skozi temne it} težke ča-( se, katerim se ne more izogniti. Treba je "Bratstva!" Treba je "Edinstva!" Kaj bi dejal poet France Prešeren, kaj bi dejali drugi ljubitelji in borci naroda, ki so skozi stoletja opevali svobodo naroda in sanjali o nji?
Vem, da je za vse težko. Toda s silo se v slučaju pomankanja zelo malo doseže. Treba je prepričevalnega sporazumevanja, pa bo šlo.
Vem tudi, da ljudem, ki niso bili nikoli svobodni, je težko izvajati svobodo v pravem pomenu besede, tudi kadar imajo oblast v svojih rokah. Svobode, kakršno bi si kdo v domišljiji slikal, je ni nikjer na svetu, ker je nemogoča. S pravicami so ve-
1914 — Avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand in 2ena Sofija bila umorjena v Sarajevu.
Naravno da naši liudie v Slo-1 1914 ~ Sloviti sociali8ti*ni vodJa INaravno, da nasi ljuajt v sio Jean Jaures bil umorjen v Parizu.
veni ji cenijo vsako tako pomoč, 1915 __ Guillaume Sam, predsed-
ki jim jo moremo nuditi. Dr.! nik republike Haiti, umorjen.
Ahcin, minister za ljudsko 1916 — Avstrijski socialist Fried-
zdravstvo v Sloveniji, je nam rich Adler umoril v parlamentu av-
. , j .	i j i	strijskega ministra grofa Sturgha.
pisal dne 4. nov. sledeče:	1918 _ odstavljeni ruski car Ni-
Tovarišica dr. Franja Bidovec kolaj in družina umorjeni, se je ob povratku iz Amerike 1920 — Venustiano Carranza, oglasila pri meni in mi prinesla Predsednik, ujnorj«^ Vase pismo in Vase darilo. Zelo Hara umorjen ginjena mi je pripovedovala o 1922 — Irski premier Michael ljubeznivem sprejemu in o po- Collins umorjen.	Kovač skuje sekiro in gre v
zornosti, ki je je bila deležna z 1922 — Predsednik Poljske. Ga- gozd. Orjaško drevo se mu sme-Vaše strani. Opisala je tudi Va- briei^uto^	^ .. ^ saj mi ne moreš do ^
šo veliko vnemo pri nabiralni sander Stambolovski umorjen, akciji in za pomoč materam in 1924 — Italijanski socialistični otrokom v naši republiki.	voditelj Giacomo Matteotti umor-
Prejeli smo od Vas darovani	Novoizvoljcni prcdsed.
Streptomycin, ki smo ga po Va-	nik repUblike Mehiko. Alvaro Ob-
ši želji izročili otroški kliniki v	regon, umorjen.
Ljubljani. Uporabili ga bomo za	1928—Stefan Radič in dva druga
zdravljenje tuberkuloznih otrok.! ^Vf^adi,8 um°ncna V skUP* Sporočite prosim naši rojakinji 1932 __ Paul Doumcr, predsed-Vilmi liabazin, da se ji za njeno j nik Francije, umorjen, plemenito pobudo prav iskreno 1932 — Japonski premier Tsujoši zahvaljujem. Znano mi je da '-kal umorien. ^ ^^ ^
so nam sovražni elementi sirili predsednik republike Peru. umor-govorice, da v Jugoslaviji otroci jen.
mrjo za tuberkulozo zaradi po- 1933 — Afganistanski kralj Na-
manjkanja streptomycina. Res dir,*£j umorjen. , • ■ . , ■ i ' ,	1933 — Rumunski premier Ion
je. da je tuberkuloza važno vpra- c ^^ umorj?n
sanje v našem zdravstvu, še s 1934 — Bronislaw Pieracki, mi-j posebnim ozirom na strašno voj- nister notranjih zadev v poljski vla-110. ki smo jo prestali, vendar i umorjen, pa. kot Vam je s.gurno ie tudi ^ ^Tl^T^' znano, te sovražno propagandne 1934 __ Jugoslovanski kralj A-vesti niso utemljene. Imamo pa leksander I. umorjen v Marseillesu, zlasti pri otrocih zelo lepe uspe- Francija.
he pri zdravljenju s streptomy- j	Louis Barthou. francoski
r ^	,	a , I minister vnanjih zadev, umorjen
činom Opozorili bomo otroke, if,točasno kot kralj Aleksander, s
ki se zdravijo zaradi tuberkuloze katerim se je peljal v avtu.
Odkod zlo
ga. A kovač odlomi le vejo in napravi iz nje toporišče. Nato poseka orjaško drevo. Orjaško drevo se podere in zastoka:
"Vse zlo prihaja pač od nas samih."
(Po srb. nar. prip. S. B.)
Moj način zbijati šale je govoriti resnico. To je najsmešnejša šala na svetu. — Bernard Shaw.
Tole mi ne gre
v glavo?
z Vašim streptomycinom da je to zdravilo clar plemenitih, požrtvovalnih Slovenk v Ameriki, tako da se bodo tudi ti majhni bolniki sami Vam zahvalili, da bodo vedeli, da napredne Slovenke v Ameriki mislijo na mladi rod v stari domovini. S posebnim veseljem pa se Vam zahvaljujem za paket z vitamini A in D za otroke. Sporazumno
1934 — Sergij Maronovič Kirov, sovjetski državnik in eden voditeljev komunistične stranke v Sovjetski nlji, Uumorjen 1. dec. v Leningradu
V poznejši dobi je najbolj pretresel svet atentator, ki je 1. 1949 umoril mahatmo Ghandija v Indiji. Ljudstvo ga je častilo kakor svetnika vsled njegove edinstvene borbe proti Angliji
Čemu nam naš svet, z ameriškim načelstvom, obeta čet-dalje slabše stvari, namesto bofj-
za osvoboditev svoje dežele. In z otroško kliniko v Ljubljani, 1 že ko je sedanja angleška vlada kateri smo izročili vse Vaše po- izjavila, da ima Indija odslej siljke po Vasem naročilu,smo vi-; popolno svobodo in je Ghandi tamine razdelili vsem otroškim 1 le še miril svoje ljudstvo, ker se še, to mi nikakor ne gre v glavo! bolnicam v Sloveniji, sanatoriju j je pričelo klati med sabo radi Višanje davkov, večanje dragi-za tuberkulozne otroke in okre-; vere, je fanatik Ghandija ubil, nje in razširjevanje vojna — vališču za otroke ogrožene po Češ, da je to mora^ storiti ker čemu vsega tega treba, tudi te-tuberkulozi v Gozd-Martuljku. | Je bil on (Ghandi) v raznih stva-jga ne zapopadem!	•
r
45 LET BOJA IN TRUDA
FRANK ČESEN
Ne vem kako bi pričel, da bi tembolj povdaril pomen redkega jubileja našega bojevitega in odločnega delavskega lista Proletarca. Nihče ne more točno oceniti njegovih zaslug za razvoj napredne misli in razširjenje obzorja med jugoslovanskimi naseljenci v Ameriki. Njegov vpliv je globoko segal v vse panoge našega javnega življenja. Kot glasilo jugoslovanske socialistične zveze, nas je na poljuden in učinkovit način vzgajal in učil o delavsko-politični zavesti v svrho svetlejše bodočnosti proletariata. Svoje čita-telje je stalno navajal za pristop k unijam, ko so bile iste še v povojih in osovražene celo pri zapeljanem delavstvu. Ob času stavk, ki so bile nekdaj po zaslugi najetih kompanijskih poboj-nikov ljute in krvave, je stal hrabro ob strani delavcev ter jim vlival pogum za njih upravičen boj. V verske polemike se je spuščal le tedaj če je bil izzvan, kar mu je ohranilo spoštovanje tudi pri nasprotnikih.
Svojo dolžnost je vršil tudi v kulturnem oziru, kar pričajo soc. pevski zbori, njih dramski odseki in Prosvetna matica s svojim arhivom in izdajanjem knjig. Po njegovi zaslugi so se v nekdaj številnih in krepkih socialističnih klubih vršila po-dučna predavanja in razprave ki so bistrile um in navduševale
vseh strani. Bili so junaki, ki se v svojem idealizmu niso ustrašili nobenih zaprek. Isto velja za zastopnike po naselbinah, kajti pobožne mamice so jih z metlo poganjale čez prah v strahu, da se ne bi "okužile." Naivni moški so se pa zlasti pri bari dušali, da se že davno "pozabili" kar piše Proletarec. Toda vsled njihove odločne vztrajnosti je Proletarec rastel in v Debsovih časih postal že vpliven delavski list s katerim je reakcija resno računala.
Pa se je pojavila prva svetovna vojna in z njo val strahovlade, ki je pogazila svobodo govora in tiska. Debsa so vsled njegovega odločnega mirovnega stališča vrgli v ječo in z njim vred je trpela že prilično močna soc. stranka. Pričeli so se znani brezozirni Palmerjevi pogoni na vse kar >e dišalo po socializmu. Največ so trpeli inozemski oddelki in njih časopisje, med njimi seveda tudi Proletarec. Toda če ima hudič mlade, nima samo enega; in tako so socialisti doživeli ponovni udarec, ko so komunisti ob priliki boljševiške revolucije razdvojili delavstvo. Vsled tega je bila močno prizadeta tudi JSZ, kajti hrvatski "revolucionarji" so postali čez noč komunisti' ter izstopili iz "buržvazne" JSZ. Po Debsovi smrti je vzel vajeti soc. stranke v roke Norman Thomas, ki pa bil kos svoji težki nalogi,
0
vov, kar je lepo in dostojno. Toda vpričo okolščin in potež-koč v katerih se nahaja, mu vse čestitke ne bodo pomagale ako ne najdemo pota, da ga potegnemo iz zagate. Sklep upravnega odbora, da se bo list začel iz
spomnimo na svoje prijatelje. Na milijone kartic (božičnih voščil) se pošlje vsako leto. V cerkvah bučijo orgije in oznajajo mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje."
Toda iz Koreje ter iz drugih bojišč ne prihajajo za mir kaj prida poročila. Naš predsednik dajati vsaki drugi teden, je Vse'Truman Je zapretil pred tedni preje kot razveseljiv, kajti či-' voJakom severne Koreje, da ako tatelji bolo znatno prikrajšani se kma,u n&
mo zopet drug drugemu voačilii CamL	J -L \ z i
vesele božične praznike. To je *'ran ZCipCldnih OOZel
lepo, da se saj enkrat na leto Vsled Zapletenosti
na dobrem čtivu. Cemu ne bi rajši poizkusili zvišati naročnino na štiri ali pet dolarjev letno? Seveda bi s tem izgubili nekaj naročnikov, toda najbrž manj kot si mislimo. Sicer pa je upravni odbor nedvomno tudi o tem nasvetu temeljito razmo-trival. Na vsak način pa skušaj-Proletarca ohraniti do naravne smrti, kajti njegovo vrednost bomo znali ceniti šele takrat ko ga med nami več ne bo. Zato naj živi Proletarec še mnogo let!
_ ---------------- ""'uujivan: ni —•	i«m iiaiogl,
člane do nehvaležnega dela agi-	vsled česar se je JSZ odcepila
tacije v prid socializma. Stalni	°d stranke in životvarila dalje
spomenik si je pa Proletarec	kot prosvetna organizacija. To
zgradil pri določevanju smernic	Je tragično poglavje zase, ven-
in delavskih načel ob ustanoviti	dar se ga je potrebno dotakniti
SNPJ. V tej trdnjavi naprednih	je v te*ni zvezi s Proletar-
Slovencev so osredočeni napori	čevo zgodovino.
in talenti Proletarčevih uredni- Med tem časom je prenehal iz-zli,!^vertnika. Krirtan. in hajatl marsikateri delavski : . Zajca. Brez Proletarca in soc nik, toda Proletarec je šel vztrai-smernic bi SNPJ najbrž nikdar no naprej skoT^ vthlrS ne postala najnaprednejša in Vsled nizke naročnine se st.lno
gS:ovenska podporna or"nahaja v gmotnih ^ ^
Ko se je leta 1906 Proletarec |	L°	£
^ M » V ^ku svojega skoro m^Unese^' * * ""
IZ URADA "BIG" TONYJA
Oakland, Calif. — Ker imam vsak dan praznik, nedeljo pa za nameček, se človek res naveliča vedno biti doma, pa sva se z mamo — kakor pravim svoji ženi — domenila, da se odpeljeva v Fontano..
Dne 10. nov. zgodaj zjutraj sva jo mahnila na pot. Lizo sem napojil z gasolinom, šoferja pa z rakijo, pa sva oba korajžno vozila proti Fontani, kamor sva prišla že ob 3. pop.
Ko sva se podala z doma, je bilo lepo vreme. Toda ko sva dospela v Bakersfield, sva bila v peščeni nevihti. Skoro bi mi
se kmalu ne podajo, bomo pri čeli vsipati nanje buče atomke ali kakršne že, da jih bo razneslo, namreč buče, vojake in
Zed. držav v Aziji
(Konec s 1. struni)
Strašen je z A-bombami
Celo naša sosedna kanadska vlada se je vznemirila ob nedavni Trumanovi izjavi, da ima naše vrhovno poveljstvo v svoji vojni v Koreji ves čas mislih tudi atomske bombe. Namreč, da jih bo naša oborožena sila upotrebila čim se ji bo zdelo, da ji bo to potrebno.
Vsled tega se je prva zgražala
---' »---- —	va zgrazaia
njihova mesta ter vasi. V borbo Indija, druga po prebivalstvu
so nato posegli še Kitajci in v1 najbolj velika dežela na svetu.
češ, ali ste si baš Azijate izbra li, da jih masno pokoljete? Prvi naši dve atomski bombi sta bile vrženi namreč na Japonsko.
Kanadska vlada želi, da bi v Washingtonu' bili z besedami previdnejši in razsodnejši v strategiji.
In res uradni krogi v našem
tisočerih družinah ne bo vese lega božiča, ne prepevanje o miru na zemlji. Dobro volje ne bomo imeli sedaj niti v Ameriki, radi katastrofalne vojne v Koreji.
Neki dopisnik v Clevelandu
je že večkrat poudaril, da smo ....._ „4 ... v Iiascm
na svetu čudni 'človekiPa smo glavnem mestu - posebno pa res. Vsi smo za mir, molimo za znoriti, neodgovorni takozvani mir ob nedeljah in posebno na ljudski zastopniki, za enkrat pr-bozic, cez teden pa hodimo v vi le strašijo, drugi pa hočejo tovarne izdelovati tiste "buče" atomke takoj uporabiti "kjer-; ki sejejo smrt in rušijo svet. koli potrebno" — najprvo naj '	jih nekaj vržemo na Moskvo! A
Vsako leto sem poslal prija- upati je, da bo v Trumanovi ad-teljem z božičnimi voščili kakih ministraciji obvladal prenape-dve sto kartic, letos pa sem se teže hladen razum ter preprečil odločil, da tega ne bom storil, širjenje vojne. Namesto njih naj vsem, ki jih kj	. .
poznam, in vsem drugim pišem Nemel m JapT? ni* navdu*'ni tele vrstice: Boljše novo leto in	*a sodelov«nJ®
več miru v njemu ter obilo sre- Tisti ameriški politiki, ki so če želiva vsem vam jaz in mama. zahtevali, da naj oborožimo biv-In pa da bi imeli na mizi dosti japonske vojake ter jih poš-rakije, vina in potic, da bi se ob lJemo nad severne Korejce ter njih vsi veselo zabavali v družbi Kitajce, so dobili minuli teden svojih dragih. Iskreno pozdrav- odgovor od predsednika japon-Ijeni! — Anton Tomšič.	ske vlade, da se to ne bo zgo-
- dilo. Enostavno radi tega ne, ker
PO VOLITVAH
"Kako da niso ve* glasov dobili, pa so tako kričali: Domovina zove!?" — Od samih govorov so glave vsi zgubili. Odkod naj vzamejo potem glasove?—
Sovražnik kompromisov
Ni bolj ogabne zanj bilo stvari, kot takien jalov kompromis. "V boj zoper to vas kličem vse, pa bodi izza desnih ali levih mizi" To da bo boj! Navaden kompromis!-
jih nedavnih deželnozborskih volitvah v večini izrazili proti načrtu naše vlade za oborožitev zapadne Nemčije in da naj bi se to njeno novo armado vključilo v skupno oboroženo kombinacijo vseh držav severoatlantskega pakta.
Nemški social-demokrat, konservativni kot so, so vodili tolikšno kampanjo proti oborožitvi ped' takim pogojem, da so dobili večino celo v klerikalni Bavarski, ki je v ameriški okupacijski coni. Seveda — Nemci bi radi
se vojna ne razplete, morda bodo naši vojaki ob božiču res že lahko doma, kakor jim je obetal general MacArthur.
A ni verjetno, da se to tako kmalu zgodi. Posebno ne, ker je toliko kričačev, ki zahtevajo vojno z Rusijo. In to takih, ki bodo na varnem v vsakem slučaju.
Predno človek pomisli na velikodušnost, na ljubezen, na ne-
v tuu — rvcinci di raai	na jjuwitrii, na ne-
nazaj vse tisto kar so v minuli1 sebičnost, na pravičnost, se mora vojni izgubili, in ako bi zavez-, Predvsem naučiti, da obvlada niški zapadni blok rekel, da — samega sebe, mora biti dovolj
močan, da kroti svoje lastne sile.
— Lev Tolstoj
,	—u,,Uinotl1« 1 aui it-^a ne, Ker
.....oivuru oi mii delavec črpa svojo IZOBRAZ- to ni japonska vojna. Za druge
lizo s peskom zasula. Končno 0O iz delavskega časopisja in pa se ne bo borila. Japonski pre-	"T--------
sem se le prerinil v sotesko med knJ*g- To je praktična izobrazba, mier se sicer ni določno tako iz meJami In Pa da J visoke hribe. V nji sem saj videl ki mora delavcu koristiti. Naro- razil a pomen je isti	sovražnikovo moč.
kod vozim Viharji so ponehali, j *ite se na PROLETARCA. edini i Najbolj pa je presenetilo A-
jugoslovanski socialistični list vjmeričane dejstvo, da so so se Ameriki.	, Nemci v zapadni Nemčiji v svo-
vrnili vam bomo vse, ako greste proti Rusiji z nami skupno v
vojno, morda bi šli. A da se bi	___
vojskovali na svojih tleh za Vse, kar služi delavcu, služi obrambo Francije, Belgije, An- narodu; vse, kar škoduje delav-glije itd., na to se misliti ni. cu, je izdajstvo. Črte med tem Volitve same so to dokazale. dvojim ni. Ce vam kdo reče, da Zaradi neuspehov v Koreji je j ljubi Ameriko, delavca se pa sedaj najbolj grajan general boj*, j* bedak. Amerike brez de-MacArthur. in to v Angliji ter lflvca ni! In če izkoriščaš delav-tudi v Ameriki Pravijo, da je ca — izkoriščaš Ameriko!
bilo njegovo špijonsko omrežje	__ Abraham Lincoln
nesposobno ter ga vsled tega na-1 _____ pačno poučevalo, kaj se godi za
da sem lahko brez nadaljnih ne-prilik prifural v Fontano. Najprvo sem se oglasil v dvorani, to pa radi tega. ker je bil šofer žejen. Ko izstopiva iz avta, je
.	j------------ — ... ^rvsu.ui. * itrnu svojega
ljudi v Združene države na viš- dolgega obstanka se je vedno ku. Prihajali smo sem skoro vsi držal srednje radikalne poti in iz kmečkih predelov kjer je bil zagovarjal demokratične metode socialni demokrat redka prika-i vladanja, kar mu je ohranilo zen. Avstrijske šole so nas vzga-; ugled in naklonjenost čitateljev
jale v prvi vrsti za pokorščino Svoje stališče je spretno zagode odcorin l n	i	V 4 ^ —. 1 T__ . __ — * _ t	«
do cesarja in cerkve. Zato ni čuda, da smo prišli v to deželo docela nevedni in brezbrižni za kakšno delavsko-strokovno, še manj pa politično organizacijo. V tem stanju smo ostali dalje, za kar so na eni strani skrbeli stanovanjski gospodarji in gostilničarji, na drugi pa duhovni in preddelavci v tovarnah in
varjal s čemur se je zameril skrajni levici in desnici. Oboji so mu očitali, da se je odtujil od socializma, toda dogodki so potrdili da je bil v pravem. V drugi svetovni vojni je Proletarec lažje dihal, kajti vojna histerija proti radikalcem je bila po zaslugi pokojnega Roosevelta in vsled zavezništva s Sovjetsko
, .. .. : ---------- ----- «.a,«Juaivtt ^ oovjeisKo
rudnikih. Napredno gibanje je	zvezo in Jugoslavijo, zelo ome-
bilo tedaj še šibko in tvegano,	jena.
Redki socialisti in liberalci so	„ ,
tajno razpečavali Proletarca in	r^ ^PrTfju«OS,OVani;ke«a
Glas Svobode kjerkoli je bila	J* P™letarec zavzel isto
prilika. In ker smo bili ml^Hi in	* .. . ^ vsi pošteni in
prilika. In ker smo bili mladi in ,	™ P°st*™ f in, V nedeljo 12. novembra je pa
naše prepričanje še n, bilo trdno JS^Jf^ov£	^ FeS	V ^enski d£
ODredelienn sn impli aaitotnri; . .	e oraiSKin
rani CA i a irrčil
prepričanje opredeljeno, so imeli agitatorji sorazmerno dober uspeh. In tako je pričel Proletarec rasti, in z njim tudi soc. klubi in njih kulturni odseki.
Ne bilo bi pravično ako ne bi pri teh spominih omenili tudi Majski glas, ki je bil takorekoč Proletarčevo dete. V začetku je MG izhajal kot prvomajska slavnostna številka Proletarca, toda od leta 1933, če se ne motim, je izhajal kot izborno urejena leposlovna revija v katero so prispevali svoje gradivo vsi znani ameriško-slovenski sotrudniki. V teku svojega obstanka je ta revija izvršila mnogo vzgojeval-nega dela zlasti med ljudmi, ki jih Proletarec ni dosegel. Le škoda, da je morala vsled finančnih potežkoč prenehati izhajati.
Kakor ostalim odločno delavskim listom, tako tudi Proletarcu ni bila pot nikdar postlana z rožicami, kajti ni je težje naloge kot boj z nevednostjo, ki ima zaslombo pri vseh kapitalističnih propagandnih sredstvih. Prole-tarčevi uredniki in drugi sodelavci niso sedeli na lavorikah, temveč so prejemali batine od
Mrs. Mary Jankovich. ki je sedaj natakarica v Slovenskem domu, me je potritala s pivom, mamo pa z vodo. Nato sva se odpeljala k Johnu Jancu ter njegovi soprogi, kamor sva bila povabljena. Ona je pripravila o-kusno večerjo in potem sta nama ponudila tudi jerpergo. Pri njih sva ostala tri noči, podnevi pa smo nekoliko obiskavali rojake se menili in svet reševali, pa tudi zabavali smo se.
Z Johnom Jancom sva bila delegata na XIV. redni konvenciji SNPJ v Detroitu in vseh šest dni zborovanja skupaj sedela. Z nje govo Leno pa se poznava še iz države solnčnih rož, da smo bili vsi kar domači.
V nedeljo 12. novembra je pa
tu, naj se goai za mejami. In pa da je podcenjeval kapitalizem, militarizem, bi-moč.	rokracija, monarhija in cerkev
al i mi	praznijo državne blagajne ki
Ako bo Attlee v svoji misiji jih ^^ ^ masfJ^
uspel, ter indijska vlada. Tryg-|z odtrgavanjem od svojih ust ve Lie ter drugi, ki delujejo, da	D Tucovič
All in a day's work
to serve Chicago with
• • •
Jim Mwr phy , s ftner for rman of thr Pronlr, 6« south-side shop. There are 187 men under his direct,on to handle the installation of appliances, meters and piping in customerj* Aontes. Jim has 32 years mth the company.
Dr. John J. Zavertnilc
PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST Z«th STREET Tel. CRawford 7-2*1!
OFFICE HOURS: 1:39 to 4 P.M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
6:30 to 8:30 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.)
Residence: 221 Shlnston Rd., Riverside, III. Phone Riverside 2212
pot^žkoče in ovire "bratskih držav pri gradnji socializma. Za industrijski podvig, socialno skrbstvo, moderniziranje kmetijstva in vzgojo zaostalih ljudskih množic ima vedno toplo besedo, dočim obsoja birokracijo in druge gotove napake katere bi se z brezovo metlo lahko preprečile. V krpanje kapitalizma ni Proletarec nikdar verjel, vendar je pod pritiskom razmer že dvakrat agitiral za takozvane progresivne kandidate in sicer: za pokonjnega La Folletea in v prošlih volitvah za Wallacea. Oba sta bila liberalna politika stare šole z delavskim čutom v srcu toda brez hrbtenice. Pri obeh so socialisti doživeli razočaranje. To znači, da bodo delavci dosegli svoje zahteve le potom stranke s socialističnim programom.	j
Bodočnost Proletarca, kot tudi
ostalih slovenskih listov _ ni
rožnata. Prva generacija, ki je temu listu dihnila življenje, ga krepila in ohranila do zrele moške dobe — izumira, dočim se druga za naše liste ne zanima. Ob svoji 45-letnici je Proletarec prejel mnogo čestitk in pozdra-
rani se je vršil banket v proslavitev 20-letnice obstanka društva št. 723 SNPJ, in ker je bila na ta dan Martinova nedelja, smo počastili tudi sv. Martina in pa gosko, ki smo jo dobili lepo razrezeno ter razdeljeno po mizi v krožnike. To slavnost smo nato zaključili f
Slovčnskem domu pri bari _
tako da smo se prav imenitno imeli.
Vremenski bogovi ga res grdo lomijo. Pred par leti so dobili v Fontani slano, da so jim pomaranče pozeble, v tem viharju pa jim je sadeže ponekod vse otreslo, kar je bilo še na drevesih. Žalostno je bilo pogledati ko so ležali še vsi zeleni pod drevesi. In to ni še vse! Kar ni uničil vihar, so pa poplave dokončale. V Fresnu v Calif, je bilo vsled poplave 8,500 ljudi brez strehe. Zapustiti svoj dom in bežati, da si rešiš življenje, niso mačkine solze. To je bila največja poplava v zgodovini te države. Napravila je milijone dolarjev škode.
9 hen homes, clubs and churches need help m planning efficient kitchens, K»nn«th I, AmswvW is
their man. Here you see him making drawings showing placement of appliances and equipment in a newly remodeled church basement
Božični prazniki so pred pragom. Po starem običaju si bo-
4,500 men and women like Jim and Ken and John are the people of Peoples Gas.
Without their specialized skills and tireless devotion to duty Chicago's gas service could never have expanded in pace with the city's progress.
From a small beginning 100 years ago when gas served scarcely more than a hundred customers, gas today is indispensable to almost a million families, businesses and industries. And the number grows each year.
To make it possible to serve more people in more ways, Peoples Gas long ago participated in a program to deliver natural gas from the Texas oil fields to Chicago's doorstep.
A dual long-distance high-pressure pipeline system is in operation, and a third line is now under construction by an affiliated company.
1	'a* in 1951, it will further in-
crease the supply of gas made available to (Jiicago by Peoples Gas.
»00,000 Chicago horn., use gas
for cooking, refrigeration. u>ater heating or house heating.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21st Street	CHICAGO 8, ILL j|
Fina postrežba - Cene zmerne - Delo jamčeno
TELEFONI: CAna* 6-7172—1.7173
f/"*' rnhbrnt«t *ns meter is installed by
,	5 rr^are, 0»' has been
taken to a Peonies Gas shop for periodic test-
. !' j ■ , manv °,fter m'n »"»My tršined. i» also amiable for service calls and an tast meni of gas appliances.
43,000 CMcof• bak.H.t, hotels, restaurants, hospitals and other commercial institutions use gas for improving the quality of their service.
I,ZOO Chicofo induOri«« use gas in 12.000 different wars ranging from firing huge boilers to tiny precision work.
Atopies
in/
Gas has served the people of Chicago for 100 years
16S0
» I
rs.
\
tragedija borbe za
življenski prostor
ROF Lev Nikolajevič Tolstoj je nekoč opisal mužika, ki ni bil zadovoljen s svojim posestvom, dasi je bilo veliko — pa se mu je zahotelo po zemlji, po tolikšnem kosu zemlje, da ji z enega kraja do drugega ne vidiš konca.
Cul je, da je nekje v daljni deželi običaj, kjer ti dajo zemlje kolikor jo moreš obiti od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Mužik se je napotil preko širokih step v tisto bajno deželo in rekel glavarju. Veliko zemlje bi rad. Slišal sem, da jo tu lahko dobim. In mu je glavar ponovil pogoj: Ko sonce vzide, začni in ko zaide, če prideš na-, Mj točno kadar zaide, vse, kar si obhodil, je tvoje.
. "Velja," je rekel mužik. Glavar s svojimi ljudmi pa jč stal na tisti piki, na katero se je imel povrniti mužik predno sonce popolnoma utone in se prične noč. In ga je čakal. Čim se je ob ju-tfanji zori pokazal prvi žarek sonca, se je spustil mužik na pot. Že v zgodnjem jutranjem svitu pa je premeril vso to ogromno ravan in si predstavil: Veliko zemlje je to. In nato je premišljeval, kako bi bilo lahko, če bo hodil in tekel z največjo brzino; in vse to, kamor sežejo njegove oči, bo njegovo.
Mužik se je potil, sonce je pripekalo, a je hodil nagloma vzlic pekoči vročini in tekel, da bi obhodil čimveč zemlje. Saj bo potem vse njegovo, njegovo . . . In ko se potem odpočije, bo dobro njemu in njegovim. Bolj in bolj je žgalo sonce. Bolj in bol se je žuril mužik. Pika, s katere je pričel svoj pohod za večji življenski prostor, je že davno izginila. A je vedel, da mora priti do nje nazaj predno zaide sonce. Preudarjal je, ali naj bi se v svojem krogu zaobrnil in šel nazaj k piki, ali bi svoj lok še bolj razširil, se žuril in si tako pridobil še več zemlje. Odločil se je za še več zemlje. Sonce se je že bližalo k tlom, a mužik je še tekel in tekel ... Se lahko pridobim, če se požurim, si je mislil in širil svoj krog . . .
K piki, kjer ga je čakal glavar s svojimi ljudmi, se je vrnil do sekunde natančno. V momentu svoje sreče se je mužik ozrl nazaj. Ni videl do kraja zemlje, ki jo je obhodil, toliko je je bilo. To ga je vzradostilo. V tej sreči se je ves izmučen zgrudil in iz-dahnil.
Glavar je tedaj ukazal, da naj mu dajo toliko zemlje, kolikor jo potrebuje: šest čevljev na dolgo in tri na široko. Izkopali so jamo in ga položili vanjo. ti ti ti Bilo je 1. septembra 1939 —
tisti dan je bil v Evropi petek_
ko je modernizirani mužik Adolf Hitler v pohlepu po večjem živ-ljenskem prostoru ukazal svoji armadi pohod na Poljsko. V svojem proglasu za večji rajh izvoljenega ljudstva je dejal tistega usodnega dne, da mu ne preostaja ničesar drugega kot spoprijem sile s silo s silno odloč-
nostjo, da njegov narod zavlada nad Evropo in potem nad
vsem svetom. Tisočf let bo naš tretji rajh živel in prospeval in vladal na tem planetu, je prerokoval ta moderni mužik, ki je imel namesto nog letala — tisočero letal, tankov nešteto, podmornic, da so se jih bale vse dežele, tudi "nevtralne" in tako se je z vso gotovostjo zapodil dne 1. septembra 1939 s silo najprvo na Poljsko, da izvojuje izvoljenemu, čistokrvnemu arijskemu ljudstvu večji življenski prostor."
Tolstojev mužik je tekel v pohlepu za svoj večji kos zemlje samo od sekunde, ko je sonce izšlo, pa do sekunde, ko je zato-
nilo.
Moderni Atila, Pžingis Kan in Napoleon — Adolf Hitler — pa je razširil svoj pohod za večji življenski prostor na več ko štiri leta predno je omagal. Ko so njegove sanje splahnele, je uvi-del: Dosegel je piko, s katere je pričel in videl ne večji življenski prostor, kakor ga je zrl pred sabo Tolstojev mužik, ampak polomljen tretji rajh, ki se mu je bolj in bolj zoževal pred očmi. Tako je skončal avtor knjige "Moje življenje" ("Mein Kampf") in poleg sebe pokončal milijone ljudi, med njimi milijone "nadljudi" svojega "vzvišenega ' naroda .. .
Nemčija živi sedaj bolj stisnjena kot še kdaj prej, natlačena z izgnanci in z begunci, katerim je hotel njihni vodja prostor razširiti tja do Uralov, pa doli v Malo Azijo, do Jadrana in še bolj na dolgo in široko.
ti ti ti Kje je moderni Napoleon, ki je imel že skoro vso Evropo v pesteh? Govorili so o njemu vse sorte stvari — da je še živ, da pripravlja novo vojno in da bo v prihodnji gotovo zmagal. Ljudje, ki o njemu nekaj vedo, pa so rekli, da je poginil v razvalinah kanclerske palače v Berlinu. Tako je končal njegov pohlep po večjem življenskem prostoru.
ir ti * Ko se je druga svetovna vojna začela, je bilo za človeštvo še prilično prostora, čeprav je bila svetovna gospodarska uredba taka, da so bili eni presiti in prebo-gati, mnogi pa preveč izgarani in v pomanjkanju. A šlo je ven darle za silo.
Krvavi ples, zasnovan v Berlinu, pa je svet zožil. Sedajle se vsedeš na letalo in jutri si na drugem koncu sveta. S tem je postala vsa zemeljska obla le pika v vsemirju. kar je sicer vsekdar bila, toda ne za ljudi. Saj se ti je zdelo nekoč iz ene do druge oddaljene vasi kot sil na razdalja.
ti ti ti Na tej piki živi nešteto milijonov ljudi poleg golazni, ki jim greni življenje. K sreči imajo ljudje to prednost, da znajo misliti in se ukvarjajo z iznajdbami, ki naj bi golazni uničevale. A znanost je v teh naporih zašla
in začela bolj in bolj študirati, kako čimbolj izpopolniti sredstva za uničevanje ljudi namesto | golazni. Kako bedo povečevatijf namesto jo manjšati. Kako razširiti potoke solz, namesto jih sušiti.
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
"PROLETARCA"?
•	Prldoblvajmo mu NOVIH naročnikov
•	Obnavljajmo naročnino TOČNO čim poteče
•	Afitlrajmo med drufimi naročniki, da store isto
•	Prispevajmo v PROLETARYEV tiskovni sklad ln priporočajmo to tudi drugim
•	Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev In drufe stvari
•	Naročajte slovenske in angleške knjige Is PROLETARCEVE knjigarne
•	Poskrbite, da si naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi tisti, kl tega fte niso storil!
•	Naročite KOLEDAR tudi svojcem v stardfo kraju ln enako PROLETARCA.
Vsakdo naj stori za nai list kolikor more, pa bomo vse težave zmagovaliI
V naši deželi nimamo porušenih mest. Tovarne so obratovale med vojno nemoteno. Niti stavk ni bilo, razen tu pa tam kak prijaten protest izgaranih ali pa hudomušnih ljudi.
Ni pa treba daljnogleda, da vidiš: Milijone brezdomcev, je-tične otroke, umrljivosti na kupe med deco in odraščenimi, bedo, krivice, preganjanja, maščevanja zaradi denuncijacij, glad. plač, grozo in strah pred pomanjkanjem, boleznimi, mrazom in druga zla vse naokrog po svetu.
In vse to zaradi blazne tekme velikih sil, dveh mogočnih sistemov za nadvlado nad svetom Kazen za greh pa je zadela vse In trplenje, v katerem so morali iti nekateri narodi veliko bolj skozi pekel kakor drugi, je \ posledica zmot. posledica zavajanja, posledica ljudske nevednosti, verskih vraž, bigotstva in pa uredbe, ki temelji na svetosti pravice, da ako sem jaz bogat, si ti moj hlapec in te smem izkoriščati po božjih in posvetnih postavah.
ti ti ti
Dne 8. maja 1945 je predsednik Truman oznanil, da se je Nemčija brezpogojno podala in vojne v Evropi je bilo konec. Dne 14. avgusta 1945 je sledila Nemčiji Japonska in svetovne vojne št. II je bilo koAiec.
Kaj se je dogajalo potem?
ti ti ,ti
Troni so se že skoro vsi porušili in socialna revolucija je na pohodu. Revolucija sicer ne prideljuje živil, ne polni kašč, ne vprizarja iger, ampak pomeni izhod iz starega v nekaj boljšega. ali pa, v slučaju kontrarevolucij, iz slabega v še slabše.
ti ti ti
Nov svet nastaja, svet, ki bo znan vsakemu ne več kot nekako čudo, pa tudi če si iz Malajev ali iz Etiopije, ali iz Tibeta, ali
pa iz Skoplja v Jugoslaviji _
svet, ki bo vreden človeka.
Ves svet je en sam življenski prostor. Namreč sedaj je, prej ni bil. Kugo v Kalkuti ali kjerkoli lahko sedaj zadušimo s svetovno vzajemnostjo v enem tednu. Lakoto lahko omilimo kjerkoli na svetu — če smo so-družni —- v nekaj dneh.
Take uredbe sicer še nimamo, a je mogoča, kar priznavajo tudi tisti, ki so učili, da naj države žive v tekmi druga proti drugi, v politiki izolacije ter oboroženih spopadov in za sabo so pustili ruševine in kupe nepokopanih mrličev.
ti ti ti
IZ SPOMINOV NA STARE CASE IN NASO "AMERIŠKO SLOVENSClNO"
"Halo!" Pozdravljal nas je na kolodvoru Union v Puoblu slovenski farmar, ki se je zamudil v mestu, pa je pogledal, koga pripelje vlak železnice Missouri Pacific ali Santa Fe. "Tegale fanta odpelji na Mahren Ave.", mu je dejal rojak, ki je prišel že tretjič v Ameriko. Pa so me pustili farmarju, ki je imel kav-bojski klobuk in čizme doko-lenke.
"Od kod si?" me je vprašal, ko mi je vzel kovčeg iz rok. Culo s suho potico in klobasami mi je pustil. "Iz Kranjskega", sem
mu pojasnil.
Ne mislim iz katere dežele ampak iz katere vasi. Pa tudi ni I prav. če rečeš 'iz Kranjskega'. Reci iz starega kraja — tukaj pravimo iz stare kontre' M me je učil farmar.
Greva na stritkaro, da ne bo treba preveč vokat". Jaz seveda nisem vedel, kaj mi je povedal.
S ' stritkare" mi je pokazal precej oddaljeno poslopje. "Vidiš, tam je pa krezi-havs."
"Kaj je to?"
"O, ti se še grinhorn, — no to je nornhavs."
Je kaj Slovencev tam9"
"O, lace."
Je kaj Slovencev tam?"
Seveda, saj sem rekel, da jih je veliko.''
'Pa kako to?"
Kit, ti še ne veš, kako se tukaj dela! Smok, stim od svinca, prah od žgane rude, dolge ure babe, ves hudič pride, pa rataš krezi."
until CUbtitmaA
Ko sva izstopila iz kare in jo ubereva po neki prašni ulici proti hiši od katere sem imel naslov je stal pred neko kramarijo debel rojak. "Halo. spet nov grin-horn?" je pozdravil farmarja debeli štacunar. ta pa je prikima ter ga vprašal, "hav ju fil?"
Orajt. orajt," je rekel štacunar 'Fant, ko boš kaj rabil, pa pridi k meni v štor."
' Jeser. kit. Grahek ti bo da. gud blago, boljše kakor vsak jud," je dodal farmar.
Trgovec se je smehljal. "Na boš kadil?" Ponudil mi je cigaro m tudi farmarju je dal eno. "Reci Luju, naj mi pripelje tega grinarja, kadar ga bodo peljali ven, da si nakupi stvari," je dejal debeli rojak mojemu spremljevalcu v klobuku širokih krajev in visoke konice.
'-pHE MODERN MOTIF glorifies the traditional greenery of Christmas. Fresh white mums are tied to A spruce boughs, upper left, in stairway decoration. Upper right arrangement combines fresh carnations witn candy sticks, huckleberry foliage and Christmas ornaments. Evergreens with their snowy flocking at bottom left, are decked with fresh red roses and a Yule candle. At lower right, her Christmas corsage of sweetheart roses is Ued with sprigs of holly and white berries.
Mi imamo vero v življenje, v boljši svet, v življenski pro^ stor, na katerem je mesta za delo in uživanje za vse, kar jih prebiva in jih bo še prebivalo na zemlji. Kruha daje ta planet v izobilju. Pod starim sistemom toliko, da so ga uničevali, zato, ker bedni niso imeli denarja, da bi ga kupili. To se bo spremenilo. Neglede na hibe nove organizacije združenih narodov, fcaš planet se pretvarja v enotno telo. In v enoten blagor; naša zemlja je dovolj velik življenski prostor za vse, ki žive na nji in še bo kruha več kot v izobilju. Le pameti je treba. Pameti namesto zavisti in pa razumevanja, da kadar se kakemu narodu v daljni deželi slabo godi. bo prej ali slej slabo tudi za nas.
Razumen svet si bo vse tako uredil, da ne bo treba uničevati na kupe živil v tej ali oni deželi, v drugih pa bi ljudje hirali od lakote.
Tegale grinarja sem dobil na dip i." je rekel farmar gospodarju "bordinghavza", v katerega me je pripeljal Povabili so ga da naj sede. nato je popil nekaj' steklenic pive in čisto pozabil name. Odšel je, ne da bi mi rekel "gudbaj". Videl ga nisem vec. Vpraševal sem po njem leta pozneje a večinoma so se ga Ie malo spominjali. "En Hrvat mu je babo odjeljaT, mi je rekel tovariš "bordar", njega pa so menda vlekli v krezihavs " .
"Zakaj?"
I no, sik je bil na abštesu."
Bil sem v Ameriki že štiri dni, ko sem vprašal partnerja, s katerim sva si delila posteljo, kaj mi je storiti, da dobim delo. "O to je izi", je rekel. "Pejt rostlat na get . , . Ko pride bas, pa ga vprašaj za žab . .
Nisem zapopadel, kaj mi pripoveduje, videl je moj začudeni obraz in se mi smejal. "Ti si še grin, pa tako švoh si, boš radu-vej pledavt. V Ameriki moraš garat kakor vol v stari kontri."
Dobil sem priljko in vprašal gospodarja kako in kaj da dobim delo. "E imaš še lace tajm. Se boš že še nadelal."
Gifts of flowers, evergreens and plants have new touches this year that make these decorations much more festive and heart warming. The flowers have glorified the traditional greenery of Christmas. One of their neatest tricks in imaginative design is combining fresh flowers with pines, spruces and hemlocks decked with holly, mistletoe and an exciting myriad of Christmas-y ornaments.
Roses, red or white carnations and chrysanthemums are the brilliant accessories used with huckleberry foliage, lemoji leaves, holly, laurel, eucalyptus, cedar and other greenery. Fluffy white mums add a snowy touch to garlands of spruce or hemlock to drape a mirror, the mantel or a stairway. 7
Thc florist, if he is consulted early, has dozens of new gift ideas and materials for matching interior decorating themes. Thornless holly, water vials for holding single flower stems, kissing rings of mistletoe and flowers — these are some of the tricks in the florist's Christmas bag for early shoppers.
A gift arrangement in copper,
yellow and gold has been styled for the pine-paneled room that does not like the conventional red-and-green of Christmas. Thc accessories of flowers are yellow carnations and tho Christmas candle ist rust-red.
A dish garden gift that will survive Christmas by many moons has frosted grapes, ar.d fresh Crimson Rosette roues, each in its water vial hidden in the decoration.
A striking gift is the mantel decoration made with miniature Christmas tree balls tied to natural driftwood, and clustered fresh carnations at the base. This decoration is permanent and the cut flowers can be added for thc next party.
A gift in all-white has a graceful pottery Madonna figurine backed by a sea fan, glittering and sprayed white. White carnations and white-sprayed boughs complete the Christmas-y theme.
A LITTLE SLOW
Alfred: "Why does Bertram only send one flower a day to Ethel?"
Tom: "He's saying it with flow-ers, and he stutters "
A HAPPY LIFE
By TONY
Find the work you love and do it in spite of thunder.
Be moderate in everything: Food, drink, work, rest, and all bodily desires.
Serve yourself by serving others.
Get money, but don't let money get you.
Let no man say of you that you mistreated any living creature.
Let your constant aim be to bring a bit of sunshine into the life of every being you meet.
Don't worry, laugh often—you will be happy.
HE'S NOT PLAYIN GOLF
The minister called at the Jones home one Sunday afternoon, and little Willie answered the bell, "Pa ain't home.'' he announced, "He went over to the golf club."
The minister's brow darkened, and Willie hastened to explain:
"Oh, he ain't gonna play any golf. Not on Sunday. He just went over for a few highballs and a little stud poker "
Svet je velik. In je ves naš. Ustvarjen za nas. Ko se tega zadosti domislimo, pa ne bo treba več nikakršnih dobrodelnih akcij. Kajti na svetu bodočnosti bodo delali vsi v skupno dobro.
Ce se to ne zgodi, no — tedaj — kajpada, lahko pričakujemo se hujše vojne kot pa so bile in Pa še — slabše ljudi.
Kdor ima vero v človeka, se ne odeva z grenkimi mislimi. Upa, da ko obkroži svoj življenski prostor, bo res prostor, ne kletka in ne grob, ampak vrt. Delo in rože. Življenje in rado-vanje. In namesto male pike resnična civilizacija.
Z bordarjem" sva sedela pri mizi in pila. Prišli so vasovalci. "Po1 bakse pira" jc klical eden. Naš tovariš bordar pa je pridno praznil in se smejal.
Ti, sedaj sem ie skoro teden dni v Ameriki, zdaj pa bi že šel kam delat. Kako misliš, da ga bom najlaglje dobil?"
O ti sitni grin ti! Pejt, ko vsak drug, rostlat na get. Ko pride bas iz mašinrostov, pa ga vprašaj za žab. Za kare vozit nisi zadost strong."
"Čudno", sem si mislil, "kako ta fant govori! Doma je iz istega kraja kakor jaz, pa ga ne razumem." In ko je prišej v hišo agent in ga vpraševal nefcaj po (Konec na 5. strani)
V SEDETE se in se odpočijete pri likanju perila . . . ako imate avtomatičen fikalnik. Srajce, krila navadno likanje . , . vse kar izvršite s tem likalnikom. bo profesionalno
izvršeno In najboljše od tega je to__
vse to likanje vas vzame polovico manj časa kakor pa po starem načinu.
Tako si s tem prihranite trud in a čas . . nič več ure čakanja pred ikalno desko, nič več dviganje in položevanje težkega likalmka. Sedite komodno na stolu in likalnik vr*i svoje delo.
Pr*v lahko ie rabiti ta avtomatičen likalnik pravilno . . . Začnite z niim . pok lili te naš Home Service De partment in eden izmed naSih prijaznih veščakov bo priScl k vam ter vam razložil vse tehnikalije Olaj-
drlG. ' ' ' nar<**te »i avtomatični likalnik.
u
Gel an Automatic IRONER!
You can choose from many different models of automatic Ironers... portable, cabinet or roll-a-ways. Prked at low as $54.95. Convenient terms on your monthly Service Bill.
See the Automatic frooers
at our nearest store or your dea/er's
PUBLIC SERVICE COMPANY OF NORTHERN ILLINOIS J
proletarec
Miško Kranjec:
Fara Svetega Ivana
IZ SPOMINOV NA
ROMan
Se pred božičnimi prazniki izide v samotaložbi prva knjiga pesmi ANNE P. KRASNE.
Knjiga bo obsegala 128 strani in stane mehko vezana $1.40. Omejeno število knjig s podpisom pesnice in trdo
vezanih po $2.00.
X
Knjiga se naroča na naslovu:
\	ANNA P. KRASNA
200 West 67th Street, New York 23, N. Y.
Pesmi Anne P. Krasne so pesmi iz življenja našega delovnega človeka, ki je šel po svetu za kruhom in se je vživel v novem svobodnem svetu, se boril za delavske pravice in za lepše dni svoje v Novem svetu rojene dece ... so pesmi dc mot ožja po domovini onstran, pesmi velike, svobodne, a kontrastov polne nove domovine Amerike.
(Nadaljevanje.)
Ne, si je dejal Matija, jesen v Slovenskih goricah je drugačna. Ampak ta, ta je grenka in žalostna, zato ker je v ljudeh umrla poslednja vera v same sebe, ker gredo na isto pot izdajstva, na kateri hodi Korenina kateri hodi Sušnik in Podlesek, pa čeprav gredo z druge strani, gnani zaradi svojega brezupnega položaja. Toda ti se bodo nekoč i spametovali, nekoč bodo sprevideli. Koren pa ne t>o nikdar sprevidel. Kmetje se(Jk>do vrni-j li, Koren se pa ne bo, ker se ne more in ker se nima kam vra-I čati.
NOČNI NAPAD 1
Matiji se je naposled le posrečilo, da je zvabil majhno skupino — vsega pet ljudi: tri fante j in dve dekleti. Iztrgal jih je iz različnih krajev prostrane fare ! Svetega Ivana. Napravil je prvi j skupni sestanek z njimi.
čl jo, marveč bolj zaradi ljudstev. Po več ko enem letu vojne, po nekaj letih razburjanja in zaslepljevanja z imenom "Hit-ler" je Matija naposled vendarle našel prve sledove treznjenja pri ljudeh: bili so taki, ki se je v njih nekaj prebujalo.
"Ko bi v sleherni vasi," si je dejal, "imeli vsaj nekaj ljudi, ako pride do vojne. Nekoč jih bomo krvavo potrebovali!" In potem je še mislil: "Pa tudi, ako Gizo premestijo in bova morala oditi od tod, bo dobro, če je kakšen človek, da se bo kdo lahko obrnil nanj."
Naposled je prišel do kmečke hiše, kamor se je bil namenil. Na vrtu ga je že čakal domači sin in ga prijateljski pozdravil.
čanega, velikega je ležalo nad tem srečanjem.
"Lojzka," je rekel lepemu CTADC fACF IM dvaindvajsetletnemu - dekletu, i "»l^llfc S lil "kaj se tako resno držiš?"
Dekle je zardela in se nasmeh-nih, Z nekim strahom je priiia SLOVENŠČINO
NASO "AMERIŠKO
//
in ves čas je čutila, da se podaja iz svoje ivanovske fare na dolgo, I » (Konec s 4. strani)
svojevrstno pot. Skoraj strah jo	angleško, pa mu je ta fant od-
je bilo, ko je hodila, in zdaj je	kimaval, da ne razume, in ko je
bila v zadregi. Ko pa je sprego-	agent le vpraševal, mu je naš
voril, ko se je nasmehnil, se ji	bordar obupno dejal: "Mi no
je nekaj odvalilo od srca.	savi".
' "Ni hudega," je odvrnila	"O, you ne razume', a, John?"
in i	IXI ,,, . . . . i se je pošalil agent, bordar pa se
Samo da si prišla! je dejal. ^ * i i rT •
r	J J1 je zasmejal. "Jese, jese, mi no
Potem je začel govoriti. Ne kakor na kakem shodu, samo od sebe se mu je iztrgalo. Vedel je, da teh petero ljudi pričakuje od njega nekaj velikega, pojasnila, razodetja, utešitve svojemu srcu. Govoril je, pojasnjeval, razodeval. iztresal iz sebe in petero ljudi je čutilo, kako je doslej odtrgano, zapuščeno čepelo v tej
"Ali bova sama?" je vprašal fari Svetega Ivana, da pa je tam Matija, ko mu je stiskal roko
razumi .
Agent ga je potapljal po rami: "Good boy, John, good boy!"
"Hov ju fil this monig?" smo Kranjci in Hrvatje pozdravljali drug drugega vsako jutro. "Aj fil orajt,, hov is ju?" smo od-zdravljali.
i .
"Jese, snoč smo imeli spet gud
"Bom vzel sup, pa porkčapa,
če dajo tudi potetus zraven."
Pri kosilu na našem bording-havzu: *"Hej, daj sem bred! Tik posezi po tisti frut. Kenč Ju si? Na koncu teblna je."
Pogovor o bolniku: "On je verij sik."
"Is daco! Kaj pa je vrong z njim?"
"Glej no, iz daco? Ja koga pa je vzela?"
Ni Kranjc. Aj hir, da je Aje-
riš."
"No, kaj še ne greš v čurč, dedec?"
"Se moram še ševat (obrit) in pa šuhe šajnat."
"Ali imaš stedij žab?" "Ne. Aj vork tri ali štiri dni na teden."
"Jaz sem mislil, da tvoja šapa ra j t long rona?"	4
"Saj je ronala oletajm, ampak
itija, ko mu je stiskal roko. ; zunaj te fare široki svet da ta I tajm. Enajst baks smo spraznili.! zdaj nekaj fiksajo, ker so se ma-Ne, je odvrnil fant. Trije svet živi svoje posebno. dfugač-| jaz sem ga popil ne Verp koliko šine zbrokale "
n /p Dva nfl antnun rtriHo. nn	.. u J„ .. <__ • .. n	K
smo že Dva pa še gotovo pride- no življenje, čutilo je. da v tem tadlcv. Bordingbos je moral nate" -	j svetu niso sami, marveč da so tapat še en kek.
V oknih domače hiše je odse- tam stotisoči, milijoni. In ta ob-vala luč in rumenkast soj je padal na vrt. Ko je Matija šel i mimo okna in se ozrl skozi, je
Sestanek je napovedal za večer ko ie nameraval za nekai1 ,,,aiIiW u*,,a 111 *** u*ri SKOZ1' Je n	J^l™ T" ™ videl, da mati in hči. ki ju je obe
Skopuh in njegova srajca
(Bolgarska zgodba. Pripoveduje Iv. Vuk.)
dni oditi od Svetega Ivana, za kaj vedel je, da ga poslednje
"Za koga boš votav?" "Mislim, da so republikanci, čutek, da je svet ves preplavljen "Poznaš Petra Capudra?" j najbolj orajt. Ce so demokratje z njim podobnimi ljudmi, je bil "Ju bet da ga poznam! On je v governmentu pride šur as hel" zanje, ko so se namenili na pot crajt človek. Hi no (on ve) kaj pur tajm."	M
Nekoč je $ivel človek, ki je bil tudi zelo bogat. Ali bil je tudi zelo skop. Ni hotel izdajati denarja niti za najpotrebnejše reči. Mislil je celo, da bo vse nesel s seboj v grob. Jedel je sam suhi ki;uh, pil vedno samo vodo. Oblečen je bil v staro srajco, iz konopelj stkano. Podedoval jo je še od očeta, ki je bil tudi skopuh. Prav za prav je od očetove srajce ostal samo še rokav, kajti ostali deli srajce so bili narejeni • in zakrpani iz drugih novejših krp, ki jih je kje pobral.
Ljudje so se mu posmehovali, a njemu to ni bilo nič mar. Samo denar je božal in ga stiskal in ves za njega živel.
Nekega dne je slekel srajco, jo opral ter jo obesil na ograjo vrta, da mu jo sonce posuši. Sonce, ki je že vsa leta sušilo to srajco, ko jo je opral, se je nasmejalo in reklo:
"Tja k temu skopuhu stopim. Tako zastonj vsa dolga leta ne bom več sušilo te srajce. Naj mi plača!"
Sonce se je spremenilo v starca, belokodrega, belobradega, sedlo na oblak in se spustilo na zemljo. Slo je k skopuhovi hiši ter potrkalo na vrata.
Bogataš-skopuh je stopil na prag in vprašal:
"Kaj bi rad, starec?"
Sonce pa je prijazno pozdravilo, rekoč:
"Dober dan! Prišlo sem po denar, ki mi ga dolguješ!"
"Po kakšen denar? In za kaj ti dolgujem?" se je ustrašil skopuh in hotel zapreti vrata.
"Počakaj," je rekel starec in prijel skopuha za roko. "Jaz sem sonce. Ze cela leta sušim s svojimi žarki tvojo srajco. Niti počenega groša mi še nisi zato plačal!"
"Kako naj dam tebi, ako si sonce?" je vprašal skopuh.
"Kar daš ubogim in lačnim, je, kakor bi dal meni," je reklo sonce. "Ti pa nikomur nič ne cldješ, samo jemlješ!"
"Če si v resnici sonce," je jecljal skopuh, "povej, ali ti drugi ljudje tudi plačujejo zato, da sediš na nebu in greješ? Saj vendar delaš to zato, ker si sonce!"
Sonce se je nasmejalo, si po-gladilo belo brado in odgovorilo:
"Kakor sem reklo, kar kdo, ki ste bogati in premožni, daste siromakom, ki gladujejo, je, kakor bi dali meni in mi s tem moje delo plačali. Ti pa nič ne daš. Zato sem prišlo, da iztirjam svoj dolg. Zakaj nič na svetu ni zastonj. In kar bom vzelo, ne bo
za me, ampak razdelilo bom med siromake. Sto dukatov hočem
dukatov
poznal, opravljata večerno delo
, _ .	- - . i v sobi. Tedaj sta se po vrtu iz
čase natančneje opazujejo in da .. .	, .	• *
k;	i	i ,. . noči, ki je bila že kar gosta, iz-
bi ga takoj osumili, ako bi iz- t n dvJe osebi	^ '
vedeli, da je ponoči kje po fari	. . „ . . . . ..	v ^»c.um.. Kuw-
hodil. Odpeljal se Je s kolesom „„ ^KiS «h
m.m k , m	J J K' so ga pričakovali tudi pri
\r a -i- ' ' j	* . . Svetem Ivanu. Govoril je o dr-
.	'	«ovori, Je o slovenskem
iz svoje negibne fare, prijeten, j dela. Nega ne moreš čitat (golju Potem je Matija govoril o voj-
ni. Govoril je o Nemčiji, govoril o Hitlerju, o^tistem Hitlerju, ki so ga mnogi v Slovenskih gori
in "stari žandar", ki ga je videl, ga je tudi vprašal: Kam.
"Aj sej, da je good človek", je rekel oni, ki je "spikal" s svojim partnerjem.
"V katero jednoto belongaš?" "V nobeno kranjsko. So vse^ no gud, in samo fajtajo se."
m'
' ne pomeni me. jal. ..Stari iandar • je sicer ve-	\ roko Ko so sedi« se iim	Potrebuje odrešenja, toda vse
"Sto dukatov je bogastvo," se del. da se Matija pelje po svoji	Matiia zaeledal v obr*7 PrLil	dru^čncga odrešenja. Govoril
je ustrašil skopuh. "Siromaki ne navadni poti bodisi domov, bo-	iih ji Vse orav dobro srJava	je P°tem ° fari Svete«a Ivana'
potrebujejo denarja. Njihovo je disi kam v mesto, pomežiknil pa	^ j' z niimi često tvoril 7 nii	° žuPniku ° kaPlanu. o žandar-
božje kraljestvo. Cim prej ka- je le: Tudi po sestankih hodiš! si	mi jim iskal dukJ in n*«vJlid	jJh' gOVOril 0 ivanovski gospodi:
teri umrje, tem preje pride v je dejal. Mene ne boš. Samo tak-	™VZiločil z»n£ VsE^K Sušniku« Korenu' P*«esku, in
nebesa. Sto dukatov ne morem rat se ne voziš.	Te v^Tn	nazadnje je govoril tudi o Mihi
dati. Pač pa bom zmolil sto oče- Vedel je dobro, da žandarji	{rf^taSfe d o° n^hofe	^ tUd\° J*"" *
nasev pred knzanim" zasledujejo njegova pota, celo	duše dostopne za nekaj, kar sto-	^ ^H ^ T ' S°
"Molitev tistega, ki ne poma- njega samega. Podleska so že	ji nad vso ivanovsko gmoto, kar IZIČ	i S° V T™ VSJ
ga siromakom, ne pride pred vprašali, toda Podlesek ni vedel	se trga izpod župnikovih kril ! T	revolucionarja. Govoril
prestol Gospodov." je odgovorilo nič določnega in . . . Naj le me-! Ko so bili tako zbrani, je vi-i • Je ° ,U h '1okler m
sonce. "Samo dobra dela pridejo ša faro, si je dejal. Voda, ki jo	del njihovo rahlo zadrego, pa	V°Jne' 8°V° ° °aSU' . VOJ'
J-	1--------" * '" zbira, bo gnala naša kolesa, ne	naj so si bili še taki znanci To na' ° casu' ko bodo sle revolu'
do njega in so mu prijetna!
"Mogoče", je skomizgnil skopuh z rameni. "Rajše imam zlato kakor pa dopadenje Gospodovo," je zakričal in zaloputnil vrata pred starcem-soncem.
Sonce je sedlo na obiak in se zopet dvignilo na nebo.
"Poslušaj veter," je reklo, si-jajoč na zemljo. "Zleti tja k tistemu skopuhu! Njegova srajca se suši na ograji pri hiši. Vzami
njegovih. Za zdaj je, kolikor ie pač lahko videl, gnala Mihova, toda od Mihove struge do njegove, Podleskove, ni tako daleč, da bi se ne dalo napraviti preJ kopa in da bi Mihov mlin nekega dne ne ostal na — suhem!
Tudi če bi kaj vedel, bi Podlesek o Klemencu zdaj še ničesar ne povedal žandarjem. — Klemene odide, mi pa ostanemo, si je dejal modro. Mi bomo mle-
^*red leti je bila tukaj znana, gospa pevka, iz našega rodnega kraja, da nam bi pela slovenske Dobil sem zaupanje priletne pesmice. "Lžjfo pojete, žust lajk rojakinje. "Nisem hapij", mi je singerji na moj radio", jo je>o-rekla. "Ko sva se meridala (po- hvalil rojak, ročila), me je lajkal (ljubil), i Ko se je gospa vrnila domov^ Čez a
va tedna po vedingi pa je je rekla, da je poslušala nekje' prišel domov drunk in me je j slovenske otroke, ki so skušali, tako fiksal in fajtal, da sem mo- govoriti slovensko, a jih od kraja rala po pomoč na polic stejšn in ni razumela, kakor ne bi razu-potlej sem vzela nanj varant. mela havajščine. Bil je ta človek sam san . . ." Neki gospod jo je zelo ozmer-.
->	jal raditega. Ampak, dragi gos-
"Porka duš, hi no vat hi is pod, vat for! Saj je žust de sem,* toking abavt. On je šmart. Ko bi kakšen jezik tovkaš! Ljudje se imeli lace takih, pa bi bilo orajt vseeno ne razumejo, v tej kontri."	Gospod mi je potrdil: "Aj ges,c
da imaš prav. Najboljše je, d£ Smo v restavraciji: "Kaj boš daš takemu, ki ne razume, s ko-odrav? Nagovorjeni študira je- lom po glavi. Kol je lengvič, ki
j r . —" ----------„	_. .	, uurav: nagovorjeni siuaira je- lom po glavi. IS.ol je lengvic, Ki
vendarle ni bil gostilniški sesta-1 "i* ^	poireono je, da dilni hstrAj ^ da bom ^ I v'sak3o
razume, ako tovkaš'
nek nn vinu ni hilr» noloi »colr. so nrinrav if>m na vco	___».	® ..	.
nek pri vinu, ni bilo nekaj vsak- so pripravljeni na vse. danjega. Nasprotno, nekaj sve-1	(Dalje prihodnjič)
egs.
"Kaj pa ti?"
z njim po glavi."
(K. T. v ADK 1930.)"
______i
jo in odnesi jo, zakaj neusmiljen i li! in skop je ta človek!"	Naj se je Matija še tako veselo
Veter je zapihal, letel k sko- odpeljal od Svetega Ivana, spo-
puhu, videl srajco na ograji, zapihal močneje, zagrabil srajco in jo otrgal z ograje.
Ko je skopuh videl, kako leti njegova srajca visoko po zraku, je skočil na njo. Tri dni in tri noči je bežal za njo, jo lovil, a zgrabiti je ni mogel. Ves se jp prepotil in prehladil ter umrl.
toma ga je le navdajala skrb: ali bodo prišli in ali bodo prišli vsi? če se tt^ posreči, potem ... v mislih je imel že novo skupino štirih ljudi, ki bodo prej ali slej dozoreli. Ko bi le že enkrat načel kje ledino, ko bi se že le enkrat kje prijelo seme in začelo kliti.
'Uiatker or not-WeYe an Flee trie Blanket/ami/i/
Nekje v gozdu je stopil s ko-Za njegovo bogastvo so se pa lesa in zavil na peš pot. Večerilo prepirali mnogi in veliko sovraš- se je že močno. Nad Pohorjem tvo je rodilo dokler se m raz- je še žarelo nebo, toda doline v kadilo kakor dim.	Slovenskih goricah so že tonile
Gotovo boste vprašali, kaj se v mraku, tembolj, ker se je iz je zgodilo z njegovo srajco? zemlje trgala megla. Prižgal si Dvesto let jo je trgal veter pol ci«are*o in kadil, pa pri tem zraku. Naposled se je utrudil 1 ves čas razJ™šljal.
in jo valil do neke tovarne. Tam so jo vzeli in jo prekuhali. Nastala je iz nje nekakšna kaša. Ta kaša se je naposled spremenila v papir, na katerega je zdaj napisana ta zgodbica.
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečerii naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na čast in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost
SKOVIRJEM
Nismo si stekli imena, ne slave,
ko pasli teleta smo, vole in krave.
Bili smo revčki, a vendar bogati/
če dala nam brainjico sabo j* mati,
ki zrla je resna in tiha otoino za nami,
ko smo, deteta, odhajali — s križem na rami.
Pa se oglasi kak puhel skovir: "Kaj ti, ki bil si pastir .. I"
Njun poffižaj pri Svetem Ivanu je bil vendarle omajan. Giza se je že tolikokrat spoprijela, zlasti s kaplanom in župnikom, da je lahko sklepal, da se ju bo župnik čim prej odkrižal. Bilo je že kar čudno, da tega doslej še ni dosegel. 2upnik ni bil mož, ki bi poznal oporekanje, naj manj pa da bi prenašal tako kljubovanje, in celo če je to v zvezi z rovarjenjem. Ali pa so mu nastavili pasti? Da bi ga kje ujeli pri delu in ga tako kratko in malo zaprli? Da, župnik in žandarji delajo z roko v roki, o tem ni dvomil. Prav tako ni dvomil, da si zapisujejo vse njegove poti po fari in da jim bo to nekoč služilo kot obtežilni material. Vendar ga to ni motilo. Čutil je samo, da je prišel čas, ko je treba na vseh straneh delati. Vojna je tu, o tem ni dvoma, pa naj pride v tej ali drugačni podobi. Nemčija na sredi ooti ne more obstati. Če to zimo ne bo sklenjen kakršen koli mir, potem se mora vojna spomladi nekje dalje razpletati. In ali ni samo po sebi umevno, da sc bo razlila tudi na Jugoslavijo, ko pa je doslej samo Jugoslavija ostala v tej Evropi kakor neznanka? Ne zaradi politikov, ki dajejo tako lepe izjave in najbrž iščejo tesnih stikov z Nem-
say§ Jeanne Youle
Well-known to Chicago TV audiences as "Mrs. Weatherman"
Te električne odeje so resnično čudovito prijetne . . . vsa naia druiina jih rabi. Naravnamo merilo na tolikšno toploto v njih kolikor si jo želimo in odeja izvrši vse kar od nje potrebujemo! Ni nam nikoli premrzlo, ne prevroče in nam ni treba ponoči vstajati, da bi odpirali ali pa zahirali okna. Od kar imamo električne odeje, spimo veliko bolje."
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
\
A Yugoslav Weekly Devoted te the		EDUCATION
Interest of the Workers	¥ i* i / ^ I 1 1 r Mi A f% fi /	
•	IJII i 11 Li I A II Li / 1	ORGANIZATION
OFFICIAL ORGAN OF	1 rv 1 J1 r 1 A Kri	CO-OPERATIVE
J. S. F. and Its Educational Bureau	JL lvvyJuJU JL rxlVJUv/	COMMONWEALTH
NO. 2233
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
PROLETAREC, December 13, 1950
VOL. XLV
SOAK-THE-POOR TAX
Senator George, who has been having a lot to do with shaping the fiscal policies of the Truman administration, has warned the American people that higher taxes are on the way. And already there have been big business spokesmen to advocate the imposition of a general Federal sales tax to raise the money that the nation needs.
If a Federal sales tax is levied against American consumers, it will merely be an extension of a practice that already has been established by undercover excises on many things from baby oil to fur coats. And since the sales tax will be the same upon the rich as upon the poor, working people will be harmed most by it.
If our government needs the money, it must get it by one means or another. However, it would be easy for people to supply everything their government needs if they were producing in full abundance for the sole purpose of supplying their individual and collective needs.
After all, money has only a bookkeeping significance when it comes to feeding the hungry, clothing the naked and building a gigantic military machine. We do it with productive labor, not with devious accounting devices.
Working people who do not want to be taxed on ••equal" terms with profit-takers should prefer rising taxes on the record-breaking profits which many corporations are reporting. But even more sensible would be to support the Socialists in their program for production for use without profit to an owning class. For how else but by ending the profit "rake-off" system can workers pay for the general welfare and still have the abundance which rapidly is soaring out of reach of all but the rich?—Reading Labor Advocate.
TELLS HOW TO GET RICH QUICK
A recent remark by Bernard Baruch that "anyone can still become a millionaire" led a New York reporter to ask a number of other people, most of them^millionaires, whether they agreed.
He got a variety of answers, but the one that seems to make the most sense was from an accountant, who declared: "The best way to become a millionaire is under the capital-gains tax. Then you only pay 25 per cent on the net profit."
He gave a number of figures to show that it is practically impossible to save a million dollars out of a salary, after paying taxes, no matter how big the salary is.
This is a striking illustration of how the present tax system penalizes the man who works for what he gets. The speculator who makes a quick profit on houses or food products, driving up the cost of living for the rest of the people, has to pay only a 25 per cent tax on his profit, no matter how big it is.
Even the lowest wages and salary incomes pay almost as high a tax. and the tax on larger salaries runs up to 85 per cent.
DEMOCRACY DYING BY DEFAULT
If universal suffrage is the cornerstone of American democracy, then communists and others who hpte the democratic way of life are wasting their time if they go to any great effort to overthrow democracy.
Figures recently called to our attention indicate that American democracy is dying for lack of use. Here they are:
Of the 17 million Americans of voting age in the Presidential ele-tion of 1896, 93% went to the polls Twenty years later, in 1916, only 72% of those eligible to cast ballots used their franchise. Another 20 years saw the total of qualified voters going to the polls fall to 57%. In the 1948 election, only 51% of those qualified to vote bothered to do so.
It should be added that 1948, the year in which the percentage was lowest, was the same year in which organized labor used all the influence at its command to get its membership to go to the polls.
Surely, anybody who, like the Socialists of America, wish to make radical changes by the democratic use of the ballot, have a good excuse to feel downhearted and frustrated. For voting is the positive way whereby the people can get whatever they want by peaceful, legal, orderly and relatively painless means.
What alarms us is the knowledge that the world isn't going to stand still just because the people refuse to guide progress along an orderly course. Already the United' States is hip deep in a controlled economy. But if the people don't use their political power the con-' trolled state into which we are evolving will scarcely be democratic. It will be a new order of class controls in which one group will once more be serving the interests and welfare of another.
It is an omen of disaster when, at a time when great changes are in the making, people are increasingly indifferent to those rights which were won for them by struggle, sacrifice and blood.
—Reading Labor Advocate
REFLECTIONS RaymoUS. JJofa
'Salted Away'
"Working capital" of American corporations increased by $2.3 billion in the three months ended June 30, according to the Securities and Exchange Commission. In the same three months, the corporations spent $3.9 billion on new plants and equipment, most of it paid for out of profits.
That means that these corporations, besides paying generous dividends to their stockholders, "salted away" about $4.8 billion In the period Just before the "war boom" zegan at the end of June.
% Fraud generally lights a candle tor Justice to get a look at It.
Asks Why People Of United States Fear Socialism
Canadian Tells "Labor'' How Cooperation Helps Common People
"Tell me, please, why the words "Socialism" and "Socialist' are such bugaboo terms to the average American?"
The above question was posed .n a letter from a Saskatchewan (Canada i Socialist in a letter which was published in the November 11th issue of "Labor," organ of the A.F.L. Railroad unions.
The letter, which follows in full deserves the serious consideration of millions of citizens of the United States who are plagued by economic insecurity and fear of the future in*the world's richest economy.
It follows in full:
Nothing to Fear
Tell me, please, why the words "Socialism" and "Socialist" are such bugaboo terms to the average American.
Now Just what is Socialism? I can assure you it's nothing to be afraid of or ashamed of. We in the Province of Saskatchewan in democratic Canada have the only Socialist government in North America.
The party in power is known as the "C. C. F." and they have been re-lected to their second term. Could I suggest hat you send your staff correspondent up this way to see as first hand what this Socialist government has done (or us?
Our health insurance plan alone! is enough to1-, warrant a trip. I have a card in my pocket that entitles me to hospitalization without further payment, also medical care under the doctor of my own selection in the health unit. Of course, we pay for this but—well, come and see.
Our Trade Union Act is one of the best, if not the best in Canada.
Living Costs Reduced
The province owns and distributes our electric power and they have reduced my own rate from 14 cents per kilowatt hour to 8 cents since they came into power.
We have free diagnosis and treatment of both tuberculosis and cancer.
A system of government insurance has reduced premiums and keeps insurance money in our own province. When you buy your car license you are automatically covered against financial loss through injury in case af accident. The license also covers insurance against damage because of collision over $100. »
And with all these Socialistic
AMERICAN SOCIALISTS WERE easily "sold" on the Marshall Plan —and understandably It was offered as a program for, first, filling the vast immediate needs of millions of European men. women and children who were facing actual starvation as a result of the ravages of war and, second, to help other nations rebuild their economies so that they could take care of themselves. All that was a very human proposal i n addi'tion t o sounding like good economics and sociology. It was presented to the American taxpayer as a five-year plan which would be completed by the end of 1951, and the American people, Socialists included, "fell" for it like the proverbial "load of bricks "
But the plan is failing to accomplish the purposes which all of us were told were in the minds of our policymakers. It now appears that the real reason for our national leaders' concern was political and not humane. It also appears that the Marshall Plan now is functioning, not to enable people in Europe to provide their own food, clothing and shelter, but to shape our friends in Europe in a pattern of war economy in which butter again will be sacrificed for guns.
And so we wonder whether Socialists should not re-examine the plan and themselves, not to decide whether they should be for or against it, but to question whether, from the very outset, they were not taken in by a plan which always was designed to preserve a n economy which Socialists certainly want to scrap.
HAVING READ THE above items,,I suggest that this is where we came in, that the same old story is about to be told all over again and that in the ominous present Sccialists have nothing fundamental to offer beyond what they were trying to give to the American people long before the capitalist war that erupted in Europe in 1914.
It may be necessary right now to use Marshall plan billions to finance militarism instead of recovery But if it is neccssary, the reason is this country's failure to inaugurate a Socialist economy in the first place and, in the second place, the logical determination of a capitalist U S A. to see to it that what Mrs. Meyer calls "old school industrialists and economists," and certainly not democratic socialists, shall set the standards of economic and social morality in the nations to which American dollars are sent.
American Slaves of Debt
Recently the Federal Department of Commerce made public some figures which every American who believes he is free should read and consider.
What the government figures reveal is that there rs a total debt in the United States of America of $442 billions Of this gigantic sum, the Federal net debt is put at $218 billion. The debt of private firms and individuals is $205 5 billion. State and local governments owe $18 1 billion
What does this debt mean? If it is remembered that interest is collected on debts, it means that, somehow or other, every inhabitant of the nation is taxed a tremendous amount each year merely to pay tribute to security owners
Figured at the conservative amount of 21^ per cent—which is about what the government pays on the bonds it sells to the common man—the interest debt is more than $13 billions each year. Dividing that amount by the 130 millions of people who are in the United States reveals that every man, woman and child is taxed on an average of more than $1,300 each year—just to pay debt interest.
Multiply the last figure above by the number of persons in your family and you will know how much more of the good things of life you'd be able to buy if all capital resources were owned by the people and if all wealth were produced for the welfare of workers.
There is an old adage which asserts that the borrower is the slace of the lender. To the extent that our government is in debt, we are all borrowers. To the extent that the securities of government and business are owned by a minority of the population, the majority are the the slaves of the minority.
The point we are making may shock owners even more than workers. However, it is well to let the people know that somebody has a mortgage upon their earnings under the present economy. In fact, most of us are born with a big lien against us. Moreover, there is only one way in which the American people can liberate themselves from that kind of slavery. To be free they must end the economy of rent, interest, dividends and profits based upon ownership, and institute a cooperative economy in which only useful service will constitute a cooperative economy in which* only useful service will constitute a claim upon the fruits of human labor.—Reading Labor Advocate.
A Bishop Blasts A. M. A.
IN A SINGLE column a discussion of this kind must be condensed. However, we offer—
Item f: An article in the current issue of the pro-capitalist Saturday Evening Post in which one of its roving editors asserts that, after having cost the American people many billions of dollars, the Marshall Plan is dead in so far as its original purposes are concerned. "Instead of heading Europe to peace and prosperity we now seek to prepare that continent for war and destruction." is the gist of what the ' Post" editor reports.
Item 2: Mrs. Eugene Meyer, wife of the millionaire owner of the Washington "Post" and an experienced foreign correspondent in her own right, recently reported that "Germany is bound to become a Socialist state the moment we pull the props from under the present conservative government and its confederates, the old school industrialists and economist*."
Portland, Ore.—Some harsh words for the "Doctors' Lobby" were voiced here recently by the Methodist Bishop of Portland, Gerald Kennedy, who spent the summer in England
No one, not even the doctors, would do away with the health plan in Great Britain, he said, and the only political argument is whether the Laborites or the Tories should get credit for thinking of it first.
As for the American Medical Association, the Bishop said, it might better drop its "asinine tactics" in fighting health insurance and "pay attention to the need for reforms in America s own medical system.
"One thing ia certain. One way or another, we are due for a change Things are going to be improved because the public will demand it, and the A. M.A. cannot prevent it no matter how large a slush fund it raises in an effort to stand pat."
THE PROFIT ECONOMY under which owners of the nation s jobs are able to profit at the expense of workers will be safe with Republicans. But it also was safe with Democrats.
The same newspapers that published the election returns also revealed that the United States Rubber Company reported a nine« month increase in profits of 84 per cent over the lush $8,619,600 it took during the similar period of 1949
That record-making shake-down of the consuming public was made under a Democratic national administration and 17 years after Franklin D. Roosevelt gave the people the futile hope that the profit racket would be curbed.
plans, we have reduced our public debt by many millions
Yes. we're Socialists, "Saskatchewan brand," and we rather like it.
DID INSECURITY AID TAFT?
Jack K roll, director of the CIO Political Action Committee, has an explanation for the victory of Senator Robert A. Taft against the combined opposition of practically every union official in the nation. He says it was the result of—
"A feeling of insecurity and uncertainty on the part of the American people."
We will accept that explanation without question and ask for more
What we now wish Mr Kroll or any other highly placed unionist would tell us is—
Why do the American people feel so insecure and uncertain that all the propaganda, money and election-day activity that Taft's enemies could muster did not prevent working people from voting for him?
We believe our curiosity is justified. Just think; the people have had the New Deal, the Square Deal, and the Fair Deal for more than 17 years, all of them under the very Democrats that Labor has steadfastly embraced and more than 12 of them under the direct supervision of no less a person than Franklin D Roosevelt himself!
And yet the people feel insecure!	/
A strange phenomena! It's like a pinochle player who picks up the "widow" he's been wishing for and then is afraid to play the hand.
Of course, we believe we know the answer. The • people voted Republican, not only in Ohio but in other sections of the nation, because they are beginning to realize that the Democratic victories for which they cheered in the recent past, have not been victories at all. Maybe they don't know the answer, but increasing numbers of them have come to the conclusion that supporting Democrats is not paying off in terms of economic security at home or political security around the world.
From the above observation it might be presumed that we believe the leaders who were herding their followers into the Democratic political camp were giving their rank and file a bum steer—and that many workers also are beginning to believe it.
Unfortunately, flopping to the Republicans isn't going to produce satisfactory results, as common-run Americans are certain to discover
Still more unfortunately, the weakness of the Socialist Party and the persistent failure of Labor's leaders to encourage the formation of an independent Labor party leave common-run Americans no other choice than the alternative between the two parties of the private-profit system.
So workers feel insecure and frustrated and hood-winked when, with a positive program and a party of their own. they might feel confident and purposeful.
And. oncymust wonder, now that Jack Kroll has defined the situation so well, what are he and his fellow union officials going to do about it?—Reading Labor Advocate.
The World We Seek
The world that we must seek is a world in which the creative spirit is alive, in which life is an adventure full of joy and hope, based rather upon impulse to construct than upon the desire to retain what we possess or to seize what is possessed by others. It must be a world in which affection has free play, in which love is purged of the instinct of domination, in which cruelty and envy have been dispelled by happiness and the unfettered development of all the instincts that build up life and fill it with mental delight. Such a world is possible; it waits only for men to wish to create it.
Meantime the world in which we exist has other aims. But it will pass away, burnt in the fire of its own hot passions; and from its ashes will spring a new and younger world, full of fresh hope, with the light of morning in its eyes.—Bertrand Russell.
THEY'RE HAPPY
Among those who are rejoicing the most over the election returns are the fallowing—because they stand to benefit most from the results: Russia.
National Association of Manufacturers. . Chamber of Commerce of the United States. National Association of Real Estate Boards. Committee for Constitutional Government. American Medical Association. American Bankers Association. National Association of Electric Companies. United States Savings and Loan League. Association of American Railroads.
—The League Reporter.
This Year's Xmas will Be Very Expensive
Christmas is coming and it promises to be not only white but expensive.
Mail order companies in Chicago plan to send out Christmas flyers and the prices they'll quote will really sail high, wide and handsome. Two firms, Spiegel and Al-den, have already released their price list, showing prices 5% to 10% above a year ego. Montgomery-Ward and Sears-Roebuck are due to make prices public at the end of the month.
In addition to promises of higher prices to come, October 4 found mmediate price hikes announced on such basic materials as steel, which Pittsburgh Steel Co. raised between $4 and $10 a ton, and roller bearings. The Timken Roller Bearing Co upped the latter 5%. Rock bits, alloy steels and mechanical tubing were similarly increased. And \*hile you never buy these items directly at your corner store, the jumps will be reflected in a host of consumer goods before very long.
Nurses Wiser Than 'Organized Doctors'
The night after the election, there was a big "party" in the offices o f t h e "publicity agents" who handled the campaign of the "Organized Doctors" against the national health insurance bill. Highballs and cocktails flowed freely, and "hang the cost."
"Die "publicity agents" anticipated a large increase in their $100,000-a-year pay, because the election returns looked bad for the bill.
Were the "Organized Doctors" so wise, however, in their violent campaign against the measure? Wouldn't they stand higher in public opinion, in the long run, the> followed the example of the Amer-cian Nurses' Association?, its official spokesman said:
"We nurses should provide what the American people want. If they want a national health plan, oar responsibility is to give them the best nursing we can." —Labor
Other combinations of private wealth and power have similarly benefitted during all those years. Does anybody believe that the Republicans can do better for the profit-takers than the Democrats have done?
CONSISTENT VICTORIES BY Democrats have not prevented a wave of inflation from sweeping over the nation . . . nor saved the peace of the world . . . nor averted a rising tide o f social control* which make old-time freedom look like a strange and foreign thing And neither will a return of Republicans to power.
Nor will anything that either of the two parties of capitalism might do enabte the American people to have both security and freedom.
For both old parties stand for the preservation o( an' economy which can not live much longer if the people are free. Within a few weeks or months new and greater controls will be fastened upon the people. It is a trend that can't be stemmed so long as industries are
owned by and operated for the profit of private individual owners and groups.
Consider The Potato
The United States Government is suing Kallish & Sons of Philadelphia for having sold Canadian grown potatoes for human consumption. The company sold 350,-000 pounds of Canadian potatoes for table use, forcing the U. S. Government to buy an equal amount in order to support the price, The news reports do not indicate that the potatoes were spoiled or unwholesome. It seenps like a very crazy world. We Always thought that the main purpose of potatoes was table use.
Big Bank Talks Nonsense
The Guarantee Trust Company of New York is one of the country's biggest banks Surely it can be relied on for sound economic advice. On the contrary, it talks nonsense.
The latest "Survey" by this bank takes three pages of fancy language to say this:
"Free enterprise" and "liberalism" produced our present prosperity. Now the / Welfare State" threatens to destroy both liberalism and prosperity, and bring on depression.
The Guarantee Trust finds it convenient to forget what it calls "free enterprise" and "liberalism" brought on the Hoover hunger and depression, and what it calls the "Welfare State" produced the present prosperity.—Labor.
Child Labor Still Exists Despite Laws
I
1 NEW YORK—Thousands of children who ought to be in school are working long hours at tasks beyond their strength.
Leonard W. Mayo, president Child Welfare League of America, reported this condition exists in 1950 despite all the laws and educational attempts to discourage child labor.
In this, "the wealthiest nation in the world," he said, thousands of children still work long hours at tasks beyond their strength, while 4.00C,000 mothers work outside their homes (3.000,000 of which are substandard) most of them "to augment scanty family incomes."
Penna Faces Loss of Three Congressmen
WASHINGTON—California will gain 7 seats, Florida two. Maryland, Michigan, Texas, Virginia and Washington one seat each in Congress because of population changes in the recently completed census.
Pennsylvania will lose three Reats, Missouri, New York and Oklahoma two each, and Illinois, Arkansas, Kentucky, Mississippi and Tennessee one each.
These changes, announced by Commerce Sec Charles Sawyer, are based on present law and an apportionment of the present number of House seats.
Action by Congress could changc the apportionment it present law is changed.
Profits Tax
Should big corporations be allowed to make fantastic and unlimited profits out of a war in which young Americans are dying* Or rhould some profit dollars, as well as men, be "drafted" for the fighting?
That was the simple issue presented to the Senate during the Korean war. by the excess profits tax bill. The Senate yielded to Rig Business lobbies and voted, 42 to 36, against taxing excess profits.
Senator Lucas was one of the 36 who voted for the tax. He has pledged himself to fight for a bill which Will tax all the excess profits made by big corporations I since the Korean war began.
Tax Take
The new tax setup wili make a lot of new dollar-a-year men—that will be about all they can save.
Christian Obligation of Democratic Society
"In a wealthy Christian community, it is an obligation of society to see that no person suffers more than is necessary from illness or disability. Htyp should be unlimited and carried on until a man is cured or until his death. This Is a Christian obligation of a democratic society."
Jorgen S Dich, a distinguished Dane, says that's how "social medicine" is looked on by everyone in Denmark, which for 50 years has had something like the "health insurance" system opposed by the "Doctors' Lobby" h*rc.
If Dich and the other Danes are wrong, the moral duty of a "wealthy Christian" nation is to let Its citizens suffer and die if they are too poor to pay for medical care.—Labor.